to praznikov. . i^or e*0®^ Saturday«, and Holidays , PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote' Uradniški In upravniikl prostori; SM7 South Lawndala Ava. Offtoa of Publication: M07 South Lawndala Ava. Telephone, Rockwall 4004 TEAR xxxvm Cona Uaia Ja $6.00 ifirt^^c^S' £ SLSTl^r CHICAGO 23. ILU ČETRTEK. S. SEPTEMBRA (SEPT. ft). 1946 Subocrlptlon 66.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 172 Acceptance for mailing at »pedal rate of pottage provided for in eection 1103, Act of Oct. 3. 1617. authorized on June 4. 1911 eriška vlada zahteva skodnino od Jugoslavi dostavljena jugo-ikemu potlanii-v Washingtonu leti na črti dunaj - videm ustavljeni iton, D. C.. 4. sept.— :j državni tajnik William ton je naznanil, da je iz-dr. Sergiju Makeidu, iku poslov jugoslovanske-ništva v Washingtonu, Jugoslavija plačati od-i družinam petih ameri-letalcev, ki so izgubili živ-, ko so jugoslovanski letalna tla dve ameriški trans-letali 9. in 19. avgusta, talo je bilo uničeno, dru-i poškodovano. on je dejal, da je prejel od maršala Tita, v kateri iz-obžalovanje paradi izgube ' ih življenj, zaeno z zago-, da jugoslovanski letalci 0 streljali na ameriška :rtna letala. Clayton je 1 obdolžitve, da je v dobi julija do 29. avgusta 61 ih bombnikov, 15 bojnih in 95 drugih letal invadi-jugoslovansko ozračje. Preje ugotovila, da je v tem i okrog 30 letal invadiralo iovanska nota naglaša, ovoljeni ameriški poleti arili sumničenje, da so liiljeni in razkazova-riške sile. Amerika je ladje v Tret so enote ameriške 88. vo divizije paradirale ob Mor-liniji. Ta tvori mejo med "ko-britsko okupacijsko coin jugoslovansko okupa-cono B v Julijski Krajini, ganova linija je začasna. po britskem gene-Williamu Morganu, povelj-britskih sil v Sredozemlju, "a demarkacijska črta med in Jugoslavijo bo določe-mirovni konferenci v Pa- se * jugoslovanskh obdolži-so ameriški letalci inva-jugoslovansko ozračje po gustu, pravi nota: toi na črti Dunaj-Videm "i ustavljeni 20. avgusta. Na fusta je bila izdana odred-e obnove poletov bomb-t 17. Bombniki naj bi lete-flovca v Avstriji in od tam Vidmu. Italija. V slučaju »vremena, ako bi bila ne-bi bombniki invadi-jugoslovansko ozračje, 1° vrniti na Dunaj." on je razkril, da je mar-w je sestal z ame-poslanikom Richardom ttfrionom' 31. avgusta na Slovenija, zahteval gada ameriški letalci ne v<* leteli nad jugoslovan-•"wtjljem brez dovoljenja, in drugi, ki bi v bodočno- integralnost in s______ Jugoklavjje, morajo biti 4n' Sklene naj se do-|l*de mgnalov, katerih 1 * posluževali piloti v na-JJJJrtkocah v občevanju i ■^Mukimi letalci in moš-l m tleh ** K. da h«, zadeva, če '"ftalavija uprla zahtevi, pMat. » svetovnemu razsodili vitrnoMnemu svetu *> narodov. * M'P> Jugoslovan K Rjavila rekord ko-. letalskimi inci- * ""v/rcK .l, sppr z a te** h H* •)» for rti *** K te \> s/\idno, da k»nsk» uradniki 12 "f> obvestili vo->rit»kega poela-l|radu r, kršenju ju-po letalih, je btla fiosla- Domače vesti Obisk Chicago.—Zadnje dni so obiskali glavni urad SNPJ: Jennie Padar iz Brooklyna, N. Y., ki se je po konvenciji mudila v Chi-cagu na počitnicah in se zdaj vrnila domov, dalje Frank M. Grachan z ženo iz Los Angelesa, Cal., ter Ann Smagaj in Polly Makoski iz Miamija, Fla. Amerikanaki Slovenec prenehal Chicago.—Zadnji torek, ravno na svoj 55-letni rojstni dan, je izšla zadnja številka Amerikan-skega Slovenca. John Jerich, njegov lastnik in urednik pravi, da ga je prevzela KSKJ. (Več o tem jutri v uredniškem članku.} na nota britskemu poslaništvu s protestom, da se kršenje nadaljuje. Odgovor na noto je bil negativen. Jugoslovansko poslaništvo v Londonu je 28. februarja ponovno protestiralo in citiralo detajle o poletih brit-skih letal nad Jugoslavijo. Na 1. marca je bila poslana nota britskemu poslaništvu v Belgradu, da morajo biti nedovoljeni poleti ustavljeni. Poslaništvo je odgovorilo, da ni ugotovilo slučajev poletov in da so bili člani posadk instruirani, naj polete ustavijo. Britski zunanji urad je odgovoril na noto 1. aprila. V tej je izjavil, da so nekatera britska etala letela nad Jugoslavijo zaradi slabega vremena in izrazil ;e obžalovanje. Maršal Tito je v svojem govoru pred skupščino omenil neav-torizirane polete in zahteval, da morajo odgovorni krogi ustaviti take čine vojaških organov, ker ogražajo mir. Jugoslovanski zunanji urad je 16. aprila naznanil, da se nedovoljeni poleti nadaljujejo. Na julija je urad opozoril ameriško poslaništvo v Belgradu na številne polete. O tem je bila izmenjana korespondenca med uradom in poslaništvom. Na 10. julija je general Koča Popovič, šef štaba jugoslovanske armade, poslal osebno noto vojaškemu atašeju ameriškega poslaništva z opozorilom, da je Jugoslavija zavzela resno stališče . sne. Amerika ^ij^X^^^J^l ^kemu ljudstvu, bojna ladja v Tr* med^nD^r ^enške 88. vo- ^J^ ,vtoritete v Italiji " —<---------- in Avstriji, ki pa niso odgovorile. Vojaški ataše ameriškega poslaništva je 7. avgusta obvestil jugoslovansko vlado, da je ameriška vlada prepovedala polete nad jugoslovanskim ozemljem. Jugoslovanski zunanji urad je 10. avgusta poslal noto ameriškemu poslaništvu z izjavo, da se poleti nadaljujejo kljub prepovedi. Amerika ograža svetovni mir? Postala je orodje , oživljene reakcije London. 4. sept. — Voditelji britske komunistične stranke so objavili izjavo s trditvijo, da imperialistična* Amerika ograža svetovni mir. Postala Je orodje oživljene reakcije, ki utira pot novi vojni. Stranka je naslovila izjavo V tej pravi me i Stavka voznikov v New Yorku Dovoz živil v mesto paraliziran New York. 4. sept.-Spor zaradi plače in delovnih ur med unijo voznikov, ki je včlanjena v Ameriški delavski federaciji, in tremi velikimi kompanijami, je rezultiral v oklicu stavke. Prizadetih je zaradi stavke čez 100,000 drugih delavcev. Stavka je paralizirsls dovoz živil v mesto. The Greet Atlsn tic &e Pacific Tea Co. je nazna nila, da Je bil dovoz živil v njene trgovine ustavljen. V konfliktu z unijo so Motor Carriers Association, New York State Motor Truck Association in Master Truckmen Association. Župan O'Dwyer skuša iz ravnati konflikt. Vozniki* zahtevajo zvišanje plače za 30 odstotkov, delods jalci pa so Jim ponudili zvišanje plače za tri dolarje na teden. Priprave za sploino stavko mornarjev Washington, D. C., 4. sept— Splošna stavka mornarjev, čls-nov unije Ameriške delsvske fe deracije, bo mords okliesns Jutri v znak protesta proti odloku federslnegs odbors za stabilizacijo mezd Odbor Je zavrnil za htevo, da morsjo biti plače mornarjem zvišane. John Hawk, podpredsednik unije. Je dejsl. da •o priprave za oklic stavke o-krog 100,000 mornarjev v teku Izgredi v Bombaju se nadaljujejo Cez sto ljudi ubitih v treh dneh * Bomba J. Indija. 4. sept.—Izgredi med muslimartl in Hindu-ti se nadaljujejo. Zajeli so druge predele mesta in nobenega izgleda ni, da bodo kmalu zatrti. Uradno poročilo pravi, da je bilo 109 oseb ubitih in 393 ranjenih v zadnjih treh dneh. .ICo-munike, objavljen sinoči, pravi, da so Še izgredi pripetili v severnem delu Bombaja. Izgred-niki so napadli potycaje in skušali zažgati poslopja. Komunike dostavlja, da je bilo 38 oseb ubitih in 136 ranjenih včeraj. Britske vojaške avtoritete so poslale nadaljnje čete v akcijo. Vojaki in poUcaji strašijo glavna poslopja. I. I. Chundrigar, predsednik krajevne organizacije Muslimanske lige, je apeliral na mus limane, naj odstranijo črne za-štave, katere so razobesili v znak protesta proti formiranju med časne indijske vlade. Voditelji Muslimanske lige so ponovno izjavili, da ne bodo kooperirali z vlado, katere predsednik je Jawaharlal Nehru, vodja vsein-dijske kongresne Nacionalisti-stične) stranke. Izgredi so sledili razobešenju črnih zastav. Amerika grozi svetu z atomsko bombo, kakor tudi z zasega njem baz v vseh krajih. Naslovila je izzivalni ultimat Jugoslaviji in zdaj razkazuje svojo pomorsko ailo v Sredozemlju. A-njeriške sile podpirajo reakcijo na Kitajskem in Washington se direktno vmešava v pogsjanja med Rtilijo in Švedsko, katerih cilj je sklenitev trgovinske pogodbe, Amerika skuša dobiti dominacijo nad vsem svetom. Isti cilj je zasledoval diktator Hitler." Izjava dalje pravi, "da tudi britska delavska vlada pomaga reakciji s svojo zunanjo in kolonialno politiko. Ona nadalju-je politiko Churehillove torijske stranke zlasti v zadevi odnoša-jev s Španijo in Grčijo. Zavze la je sovražno stališče proti Sov-jetskj uniji in se postavila na stran svetovne reakcije." Moskva obsodila volitve v Grčiji Dežela izgubila neodvisnost in •uvereniteto London. 4. sept.—Rsdio Mos kvs je obsodil volitve v Grčiji, pri katerih le je večina voiilcev izrekla za restavrirsnje monarhije in povratek kralja Jurije na prestol. Kralj se nshsja v Londonu. Moskva pravi, ds Je Grčijs Izgubila neodvisnost in suvereni-teto zsradi nsvzočnosti britske okupacijske sile. Ta Je vplivale ns izid volitev. Grško ljudstvo ni imelo svobode odločitve za radi pritiska te sile, ki podpirs sedanjo grško vlado. Nepotrjeno poročilo prsvi, ds ■o bili načrti glede odpoklice britskih Čet Iz Grčije sestevlje ni. Načrte morajo odobriti člani britske delsvske vlade Atene. Grčija. 4. sepi.-Pi • * Dva goveradprja zahtevata akti jo Washington. V. Ct 4". sept.-*' Governerja dveh drŽav sta pozvala federalni justični department in federalni detektivski biro, ngj takoj odredita preisksvo aktivnosti Ku Klux Klana, teroristične organizacije belopoltcev na jugu. Preiskavo zahtevsta Ellis Ar-nail, governor Georgije, in Edward Martin, governor Pennsylvania. Zahteva je uključena v noti justičnemu departmentu in predsedniku Trumanu. Poučeni krogi trdijo, da ima justični department informacije in podatke o terorističnih aktivnostih klanovcev. Zdaj je bila odkrita zveza med klanovci in člani bivšega Nemško-ameriške-ga bunda, nacijske organizacije. Governor Arnall Je pozval Justični department, na) odredi preiskavo. On Je že večkrat javno ožigosal sktivnosti klanovcev v svoji državi. Governor Martin se Je direktno obrnil dp federalnega justičnega tajnika fclarka s pozivom za akcijo. Prej Je naznanil, da državna policija preiskuje aktivnosti kls-novcev v Pennsylvsnlji. Kompanije napovedale pomanjkanje mesa Chlcsgo, 4. sept. — Klsvnlške kompanije so na j >o veda le po manjkanje mesa v prihodnjih desetih dneh. Nove stropne cene zs klavno živino so bile vče-rsj restavrlrane. Stropne cen^ za meso bodo vz|>ostavljene v pondeljek. RUSIJA ODLOČNO ZAVRNILA AMERIŠKI PROTEST Radio Moskva naznanil odločitev sovjetske vlade ZADEVA POGAJANJ S SVEDSKO Moskva. 4. sept.—Ruska zavrnitev ameriške note s protestom zaradi pogajanja med Sovjetsko unijo in Švedsko glede sklenitve trgovinske pogodbe je bila pravkar razkrita. Radio Moskva je istočasno naznanil odločitev sovjetske vlade. Uradna časniška agentura Tais poroča, da je Rusija v svojem odgovoru na protest odprto povedala Ameriki, nsj se briga za svoje zadeve. Svojih prstov ne sme vtikati v pogajanja med Rusijo in Švedsko, ker ne prva in ne druga ne potrebujeta nasvetov iz Wa8hingtona. Državi vesta sami, ali bosta imeli koristi od dogovora ali ne. "Sovjetska vlada," pravi odgovor na protest, "ne more razumeti ameriško note. Ameriška vlada sama sklepa trgovinske pogodbe z drugimi državami in jim daje kredite ter posojila skozi Export-Import banko v zvezi z nakupi ameriškega blaga. S tem v zvezi je jasno, da se Amerika odprto vmešava v pogajanja med Rusijo in Švedsko in skušs preprečiti sklenitev trgovinskega dogovora." Švedska vlada Je že prej zavrnila ameriški protest. Zuna Načrt za zdruiitev ielezniikih unij « Chicago, 4. sept —Roy Grlf fith. predsednik krajevne unije bratovščine železniških . i/prevodnikov v Toledu. O., je nszns nil nsčrt glede zdruHtve treh brstovščln. Te so bratovščine Iz-prevodnikov. železniških sprem-nlkov in kretnlčarjev. druyih levičarjev. Izjemni za koni. ki ao bili preklicani, bodo ponovno uveljevlieni. Ilstsnov-IJena bodo vojsška sodišča, ki bodo izreksls smrtne kazni. bo Ivcdska delegacija odpotovala v Moskvo z nsme nom sklenitve trgovinskega dogovora. Washington, D. C., 4. sept,— Pomožni državni tajnik Dean Acheson je na sestanku s časni karji priznal, da Je Amerika po-slsla noto sovjetski In švedski vladi. Nota Izraža zaskrbljenost in bojazen pred sklenitvijo trgovinskega dogovora, ki bi ovlrsl ameriška prlzadevsnja v pospe ševanju svobodne mednarodne trgovine. Dogovor naj bi bil v veljavi pet let. Švedska Je pripravlja ns dsti Rusiji kredit $200,000,-000. Acheson Je opozoril sovjetsko ln švedsko vlsdo, da so v teku priprsve glede sklloanjs mednarodne ekonomske konference, zseno ps Je Izrekel upanje, da ne bosta sklenili trgo vinskega dogovora. Obdolžitve proti Grčiji pred svetom Navzočnost britskih čet vplivala na izid volitev Lake Succeea. N. Y., 4. sept— Predlog, da člani varnostnega sveta Združenih narodov razpravljajo o obdolžitvah sovjetske Ukrajine proti sedanji gr4ki vladi, je bil sprejet. Za predlog so glasovali reprezentanti Rusije, Francije, Amerike, Egipta, Mehike, Poljske in Kitajske, proti pa reprezentanti Velike Britanije in Holandije, Reprezentanti Avstralije in Brazilije so se vzdržali glasovanja. Glasovanje je pokazalo raz-klon med Ameriko ln Veliko Britanijo o vprašanju procedure. Velik« Britanija in Holan-dljs sta pobijali predlog, da varnostni svet razpravlja o obdolžitvah proti grški vladi. Andrej Gromyko, sovjetski delegat, je prečltal dolgo izjavo o slučaju. Naglaail Je med drugim, da je bilo grško ljudstvo oropano prilike do svobodne odločitve pri nedeljskih volitvah. Na volitve je vplivala navzočnost britskih čet v Grčiji. Sedanja monarhistična grška vlada ima oporo pri teh četah. Naval na italijansko jetnišnico Partizani ignorirali zahtevo vlad« nji urad Je namreč naxAiotLift f MUan. UaUla. 4. Wpt, - Cez * jjjH ta teden dvesto oboroženih partizanov ja Priprave za obrambo severne Kanade General omenil možnost izbruha vojne Edmonton, Alta., Kanada, 4. sept—General F. Worthlngton je dejal, ds mora biti Kanads pripravljena za obrambo svojih ogromnih severnih pokrajin v slučaju izbruha nova vojne. On je načelnik vojaške ekspedicije. ki bo odpotovsla v severne po krsjine ta teden. "Mi ne kažemo pesti nobeni državi," Je rekel general na sestanku s časnikarji. "Računamo le z možnostjo nspsda In meto dami. Sovražnik bo prišel skozi ozračje in vsled tegs mor smo organizirati nov sistem obrambe. Ta mora sloneti na čuječ noati Potrebne so straže ns tleh in v zreku." Worthlngton te dslje rekel, ds Ivi sovražnik skušal uničiti produkrilsko kapaciteto Rever ne Amerike, če bo vojna Izbruh-nila - Iz tega re/lona ie treba zaščiti aevrr *n k^unikerijske rve/e t Ali'tto General Je na pisali, da |e njegova ope/ka glede sovražnika le hipotetične. nsvalilo ns jetnišnico v Pallan zl, provinca Piedmont, in osvobodilo dva tovariša, ki sta obto-tens umora nekega fašista. Av toritete v Milanu so razkrila, da sts bila v navalu oavobojena Renzo de Ciull ln Clemente Pistolesi, Obs sta bila aretirana in obsojena v zapor, ko so partizani prevzeli nalogo likvl daclje fašistov. Partizani so Ignorirali poziv vlade, naj odlože orožje ln za pustijo kraje v hribih distrlkta Casale Monferrata. Premier Al cide de Gssperl je dal zagotovi lo partizanom, da bo vlada pri stala na nekatere zahteve, katere so ji bile predložene, če bodo odložili orožje. Partizani so zdaj naslovili uf timst industrljcem. Ta uklju čuje zahtevo, da morajo uposlit dvesto psrtizsnov v treh dneh in skrajšati delovni teden ns 40 ur. Armada skuhala dobiti kontrolo nad ekonomijo Washington, I). C., 4. aept.-Donsld M, Nelson, bivši načel nik federalnega odbora za vojno produkcijo, Je izrekel obdolži tev, da je ar mada skušala dobit kontrolo nad ekonomijo v teku vojna, da je delortla uspela I. 1944 in s tem zavrla preuredi tev industrij za produkcijo civilnih potrebščin. Odbolžitev vsebuje Nelsonova knjiga "Ar »erisl of Democrscy." On trdi. da so ga skuškli James F Hyr ne«, ki Je bil takrat direktor urada za vojno mobilizacijo, in uradniki vojnega ter mornarlč nega departments odstaviti Njihov kandidat za načelnika odbora za vojno produkcijo je bil Bernard Baruch. DEBATA 0 EKONOMSKI BODOČNOSTI ITALIJE Ameriški dr favni tajnik bo odpotoval v Nemčijo GOVOR JUGOSLOVANSKEGA DELE-GATA Paris. 4. sept.—Mirovna konferenca je ponovno vzela v pretres tržaško vprašanje, ki čaka rešitve. Razpravljala je tudi o ekonomski in vojaški bodočnosti Italije ter o vojni odškodnini. Vse to pa Je zasenčilo naznanilo, da bo ameriški državni tajnik Byrnes odpotoval v Stuttgart, Nemčija, kjer bo imel v petek govor o ameriški zunanji po-itiki pred člani tavesniške vo-aške vlade in uradniki nemških pokrajinskih administracij. Možnost je, da bo Byrnes ponovil sugestijo glede ekonomske združitve zavezniških okupacijskih con v Nemčiji. Na konferenci zunanjih ministrov štirih velesil je Byrnes predlagal sklenitev pakta, ki naj bi bil v ve-javi 25 let, glede razorožitve Nemčijo. Predlog Je predvideval radikalno revizijo tradicionalne ameriške politike. Byrnes bo odpotoval v Nemči-o Jutri" v spremstvu Časnikarjev n svetovalcev. On Je imel dva sestanka z britsklm zunanjim zunanjim ministrom Bevlnom. 'rodmet razgovora med njima ni bil razkrit. Bevia bo ta teden zapustil Pariz in odpotoval v London, kjar se bo vršila konferenca o Palestini. Ruski zunanji minister Molotov Je zsdnjo soboto odletel v Moskvo. Kdaj se bo vrnil v Paflz, nI znano. Debata o bodočnosti Italije in italijsnskih reparacijah je bila oitrs. Posebna komisija je bila informirana, da zavezniške države zahtevajo odškodnino od Italijo v vsoti $30,000,000,000. Alois Bebler, Jugoslovanski delegat, je imel dolg govor, v katerem je pobijal apel bivšega Italijanskega premlerja Bonoml-ja za revizijo zaključka zunanjih ministrov glede Trsta in Julijske Krajine. Bebler Ja dejal, da tudi Jugoslavija ni zadovoljna z zaključkom in naznanil, da bo vztrsjala pri zahtevi, ds mora dobiti Trst ln vso Ju-l lijaku Krajino. Zunanje mlnla-tre je obdolžil, da ao zavrgli načelo etnične linije ln prejeli načelo etničnega ravnotežja. Bebler je v svojem govoru napadal MHiunjo italijansko vlado in ji očital, da je z« nadaljevanje italijanskega Imperializma. Obnovila je agresivno politiko, ki je bila začasno pretrgana zaradi vojne. Dva amerUka častnika aretirana Frankfurt, Nemčija, 4. sept — Ameriške avtoritete so naznanile aretacijo dveh ameriških vojaških Častnikov in nekega francoskega civilista. /. aretacijo ao preprečile vtlh«4epljanje vorki je igrala koračnico godba sv. Jožefa z južne strani mesta. Tu se vidi, da pogrelamo dobro godbo na pihala. Pred leti smo imeli dve godbi, Bled in Triglav, danes pa ne premore ves slovenski Cleveland niti ene take dobre godbe. Parade se je udeležila tudi tukajšnja postojanka Ameriške lige s svojo famozno lokomotivo. Mislim, da bi bilo bolje, ako bi upoštevali organizacijo VFW,, ki je bolj delavsko napredna in zavedna kot AL. Zvečer se je vrfil ples v obeh dvoranah. Prodanih je bilo 900 vstopnic po 65c, kar pomeni, da je bil dober finančni uspeh. Za ples je igralo sedem različnih slovenskih orkestrov, in sicer brezplačno, zato zaslužijo priznanje. 0 Ker je bilo nekaj imen izpuščenih s spomenika, je prišlo do zamer, toda odbor je delal za to akcijo tri leta in prosil starše vojakov, da bi sodelovali in jim sporočili imena, a bilo je zaman. Tajniki društev smo se zavedali svojih dolžnosti in se odzvali na klic odbora za postavitev spomenika in mu poslali imena vseh članov-vojakov že meseca decembra 1944. Zgodilo pa se je, da je bilo vpoklicanih k vojakom nekaj fantov že pozneje in tako so mogoče nastale napake, toda krivda ni nikogar, da so zaostala imena. Seve, odbor bo poskrbel, da bodo tudi izpuščena imena vklesana na ploščo. Na dan odkritja spomenika je bilo vreme res zelo lepo, sijalo je krasno sonce, kakor da bi hotelo tudi ono počastiti spomin na padle žrtve in da sočustvuje z bolečimi srci mater in očetov, ki so izgubili svoje drage. Pridružujem se Matt Petro-vichu, ki je dejal, da ne bi bile te žrtve zaman, kajti reakcija fašizma še vodno dviga glavo in dela priprave za bodočo vojno. Na koncu pa izrekam vse priznanje odboru, ki si je toliko prizadeval za postavitev tega spomenika. John Lokar se je izrazil, .da je to najlepši izmed vseh spomenikov, ki se jih je postavilo po drugi svetovni vojni v državi Ohiu. Mojstersko delo tega spomenika je izvršil naš poznani kamnosek Frank Kosič. ki je član našega društva. Delo mu je lahko v ponos. J. F. Dura. POIZVEDOVANJE RDEČEGA KRIŽA Chicago. 111.-Sorodniki lz Ev-rope so nas vprašali, da bi Izvedeli k le se nahajajo Joro Ba nlc. Stefan Maver in Andrija Turk. Ako bi kdo vedel kaj o Sovjetska Rusija v povojni dol -Spisal Victor Manuel Villasenor Z avtorjevim dovoljenjem prestavil V. žeb (Nadaljevanje) Kaj je utrpela Ruaija ▼ vojni Upam, da so vam znani vsaj r« iz Mehi* delno podatki o ogromnih izgubah Sovjetske Rusije. Računa se, da je padlo oz. umrlo okrog 15 milijonov ruskih državljanov in državljank. Te številke se lahko tolmačijo edino na podlagi izjav, ki jih je podal maršal Keitel dne 6. aprila t. 1. pred zavezniških sodiščem v Nuern-bergu. Ruski general Rudenko ga je vprašal: "Se spominjate na povelje, ki ste ga dali vaši vojaki, namreč naj se civilno ljudstvo dobesedno iztrebi in j>omori? Omenili ste v vašem povelju, da nima človeško življenje v vzhodnih državah za Nemčijo nobenega pomena, zato ga je treba najhitreje iztrebiti." "Da—to je istina," je odgovoril Keitel. Rudenko: "Ali ste smatrali vaia navodila primerna?" Keitel: "Da—smatral sem jih za primerna, ker rusko ljudstvo ni štelo nič za nas." Nemci so porušili 1,710 ruskih mest, več kot 70,000 trgov in vasi, ali 2,600,000 hiš in stanovanj ter drugih poslopij, Med porušenimi in požganimi mesti je mnogo industrijskih središč, kulturnih ustanov in bolnišnic. Predvsem so grozno trpela mesta kot Stalingrad, Se bas topol, Leningrad, Kijev, Minsk, Har-kov, Odesa, Smolensk, Voronež, Klin in Rostov. Dalje so uničili nacisti'31,850 industrijskih podjetij, v katerih je bilo zaposlenih okrog štiri milijone delavcev, 98,000 kolhozov, kmetijskih in zadružnih podjetij, skoraj vse najlepše kmetije v Ukrajini in Beloru8iji. Oropali in odvlekli so v Nemčijo 7,000,000 konj, 17,000,000 goved in 25,000,-000 ovac, koz in svinj. V celoti se to ogromno škodo ceni na 679,000,000,000 rubljev. V očigled teh ogromnih izgub pa naletimo na ljudi, ki ostro kritiziralo pomanjkanje stanovanj v Rusiji, obleke in drugih potrebščin. Ti ljudje so ali nevedni ali neumni, največkrat pa hudobni. Če hočemo soditi današnji do-ložaj ruskega ljudstva s stališča obiskovalca iz New Yor primerja bogate izložbe J lice (Fifth Avenue) ob vel! čl, kjer je steka vse bo dežele, ki ni med vojno -nobene škode in je ljudJ bro služilo in lahko kupil Ione vse, česar si je želel, tem pač lahko prideš do u ka, da v Rusiji vssfs pni kuje in da je zaostala za ženimi državami. Če pa da je rusko ljudstvo žrtJ vse, kar je imelo, za zmagi fašizmom, potem ti bo m nekoliko lažje razumeti s< položaj Rusije. Življenje v Moskvi Moskva v splošnem ni bi sebno prizadeta. Skoraj je videla kot 1. 1935, ko i zapustil. Izborno organ obramba proti zračnim naj nemške letalske sile je od ka oplašila naciste, kateri škodovali samo majhno poslopij. V mestu sem opa. se je nahajalo vse, kar j obhodno potrebno, nepotr stvari, ki bi bile v napot; ni bilo. V resnici je pomi nje stanovanj in prebivalst skromno oblečeno, prav ta hrana na odmerke, toda kakovpsti in večja količin jo imajo prebivalci v kal deželi zapadne Evrope. Značilno za današnjo I je, da ni tistih razlik me< bivalci v načinu ž po drugih državah. Tam pi no žive, se oblačijo in hi vsi enako. Nikjer ni t kontrasta, ki sem ga opazi! revnim in bogatim slojem padnih državah. Ne trdim, da se v Rusiji čijo vsi enako, ali enako ln stanujejo, vendar pa na prvi pogled enakomei nekako simotrijo z oziroi razliko, ki jo opaziš med lim prebivalstvom White pela in revnim slojem Enda v Londonu. Po do rečeno, povprečen prebiv najslabše četrti New Yorl razlikuje od elegantnega p njaškega aristokrata kot p mačke. (Dalje prihodnjič) rr njih, ali pa če bi sami čitali te vrstice, naj pridejo v stik z A-meriškem rdečem križem, 529 South Wabash ave., Chicago 5, 111., telefon Wabash 7850, Extension 384. Rdeči križ. GLAS IZ INDIANE Shirkeyville. lad. — Pošiljam vam celoletno naročnino za Pro-sveto. Žal mi je, ker ne morem dobiti novih naročnikov v tej okolici, čeravno je list sedaj boljši kot kdaj poprej. Pohvaliti moram delegacijo 13. redne konvencije SNPJ, ker se je spomnila vsaj toliko na stare člane, da jim ne bo treba pustiti organizacije vsled pomanjkanja, kakor se je to godilo v preteklosti. Vse kaže, da bomo delavci hitro izpraznili svoje žepe in potrošili, kar smo si prihranili v zadnjih nekaj letih. Draginja je velika, dela pa še ni. v premogovnikih. Stari šah ti bodo kmalu izčrpani po Indiani, novih pa ne odpirajo. Ne vem, kaj bo po naših naaelbinah. Od našega društva je bilo sedem članov pri vojakih. Pet se jih je zdravih vrnilo, Frank Vanro je na poti s Filipinov, njegov brat pa bo služil še eno leto. Gajo Lukič, ki se Je vpisal prostovoljno, se je tudi že povrnil. Frank Mahnič pa je v službi v Washingtonu, D. C. Ima zvezno službo, člani se prav dobro razumemo med seboj. Imamo pa bolno Aanlco Emico Cvetan, katera Je že nad 20 let v bolniški postelji In se jO mora hraniti kot otroka. Njen mož Je član SNPJ In se zlrtiva- ljuje za pomoč, ki jo je od organizacije. Iz stare domovine preje pisma, v katerih mi spora da v redu prejemajo paket« keti iz Amerike jim delajo ko veselje. Brat, ki ima ot mi piše, da pustijo vse de polju, kadar pride paket iz < rike, ga odprejo, vriskajo ii skakujejo. Jaz pošljem vsak teden | v Gorenjo vas in Logatec, sedaj so še vse prejeli v Nekaj kupim, nekaj pa <* od drugih. Elizabeth Maki je veliko prinesla iz B'<'nl Nekaj mi je dala tudi , sa čeprav je Italijanka M) hvala! V stari domovini ti zelo radi našo juho. ki * * bi v praških. Brat m. j* naj bi ie kaj p kot za juho V* .Mjj malo potrudit, m I • 1 svojcem v st.ro dom«'-s tem jim naredi^ ko napravit.. ^ 44 funtov teže. kar je v J Hudem v Sloven.,.. U> M juho vpfasU' , „ .-M Itfmm )<- ' *» ITvt**. ^JS. ln * vrl* rit <£»1* - 1 'esti iz nove, prerojene lovenije in Jugoslavije (Joge okrajnih in okrožnih referentov zadružništvo ,Xma£a jpr m Osvobodilne fronte je Zpt ljudskemu zadružni-V kratkem razdobju od Z&tve do danes se je Lištvo pri nas razraslo v ^no organizacijO, ki je za-svoje vrste množice de-ljudstva. Organizacijo ieea ljudskega zadružništva d začetka vodil Iniciativni Uružni odbor za Slovenijo 0 okrožnih in okrajnih za-pinih iniciativnih odborov, odbori so bili kot nekaki poldni organi naše politične or- pizacije OF in ljudskih odbo-ustanovljeni z namenom, da ustvarili organizacijske teme-novega ljudskega zadružni-L jii naj bi v svojem okviru ■kiem zajelo gospodarsko šudo in udejstvovanje naših rfskih množic. Iniciativni od- 1 10 se pri svojem delu na-ijali na politično organizaciji na ljudske odbore. Zaradi prega političnega razvoja na strani, na drugi strani pa idi zaradi tempa, v katerem je razvijala zadružna organi-Bja. ni bilo prave in potreb-povezane med zadrugami in itičnimi organizacijami ter Eskimi odbori in je bila ne-most, da bi naše zadružništvo lo od svojega cilja, ki mora gospodarska mobilizacija ldskih množic v okviru sploš-ga državnega gospodarstva, hoče naše zadružništvo do-i ta cilj, je jasno, da je po-ebna najtesnejša povezava in ilonitev zadružne organizaci-na teren, se pravi na polite odbore Osvobodilne fronte na praktične izvrševalce počne linije teh odborov v u-ivnem in gospodarskem živ-,ju, na ljudske odbore. Tudi akonu o ljudskih odborih je ikonjeno progresivno ni de-okratično stališče, da mora bi-adružništvo kar najtesneje rezano z ljudsko oblastjo, to i ljudskimi odbori, katerim kon tudi daje obsežne pristojni v vprašanju zadružništva. povezavo zadružništva z ldskimi odbori bodo odslej rteli referenti za zadružništvo okrajnih in okrožnih ljud-fc odborih. Oni bodo izvrše-fc splošne politične in gospode linije ljudskih odborov adružništvu na svojem pod-hu obenem pa tudi nekak •rdinacijski organ med posadi vejami zadružništva *ed zadružništvom in gospo-politiko ljudskega odbo-Za svoje delo bodo odgo-I ljudskim odborom in nad-Wim referentom. kferenti za zadružništvo so že prevzeli svojo posle, pravilno in dobro de- je potrebno, da so si vsi >»em, kaj so njihove dolž-I*. litino mora biti njihovo 1 !n kako morajo zadrugam ^jem |w«jročju pomagati * o°do politično in gospo-_ " P^vilno razvijale. Re «« zadružništvo morajo P1' adruž'»o in z njo tesno r '' isko proble- F® svojemu področja. Jasno b 4 rr"' -j'» pr vcnstveno do-(f ' ^ P'Kirobnosti poznati n'' organizacijo na svo-m*Ju, njeno vodoravno ti?"0. Ne lJii ;, ija Cs« in razvoj kaj je dobro in "•'■'mi stremljenji, nirlvo rojeno de-veja preteklo vih razmerah '•neti. To pa Lili le s širše ih Zato Je dolžnost /»dnjfcništvo. ds •jajo ta razvoj, da dence. ki se uve-r-ditvj zadružni* m bi bilo prav, *r*di i»*ebnih ras mer ponekod prehitevali razvoj ali pa za njim zaostajali. Referenti za zadružništvo so organi, ki morajo skrbno nadzorovati, da na njihovem področju zadruge ne bodo zatočišče špekulacije in reakcije, temveč da bodo delale v skladu s koristmi ljudstva kakor se izražajo v politični liniji Osvobodilne fronte. Zato morajo voditi organizacije zadrug in jim dajati politične, organizatorične in gospodarske nasvete. Veliko pažnje morajo posvečati vprašanju dobrega in zanesljivega kadra, jfi je še vedno pereče. V vsem svojem delu se morajo trdno povezati s politično organizacijo in v njej iskati zaslombe in odgovor v vseh perečih vprašanjih, ki so jim nejasna. Uplivati morajo na politično organizacijO na svojem področju, da bo posvečala zadružništvu primerno pozornost. Prav tako je potrebno najtesnejše sodelovanje z vsemi tovariši v ljudskem odboru, nadalje z zadružnimi aktivisti na svojem področju, potrebno je sodelovanje z vsemi zadrugami in spremljanje vsega njihovega življenja. Dober bo tisti referent za zadružništvo, ki bo tako rekoč povsod navzoč, ki ga ue bodo zanimala samo politična in zadružno organizacijska vprašanja, temveč tudi drobna gospodarska vprašanja, ki so važna za dober razvoj zadrug na njihovem področju in za gospodarsko rast malega človeka v zadružni skupnosti. Zato se morajo referenti za zadružništvo udeleževati vseh zadružnih posvetovanj in sestankov. Spoznati se morajo z uspehi in tudi s težavami zadrug in jim pomagati, da *jil> čim uspešneje prebrodijo. Postavimo za primer vprašanje, ki se sedaj pri nekaterih naših zadrugah pogosto pojavlja. Nekatere zadruge so se zaradi premajhne previdnosti ali pa zaradi drugih okoliščin založile z blagom, ki ne gre v njihovem kraju v denar. Blago jim leži v skladišču in ga ne morejo vnovčiti. Tako na eni strani zastaja kroženje zadružnega kapitala, ki je za dobro uspeva-nje zadruge nujno potrebno, na drugi strani pa se izpostavljajo zadruge nevarnosti, da tega blaga zaradi sedanjega stalnega padanja cen sploh ne bodo mogle vnovčiti po starih cenah, temveč ga bodo morale prodati z izgubo. Čeprav ta izguba ne bi imela resnejših posledic, moramo tak pojav že v naprej preprečiti. Zadruge naj predložijo referentu seznam blaga, ki ga v nobenega vpiiva na njiho svojem kraju ne ^ N ' delovanje na pariški konfe ti. Referenti bo ta seznam ta-( koj predložil okrožju, to pa tr- renc,< govlnskemu ministrstvo, ki bo blago dirigiralo tja, kjer je po njem povpraševanje. Iz teh kratko povzetih misli, ki so bile izrečene o vlogi in dolžnostih referentov za zadružništvo na zadružnih posvetovanjih ljubljanskega in mariborskega okrožja, je mogoče spoznati, da bodo referenti za zadružništvo pri naših ljudskih odborih zelo važni organi. Od njihove vneme, dela in sposob nosti bo v znatni meri odvisen dober in pravilen razvoj vsega zadružništva. Hidrocentral a v Mostah V začetku maja so se pričela pripravljalna dela za gradnjo velike hidrocentrale v Mostah pri Žirovnici. Hidrocentrale bo izkoriščala padec Save Dolinke v odseku Javornik—&»*ip Za gradbena dela v letošnji gradbeni sezijl je odobren potreben kredit, tako da je bilo mogočo že oričeti z gradbenimi deli. 2e pred svetovno vojno je takratni deželni odbor kranjski proučeval projekte za gradnjo več vodnih elektrarn na Sttvi, -lasti v Mostah pri žirovnfčt in v Medvodah ter manjše izena-čevalne hidrocentrale v Završ- Jugoslovanska delegacija v Parizu o sporu z Ameriko PARIZ.— ONA — Jugoslovanski uradni krogi v Parizu izražajo zaskrbljenost radi poslabšanja ameriško-jugoslovanskih odnošajev. Toda navzlic temu, da z vso iskrenostjo obžalujejo, da je prišlo tako daleč, poudarjajo vendar vsi brez izjeme, da podpirajo izjavo maršala Tita, da si Jugoslavija sicer želi miru, toda ne za vsako ceno. Jugoslovanski delegati na pariški konferenci so naziranja, da faktorji, ki niso v zvezi s problemom pravičnosti teritorijal-nih in političnih ureditev miru z Italijo, ne smejo imeti nobe nega vpliva na tozadevna pogajanja. Nadejajo se, da bo zadeva brže In zadovoljivo rešena med Beogradom in Washingto-nom, a naglašajo, da to ne bo »»i »»»»» NAROČNIKOM Datum ▼ oklepaju, na primer (Sept. 30. 1948), polog vašega Imena na naalovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno. da ea vam list na ustavi. vjetski zvezi in nji naklonjenim državam. Pretekle tedne je ta kampanja dajala Jugoslaviji tako sramotno publiciteto v ameriškem tisku, da je vsakega poštenega človeka, predvsem pa zavedne Amerikance jugoslovanskega po-koljenja, zabolela globoko v srce. Bolečina je bila dvojna: kot ameriške državljane rjas je zabolela tragična smrt petih ameriških letalcev, ki so popolnoma nedolžni izgubili svoja mlada življenje nekje na gorenjskih gorah; zabolelo nas je in zgražali pa smo se tudi nad okolščinami, ki so privedle do tega tragičnega incidenta, ki je v lahkomiselni in brezskrbni ameriški javnosti provociral veliko antiputijo napram novi Jugoslaviji in njenim težnjam za ohranitev tistih pridobitev jugoslovanskih narodov, zaradi katerih so žrtvovali 10V« svojega prebivalstva in tako ogromno gospodarsko škodo, da jo bodo še dolgo občutile prihodnje generacije Slovencev in drugih Jugoslovanov. Če bi naš ameriški tisk bil bolj toleranten In nepristranski, bi ta umetno zasajena antipatija napram Jugoslaviji bila* bolj umljiva. Ker pa je pretežna večina ameriškega iurnalizma pod kontrolo reakcije — domače in kontinentalne—prikazuje le eno stran tega umetno ustvarjenega dogodka in s tem upa doseči popoln razkol med Vzhodom in Za-padom ter tako doseči politično ono, kar Hitler, Mussolini in Hi-rohito niso dosegli militarist^-no. Nazadnjaško časopisje je analiziralo ameriŠko-jugoslovan-sko epizodo v luči lažipatriotiz ma in to analitično'teorijo je z največjo slastjo potisnilo v požiralnik svojih čltateljev. In povprečnega ameriškega čiiate-lja poznamo. Zanaša se na mne nje poročevalcev, ki imajo di rektna navodila, o čem in v ka ki luči morajo biti-pisana njihova poročila. Ti fakti so bili že večkrat temeljito dokazani, toda ameriška javnost se še ni ničesar naučila. Trezno razmotrivanje obeh strani tega trugičnega dogodka—jugoslovanske in ameriške strani —* nima prostora v glavnem ameriškem tisku in ta žalostna, a resnična situacija je največ odgovorna, da je Jugoslaviji sovražna klika ustvarila konfuzijo v javnem mnenju ter predstavila našo najboljšo zaveznico za sovražnico, ki v zahvalo za prejete dobrote baje strelja na naša letala. Kje je ozadje vsega tega? Jugoslavija je od treh strani obkoljena od anglo-ameriške voj-vojske, katere poveljniki v glav nem nasprotujejo notranjemu razvoju v Jugosluvlji. Angleške čete okupirajo Koroško in severni Stajer. Angleške In ameriške čete m) zasidrane za Morganovo črto, ki je presekala slovensko Primorje naj dvoje. Po sinjem Jadranu plovejo ameriške in britonske križarke, katere topovi odprto in preteče žagajo jugoslovanski obali. V Grčiji so britanske čete, katerih pozornost je bolj obrnjena proti severu—Jugoslav!!!— nego politični zmešnjavi v Grčiji. V Italiji, Avstriji, na Koroškem so v službi anglo-ameriške vojske in pod zaščito zaveznikov razni elementi bivše jugoslovanske kraljeve vojske, četnikov, belogardistov in ustašev, katere so njihovi voditelji uverili, da bo kmalu prišel čas, ko bodo njihove čete prekoračile jugoslovanske meje in končno uresničile program, radi katerega je izgubil glavo Draža MihajloviČ in njegovi kolegi v izdajalstvu, ki so v najhujši uri narodov Jugoslavije izkoristili priložnost in se za dosego svojih izkoriščevalnih namenov poklonili Hitlerju in Mussoliniju ter se obrnili proti svojemu lastnemu narodu. Jugoslovansko ljudstvo s atru-hgm opazuje vse te preteče kretnje—postalo je nezaupno. An-glo-ameriška letala In bombniki, ki so v večjem Številu preletavala slovensko ozemlje vzlic močnim protestom jugoslovanske oblasti, so ta strah in to nezaupanje Še povečala. Med 18. julijem in 8. avgustom tega leta ie bilo naštetih nič manj nego 172 tujih letal nad Jugoslavijo. Med temi Je bilo 87 velikih bombnikov in 40 lovcev. V svojem ultlmatumu 20. avgusta priznava naš državni department, da Je v Isti dobi ameriška vojska napravila 74 poletov med Avstrijo ln Italijo, toda letalcem je baje bilo prepoveduno prestopiti jugoslovanske meje, lz tega bi se sodilo, da so ostala letala bila angleška. Jugoslavija je protestlrsla, toda brez uspeha. Naš veleposlanik v Belgradu Richard Patterson je v svojem poročilu priznal, da je bilo res nekaj podlage za protest. Ta napetost, nezaupnost in strah jugoslovanskih oblasti je tudi deloma odgovorna, du se je Jugoslavija trenutno spozabila in nasedla provokacljl. Tito Je bil na počitku na Bledu. Kaj bi ne dali njegovi sovražniki, ako bi se kakemu ubetnemu fanatiku posrečilo prileteti s Koroške ln spustiti precizno botfibo ha dr žavno vilo ter spraviti Tita > krtovo deželo! Letalci četrte ju goslovanske armade so bili t)u straži ln čim se je neprljavlje no ' tuje letalo prikazalo nad Blejsko dolino ter ni hotelo pri stati, je bila posledica nelzogib na, Eni se izgovarjajo, da je le talo radi slsbega vremena zašlo z redne plovne črte. Morda res! Toda znano je todl, da je avijon odletel z Dunaja v v.harnem vremenu ter da je bil polet U* rutinskcgu značaja. Brez dvoma bi lahko počakalo, da se razvedri In bi ne zašlo nad teritorij, preko katerega Je bilo pre-povedano letat! bre* Uradnega dovoljenja. Knl domnevajo, ds dotlčnl polet nI bil samo navaden slučaj, temveč navadno Izzivanje povoda, da s« Jugoslavija na mirovni konferenci diskre-ditiru. To je bilo 19 avgusta. Pet belili krst je bilo oddanih ameriškim voiaškim oblastem 8 dni kasneje. Čigava krivda je bila. da je izgubilo življenje pet mladih fantov? Mar jugoslovanska, ker Je vladala zahteva, da zavezniki spoštujejo suverene pravice Jugoslavije nad svojim teritorijem? Jugoslovanska, ker je Titovo življenje znalo biti v nevarnosti? Jugoslovanska, ker so njeni uradni protesti bili ignorirali!? Koliko časa bi jaz do- volil sosedovim gostom hoditi Čer. moje dvorišče brez vsakega dovoljenja, koj da bi bilo dvori-&če njihovo? Deset dni preje Je bilo drugo ameriško letalo prisiljeno pristati v ljubljanski okolici. Pilot baje ni razumel mednarodnega signala in uporabljeni so bili rafali s strojnico, predno so se letalci razumeli. Ranjen je bil le turški stotnik, ki je bil z ostalimi vred interniran v Ljubljani. Imel je baje s sabo kumero in filme, vsled česar je bil zudržun par dni več kot drugi. Če so ameriški in britunski letalci dobili navodilo, da nimajo letati preko jugoslovanskega ozemlja, kuko si naj potem tolmačimo dejstvo, da je v dobi treh tednov bilo naštetih nsd Jugoslavijo 172 tujih letul? Ali je bilo vreme krivo? Vsa dejstva kažejo, da so bili vsi ti nepostavnl poleti nnd Slovenijo in Jugoslavijo navadna provokacija ali izzivanje od strani vojaških oblasti v upanju, da se bo Jugoslavija v svoji ner-vosnosti enkrat spozabila in bi tako nastala prilika, du se vse te nenaklonjene zavezniške sile navalijo na njeno ozemlje in z okupacijo izsilijo intervencijo. In kdo bi se tegu bolj ruzvesolil nego torijska Britaniju, ki svoje imperialistične namene skriva za hrbtom Stricu Sama v upu, da bo striček lz Amerike ohranil ln še nadalje zagotovil nadaljevanje razmer, ki so dovoljevale britansko dominacijo In eksploatšcijo Balkana ln Sredozemlja, preko katerega pelje živ-ljensku črta do britanskegu imperija na Vzhodu, Vsa sedanja ameriška zunanja politika kaže, du je Churchill zelo dobro uspel s svojim načrtom ter da je naš državni department nasedel tej skemi in Jo z vso vnemo izvaja. Če hodi Amerika za britanski imperij po kostanj v žerjavico, kdo Je kriv, ako si opečemo prste? Ml smo Amerikanci! Nesrečni dogodek na Gorenjskem nas buli! Dal bi se preprečiti, uko bi se Jugoslavija trenutno ne spozabila in nasedla v past, ki Je bila spretno nastavljena. Ameriški narod je dobrosrčen ln dobrohoten. Jugoslavija bi se mu najbolj prikupila, ako bi kar javno povedala: v Fant je, poglejte! Tako Je: štiri le ta smo se borili in umirali, da smo sumi osvobodili svojo domovino. Sedaj io bomo ured 11 tn-ko, kakor na4nd sum želi. Naša dejanju so Izvajanje ljudskih že lju. Zgrudili si bomo boljši dom, rlu bomo Živeli bolj sre>no ln v miru, Toda vi nus ne razum* te. To nas plaši. Bojimo se, da bi nas zopet kdte ne ogoljufal Preveč najboljše krvi je pretek Io, da bi pustili drugim gospodu liti nad nami. Veliko ste nam pomagali ln hvaležni smo vum zato. Dajte num moralno pod-jHiro še sedaj, kajti med numl je veliko skupnegu. Dajte nam priliko, da se Izpolnijo besede vušega pokojnega predsednika lloosevelts, ki Jlli j* zapisal v Atlantski čarter. Mi mislimo pošteno, delajte pošteno tudi vi. In t kupno bomo postavili podlago za trajni mir, bratstvo in prijateljstvo med svobodoljubnimi narodi. Amerika bi take besede razumela . , . Naša dolžnost kot zavednih Amerikancev Je, da storimo vse v svoji moči, da se preprečijo vsi vzroki, ki bi vodili k nove-mu svetovnemu klunju In unlče nju moderne civilizacije. Amerika Je naša nova domovina. Največ ji bomo koristili It) s tem sami sebi In našU? dragim preko oceana, da pobijamo sovražno propagando, ki pod krinko raznih psevdoirmov dela pogoje, ki peljejo naravnost v tretjo svetovno vojno. Viharni oblaki, ki s«* zbirajo nad Ameriko, morajo l/.giniti, če hočemo, da s« svedri tudi nad Jugoslavijo. Mirko O. Kuhel. tajnik. Policija razganja mornarske stsvkarje v Dalathu. kjer so glavni pristani sa nalaganje roda is Minnesota. Slika pove. v čigavi slušlM je "posta va". Glasovi iz naaalbin (Nadaljevanje t t strani) kom Ako bi bila tx/gata, Jim bi poslala vsak dan najmanj en paket, letina v Indianl fc- dovolj dobra kaže. Koruza je relo veli-ka. Vrtove imamo lepe, tako da je vsegs doatl. Mis! m, da ne borbo lačni. Vrrme pa je ,že hladno, Ako ne bo slane, bo tudi žita dovolj. Ivanka Pik. Dvoje pisem iz starego kraja Vincent Caiukar, predsednik SNPJ, je zadnje dni prejel iz starega kraja, iz Belgrade dvoje pisem, prvo od Jare Hibiukafr-jeve, tajnice Jugoslovanskega rdečega križa, drugo pa od Nade Kraigherjeve, ki je bila v Ann-r ki kot članica misije Jugoslovanskega rdečega križa in je osebno znana našim rojakom ši-rom dežele. Prvo pismo se glasi: Dragi tovariš Cainkar! Ob povratku naše delegacije iz Amerike, katera nam je detajlno poročala o delu naših Izseljencev s posebnim osi ram nu požrtvovalno delovanje Slovenske narodne podporne Jednote, dovolite nam, dragi tovariš predsednik, da se vam v imenu Rdečega križa Jugoslavije prisrčno in toplo zahvaljujemo. Prav prisrčna in posebna hvala vaši organizaciji zu prispevek k naši kino-kameri, ki jo je delegacij* kupila v Združenih državah in ki predstuvlja za nas neprecenljiv pripomoček za res uspešno delo po naših federativnih republikah. Sedaj bomo v stanju, poleg drugega, slikati tudi prihod in razdelitev dragocenega materialu, ki prihaja iz Amerike tur s tem, du vum bomo dostavili kopijo filma, bo tudi vaše delo olajšano in uspešnejše. Z delom bomo pričeli v Sloveniji in prepričani smo, da, ko bodo naši dragi bratje in sestre tam preko oceana gledali na platnu, kako se njih roba prejema in deli, s kakšnim navdušenjem naš narod pozdravlja plemenite uketje IzscljeniŠkih organizacij, bodo bogato poplačani zu trud in še tesne|e povezani z nami. Verjemite nam, da, ukoravno še vedno vladajo mednarodne poštne potožkoče, ki nas ovirajo bili v trajni zvezi, vandar naš narod ceni in ljubi svoje brute in sestre v Ameriki ter jih smotru za eden 'glavnih stebrov v obnovi ljubljene domovine. S prisrčnimi željami tn iskrenimi pozdravi udana: Jaru Ribnikar, generalna sekretarica. Nudu Kraigherjeva pa piše: Dragi tovariš Cu nkur! Hočem izkoristiti priliko ter vas prisrčno pozdraviti In se vnm in vašim sodelavcem iskreno /uhvaliti zu vso pomoč, ki sto nam jo nudil! zu čusa nušegu bivanja v Ameriki. Istočasno bi vum hotela spots,člti nekaj novic Iz domu,, ker rrm prepričana, du vas vse doji nje in nehunje pri nus izredno zanima. Moram priznati, da čim smo prestopili našo mejo pu vse do danes se še nismo nehali čuditi velikim izpremembum, ki so nastale zu času devetih mesecev, odkar nus ni bilo tukaj. Prvič, >.o samo dejstvo, da £rne borze ni. Je ogromnega značaja ter nus vse prisrčno ruduja. Nadalje, cene numsraicam pudujo iz dije-vu v dun, in ker narodni resio-run! ter trgovine državnega značaja deiu|o z zelo nizkimi profili, Še danes Je mogoče dobiti iuzlične |>otii bš< ine po izredno povoijiiih cenah Ves narod tekmuje v delu za obnovo, Polju so vsa posejana: tobak, ž.to, ^ombaž in koruza. Pšenica je bila že (Mižeta, ko tmo (M iSIl domov. I«e, na žalost, ogioinna suša zadnjih tednov je zmanjšala pšenico za kar se bo Jasno poznalo to zimo Ali v glavnem volja v naših ljudeh je ogromna ui nič manjša nego partizanski duh prvih borcev leta 1941, ko so tudi za- eh že tu in stanje se iz dneva v dan poboljšava. Veliko, vel ko Imamo se zahvaliti vaši Irileiativi in pomoči, kar ne bo nihče od nas nikoli pozabil. Prilagam vam del informativne^ pisma, ki sem ga sestavila ra neko ženako ameriška organizacijo lil po katerem boste tudi videli detajle o situaciji pri ima Oprostite, da ga radi ogromnega dela prilagam kar v originalu. Ponovno prisrčna vam hvala za vse, ter t Iskrenimi, tovari-škimi pozdravi ostanem udana i Kiaigher Nada All ate naročeni na "Presvetel MRTVA SRCA Povest t SPISAL DR. IVAN TAVČAR (Nadaljevanje) Stopiviemu na hodnik ml je zavel nasproti hladni zrak in me v omenjenem sklepu, zbis-trivii mi omočene možgane, ie bolj utrdil. "To je edino prava pot, in lahkomiselno je bilo, da si govoril h kneginji, ki te ni mogla umeti, ker ravno ne rttmeje zakonov sedanjega stoletja!" V mislih sem odkorakal po koridoru, po mehki pletenini, ki je bila ondi razgrnjena. Vrh stopnic sem obstal. Tu je bilo mesto, kjer se je nekdaj Gregor Lesovej krčil pod bolestjo brezupne ljubezni. Na ta držaj se je morebiti naslanjal, ko je tej brezsrčni ženski, ki sedsj tam notri ni mogla ni Živeti, ni umreti, pravil o čustvih svojih. Tu Ji je bil izročil cvet, znak svoje ljubezni, ki ni imela niti upov, niti prlhodnjosti, kakor jih nima cvetje, če se je sredi zime po umetni poti izvilo iz osrčja materi zemlji! Morebiti Je tudi ljubezen moja taka, brez upov, brez prihodnjosti! Iznova me je davila bolest, iznova je grabila obupnost z železnimi prsti po meni. Ravno tedaj je pridrdral voz na graščinsko dvorišče! Prihiteli so sluge od vseh strani ter mimo mene so drvili po stopnicah navzdol. Otrpnile so mi noge in nekaj je reklo v meni, da pride sedaj še hujši udarec, nego li je bil ta, ki mi ga je vsekala vela roka kneginje Te-anske. Kmalu se je v znožju stopnic prikazala gospoda. Najprej je prišel grof Anton z dolgo koščeno svojo podobo. Za njim je stopal mlad, tenak častnik v huzarski opravi. Izmed kožu-hovine mu je Štrlel blazirani, bledi obraz, na katerem se je čitala zgodovina razuzdanega dosedanjega življenja. Ob roki pa Je vodil kon-teso Lino, ki j« istotako tičala v dragi kožuho-vini. Mraz ji je bil razvnel lice, da ji je lahna rdečica pokrivala obrazek. Meni oslepelemu bedaku se je videla tako krasna kakor boginja. Niti prestopiti ae nisem mogel. Govorili so francoski ter počasi stopali navzgor po stopnicah. Najprej me je opazil mladi človek. Meneč, da ne umejem, kaj vpraša, je izpregovo-ril: "Kdo je ta človek tu gori?" Grof Anton je pogledal proti meni. Na obrazu sem mu bral, da ni bil razradoščen, ko me je ugledal na tem mestu. "Kdo je? Moj Bog, nadležen sosed, ki se nam vsiljuje v hilcLjjPri kneginji je časih, da se raz-govarjr z njd.aaj veste, da mora zmeraj kdo biti pri njej!" Prišli so k meni. Grof Anton je lahno odzdravil mojemu poklonu. ' "Kaj, ali ste v mrazu prišli k nam? Po gozdu morajo biti slaba pota. Tudi se vni zdi, da je nekoliko južno vreme!" Le težko je prikrival malicioznost v svojem glaau, tako da sem moral prav občutiti, kako neprilična mu je moja navzočnost danes. "Bil sem pri kneginji, ekscelenca!" sem za-jecljal. Mladi aristokrat, ki je bil s svojo spremljevalko v tem tudi doapel na vrh stopnic, me je opazoval s plemen i taško zaspanostjo. V ti- stem trenutku sem moral biti brez dvoma malo smešen. S potnim čelom sem stal tu pred družbo in sam nisem vedel, kam naj obrnem pogled! "Seznaniti vaju moram!" je dejal grof lahno ln malomarno, kakor bi to aeznanjenje bilo nepotrebno tako, da se ni takoj prvi trenutek spomnil na to. "Magnat grof Erdoedy! Gospod Lesovej, naš sosed!" Lahno je nagnil glavo magnat grof Erdoedy, a meni se je zdelo, da me opazuje z nekakim zaničevanjem. "Velika mi je čast!" Pri teh besedah, ki sem jih zamolklo izpregovoril, se je ujelo oko moje z očesom kontese Line. Tudi njen pogled je bil mrzel, kakor bi me videla danes prvič v svojem življenju. "Grof Erdoedy nas je obiskal," je nosljal v tem grof Anton. "Že dolg časa smo ga pričakovali. Zaročen je s konteso in sedaj hočemo določiti, kdaj bo poroka. To pa nam napravlja dela in skrbi! Z Bogom, gospod Lesovej Odšli so. Konteša ob roki mladega magneta, sladko se nasmehljajoč. Znan mi je bil ta pogled od tedaj, ko mi je dejala: "Kaka odrastla otroka sva pač, gospod Lesovej!" Ali od tistega dne sta minula jedva dva tedna! "Čuden človek je to," Je govoril magnat odhajajoč, "in vidi se, da se med nami niti nositi ne v^!" Te besede je govorfi zopet francoski. Hišni gospodar je odgovoril tudi francoski: "Kaj ho-' čete, grof? Na deželi ne smemo na tehtnico polagati vsakega, s katerim občujemo!" "Da! da" je pritrjeval ta. "Sicer me bo pa skrb"—ae je oglasil oni,— "da ne pride več v Sotesko, ako vam njegov obraz ni povšeči!" Te besede sem še čul. Potem sem taval po stopnicah navzdol. Vse ae je sukalo krog me--ne in kako sem tisto jutro dospel nazaj na Višavo, še danei ne znam. Vse je gorelo po meni • in le ena misel me je navdajala: strani, strani v daljni svet! To je zgodovina mojega mrtvega srca! Ako bi bil imel več moralične podlage, ne bi ^11 zapravil dosedanjega življenja svojega. A sedaj-je zapravljeno! Porodil sem se sredi malega naroda in slovanska kri se mi pretaka po žilah. Užival aem nemško vzgojo; v meni Živi zategadelj duh, okovair-v nemške verige. Zemlja, v kateri ko-renlnimo, je alovanaka, ali zrak, ki veje nad njo—je nemški. Pva elementa se vedno boji}? jeta v nas, nemški in slovanski. Zategadelj ni celote, zategadelj je vse, kar počenjamo, kar mislimo, polovično, površno. Tudi značaji nail se ne morejo razviti, tudi ti so polovični. In časih jih še celo ni! V prihodnjosti bo boljše morebiti, ko ne bo samo naša zemlja slovan-ska, temveč tudi zrak, ki veje nad njo. Mi pa zdihujemo pod prokletttvom sedanjosti! (KONEC) Maksim Gorki: Mati Odlomek Is romana Pomlad se je bližala; tajajoči se*sneg Je odgrinjal blato in saje tovarniških dimnikov, ki ao bile skrite%v njegovi globini. Vsak dan je blato vsiljiveje udarjalo v oči in vae predmestje je bilo videti oblečeno v cape ln neu-mlto. Podnevi Je kapljalo od streh, sive stene hiš so se trud no ln potno kadile, ponoči pa ao se povsod nerazločno belili lede ni curki. Čedalje bolj pogosto se je ns nebu prikszovilo son ce. In odločno, tiho so žuboreli potočki ter ubirali pot proti močvirju. Opoldne Je nad predmestjem prijazno trepetala drhteča pesem pomladnih upov. Pripravljali so se na prszno vsnje prvegs maja, Po tovarni in-po predmestju so frfotali letaki, ki so razlagali pomen tega praznika, in celo mladina, ki jo propaganda še ni zajela, jih je brala in pritrjevala: "To Je treba napraviti!" Vjesovščtkov ae Je mračno smehljal in vzklikal "Cas Je! Dovolj smo slepoml šllir Tudi Pedja Mszin Je bil vesel, ds nikoli taffa Močno je shuj. šal. njegovi živčni, drhteči gibi in besede so gs delali podobne-gs škrjancu v kletki. Povsod ga je spremljal molteči in za avoja leta čudno reenodobnl Jakov Romov ki Je delal zda) v mestu Samo j lov. ki ao mu bili v Ječi lasje ft* boli pordeli. VaailJev Ottsjev, Dukin Dragunov in le nekateri ao dokazovali, da je treba naatoplti z orožjem, a Pavel, Malorus, Somov in drugi so jim oporekali. Prihajal je tudi Jegor, zmerom truden, potem in zasopel in šaljiv. "Delo za izpremembo sedanjega reda je veliko delo, tovariši, a za to, da bo hitreje napredovalo, si moram kupiti nova čev-lje!" je govoril, kazoč na svoje raztrgane in mokre čevlje. "Vrhnje čevlje Imam taklato neozdravljivo raztrgane in vsak dan si zmočim noge. Ker ne maram leči pod rušo, dokler javno in v pričo vseh ne zatajimo starega sveta, zato odklanjam predlog tovariša Samojlova o oboroženi demonstraciji in predlagam, da me oborožite z močnimi čevlji, zakaj globoko sem prepričan, da je to za zmago socializma koristnejše od še tako velikega pretepa." V takisto izprelepotlčenem jeziku je pripovedoval delavcem zgodbe o tem, kako ai Je ljudstvo v raznih deželah izkušalo olajšati ^življenje. Mati ga Je rada poslušala in odnašala is njegovih govorov čuden dojem —namreč da so bili najbolj pret-kan jem sovražniki ljudstva tisti, ki ao najhujše In največkrat prevarili, majhni, trebulaati, rdeče lični, človečki, brczsvetnl in lakomni. zvijačni in okrutni. Kadar jim Je bilo pod oblastjo vladarjev težko živeti, ao nahuj skali preprosto ljudstvo zoper vladarsko oblast, in kadar se je ljudstvo vzdignilo iz iztrgalo kraljem to oblast iz rok, ao človečki s prevaro dobili oblast v svoje roke in zapodili ljudstvo v svoje kolibe če se jim Je u piralo, so ga pa poklali kar na stotine in na tisoče. ' Nekoč se je ohrabrila in mu opisala to sliko življenja, ki ao jo bile ustvarile njegove besede; nato ae je v zadregi naamejala in vprašala: "Ali je tako, Jegor Ivanič?" Grohotal se je, zavijal oči, lovil sapo in se z rokami drgnil po prsih. "Resnično Je taka, me mica! Zgrabili ste poglavitnega bika zgodovine za roge. Na tem rumenkastem ozadju je nekaj o-kraakov, to je našivov, ki pa nikakor ne izpremlnjajo biatva! Prav ti debelošuaati človečki ao največji grešnik in najatrupe nejši mrčes, ki žre ljudstvo. Francozi jih kaj primerno imenujejo buržuje. Zapomnite ai, ljuba mamica: buržuje. Ti naa Iro—žro nas in naa izsesavajo." "Torej bogatini?" Je vprašala mati. • Tako je! In v tem Je njihova nesreča. Vidite, če dan sa dnem primeša vate otrokovi jedi baker, ae a tem zadrži raat njegovih koati in otrok ostane pritlikavec; Čt pa človeku že od mladega za vdajajo z zlatom, postane njegova duša majhna, slabotna in sita, prsv kakor gumasta žoga sa pet kopejk . . Nekoč, ko so govorili o Jegor Ju. )e Pavel rekel: "Vel, Andrej, Najrajši se šalijo tisti ljud je, ki jih zmerom srce boli . . Malorus j« pomolčal. priprl oči In odvrnil: 'To ne bo drža lo! če bi bilo po tvojem, bi vsa Rusija od smeha umirala . . Nataša »e Je zdaj spet poka sala. Tudi ona je nedela v ječi, v nekem drugem mestu, a tn je ni bilo I/pre menilo Mati je opekla, da je poeta jal M a lot us v njeni navzočnosti veselejši, si-pal šale iz rokava, dražil tova riše s svojo mehko hudomušnostjo in pripravljal s tem Natašo v veseli smeh. Kadar je odšla, je pa spet otožno žvižgal svoje neskončne pesmi, dolgo hodil po sobi sem ter tja in potrto drsal z nogami. Pogosto *je prihitela Saša, zmerom Čemerna, zmerom vihrava in kdo ve zakaj čedalje bolj oglata in rezka. Ko jo je Pavel nekoč spremil v vežo, ne da bi zaprl vrata za seboj, je mati po naključku začula glasen pomenek. "Ali boste vi nosili zastavo?" je tiho vprašalo dekle. "Jaz." "Nepreklicno?" "Da. To je moja pravica." "In spet v ječo?" Pavel je molčal. "Mar ne bi mogli . . ." je začela in obmolknila. "Kaj?" je vprašal Pavel. "Prepustiti Komu drugemu..." "Ne!" je glasno odvrnil. "Pomislite . . . tako vplivni ste . . . radi vas imajo ... vidva z Nahodko sta tukaj prva . . koliko lahko koristita na svobodi . . . pomislite! Za to vas bodo pa.izgnaU«.... daleč .., za doJgojičaaa!" p Materi «e je zazdelo,* da zvenita r dekletovem glaau dve čustvi; ki 'ju je dobre poznala —bridkdit hi' strah, {n Sašine besede ao ji padale na arce kakor d^btUr kaplje ledene vode. "Ne, aWenil sem!" je rekel Pavel. '4ega se za nič ne od-rečem." "Niti, če vas jaz prosim . . . in če . . ." i » Pavel je zdsjci nekam čudno strogo zahitel: "Tako ne smete govoriti . ... Kaj mislite? Ne smete!" "Človek aem!" Je tiho dejala. "Dober človek!" je odvrnil Pavel a takisto tihim, a nekam čudnim glasom, kakor da bi sa po lovil. "Človek, ki mi je drag . da! In zato,.. zato ne sme te tako goyfcritt . V •" "Zdrav ostani!" je reklo dekle. Po klopotanju njenih peta je mati uganila* da je hitro odšla, malone atekla iz hiše. Pavel je stopil za nj%na dvorišče. Težak, .dušeč strah je zajel materine prsi. O čem sta govorila, ni razumela, a čutila je, da jo čaka novo, veliko in mračno gorje. In njena misel se je u-stavila ob vprašanju: kaj mislite storiti? Ostala j«, se zadrla v možgane ln pbtičala kakor ie-belJ- /K... Pavel se je z Andrejem vrnil z dvorišča; Malorus je govoril in majal z glavo. "Eh, Isaj-ka ... Kaj naj storim z njim?" "Trebs mu je svetovati, naj opuati svoje nakane!" je mrko rekel Pavel. tj "Saša, kaj miališ storiti?" je vprašala mati in povesila glavo. "Zdaj? Zdajle?" "Prvega . . . prvega maja . . ." "Aha!" je zamolklo vzkliknil Pavel. "Na prapor bom nosil... Na čelu sprevoda bom korakal njim. Za to me bodo najbrže spet vrgli v ječo." , Mater je zaskelelo v očeh in v ustih je začutila zoprno suho-to. Pavel jo je prijel za roko in jo pogladil. "Moram, daj si dopovedati! V tem je sreča!" "Saj nič ne pravim!" je dejala in počasi vzdignila glavo. In ko so se njene oči srečale s trma stim bleskom njegovih oči, je vnovič upognila vrat. Izpustil je njeno roko, vzdih nil in očitajoče dejal: "Veseliti bi se morala, ne pa da žaluješ .. . Kdaj bodo na svetu matere, ki bodo z radostjo pošiljale svoje otroke tudi v smrt? . , Razni mali oglati MAID -18 to 25 Go or Stay • Resp. Family General Housework. Phone: REGENT 3736 CHEF—WOMAN OR MAN for Home Cooking. Good Pay 5 Days Week -. 40 Hours HELEN'S CAFETERIA 2620 W. Washington Blvd. |7 U KUHARICA ' >' . IzkuŠENA S PRIPOROČILOM Druga pomoč - Prijazno stanje »j [ < Najvišja plača .. . , Kličite: I " DIVERSEY 7657 t ŽEtfSK^ za splošna domača hišnš dela. Dober dom za zanesljivo žensko s priporočilom. Kličite: NEVADA 6901 Razni mali oglati SZ^E^mbra Razni mali KUHARICA Splošna hišna dela. Dober dom. Svojo sobo s kopalnico in radio, etc. Druga stalna pomoč. Kličite', . ATLANTIC 2230 DOBRA KUHARICA Splošna hišna dela ter skrbeti za 15 mesecev starega otroka. Prilika za potovanje. Kličite: FAIRFAX 5550 GIRLS with , High School Education aa INSPECTORS Capable of reading Blue Prints and uce of Micrometer 90c per hour to start with automatic monthly increase Steady position Excellent working conditions NOWAK MILLS 1031 North Throop Street Ogl FOR older woman who likes children i L work. No heavy work- f * or laundry. Stay. dekle pomagati hišni gOSpodlnji ing House" v zameno * sobo. Lahko delo, kratke Kličite: WHITEHALL 5197 ure. FINISHERS, OPERATORS hand sewers STEADY WORK . ^ Excellent working conditio« JOHN harper and c< 222 W. Monroe Str«^ KAJ STORITI ZA BOLEČINE ARTHRITIS prosta poskušnja MEN and GIRLS NO EXPERIENCE VARIOUB JOBS LIGHT WORK PLENTY OF OVERTIME 483S W. Huron .St. NIGHT JANITOR GOOD WAGES See SUPERINTENDENT 537 8. Dearborn £ Listnica uredništva ► Ker poštni sakon prepoveduje vsako oglašanje kakršnega koli veČina J a v lktlk proelmo vae k! oglašajo priredbe aveflh društev ali drugih organised!. aH pa ki k** drugo akcijo sa abiranJe denarja, naj -v svojih poročilih ne omenjajo arečk ali srečkanja. kakor tudi ne kartnih ali tombulaklh sabav. ako Je sanje določena vatopnlna. Poštna uprava aahteva od naa. da mora vae tako oglašanje is lista. Pro. sšmo. držite se tega.. ASSEMBLERS Exparianced on HIGH SPEED FULLY AUTOMATIC EQUIPMENT Must read Blue Print« and use > Precision Measuring Tools CONTINENTAL CAN CO. Inc. 7600 S. Racine Ave. SORTERS WOMEN TO SORT—FOLD AND WRAP CLEAN CLOTHES 1V4 time over 40 hours Incentlva Bonus Garfield "L" and Street Cars to door Good working conditions ROSCOE OVERALL LAUNDRY & Uniform Supply Co. 3519 W. Harrison Si. --------- no«M Tata" aa bo- lotlao arthritis, nmiltUi, rtumtllim, po-•ktulto la aa mate rtstko. M vam pott)«-mo col aavoj U tate. Sa )lh rabite pro-•to. Ako ao boste (aaoaadonl olajlavo botettm M boste uttrsU, nam mite aa-voj te nam ao dolffu)olo nit. Mi mislimo rooaol MS POŠLJITE D EN AH J A. Pot-ljite aam samo vato lam te naslov in mi vam eotl|orno teko! vati Tate a obratno ROSSE PRODUCTS CO. Dept. F-5, 270« W. Farwell Avenue Chicago 46 Illinois WOMEN Division - Ashland Area WHY TRAVEL rAR TO YOUR JOB? Work at the AUREX CORP. 1117 N. FRANKLIN I Block South of Division St. ASSEMBLING 80LDERING SMALL ELECTRONIC DEVICES Experience enaeabssary . . i Steady Work X WE NEED GOOD MEN Who Are Not Afraid to Work GOOD PAY LABORERS | for General Work in Factory with Chance for Advancement AMERICAN BRAKE SHOE CO . r—.......... RAMAPO AJAX DIVISION 2503 Blue Island Ave. ASSEMBLERS^ArfERl Light work; no experience jI sary; 50 hour week; time and for over 40 hours. MR. OLIV] Commander Battery Mfg Co W. Kinzie mlada ženska ZA predela vanje obll Izkušena na "Coat Suits" in dj ženske obleke. Dobra plača, site se v DOROTHY ANN SHOP 3333 W. Lawrence Ave. WILL PAY high cash PR! for a dependable car, capabli pulling trailer on long trip. Call . DORCHESTER 5853 Apt. 1. Ask for Tom. GIRLS WANTED FOR GENERAL FACTORY W< GOOD SALARY STEADY POSITION Food Processing Plant 44 hour week Time and one half over 40 h Southland Products 2129 W. Pershing Road JS VIRGINIA 5006 ALI GLEDATE ZA DOBI PLAČO IN STABILNOST? Telefon kompanija ima takih prilik HIŠNICE (JANITRESSES) Takoj od sačetka plaža 72 Vie uro, po trah mesecih 77Mtc nt i in po testih mosocih'po 12 H uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSI DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop.'do ure ponoči. Oglasilo m pri ILLINOIS BELI TELEPHONE COMPANY v uposlovslnom uradu ss v pritličju 309 W. WASHINGTON Mattress Sewers STEADY WORK PLENTY Or OVERTIME GOOD PAY - PAID VACATION INSURANCE and many other benefits Apply Inland Bed Co. 3921 8. Michigan At.. HELP! - HELP! - HELP! MEN NEEDED AT ONCE f) „v.,A.,A.vuFor Factory Work Year round employment ln a stable food industry TOP WAGES and GOOD CHANCE FOR ADVANCEMENT Excellent employee benefit programe GOOD LABOR RELATIONS Apply at any of the following officeet REFINING •3rd AND ARCHER - ARGO. ILLINOIS U. S. E. S. 117 -123 Exchange Ave. • Chicago. Illinois U. S. E. S. 1331 8. Ashland Aveaue • Chicago. UUaoU NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepu 13. redne konvencije se lahko naroči na lis! 1 prišteje eden. dva. trL ittri ali pet članov is ene družine k oni ntr* ninL List Prosveta stane sa vse enako, sa člana ali nečlana H-w -eno letno naročnino. Ker pa člani ie plačajo pri asosmentu U tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej sedsj nII vw*a. m* da Je Ust predrag sa člane SNPJ. List Prosvals )• vsžalastal- M gotovo Je v vsaki druiini nekdo, ki bi rad čilal 11»! rsak