Demokratizem in socijalna pravičnost. Zalotil je volk ovco na paši. Vsevprek je objedala travo m cvetje in grmov.e. lat-Oie io naiiriai voi_.: ,,Kje ti je cu_ ueraokraazaia iri socijaJjie pravičnoau? J\ai_o aa ugonabljas travo m evetje ai grmovje, ki ui tuai raao živeio? Aii in ual t.og svobode živim stvarem, da se razvijajo, da živts in se veseie živijeajar' Aa miaš pravico, da jim kratiš to svobodo:' Ne in petnajstKrat ns! Ali ima  sploa kdo to ai tako pravieor' Ne in dvajst.tK.rat ne!" fiipec nato je pomislil: ,,bamo jaz sem izjema,'" pa je požrl ovco. Tisti odlok se glasi: V. š. sv. je z odlokom z dne 25. maja 1920, št. 5551 odiočil: Načelo demokratiznia in socijaUie pravičnosti stremi za tem, da bodi ves pouk brezplačen. Treba bo odpraviti šolnino, torej tudi pristojbino za izpite. Tretji odstavek čl. 210. dok. šol. iii uč. reda govori že zdaj o izpitih, ki ni zanje Piačati nikake pristo.bine. Zato se v. š. sv. ne zdi umestno in nujno potrebno, da bi predlagal za prehodno dobo poverjeništvu za uk in bogočastje, naj izpremeni čl. 210. š. in uč. reda. Res je! čemu neki. Pet učiteljev dobi 12 K, to je četrt vina in vsakemu žemljo zato, da izprašajo privatnega učenca. Naj dotičnih rajši sam izpije četrt vina in poje pet žemelj, bo vsaj vedel kdaj je delai iz- pit, ki mu odpre pot v življenje! Drugi odlok pa tako: Poverjeništvo za uk in bogočastje je z razpisom z dne 23. marca 1920, št. 429. odredilo: ... da se odslej nadalje zvišajo pristojbine v naslednji izmeri: 1. Pri izpitih za Ijudske ^ole na 50 K, 2. pri izpitih za meščanske šole na 70 K, 3. pri izpitih za pomožne šole na 70 K itd. Prav tako! Še premalo je. Ko bi danes imel v žepu izpričevalo, da sem zmožen slovenščine, bi dal rad dvakrat 70 K. Pva meseca bi ne šel k Balonu, in shram"a za denar bi bila v redu, pa slovensko bi znal. Naš mestni šolski svet pobira od yseh učencev, ki so jih iz tujih okolišev po 50 K šolnine zato, ker zavzemajo v šolski  sobi 500 dm6 prostora. V mestnem šol skem svetu sem sam glasoval za ta davek. Pa sem imel slab oziroma dober ¦mmen pri tem. Nemci so pobirali samo ^o 30 K. in so denar uporabili za stanar^io učiteljem. Takole sem kalkuliral: Cini več bomo nabrali, večja bo stana[ina. In sem glasoval in se urezal. Bili so ¦ePi tisočaki, sam sem jih pomagal nabi- rati. Stvar je pa taka. Če rečem ženi naj mi da kos klobase, se odreže, da je več dni kot klobas, da pa le. Mestni šolski svet je tudi rekel, da je več milijonov dolga kot mesecev v letu, pa ni dal ničesar. Bila je to kazen za zahrbtaost. Mar Di ghisoval v sniislu višiega šolskega sveta: pouk brezplačen. Prav ima tovariš Fabitic, ki trdi, da pri nas nesloinškarjih ni krsčanske morale. Oj ti nesrečna socrjalna pravičnost in pa iemokracija! Kje vraga so izkopali b&sedo, da straši po svetu pravične ljudi. In ko bi človek vsaj razumel nje pomen in bistvo. Izpočetka sem si mislil takole: Šli bomo na delo, eni tu, drugi tam. ,,Višjih" in ,,nižjih" ni ,,predpostavljenih" in ,,zapostavljenih" ni. Oni pride na tvoje mesto, ti na njegovo. Če potrebujemo svetovalca ga izberemo skupaj izmed najzmožnejših. Če se ne obnesem mi poveš, če se ne obnašaš prav, ti povein, vss brez jeze in sovraštva. Kakor v dobro urejeni tvornici... Izgini sen! Danes sem že izprevidel, da sem si pomen besede tolmačil popolnoma krivo. Ouod licet Jovi... Drag. H.