Uredništvo: Sehillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DNEVNIK Upravništvo: Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 6'bO mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30*— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. St. 201. Teietoit»Ka številka 6s« | Celje, v pondeljek, 5. septembra 1910. Čekovni račun 48.817. Leto II. I. vseslovenski narodno* radikalni shod abitnrijentov v Trstu. Tam doli ob sinji Adriji, v tistem kraju, ki je še edina točka naše tužne domačije, katere ni mogel zastrupiti rimski klerikalizem — tam doli v deželi solnca in toplote, so se zbrale leta 1905 prvič javno trume mlade, tedaj le še dijaške struje, ki je hotel", višje, višje v sfere solnčne čistote s svojimi ideali. Ali korakala je vendar po trdi kraški zemlji in vprta s pogledom v jasno solnce ni pozabila težkih kamnov, ki so ji ovirali pot kvišku, ampak je krepko trebila in odstranjevala ovire in si zidala pot. Pet let je minulo letos od tega prvega javnega shoda narodno-radikalnega dijaštva. Iz dijaške struje je postala mogočna kulturna struja, ki igra danes važno vlogo v našem javnem, zlasti prosvetnem in kulturnem življenju. Struja predstavlja danes najmogočnejšo in najdelavnejšo stranko našega dijaštva. Iz nje je izšla v zadnjih letih cela vrsta mož, ki stoje na svojem mestu in vpliv teh markantnih individualnosti se kaže v celi Sloveniji. Iz narodno - radikalne struje je izšla prva inicijativa spremeniti C. M. D. v res nar. obram. društvo, ki mu naj bode ohranitev narodnosti edini in glavni cilj. Iz vrst narodno - radikalnega dijaštva je dobila slovenska javnost prve zvoke o tistem tihem podrobnem delu, s katerim dosezajo Cehi take uspehe — o manjšinskem delu. Ta struja je tudi bila, ki je potom »Prosvete« privedla idejo ljudskega knjižništva v Slovencih do tako krasne zmage. Globok in obširen je bil delokrog struje že takoj v začetku, a v koliko se je razširil v teh petih letih! II. shod v Celju je obravnaval važna dijaška in kulturna vprašanja. Struja si je stavila velikansko nalogo vzgajati iz dijaštva zdrave može, ki bodo sposobni za delo, krepki za boj. Napovedala je boj starim tradicijam liberalnih društev, pometla je z križevač- kimi štatuti in temeljito spremenila nazore dijaštva o časti in čistosti. Napovedala je boj klerikalizmu s tem, da se je zavzela za »Svobodno Šolo« in za »Svobodno Misel«. Na svojem 3. shodu v Ljubljani je predvsem začela delovati na to, da se najdejo realna pota, po katerih bo mogoče priti do res jugoslovanskega vza-jemstva, za enkrat vsaj med jugoslovanskim naprednim dijaštvom. Podala je tU načrt za sistematično manjšinjsko delovanje na Slovenskem, ki ga je še dopolnila letos na obrambnem tečaju ob 251etnici CMD. Začela se je brigati tudi zato, kako dati slovenskemu ljudstvu večje umetniške naobrazbe. A te dni 26. in 27. avgusta se je vršil zopet nov shod te struje, ki je prinesel toliko novih idej in inici-jativ, kakor malokateri izmed obilih shodov po Slovenskem. Bil je važen zlasti za to, ker so prvič nastopile v javnosti narodne - radikalke s svojimi zahtevami. Z veseljem nas navdaja dejstvo, da imamo LISTEK. 12 Instltutka. Roman. Spisal Fedor Gradišnik. Oko ji je zagorelo v divjem ognju. Kri ji je silila v glavo in vroče ji je postalo po vsem telesu ... Legla je znak, podprla si glavo s svojimi mehkimi rokami in zrla sanjavo na Oskarja, ki je molče sedel poleg nje ... Kaj ji je razburkalo kri poleg bolnega mladeniča? Kaj hoče od njega, ki je kakor otrok napram njej? Ali si želi njegove ljubezni, njegovega oboža-vanja? Ni li to njeno početje blazno in ostudno? Druga za drugo so ji silile te misli v razburkane možgane, a ostala ni pri nobeni dolgo ... Kaj ji mar vsi oziri — ona si želi zabave in veselja in ljubezni, oboževana in ljubljena hoče biti, to je vse ... Oskar je sedel poleg nje in jo občudoval ... — Gledal je v njo, kot gleda nedolžen otrok v obraz ljubljene matere, nič grešnega in nič grdega ni bilo v tem popgledu ... čist je bil in jasen kot pomladno jutro.. Krasno, mlado in bujno žensko je gledal, divil se je njeni lepoti in prelesti — druzega nič ... Naenkrat je Helena stegnila roko proti njemu .. Oskar je videl, kako ji je padel široki, ohlapni rokav nazaj in zagledal je čudovito jednakomerno roko, belo kot sneg in mehko kot žamet ... In začutil je to žen in deklet, da imamo novo žensko generacijo, ki razume svojo narodno socijalno nalogo. Res napreden in demokratski feministični list in splošna ženska organizacija (ne toaletna ali denarna aristokracija se ne bo tam zbirala), ki se v kratkem realizujeta bosta zamašila veliko vrzel v naši organizaciji in bodeta porok, da bode ta generacija vzgajala svoje otroke v svobodomiselnem, demokratskem in narodnem duhu in da bo žena res narodna delavka, socijalna vzgojevalka in ne le narodna dama ali predstavite-ljica slovenskega humanega čustva. Na tem sestanku se je prvič izprožila misel in podal se je načrt slovenske inženir, organizacije. Važni so za narod ni obstoj tehniki, bodoči naši voditelji industrijalnih podjetij bodoči slovenski narodni gospodarji. In na tem shodu se je konečno pokazalo na veliko važnost sodelovanja dijaštva in učiteljstva na polju ljudske izobrazbe. To so bile v glavnem ideje štirih referatov na tem shodu: 1. Narodno - radikalna struja — kulturna struja (tov. Goričan). 2. Slovenska žena (tovca. Rusova). 3. Naloge slovenskega tehnika (tov. Lapajne). 4. Nova pota ljudske izobrazbe (tov. Šlajmer). Referati so preobširni, da bi jih tukaj v izvlečkih priobčili, izidejo pa deloma v celem obsegu deloma v izvlečkih v »Edinosti«, »Omladini«, Učiteljskemu Tovarišu — zato navedemo samo resolucije posameznih referentov. Narodno-radikalno dijaštvo zbrano na svojem shodu v Trstu: 1. Umeva narodnost pozitivno. Torišče socijal-ne prakse je narod. 2. Je prepričano, da je za smisle-no življenje potrebna 1 e nravnost, temelječa' na po-znatkih vede. 3. Razumeva socijalno vprašanje nravno. Vzbuditi čut in zavest za socijalno odgovornost med ljudstvom, je njegovo glavno stremljenje. 1. Uvideva, da pride pri reševanju slov. ženskega vprašanja v prvi vrsti vpoštev kulturna in socijalna stran našega feminističnega gibanja. 2. Kot prvo sredstvo v dosega svojih stremljenj pa smatra izpopolnitev naših ženskih izobraževališč in razširjenje izobrazbe v vse ženske sloje. 3. Sposobnost reševanja vseh nalog domačega in javnega svojega delokroga pa se more doseči le potom koncentriranih moči. 4. Vsled tega se uvideva potrebo ustanoviti ženski list in reformirati oz. ustanoviti novo splošno vseslovensko Žensko društvo v smislu naprednih, narodnih in demokratičnih načel. 1. Povdarja pomen slovenske inženirske organizacije, ki pa naj ne bo le interesna, ampak tudi znanstvena in slovenski tehnik preiskuj naše pokrajine. 2. Vidi v oživitvi in sistematičnem delu naših tehničnih klubov prvo stopinjo k realizaciji inženirske organizacije, in opozarja obenem tehnike, da stopajo tudi v druga akademična društva. 3. Da ne stopi slovenski realec popolnoma neorijentiran na visoko tehnično šolo, zahteva, naj se pri dijaških srednješolskih knjižnicah uvede poseben oddelek s poljudno in primerno tehnično literaturo. 1. »Prosveta« se preosnuj po vzgledu »Gorota-na« v akademično-učiteljsko društvo. 2. Pri vseh naših knjižnicah naj se osnujejo društva, oz. se knjižnice dajo v oskrbo narodnim društvom na meji. 3. Dijaštvo naj se zavzema pri svojem javnem delovanju za jasnost. Zlasti obsojamo vse koketiranje s kako klerikalno firmo v svrho reklame. 4. Naj se naroči »Prosveti«, da preskrbi, da se vrše sistematična predavanja v okvirju že obstoječih društev »Sokol« in »C. M. podružnic«. Naj se osnujejo ljudsko-izobraževalni klubi v naših akad. društvih. Naj se posveča več pažnje slovenskim srednješolcem. Shoda, kakor tudi sekcijskih zborovanj dne 27. avgusta, se je udeležilo 80—100 dijakov in dijakinj. Shodu je predsedoval tov. R Trošt. Pozdravili so shod: gg. učit. Kleinmayer, dež. posl. Valentič, tov. starejšina Zalar, predsednik »Prosvete« Krivic, predsednik eksekutive nar. rad. dijaštva Šemrov, zastopnik »Balkana« tov. F. Perhavc in zastopnik tržaškega dijaštva tov. abit. Batista. Pismene pozdrave so poslali: dr. Mihajlo Rostohar, tovarišica Medičeva, dr. Žerjav in Ribnikar, prof. Jug in prof. Breznik, »Adrija«, Gorica, Dolenjska »Prosveta«, Izobraževalni klub, Ljubljana, tov. Riko Fuks, tov. Mirko Cernič, tov. M. Cok, tov. J. Mačkovšek in tov. Kranjc. Dne 27. avgusta so bila sekcijska zborovanja, kjer so se obravnavale razne zlasti organizačne" stvari in so rodila posvetovanja marsikaj realnega. Zvečer pa je bil prijateljski sestanek v Barkovljah. Udeležilo se ga je razen dijakov veliko domačinov, zlasti tudi okoliških Slovencev. Bilo je okoli 300 udeležencev. Predsednik je tov. starejšina V. M. Zalar. Dr. Rybar je osebno zadržan poslal pismen pozdrav. V imenu polit, društva »Edinost« je pozdravil g. Co-tič, ki je rekel med drugim: »Ne prisvajajte si naloge, da bi bili pijonirji te ali one politične stranke — svobodni hočete biti in nedotaknjeni za sedaj od našega strankarskega vrvenja. Začeli ste svojo pot — rekel bi — kakor zahteva logika in razum.« Govorila je tudi gosp. Karla Ponikvarjeva v imenu tržaških naprednih žen in rekla med drugim: »— Vidimo, kam pelje pot nove ženske generacije in ne bojimo se za njo. Njena pot je prava: resna in idealna dovolj. Prava je vaša naloga, ki ste si jo postavili: izkristalizirati značaje...« Minuli so krasni dnevi tržaški. Zmagonosno je stopila narodno-radikalna struja zopet korak naprej k svojemu cilju. A noče mirovati in v dneh 5.—8. septembra zbere zopet svoje čete na zaupnem shodu v Ljubljani, da zopet enkrat temeljito pregleda svoje delovanje in napravi načrt za bodoče delo, zlasti za bodočo organizacijo. Njena pot gre zmagonosno naprej in ne ozira se na tlačape političnih in verskih dogem ne na levo ne na desno, ker ve, da se le svoboden človek lahko j-azvije v mogočno osebnost. —is— mehko roko na svoji glavi ... pogladila je njegove lase ... nato je zdrknila niže in pobožala Oskarja po njegovem bledem, bolnem obrazu ... »Oskar!« Bilo je drugič, da ga je nazvala s krstnim imenom in Oskarju je bilo tako blago in prijetno pri srcu kot še nikoli ... »Oskar ...« je rekla še enkrat prav tiho in ljubeznivo, »pridite bližje k meni ... Tako lepo je, če sta si dva človeka blizu ....« Zravnala se je nekoliko in Oskar se je pomaknil prav blizu k nji ... Čutil je toploto, ki je prihajala iz njenega telesa ... čutil je njeno gorko božajočo sapo ... slišal utripanje njenega srca ... »Kak otrok ste še, Oskar«, je dejala naenkrat Helena ... »Povejte mi po pravici, ali ste že kdaj poljubili žensko? Poljubili zato, ker vas je silil k temu neki notranji nagon ... veste ... neka sila in potreba, ki ji ne vem imena ... Povejte mi to, Oskar, prosim vas ...« Oskar je ostrmel... Kaj ji je pač na tem, če je kedaj poljubljal ženske, kaj jo to sploh briga---- Toda to si je le mislil, izgovoriti si ni upal in ni maral... »Kaj se mi čudite, Oskar?« je nadaljevala Helena in se stisnila prav tesno k njemu ... »Mislite pač, kaj me to briga, kaj ne? ... O, le ne glejte me tako čudno ... jaz vem za vsako vašo misel ... iz oči vam sije, iz teh krasnih sanjavih oči... Torej povejte mi, ali ste že kedaj ljubili? ... Ne, milostljiva«, je odvrnil Oskar kratko in odločno ... »No, vidite, da sem vedela ... In če niste ljubili, potem gotovo tudi niste poljubljali ... Ali pač? So namreč ljudje, ki prav nič ne ljubijo,. a poljubljajo vendar le ... So, taki, Oskar ,in tudi vi jih poznate, kaj ne?« »Prav govorite, milostiva«, je dejal Oskar, »poznam take ljudi ... Imel sem kolege na univerzi, ki so hodili k ženskam jako dvomljive kakovosti ... ponujale so se zvečer na cesti vsakemu mimoidoče-mu ... k tem ženskam so prihajali in rekli so, da gredo iskat ljubezni ... Poljubljali so in bogve kaj še ... plačali in — odšli... To, vidite, ni bilo zame .. Prvič, ker se mi je gabilo in drugič, ker nisem imel denarja ...« V Heleni se je nekaj zganilo ... Zatrepetala je po vsem telesu ... neka blagodejna toplota se je razlila po vsem njenem živčevju ... videlo se ji je, da nekaj hoče, da nekaj želi, da koprni po bogve čem .. a imela ni dovolj moči in poguma, da bi izrazila svojo željo ... Ni še prišel njen čas ... in brzdati mora svoje koprnenje ... Vrgla se je nazaj v mehke blazine svojega dragocenega ležišča ... zrla z napol odprtimi očmi v strop ... in globoko in urno ihtela ... »Kaj vam je, milostiva?« je vprašal Oskar boječe ter se nagnil nad Heleno ... »Ali ste bolni, milostiva?« Helena se je nasmehljala ... Kot blagodejen balzam so vplivale te besede, izgovorjene s toliko otroško naivnostjo in nedolžnostjo na njo ... \ Štajerske novice. 200 tisoč kron brezobrestnih posojil za vinorej- ce. Iz Gradca poročajo včerajšnji jutranji listi, da je sicer štajerski deželni odbor že izvršil razdelitev orezobrestnih posojil v znesku 200.000 kron (katere je dala po polovici dežela, po polovici država) — a samo na papirju, ker denarja ne more poprej dati vinorejcem, dokler ni odobren deželni proračun. Si duo faciunt idem... Priobčili smo minuli teden nekatere naše informacije o pogajanjih med namestnikom Claryjem in vodstvom klerik. »Slovanskega kluba« v štajerskem deželnem zboru ter dostavili, da vedo za ta pogajanja tudi nemški nacijonalci. Dočim je »Tagespost« ponatisnila dobesedno našo notico, jo je i »Tagbl.« skrajšal — in sicer ravno tam, kjer se govori o nemških nacijonalcih, da vedo za kravjo kupčijo v Gradcu in da se boje odgovornosti za zvišanje deželnih doklad. Resnica v oči bode — to je star pregovor, ki je koncem koncev veljaven tudi za »hrabre in dosledne« branitelje štaj. nemštva ter izborne deželne gospodarje. Samo ne vemo, ali bode tudi mariborska »Straža« tako uljudna, da bode izpustila vse točke o klerikalcih in govorila le o — nemških nacijonalcih. Za pričakovati bi bilo! Zavraten napad na slov. trgovske pomočnike. Zakai imamo v Celju policijo? V soboto zvečer po 11. uri so došli popolnoma mirno trije trgovski pomočniki g. Kolenca domov. Pred hišo g. Kolenca na Graški cesti pa so jih ravno pred vrati čakali trije nemški civilisti in 1 vojak (domobranec, pravijo, da se piše Kokol). Pomočniki niso nikomur ničesar rekli, temveč je jeden pozvonil, da bi prišel hišnik odpirat. Tu so se začeli nemški pouličnjaki kar meni nič tebi nič zaletavati v pomočnika Zemljiča. Ko jih je ta vprašal, kaj mu hočejo, so ga začeli tepsti, in jeden, menda Gratschner, je potegnil nož, da bi ga zbodel v sence. G. Zemljič se je pa umaknil in zaboden je bil v roko pomočnik pri ključavničarskem mojstru Kossarju, Peer. Misleč, da imajo Zemljiča v rokah, so ostali vrgli Peera na tla in ga še večkrat zbodli, tako da so ga spravili v bolnišnico. Zemljič je tekel proti graški mavti, kjer so ga nemčurski napadalci dobili in vrgli na tla; pri tem ga je jeden nevarno zbodel z nožem v stegno. Ravno tam so ti nemški junaki streljali; ali v zrak ali na g. Zemljiča, se ne ve. Znamenito je, da celjske policaje ni bilo prej blizu, dokler ni bila cela stvar končana. Mogoče je dvoje: ali celjski policaji tako dobro stražijo, da celo tako bučnih škandaov ne sišijo, ali pa prin-cipijelno ne gredo na pomoč Slovencem, ako jih napadajo po noči nemške barabe prav kakor navadni tolovaji. To je sedaj v 14 dnevih že tretji napad nemških barab na Slovence; pozivamo merodajne čfni-telje, naj začnejo odločno akcijo za sanacijo razmer pri celjski policiji ali pa za podržavljenje iste. Slovenci pod takimi okolščinami ne bodo mogli ponoči nikamor po mestu iti brez orožja. AH hoče visoka štaj. namestnija še nadalje gledati take razmere v Celju? Ali želi, da bi bili Slovenci »vogelfrei« v mestu? Še celjske varnostne razmere. V Celju eksistira gotovo število nemških mlečnozobih študentov, ki ne da nikoli in nikomur miru. V soboto so napadli na kolodvoru nekega uradnika iz našega upravništva, mu grozili s palicami in ga potem zasledovali do doma. Med temi viteškimi nemškimi mladeniči je bil tudi neki fantič, ki sliši na germansko ime Rižnar. Policije seveda ni bilo blizu. Tudi ta slučaj je treba registrirati za osvetljenje varnostnih razmer v Celju. Pa kako bi tudi moglo biti drugače, saj je šef celjske policije dr. Ambrožič obenem šef-urednik besno hujskajoče »vahtarice«, ki neprenehoma poziva k poboju Slovencev! Poročila sta se danes na Bolzeli g. Radivoj Tu-šak, učitelj, in gospodč. Tilda Farčnikova, učiteljica istotam. Narodnemu paru želimo mnogo sreče! Dobrnske toplice je obiskalo do 1. septembra 509 strank z 871 osebami. Naenkrat se je zravnala na svojem ležišču ... pogledala Oskarja ... nato pa se ga je oklenila z o-bema rokama krog vratu in poljubljala ga je strastno in burno, poljubljala brez prestanka ... »Otrok moj ... ti dete moje! ...« je vzkliknila na ves glas, »glej, tako se poljublja, tako se objema, če se ljubi ... če se ljubi tako žarko in strastno ... kot te ljubim jaz ... moj Oskar ... moj dragi ...« Tako nenadno in nepričakovano je prišlo vse to, da Oskar ni mogel niti razbrati svojih mislij ... vse je kipelo in vrelo v njegovi notranjosti ... srce mu je burno bilo in utripalo — saj je bilo tako mehko in v njenih objemih, saj so bili njeni poljubi tako sladki, in opojni... Vse se je vrtelo okrog njega: da je srečen, neizmerno srečen ... In ko se je za trenotek oprostil njenih mehkih objemov, je prešinila njegove možgane čudna in nenavadna misel ... In komaj se je porodila, že jo je tudi izgovoril... »In Kamilo?____Kaj je s Kamilom?----In kaj je z gospodom Erazmom? ...« Helena je za hip pomolčala, nato pa je rekla z važnim in resnim glasom: »Kamilo je moj prijatelj, Erazem moj stari soprog — ti pa, Oskar, ti si uteha mojega srca! ...« Tedaj se je vrgel Oskar k njenemu ležišču, pokleknil je pred njo in jo poljubljal brez prestanka ... In tisti trenutek mu je bilo, kot še nikoli: dvignil bi roko celo nad lastnega brata, če bi se upal kaliti njegovo srečo in ljubezen ...--- V Laškem trgu bi trebalo pač nekoliko več narodnega življenja! CM podružnica spi spanje pravičnega. Tudi Bralno društvo ni, zdi se nam, preveč živahno. Na noge, na dan, kdor ni zaspan! Iz Laškega trga nam pišejo: Veter, deževje in pa mrzli dnevi bodo odgnali te dni zadnje letovi-ščarje in kopališke goste. V našem trgu in kopališču bo zopet vse prazno in tiho —no, sicer tudi doslej ni bilo bogvekaj življenja. Letošnja neugodna sezona je posebno hudo zadela Gunkelove toplice v Laškem trgu. Kdo bi tudi šel sam na slabo vreme in pa — v te toplice z njihovo neutemeljeno draginjo! Podražile so se kopeli za enkrat toliko, sobe so navzlic svojemu staremu pohištvu tudi drage, in še dražje se ti zaračunajo, ako si tako predrzen in greš večerjat v trg mesto v kopališko »restavracijo«. O tej bi se dalo marsikaj povedati! Obrtniki v trgu res od toplic prav nič nimamo. Želeti bi bilo, da bi prišle naše toplice v druge roke — morda bi se potem povzdignile in prinašale zares koristi trgu in okolici. Iz Moztrja. Neizmerno pridno se že pripravlja pri nas za veliko CM slavnost dne 8. sept. t. 1. — Mozirske mladenke že sedaj spletajo vence, da dostojno okrasijo slavnostne prostore, ki bi se naj zbrala k jubilejnemu slavlju vsa narodna Savinska dolina. Vspored obeta biti sijajen! Krog 30 mozir-skih malčkov z vso vnemo vadi mično štiridejanko »Rdeča kapica« in se silno veseli nastopa brhkega šoštanjskega sokolskega naraščaja, ki isti dan prvič prihiti krog planin in z mladim, a čilim vzletom podpre narodno delo naših otrok in dvigne njih samozavest! Že samo ta skupni nastop šoštanjskega in mozirskega naraščaja zasluži, da si ga ogledaja vse rodbine iz bližnje in daljne okolice. Naravno tudi odrasli pri prireditvi nočejo zaostati! Petje, telovadba in mnogo iznenadenja je na dnevnem redu. Plesišče se pripravlja, šotorske tajnosti pa izdamo prihodnjič. Počasti nas tudi potov, učitelj CMD, g. Ivan Prekoršek, s svojim govorom. Vabil iz gospodarskih ozirov ne bomo pošiljali, pač pa so se na vse strani poslale vstopnice v svrho predprodaje in se vsakogar tem potom najvljudneje prosi, naj se blagovoli odzvati osebnemu ozir. časniškemu vabilu. — Na mnogobrojno veselo svidenje! Iz Vranskega. 28. avgusta ponoči sta došla dva kmečka fanta iz jeronimske občine na Vransko, in sta klicala, oborožena s palicami, vranske fante »na korajžo«. Stražnik Ban je hotel prepirljivca odpraviti, a fant Slapnik ga je zbodel z nožem v levo roko. Iz Velenja. Tukajšnja šulferajnska šola se bode baje letos razširila v dvorazrednico. Kakor slišimo, se že »Maksi« zelo veseli na to, kajti mastni judeževi groši se bodo na ta način podvojili. Dober tek! Iz Velenja. Kakor piše zadnji »Slov. Gosp.«, se je v Št. Andražu pri Velenju veselica, katero je priredilo tamkajšnje izobraževalno društvo, baje vrlo dobro obnesla. Vprašamo dotičnega dopisnika, kaj pa je z gospodi dr. Verstovškom, Pušenjakom i. dr., katere ste že več mesecev poprej vabili na to slavnost, da vas niso posetili? St.-andraški g. župnik se je celo odpeljal isti dan! — Prav si govoril, kmet B., ko si omenil: »Ja, ko so. bile volitve, so ti gospodi zmerom lazili po Št. Andražu in nam obljubljali nebesa na tem svetu; pri najhujšem vremenu jim ni bila pot pretežavna; a zdaj, ko smo jih tako prosili, da bi tudi prišli se med nas veselit, so pa pokazali, kako nas marajo.« — Kmetje, čas je že enkrat, da se spametujete! Pomanjkanje brzojavnih uradov v Halozah. Iz Ptuja nam pišejo: V celih Halozah s svojim velikim vinskim prometom nimajo niti jedne brzojavne postaje razun zavrčke! Lahko bi se ustanovila n. pr. pri Sv. Barbari v Halozah in še drugod. A na eni strani nočejo občine ničesar prispevati, na drugi pa se poštarji sami branijo takih postaj ravno tako kakor nastavljanja pismonošev. Tako se zgodi, da važnih pisem in vesti ne dobimo pravočasno v roke; lahko bi trdili, da smo iz Berlina lahko preje obveščeni o kaki stvari kot iz bližnjih Haloz! Prometne zveze se danes na Sp. Štajerju na škandalozen način zanemarjajo. Ni brzojavnih ne telefoničnih zvez — prav kakor da bi tudi mi ne bili avstrijski davkoplačevalci in državljani! »Pogled na prvo Četrtletje« je knjižica, ki jo je izdala družba sv. Cirila in Metoda za petindvajsetletni jubilej. Knjižica je zgodovinske važnosti. Razpošilja se ravnokar prijateljem družbe. Kdor knjigo prejme, naj je nikakor ne vrne, temveč pošlje po položnici krono. Iz Konjic. Zlobnost naših klerikalnih prijateljev pa že res presega vse meje dostojnosti. Krasni dokaz za to postopanje nam podaja »Stražin« dopisnik iz Konjic, znani vzgojitelj sovraštva, protektor far-ške posojilnice, še bolj znani lovec na razne hranilne knjižnice in neizmerni »prijatelj« zatiranih konjiških kmetov. Evo vam! V soboto smo obhajali konjiški Slovenci odhodnico gosp. Bena Serajnika, ki je kot strokovni učitelj prestavljen v Voitsberg. Serajnik je deloval ves čas svojega lOletnega službovanja v Konjicah na narodnem, vzgojevalnem polju več, kakor vsi gospodje v talarjih cel čas svojega življenja in sedaj si mlečnozobi kaplan upa napadati in blatiti njega na prav »krščanski« način v umazani »Straži«. Ni treba višje hvaliti g. Serajnika ,ker ga pozna malo da ne cela Slovenija kot vzor - učitelja narodnjaka, ne zdi se nam pa tudi potrebno dalje odgovarjati zlobnemu dopisunu iz Konjic in mu kličemo samo »sram te bodi!«. Potrebneje in umestneje bi bilo, da bi ta dopisun malo okrtačil naše konjiške nemčuje, ne pa zgage delal slovenskim uradnikom, učiteljem in obrtnikom, ki itak imajo prav težko stališče napram nemčurskim nasilstvom. Pa še nekaj: mi smo vas — klerikalne mazače — dozdaj pustili v res le- I pem miru, a sedaj vas bomo razkrinkali kot največ-I jo narodovo rak - rano, ki se mora zaradi svojega strupenega delovanja iztrebiti. •. h s- v Razglas 10 mesečnega tečaja za,^iiadeniče na deželni kmetijski šoli v Št. Jurju ob Jažni železnici. Ta tečaj se začne dne 7. novembra in se konča koncem augusta pr. 1. Sprejme se 24 učencev, mej temi 10 brezplačno. Drugi morajo plačati za celi tečaj 280 K v 2 poluletnih obrokih, naprej. Med zadnjimi si lahko tudi nekateri izprosijo štipendije nekaterih okrajnih zastopov in posojilnic. Za ta znesek so učenci v zavod« oskrbljeni s poukom, stanovanjem, hrano in pranjem. Knjige, obleko in razne šolske potrebščine nabavljati si morajo posebej sami. Sabo morajo tudi prinesti za celi tečaj zadoščujočo obleko, perilo in obuvalo, potrebščine za snaženje in krpanjifJv6bleke ter obuvala. Za vsprejem se vpoštevajo le prosilci rodom Štajerci ki so najmanj 16 let stari in ki so dovršili vsaj ljudsko šolo s povoljnim vsp.ehom. Prednost imajo stareji od 16 let, taki ki so že dali doma ali kjer si bodi pri kmetijstvu sodelovali in posebno tisti, ki nameravajo po dovršenem tečaju na domačem posestvu naprej sodelovati, zlasti če nameravajo postati samostalni gospodarji-Lastnoročno pisane prošnje za vsprejem naj se vpošljejo najkasneje do I. oktobra podpisanemu ravnateljstvu. Prošnjam naj se priloži krstni lSst« domovnica, odpustnica, oziroma druga šolska spričevala, zdravniško spričevalo glede telesne sposobnosti za ta poklic, spričevalo o nravnosti in za deželno prosto mesto ali kako štipendijo tudi spričevalo o premoženjskih razmerah. Kateri hočejo na lastne stroške vstopiti, naj to opomnijo v prošnjah. Ravnateljstvo deželne kmetijske šole v Št. Jurji ob juž. železnici. I. Belle, ravnatelj. Iz Konjic. Cenjenim čitateljem slovenskih listov bo še gotovo v spominu polom - konkurz klerikalnega konzuma v Konjicah, kjer so razne pohlevne ovčice plačale za blagoslovljeno farško malho nekaj sto svitlih kronic. Osel gre samo enkrat na led, pravi pregovor, a naši klerikalni kmetje so šli kaplanu Viktorju Pregleju in za Konjice znano prezaslnžnemu, značajnemu uskoku Pušenjaku še drugič na led in ustanovilj, šo si kmečko hranilnico in posojilnico, kjer nradujeta vzajemno oba č. gg. kaplana Preglej & Jurhar. To še ni nič čudnega, a čudna in preznačilna je izjava g. arhidijakona Hrastlja napram konjiškemu nemčurskemu županu, da se je ta posojilnica ustanovila kot konkurenčni zavod samo slovenski liberalni posojilnici, ne pa nemški hranilnici in Vorschussvereintt! Sramota, izdajice narodove! ^se to pa seveda odobrnje prevzvišena ekscelenca škof dr. Napotnik, ki pripušča, da je bila posojilnica „vkvartirana" najprej v kaplaniji, zdaj pa 'v cerkveni hiši. Gotovo je, da je ta cerkvena krama-rija prinesla gosp. Hrastlju arhidijakonat in red Franca Jožefa! v Iz Ljutomera. Ponesrečil se je 9. avgusta pos. Ivanjšič iz Radomerja, ko je vozil vini} radomerski cesti v Ljutomer. Ko mu je prišel nek voz nasproti, se je počel Iv. izogibati, a je prišel na kup prodeca. Hotel je voz podržati, a teža prevzame ter pade nanj. Revež se je pri tem tako zelo poškodoval, da je v 6 dneh po hudih mukah umrl. Rajni je bil mož poštenjak, dober oče svojih otrok pa tudi siroti — Bil je tadi varuh tukajšnjemu tržansk. sinu (siroti) Janezu Štuhecu. So-rodnica je predlagala 3 vrle može tržane, na katere se naj si. sodnija pri izbiranju novega varuha ozira. A ta hoče pri tem politiko tirati. Ker je bila zapuščina Štuhečeva v slov. rokah, bi nam jo radi iztrgali. Dobili bi s tem 1 volilni glas, hišo pa bi radi prodali in jo spravili v nemške roke. Hiša je namreč na krasnem prostoru pri cerkv^^si Slovenci smo razburjeni nad takim postopanjem. Varuštvo bi rada sodnija ozir. občina izročila^nekemu usnjarju Sinigoju, ki je naš hud narodni nasprotnik. O gospodarstvu pa nima mnogo pojma. Gre se samo zato, da nam iztrgajo zopetj§4no posestvo. Bomo videli, kaj g. Bicek ukrene! Iz Slovenske Bistrice. Podružnica družbe .sv. Cirila in Metoda priredi v sredo, 7. t. m. y dvorani hotela »Avstrije« zabavni večer. Na vsporedu je »Rendez-vouz«, drama v 3 dejanjih, srečolov, šaljiva pošta, godba itd. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina: sedeži 1 K, stojišča 40 vin. Posamezna vabila se ne bodo razpošiljala. Iz Maribora. Govori se, da hočejo slov. klerikalci kupiti Rabitschev list »Untersteir. Volkszeitung« in ga potem izdajati kot svoje nemško pisano glasilo. Ravnatelj Cirilove tiskarne, kaplan Somrek, je bojda že v tozadevnih pogajanjih z Rabitschem. Iz Maribora. Razmere pri 26. domobranskem polku. Gotovo bode našo slovensko javnost zanima- Io, kakp, se ravna z vojaki pri omenjenem polku. Za danes naj zadostuje, ako vam na kratko razjasnim, kako se dela pri nas z bolniki — oziroma kako se po vojaški metodi »zdravi«. V prvi vrsti se odlikujeta polkoNftiS5Zdravnika Sch. in Schw. Njiju vestnost je čutiti posebno sedaj, ko je prišlo do 600 rezervistov. Gospodoma se namreč ne zdi vredno, da bi po svoji dolžnosti preiskovala bolnike, zadostuje jima na dan pol ure k yepjemu jedna ura za 30 oseb. To preisko-vanje $1 lahko vsak sam predstavlja. Gotovo vsakemu drugemu zakričita v obraz, da sploh ni bolan, da je goljuf »itd:* Na tak način jih odženeta gotovo polovico, navadno še več, le nekoliko jih je tako srečnih, da se^erjame njihovim besedam in ti so deležni o-srečujočega zdravljenja gospodov polk. zdravnikov. Pa tu jih čaka novo presenečenje. Ako kateri upa, da bo res ozdravel, se jako moti, kajti pri nas se ne pozna druzih zdravil, kakor opium, formalin, ricinovo olje, tu ia-tam še tudi hypermangan. Največkrat — proti.različnim želodčnim in črevesnim boleznim se dava ripngvo olje. S temi 3 oziroma 4 zdravili hočejo ozdraviti ti gospodje vse bolnike, odpraviti hočejo S^ettfvse bolezni in naj si bodo te še tako raz-ličn&rfAC je to res vsa vojaška farmakopea? Ali gospodje res ne poznate drugih zdravil? Skoro bi bilo treha^da se pokličejo civilni zdravniki, da pomagajo gospgdpm ter jih včasih poduče o zdravljenju, ako gospodje sami tega ne vedo. Nadalje omenjena go-spaffl Irre smatrata za potrebno, da bi se prikazala vojaffi#m ob kaki drugi uri kakor ob 5. uri popoldan. Ako kateri revež zboli ob drugi uri, recimo zjutraj, mor$ čiakati do pete ure popoldan, da se gospodoma poljujbi se potruditi v vojašnico. Ob drugem času za vojake ne eksistira nobeden zdravnik. Pri takih razmerah se nikdo ne sme čuditi, ako vidimo celo vrsto vojakov, ki se plazijo po ulicah z žalostnimi obrazi kakor sence. Velika večina jih je revna — nima denarja, da bi se dala preiskati od kakega civilnega zdravnika — kar pa gospodom ni po volji — in živeti morajo kot bolniki pri tej vojaški hrani, ki še ga zdrav želodec ni posebno priporočljiva. Svetoval bi gospodoma, da pokusita tako hrano sama, namreč zjutraj malo črne kave in potem pa stradati do 2. ure pqj3§ldan. Mislim, da jima ne bo preveč teknilo. Za danes dovolj, ob priliki več. Veliko narodno svečanost v Mariboru priredi klub »Narodni Pipec" dne 11. septembra 1.1. v veliki in mali dvorani »Narodnega doma". Pri koncertu sodelujejo: gospa Druzovičeva iz Maribora, (koncertna pevka), Glasbeno društvo s popolnim orkestrom (24 mož), pevski zbor Čitalnice, »Dramatično društvo" iz Maribora itd. Ples v veliki ,dvorani. Pri plesu svira prvič »Glasbeno druŠtyo". V mali dvorani filijalke japonskih ka-varen. Strežejo čarobne pristne japonske prince-zinje. Začetek ob pol 8. nri zvečer. Vstopnina: V parterju! sedeži od 1. do 5. vrste 2 K 50 vin., 6. do 9" vrste 1 K 60 vin., od 10. do 12. vrste 1 K. Sedež na galeriji 80 vin. Stojišča v dvorani 80 vin., za dijake in vojake 50 vin. Stojišče na ga galeriji 40 vin. Predprodaja vstopnic pri g. Fr.. Burešu, urarju v Maribora, Tegettbofova cesta (pri kolodvoru) in na dan svečanosti popoldne od 2. do 3. ure ter zvečer od pol 7. ure naprej v »Ljudski knjižnici" (pritličje »Nar. doma"). Ker bo obisk ogromen, naj se si. občinstvo kolikor mogoče posluži predprodaja — Spored: 1. Suppč. 0^yertjff.a, „Piqne dame". 2. a) dr. Adamič: »Pri zibeli/'^ b) G. Donizetti: Arija iz opere »Maria di Rphan". 3. J. Sommer: »Slovenski potpouri". %. Foerster: »Povejte ve planine"; b) Dan. Fajgejj: »Grajska hči". 5. pl. Zaje: »Večer na Savi". 6. »Ne pelji nas v skušnjavo". Burka v 2 dejanjih. Spisal Alfa. 7. V. Parma: Iz »Legijo-narjev": »Zapoj mi ptičica glasno". Kornet solo. — Odmor. — 8. Ples v veliki dvorani. — Točko 4. sporeda (sopran solo) poje koncertna pevka gospa Druzovič, točke 1, 3, 5 in 7 izvaja orkester „Glasb. društva", točko 4 pevski odsek »Slov. čitalnice" in točko 6 »Dram. društvo". i. Oi - Druge slov. dežele. %do postane predsednik deželnega sodišča v Iijtbljani? Kakor smo poročali, je šel pred-seditflr dež. sodišča v Ljubljani, Levirnik na dopust''flf se ne vrne več, dasi je še sposoben za službo- in dasi je uveljavljal vse zahteve višjega deželnega sodišča proti rabi slovenskega iezika. Zakaj torej pojde? Zato ker hoče minister Ho-chenburger spraviti na tj mesto svojetra ljubljenca zagrizenega nemškega nacijonalca Elsnerja. Neverjetno, a pod današnjim slavofobsknu sistemom vse mogoče. Imenovanje na srednjih šol«h Profesor državne gimnazije v Kranju Josip Burar je imenovan zsl profesorja na II. državni gimnaziji v Ljubljani. — Prof. dr. Franc Sturm je premeščen z državne realke na Dunaju na državno realko v Ljubljani. 5. sokolsko društvo se ustanavlja v tržaški okolici. Pravda proti Hladnikn bo veljala okoln 5000 K. Sodišče je te stroške naložilo Hladnikn. Cnjemo, da namerava državni pravdnik, ako zmaga z ničnostno pritožbo, prositi za drugo poroto. Klerikalni polom na Koroškem. Zadnji celovški »Mir" samozavestno povdarja, da pri gospodarskem polomu na Koroškem ni prizadeta nobena slovenska posojilnica. Nasproti temu povdarja včerajšnja »Edinost", da je pri polomu prizadetih krog 70 rajfajznovk, med njimi mnogo slovenskih. Podpredsednik skrahirane zadružne zveze je bil monsignor Podgorc, torej eden izmed voditeljev slovenske klerikalne politike na Ko-rvškem. In vočigled tem dejstvom si drznejo »Mi-rovci" tako neumno farbati javnost! Vodstvo tržaške »banca populare triestina" je sklenilo začasno ustaviti izplačila vlog in bo za 19. t. m. sklicani občni zbor sklepal o nadalj-nih odredbah. Vzor Mazzinijanca. Med Mazzinijanci v Trstu, ki so v zaporu radi veleizdaje, je tudi neki Scocchi. Tega moža toži državni pravdnik tndi zaradi krive izpovedbe imena. Mož je namreč rojen Kraševec z lepim slovenskim imenom Skok. Klerikalna panami na Koroškem. Voditelji krščansko - socijalne stranke in višja duhovščina se trudijo, da bi vlado pridobili za to, da bi pomagala pri saniranj'u zadružne zveze. Vlada baj'e ni nasprotna temu projektu, češ, da se gre tudi tu, kakor svoj p dni pri Vaclavski založni, za rešitev pred financijalnim propadom »malih ljudi". Sprva se je skušalo za saniranje pridobiti „Wie-ner Bankverein". Ta je tudi odposlal v Celovec svojega uradnika, ki pa se je vrnil od tjakaj s skrajno neugodnimi vestmi. Med drugim se je prepričal, da je imela pivovarna Kayser v Feld-kirehnu leta 1909. 40.000 K izgube in da je ru-dokop v Sonnenbergu docela pasiven. Koroška zadružna zveza bo imela 8. t. m. svoj občni zbor, na katerega so povabljeni vsi krščansko-socijalni voditelji. »Banca popolare Triestlna" je prišla do poloma. 2. t. m. je bil tak run na banko, da je popoldne zaprla vse svoje blagajne. O klerikalnem polomu na Koroškem ve še nekatere zanimivosti povedati »Ostdeutsche Rundschau": Poroča, da je bil monsignor Weiss, ki ga sedaj iščejo s tiralico, ustanovitelj družbe »Patria", ki izdaja »Vatprland". Tu je imel tudi prokuro. Weiss je na svojo pest kupil »St. Nor-bertns-tiskamo", v kateri se tiska »Vaterland". Vsled poloma na Koroškem sta prišla tndi »Vaterland" in St. Norbertus - tiskarna na rob propada. Predsednik »Patrije" bivši ministerski predsednik grof Franz Thun je moral kupiti tiskarno, da reši »Vaterland". i Italjanstvo Gorice je zopet v nevarnosti. Dne 11. t. m. bi se imela vršiti tam slovenska kolesarska slavnost. Vlada počenja Lahom na ljubo enake komedije, kakor jih je ob sokolskeni zletu v Celju. Kolesarji ne smejo skozi mesto na Velodrom, ampak po stranskih ulicah. Lahi sklicujejo ži jutri shod. Če bodo posebno hudi, bo vlada slavnost že v zadnjem hipu prepovedala »zaradi javnega miru in redu«. — Lahi se pripravljajo na poboje Slovencev. Ljudsko štetje in Slovenci v Gorici. Slovenci v Gorici so sestavili pripravljalni odbor v svrho potrebnih predpriprav za ljudsko štetje v Gorici, t. j. da se s posebnim štetjem Slovencev v Gorici dože-ne njih pravo število, ker uradno štetje bo falsifikat. Ali se bo kdo v'naših ponemčurjenih spodnještajer-skih mestih in trgih česa takega spomnil? Goriški deželni zbor bo, kakor se čuje, sklican za 15. t. m. Poroka. Poročil se je g. dr. Fr. Novak, c. kr. profesor v Idriji, z gospodično Jožico Šapla izŠturij. Tržaško kolesarsko društvo »Balkan« priredi dne 25. septembra t. 1. veliko cestno dirko za »Primorsko prvenstvo« za 1, 1910, ob progi Kanal-Sol-kan-Gorica-Miren-Sv. Ivan-Nabrežina - Prosek- Občina. Cilj: Vrdela pri društveni krčmi. Skupaj 74 km 500 m. Maksimalni čas 3 ure. Začetek dirke točno o poludne. Daril je sedem, m sicei z'ate, sr ;brne pozlačene, srebrne svetinje in krasne diplome Došlim v maksimalnem času bakrene posrebrnjene svetinje. Zmagovalec dobi še trak prvenstva. Uloga za dirkače znese .6 kron in je treba poslati na društvenega blagajnika gospoda Antona Podbrščeka, ulica Stadion 19/1. vsaj do 20. septembra, s katerim dnem se prijave zaključijo. Dirke smejo se le vdeležiti člani primorskih športnih društev. Natančni programi in pravila za to dirko se bodo razposlala tekom tedna. Po dirki se bode vršila v »Narodnem Domu« pri sv. Ivanu veselica, pri kateri se razdelijo nagrade. Hmelj. Iz Žalca. Vsled tega, da je »Nar. Dnevnik« malo pokrtačil nekatere židovske hmeljske agente, so ti gospodje postali skrajno nervozni. Groze s popravki, tožbami itd. Groziti je seveda lažje kot storiti, kaj ne, g. Zeckendorf? Materijala imamo za vas dovolj pripravljenega in za spoštovanega vašega kolego Kiichlerja, ki si še v Podlog več ne upa — že ve zakaj. Glede teh agentov moramo v Savinski dolini enkrat napraviti red! Hmeljske cene v Žatcu. Tvrdka Henrik Melzer v Zatcu nam sporoča, da se prodaja navadni žateški hmelj sedaj po 100—130 K pro 50 kg, tuji pa pri-ma K 120 za 50 kg. Dnevna kronika. Nove občinske volitve v Sarajevu bodo meseca oktobra in sicer še na podlagi starega občinskega volilnega reda. Toda ta občinski svet ne bo dolgo na krmilu, ker bo vlada že prihodnje leto dala Sarajevu in Mostaru nov mestni štatut. Nato bo občinski svet zopet razpuščen in razpisane nove volitve. Slikar Vlaho Bukovac v Zagrebu. Te dni je dospel v Zagreb znani hrvaški slikar Vlaho Bukovac, profesor na umetniški akademiji v Pragi. Bukovac bo slikal za galerijo mestnih županov portret prejšnjega župana in sedanjega sekcij-skega načelnika dr. Amruša. Gospodarska razstava v Galiciji. V Zolkievu so otvorili gališko deželno gospodarsko razstavo. Otvoritve so se udeležili minister dr. Dulemba, deželni maršal Stanislav grof Badeni, namestnik dr. Bobrzynski in predsednik »Poljskega kluba" dr. Glombinski. Kolera v Petrogradu. V zadnjih 24 urah je v Petrogradu obolelo na koleri 45, umrlo pa 26 oseb. Vseh na koleri bolnih oseb v Petrogradu je bilo doslej 67.706. Vrtnarska razstava v Pragi. V soboto so slovesno otvorili češko sadjarsko in vrtnarsko razstavo. Umor na Polešniku v Dalmaciji. Nenaden preobrat v aferi. Iz Trsta se poroča: V Kopru je v tamkajšnji kaznilnici zaprt v dosmrtno ječo Dalmatinec Simo Kovačevič, doma iz Polešnika. V soboto je poklical Kovačevič ravnatelja kaz-' nilnice k sebi, češ, da mu ima nekaj važnega razodeti. Ravnatelj je šel k njemu s pričami. Pred pričami je na to Kovačevič izpovedal, da sta župnik na Polešniku pri Zadru, don Tomaševič, in njegova kuharica, priležnica Antonija Ojstriž, sokriva roparskega umora, zaradi katerega je bli on obsojen v dosmrtno ječo. Nadalje je izpovedal, da sta župnik in kuharica umorila dva otroka ter je natančno označil prostor, kjer sta otroka pokopala. Sodna komisija, ki je takoj na telefonično obvestilo odšla na dotično mesto, je res našla na tistem kraju zakopane otroške kosti, Župnika To-maševiča in njegovo kuharico Antonijo so nato aretirali v hotelu „Bristol" v Zadru. Državno 1 pravdništvo je že ukazalo obnovitev kazenskega postopanja. Pre,d leti smo pisali o tej aferi. Ko je bil župnik Tomaševič pred porotnim sodiščem oproščen in so vsled tega klerikalci silno trium-flrali, smo rekli, da še ni vseh dni večer. Sedaj se je uresničilo, kar smo napovedovali. Dona To- maševiča poznajo dobro v Žalcu, kjer je dije časa bival, njegova ljubica Antonija je namreč doma iz bližnjih Gotovelj. O stvari bomo nadrobno poročali. Finska vprašanja. Izšel je cesarski ukaz, da se imajo vsi zakoni, tičoči se Finske, obelodanje-vati ne kakor doslej v finskem uradnem listu, marveč v »Praviteljskemu Vjestniku". v Odredba češkega deželnega šolskega sveta Češki deželni šolski svet je izdal odredbo, da se imajo z novim šolskim letom opustiti vse one pro-vizorične paralelke in vsi provizorični višji razredi na vseh šolah, kjer ne dosega število učencev 80. Nemško časopisje pravi, da je ta naredba naperjena proti Nemcem. v Imenovanja na srednjih Šolah. Nančni minister grof Stiirgkh je imenoval, oziroma premestil te-le gimnazijske učitelje: gimnazijskega učitelja v Kranju Josipa Sušana na II. gimnazijo v Ljubljano; profesorja dr. Frana Ilešiča z učiteljišča na II. gimnazijo v Ljubljani; provizoričnega gimnazijskega učitelja v Kočevju Antona Kreulanda za pravega gimnazijskega učitelja istotam; provizoričnega gimnazijskega učitelja v Kočevju Ivana Poloviča za pravega gimn. učitelja v Novem mestu; provizoričnega učitelja na učiteljišču v Gcrici F. Verbiča za pravega gimn. učiteija na I. gimnaziji v Ljubljani, suplenta Karla Capudra v Gorici za prov. gimn. učitelja v Kranju, suplenta na drž. realki v Plzni dr. Valentin Echerja za prov. učit. na realki v Ljubljani, suplenta v Gorici Arturja Sreuda za prov. gimn. učitelja na nemški gimnaziji v Ljubljani; suplenta v Ljubljani Rudolfa Južniča za gimn. učitelja v Novem mestu: suplenta na gimnaziji v III. dunajskem okraju Jurij Kuže-lickega za učitelja na realki v Idriji, suplenta na realki v Solnogradu Oskarja Lechleitnerja za provizoričnega učitelja na realki v Pulju, suplenta v Dubrovniku Vinka Lipeloviča za prov. učitelja istotam, suplenta na nemški drž. realki v Lipuiku dr. Fr. Novaka za prov. učitelja na realki v Idriji in gimnazijskega suplenta Jos. Pesckeka za prov. učitelja na državni gimnaziji v Gorici. Rojaki, spominjajte se prepotreb-nega Sokolskega doma v Brežicah. Narodni gospodar. Za Tse štajerske čebelarje. Cenjeni tovariši čebelarji! Štajersko čebelarsko društvo priredi v proslavo 80. rostnega dneva Njegovega Veličanstva cesarja za časa jesenskega sejma v Gradcu med 1. in 9. okt. 1910 v graški industrijski palači čebelarsko razstavo in obenem 2. oktobra 1910 shod štajerskih čebelarjev. K udeležbi pri razstavi in na shodu, kojega program se naznani pravočasno, so vabljeni vsi čebelarji in prijatelji čebeloreje kar najprijazneje. Pri če-belorejski razstavi se namerava podati kolikor mogoče celotna slika vse štajerske strdi. Prošeni so torej vsi štajerski čebelarji, naj si pripadajo kakemu društvu ali ne, da se udeležijo tega ogledovanja strdi ne samo iz stvarne, ampak tudi iz lastne koristi, Vsak štajerski čebelar ima pravico vposlati za ogledovanje strdi 2 steklenici po 1 kg, 3 po ^ kg in 4 po V'£ kg, ali že primerno opremljene ali pa skupaj v dozi s prilično 4 % kg (za ta oddelek ne sme razstaviti nikdo več in nikdo manj); strd mora biti lastni pridelek, pošiljatve frankirane. Najlepše in najčistejše strdi dobe nagrado v denarju. Po razstavi se na željo izložena strd odkupi za primerno ceno. Čebelarji, ki se nameravajo udeležiti razstave, lahko zahtevajo da se jim da brezplačno poštna doza po 5 kg na po-sodo; oglasiti se morajo zanje pri »Štajerskem čebe-lorejskem društvu« (Steierniarkischer Bienenzucht-verein) v Gradcu, Biirgergasse št. 2. Pošiljatve s strdjo, ki so namenjene za ogledovanje, naj se vpoš-ljejo kolikor mogoče hitro vsaj do 15. septembra na naslov: »Mlekarna Waasen«, Gradec, Jakominiga-sse št. 106 A; radi manjših stroškov je umestno, da vpošljejo vsi čebelarji jednega okraja ali napolnjene steklenice ali doze skupno v enem zaboju. Razun navedenega ogledovanja strdi je dano vsakomur na prosto razstaviti poljubno množino štajerskega medu in voska, drugih čebelorejskih predmetov, kakor panje, čebelarska orodja kojega kol proizvoda; zato se bo zaračunal tarif, ki je razviden iz priglasnic; poslednje daje na razpolago ali »Štajersko čebelorejsko društvo« (Steiermarkischer Bienenzuchtverein), Gradec, Biirgergasse 2 ali pa »Zveza štajerskih čebelorejcev« ( Verband steieri-scher Binenziichter), Gradec, Sporgasse št. 11. Za ta oddelek so pripravljena darila za najboljše in najlepše predmete: zlate, srebrne in bronaste državne in društvene kolajne, častna darila, denarji in diplomi. Dne 2. oktobra so vabljeni vsi štajerski čebelarji na zborovanje. Podajala se bodo znanstvena in poučna predavanja in razpravljanja; vsakemu čebelarju je vstop dovoljen. Ako želi kdo predavati, mora predmet naznaniti vsaj do 15. septembra pri »Štajerskem čebelarskem društvu« v Gradcu, Biirgergasse št. 2, da je mogoče pravočasno sestaviti in objaviti program zborovanja. V obče bi bilo zelo umestno nameravano udeležbo pri zborovanju že prej naznaniti »Štajerskemu čebelarskemu društvu«, da se približno zve, kako velika bo pri zborovanju. Opomba uredništva. Mislimo, da se bode o tej stvari izjavilo tudi Čebelarsko društvo za Sp. Štajersko. Mnogoštevilna in v vsakem oziru dobra udeležba bi bila tudi za slovenske čebelarje priporočljiva. Po svetu. Nemški vohuni na Ruskem. V piotrokovski gu-berniji pri vasi Dalmatova na Ruskem je padel na tla zrakoplov. Balon so preiskali orožniki, ki so našli v košarici dva nemška častnika in enega inženirja fotografa. V zaboju, ki je bil v košari, so bile fotografske slike krajev v kališki in piotrovski guberniji in šifrirane beležke. Orožniki so vse zaklenili, častnike pa aretirali in jih izročili vojaški oblasti. Prva obravnava proti dr. Crippenu. Pred policijskim uradom v Londonu se je vršila včeraj prva obravnava proti dr. Crippenu in njegovi ljubici Mis Neve. Uradnik jim je povedal, da sta obdolžena umora, oziroma sodelovanja pri umorn. Dr. Crippena zagovarja eden najimenitnejših angleških odvetnikov Naethon. Dr. Crippen in Mis Neve se vedeta zelo samozavestno in hladnokrvno. Obravnava se je preložila za osem dni. v Orkan na Ogrskem. V četrtek je divjal na Ogrskem grozovit vihar s strelo in točo. Viharje na mnogih krajih uničil vse poljske pridelke. Več sel je pogorelo, drugodi pa so nastale silne po-vodnji, Žitna letina. Ogrsko poljedelsko ministerstvo je izdalo statistične podatke o žitni letini na vsem svetu. Po tej statistiki bo letos pšenice 931*36 milijonov meterskih stotov, rži 49779, ječmena 355*25, ovsa 62828, kornze pa 107040. Lani je bilo pšenice 967 67, rži 47840, ječmena 37168, ovsa 687'68 in kornze 99171 meterskih Stotov. Avstrija bo morala importirati 13 milijonov meterskih stotov pšenice, drugega nič. Ogrska pa bo eksportirala 30 mil. meterskih stotov pšenice, 4 miljone meterskih stotov ječmena in 11*50 milijonov meterskih stotov koruze. Dr. Crippen bolan. Dr. Crippen je pri včerajšnji razpravi obolel, da so ga morali prepeljati V bolnico. Obolel je na živcih. Švicarske vojaške vaje. Švicarskim vojaškim vajam prisostvuje kot avstro ogrski zastopnik sam načelnik avstrijskega generalnega štaba Konrad pl. HOtzendorf. Slovenec v Ameriki prodaja hišo za en dolar. V ameriških listih priobčuje J. Zalar iz S. Loraina sliko lepe enonadstropne hiše z lepo prodajalnico ter pristavlja: Namenil sem se prodati hišo in sicer na sre-čkanje. Hiša stoji v So. Lorainu,0. na vogalu ulice in je jako pripravna za trgovino. Velik lot okoli hiše in sicer je hiša široka 24 čevljev in dolga 50 čevljev, a lot 40 X 120. Vsakdo lahko dobi to hišo za en dolar Če kupi srečko. G. Zalar pripominja, da bodo srečke kmalu prodane. Obrambni vestnik. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca avgusta 1910 sledeči promet: A. Redni dohodki:!, prispevki iz nabiralnikov 902'22 K, 2. prispevki podružnic i. s.: Kranjsko 2.360'41 K, Štajersko 1130*81 K, Koroško—'—K, Primorsko 89*18 K. Skupaj 3.580*40 K. 3. Razni prispevki 3.728*34 K, skupaj 8.210*96 K. B. Izredni dohodki: 4. prispevki za obrambeni sklad 2.976*40 K, vsota vseh dohodkov 11.187*36 K. C. Iz družbene glavnice se je dvignilo 10.994 K, vsota vseh prejemkov 22.181*36 K. — A. Redni izdatki. 1. Plače, remun. učiteljskemu osobju, razni računi itd. 23.636*76 K. B. Izredni izdatki i. s.: 2. naložitev na glavnico, ozir. obrambni sklad 2.668 K, 3. pristojbina od volila pok. gosp. V. Polaka 11.063*83 K, skupaj 37.368*59 K, torej primanjkljaja 15.187*23 K. Najnovejša brzojavna In telefonična poročila. NEMIRI V TRSTU. Trst, 4. septembra: Danes je priredila hrvaška narodna delavska organizacija iz Pulja na posebnem parniku izlet v Trst ,da obišče slovensko delavsko organizacijo. Ko je dospel parnik z izletniki v Trst, so jih pozdravili slovenski delavci v luki in spremili pred Narodni dom, kjer je bilo nekaj govorov z balkona. Za policijskim kordonom, ki je stal blizu Narodnega doma, se je med tem nabralo nekaj stotin italjanskih frkolinov in pa cestnih barab, katere so pobile šipe pri slovenskih bankah in demoli-rale kavarno »Minerva«. Kasneje je došlo med Italjani in Slovenci po mestu do manjših pretepov. Trst, 5. septembra: Popoldne in zvečer ni bilo nemirov. Ob 8. uri zvečer so se vrnili izletniki z ladijo v Pulj nazaj. Stražili so jih policaji in vojaki. Pri razbijanju kavarne Minerva se je tudi streljalo, vendar so še krogle v steno in niso nikogar ranile. Vsega skupaj so aretirali 18 oseb. KOLERA V ITALIJI. Rim, 4. septembra: Iz Apulije poročajo, da je zbolelo zadnjih 24 ur na koleri 18 oseb, umrlo pa 15 oseb. KONFERENCE NA DUNAJU. Dunaj, 5. septembra: Ministerski predsednik baron Bienerth se ie vriiil danes iz Iglsa na Dunaj. Dunaj, 5. septembra: Vodja nemške napredne stranke na Češkem dr. Epinger bode imel jutri ob 3. uri pop. konferenco z baronom Bienerthom. Dr. Eppinger bode dal ministerskemu predsedniku informacijo o stanju češ. financ in bode ob jednem podal nasvete za delazmožnost češkega deželnega zbora. Te konference se udeleži tudi član avstrij. gosposke zbornice Baernreither. S češke strani se bodeta posvetovala z baronom Bienerthom pred- sednik izvrševalnega odbora mladočeške stranke dr. Škarda in češki agrarec dr. Švehla. Šlo se bode pri vseh posvetovanjih za to, pod kakimi pogoji bi se lahko sklical češki deželni zbor. V sedanjem trenutku niso šanse za to posebno ugodne. LOVSKI KONGRES NA DUNAJU. Dunaj, 5. septembra: Danes dopoldne se je otvoril tu 2. mednarodni lovski kongres. Otvoritve se je udeležilo 1.000 lovcev in lovskih odposlancev iz vseh dežel in držav. SLAVNOSTI V CETINJU. Cetinje, 5. septembra: Včeraj se je vršil slavnosten obed na čast ruskemu velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču. Kralj in ruski veliki knez sta si izrekla prisrčni napitnici. DOGODKI V ŠPANIJI. Barcelona, 5. septembra: Odbor za solidarnost delavcev je dal nabiti po mestu razglas, v katerem naznanja z jutrišnjim dnevom splošno stavko v znamenje delavske solidarnosti s stavkujočimi rudarji v Bilbau. Saragossa, 5. septembra: Delavske organizacije so po daljšem posvetovanju svojih zastopnikov sklenile ustaviti splošno stavko. CESAR MENELIK ZBOLEL? Abdis Abeba, 5. septembra: Cesarja Menelika je zadela kap včeraj znova. Njegov položaj je zelo resen. Loterijske številke. Gradec, 3. septembra 1910: 26, 86, 83, 80, 46. Dnnaj, „ „4, 61, 28, 77, 52. |f SA se kupijo najcenejši in naj* ■*Je boljši čevlji? Dni Štefan Strašeku v Celju ■ ■ 1 v Kovaški ulici! Zaostali letni čevlji, posebno sandali, damski pariški in platneni čevlji v vseh barvah se prodajo globoko pod pravo ceno. 504 104 V najem se da ali tudi proda radi smrti dobro vpeljana gostilna in trgovina blizu železnice ob glavni cesti, zraven dveh tovarn. Ima lep vrt, žganjetoč in prodajo tobaka. Natančneje se poizve pri gosp. Ivanu Sulčič, Zjdanmost, Štajersko. 509 102 in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornica za sukno, Humpo-lec, Češko. Vzorci franko. (P Praktični in zobozdravnik dr. Sernec Janko se Je vrnil ter ordinira zopet v »Narodnem domu" od 8.—tO. dop. in 2.-4. pop. — Zobozdravniške ordinacije od 8.—12. dop. in 2.-5. pop ffi«, e wm m, m aBi===ii= 11 B i m 11: 297 -24 Šubieeva slika praneeta Prešerna ter Groharjev Primož Trubar v okvirju ali brez okvirja se dobita v Zvezni trgovini v Celju. Velika zaloga najrazličnejših svetih in modernih slik. Portreti slavnih pisateljev, muzikov itd. Ceniki -- na zahtevo franko. -— jbbii: