Vera Smole
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
vera.smole@ff.uni-lj.si
Slavistična revija 71/4 (2023): 463–483
UDK 811.163.6'282(497.4Rašica)
DOI 10.57589/srl.v71i4.4150
Tip 1.01
Govor Trubarjeve Rašice – naglas, glasoslovje in besedilo
V govoru Trubarjeve rojstne vasi Rašica se zaradi križanja poti sever – jug in (nekdaj) 
vzhod – zahod stika tudi več izoglos, ki znotraj dolenjskega narečja delijo skupine med sabo 
bolj podobnih govorov, v tem primeru razvitejših na severu in bolj arhaičnih na jugu. Vas 
ni bila nikoli sedež župnije, ampak se je celo iz škocjanske prestavila v velikolaško, kar je 
zagotovo povzročilo začetek mešanja prvotnih značilnosti govora, ki se v njem še vedno 
odraža. Rašica je točka T242 v Slovenskem lingvističnem atlasu, po tej vprašalnici zapisana 
že leta 1959 in ponovno raziskovana leta 2008. Opis govora v obliki fonološkega opisa je 
hrati prispevek k temu velikemu narečjeslovnemu projektu.
1
Ključne besede: dolenjsko narečje, fonološki opis, narečno besedilo, izoglosa, Slovenski 
lingvistični atlas
The Dialect Speech of Trubarʼs Home Village Rašica – Accent, 
Phonetics, and Text
In the dialectal speech of Trubarʼs home village of Rašica, the intersection of north-south 
and (formerly) east-west routes also brings together several isoglosses that separate groups 
of quite similar dialectal speech within the Dolenjska dialect, which in this case is more 
developed in the north and more archaic in the south. The village of Rašica has never been 
a parish seat and has even moved from the Škocjan parish to the Velikola parish, which cer-
tainly caused mixing of the original features of the dialect to begin. These original features 
can still be identified in the dialect. Rašica is registered in the Slovenski lingvistični atlas 
(Slovenian Linguistic Atlas), based on a 1959 questionnaire, as location T242; it was surveyed 
again in 2008. The characterization of the dialect in the form of a phonological description 
is an important contribution to this large dialectological project.
Keywords: Dolenjska dialect, phonological description, dialect text, isogloss, Slovenian 
linguistic atlas
1 Uvod
1.1 Rašica
Rašica, nekdaj Raščica,
2
 je sedaj vas v občini in župniji Velike Lašče, ki ležijo ob 
cesti južno od nje, do leta 1907 pa je spadala pod župnijo Škocjan pri Turjaku, ki je 
1 Raziskovalni program št. P6-0215 (Slovenski jezik – bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave) je 
sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.
2
 Standardizacija imena vasi variira med Raščica in Rašica. Čeprav je SP 1962 potrdil etimološko pra-
vilnejšo obliko Raščica, je prišlo že leta 1964 mimo stroke do slabše različice Rašica, izgovorno Rašca, v 
našem gradivu tudi Rasca, medtem ko kasnejši predlog standardizacije v Rašca ni bil sprejet. Snoj sprejema 
etimologijo (Snoj 2009: 347), po kateri je ime nastalo iz pridevnika *raški, ta pa iz raka. Drugače Torkar, ki 
meni, da je vodno in naselbinsko ime Raščica glede na več Trubarjevih zapisov Raſtzhica ipd. mogoče izvajati 
iz antroponima *Rast (< *Rastigoj), izpričanega na slovenskem etničnem ozemlju v srednjem veku: *Rast-ja 
(voda) > *Rasča > *Rašča, s posamostaljenjem Raščica. Podobno so nastala imena Sodražica, nar. Sedršca 
(< *Stojdrag), Hotedršica, nar. Hotedršca (< *Hotedrag), Kozmerice (< *Gostimir) idr. (Torkar 2008: 23).

Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 464
severno od nje. Majhna vas leži ob istoimenskem potoku in je poznana predvsem kot 
rojstni kraj očeta slovenskega knjižnega jezika Primoža Trubarja, na kar spominjata 
Trubarjev spomenik in muzejska zbirka Trubarjeva domačija ob istoimenskem potoku.
1.2 Umestitev govora
Govor Raščice spada v osrednji del dolenjskega narečja, to pa k dolenjski nare-
čni skupini. Dolenjska narečna skupina, ki je kasneje razpadla na več narečij, je kot 
ena od osmih narečnih osnov slovenskega jezika nastala okrog srede 14. stoletja iz 
južnega narečja, ko se je z ohranitvami starega diftonga eː iz dolgega *ě (jat), naprej 
pomaknjenega izgovora ü iz *u in zaokroženim åː iz dolgega *a ter monoftongizacijo 
starega digtonga oː v uː iz dolgega cirkumflektiranega ȏ oddelila od gorenjske in juž-
noštajerske. Ta narečna osnova je skupaj z drugimi jugozahodnimi zgodaj podaljšala 
skrajšane staroakutirane dolge samoglasnike in novoakutirane kratke, oboje samo v 
nezadnjih besednih zlogih, ter izvedla a-jevsko vokalizacijo dolgega polglasnika. (po 
Riglerju 1963, 2001
2
: 13–57) 
1.3 Gradivska osnova fonološkega opisa
Doslej je bil govor v strokovni literaturi omenjan, ne pa tudi opisan. Gradivo iz 
Rašice je navedeno pri pomembnejših pojavih dolenjskega narečja v vzorčni razpravi 
Frana Ramovša z naslovom Kratka karakteristika slovenskega narečja na Dolenjskem 
(Ramovš 1933, 1997: 586–88) za doslej edino celovito delo o slovenskih narečjih, to 
so njegovi Dialekti (Ramovš 1935), kjer se ponovi v poglavju Dolenjski dialekt (str. 
123–34). Posebnega vira za Raščico ne navaja, po čemer sklepamo, da gre za njegovo 
lastno gradivo (Ramovš 1935: 134).
3
 Nato je bil govor predstavljen na konferenci v 
Kopru, objavljen pa le povzetek (Smole 2009: 25). Ena od gradivskih osnov tega opisa 
je Riglerjev zapis govora po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas iz decembra 
1959,
4
 druga pa skoraj petdeset let mlajše avtoričino terensko gradivo, predvsem be-
sedilno, iz julija leta 2008.
5
 Riglerjev zapis je nastal v t. i. stari transkripciji in je bil 
3
 Za govor Velikih Lašč je gradivo črpal iz »Fr. Pacheiner, Glasoslovni elementi govora v Velikih 
Laščah na Dolenjskem (izpitna naloga na dekanatu filozofske fakultete v Ljubljani)« (Ramovš 1935: 134).
4
 Po njegovi navedbi so bili informatorji: Grebenc, p. d. Mustar, skoraj slep, star okrog 70 let (torej rojen 
okrog 1890) in njegova sin in hči, stara od 25 do 30 let (torej rojena med 1915 in 1920). Njihovo gradivo je 
kot starejše v prispevku vedno navedeno na začetku in brez oznake.
5
 Informatorja sta bila zakonca Marija Indihar, por. Grebenc, roj. 1918 na Raščici (zaselek Brinje), Jože 
Grebenc, roj. 1919 na Raščici (sredi vasi, p. d. Mùːstarje, po poroki preseljen v Brinje, zato sedaj p. d. 
Brìːnski) – oznaka zanju je v opisu govora Gr, v besedilu Gr-M oz. Gr-J in V (avtorica). Kot se da ugotoviti 
tako po hišnem imenu kot po dejstvu, da je bil Riglerjev informator slep, kar je za svojega očeta povedal 
tudi Jože, je Jože njegov sin, vendar se Riglerjevega spraševanja ne spominja. Po Marijinih besedah je 
morala biti hči Jožetova sestra Ana, brat pa drug, družina sredi vasi je v času snemanja »spumrla« in hiša 
propadla. Na snemanju je bila prisotna še starejša Marijina sestra, ki je prišla na obisk z Dunaja, kjer je 
živela že od dvajsetega leta, a se v pogovor ni vključevala, saj je njeno znanje slovenščine že precej opešalo. 
Tretji informator je bil Franc Škulj, roj. 1931 (sredi vasi), po poklicu pleskar in podobar (mama iz Velikih 
Lašč) – oznaka zanj je Šk.

465 Vera Smole: Govor Trubarjeve Rašice – naglas, glasoslovje in besedilo
zaradi lažje primerjave z novejšim v tem prispevku pretranskribiran v novo slovensko 
nacionalno transkripcijo. 
2 Fonološki opis govora
6
2.1 Inventar
2.1.1 Samoglasniki
2.1.1.1 Dolgi naglašeni samoglasniki
iː uː
iẹ uọ
ọː/ọː
eː oː/oː
ȧː/ȧː + ər/ar
aː
2.1.1.1.1 Na variantnost posamičnih fonemov je opozarjano pri izvoru. V samo-
glasniškem trikotniku sta navedeni najpogostejši različici.
2.1.1.1.2 ər/ar je enofonemski.
2.1.1.2 Kratki naglašeni samoglasniki
i u
e /ə o
 a
2.1.1.3 Kratki nenaglašeni samoglasniki
2.1.2 Soglasniki
2.1.2.1 Zvočniki
v m
l r n
j ń/
6
 Sklici tipa »kot v izhodiščnem sistemu« se nanašajo na Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem 
(Logar 1981: 29–33; 1996
2
: 243–47).

Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 466
[] ima pred nezvenečimi nezvočniki manj zvenečo različico [φ], ki je, kot drugi tu 
našteti pričakoveni alofoni, tu nezapisovana. /j/ se v izglasju in pred soglasniki pravilo-
ma izgovarja manj drsniško [], kar ni posebej zapisovano. Tako je grafem  zapisovan 
le kot sestavni del diftongov in ni nikoli izsoglasniškega izvora. Tudi /n/ in /m/ sta 
ob mehkonebnikih vedno mehkonebna [ŋ, (ɱ)], zato tudi to ni posebej označevano.
2.1.2.2 Nezvočniki
p b f
t d
c s z
č š ž
k g x
2.1.3 Prozodija
2.1.3.1 Naglas ni vezan na določeno mesto v besedah.
2.1.3.2 Naglašeni samoglasniki so lahko dolgi ali kratki (kolikostno nasprotje 
ali kvantitetna opozicija), nenaglašeni samo kratki, razen v izjemnih primerih (npr. 
opùːnočiː in pri nekaterih števnikih: triːnštrdsdga).
2.1.3.3 Dolgi naglašeni samoglasniki so lahko akutirani ali cirkumflektirani (to-
nemsko nasprotje ali tonemska opozicija na dolgih zlogih); kratki so bili naglašeni 
dinamično (Rigler 1959), v novejšem gradivu pa so izkazani minimalni fonološki pari 
s tonemskim nasprotjem tudi na kratkih zlogih (Šk Med. na vs, zaim. Tmn. na vs), 
zato so v njem zapisovani tonemi tudi v kratkih zlogih (Smole 2008).
2.1.3.4 Inventar prozodemov ima tri (Rigler 1959) (ː. ː, ˈV) oziroma štiri naglase 
(Smole 2008) (ː. ː, , ) in nenaglašeno kračino (V).
2.2 Distribucija
2.2.1 Samoglasniki
2.2.1.1 Dolgi samoglasniki
2.2.1.1.1 Praviloma se pojavljajo le pod naglasom, v besedilu pa so možni tudi 
nenaglašeni, ko beseda ni pod stavčnim poudarkom in v nekaterih števnikih (npr. 
piẹtəntrìːdəsət). 
2.2.1.1.2 V položaju pred /r/ /iː/ ni možen, zastopa ga /iẹ/.

467 Vera Smole: Govor Trubarjeve Rašice – naglas, glasoslovje in besedilo
2.2.1.1.3 /eː/ ima v novejšem gradivu ob zvočnikih lahko enofonemsko varianto /eː/.
2.2.1.1.4 Varianti nista odvisni od glasovnega okolja, saj se lahko pojavita v isti 
besedi; verjetneje gre za zamenjevanje starejšega refleksa ar z mlajšim ər.
2.2.1.2 Kratki naglašeni samoglasniki
2.2.1.2.1 Večinoma se pojavljajo v zadnjem ali edinem besednem zlogu, v nezad-
njem pa le v posamičnih (analogičnih) primerih ter po mladem naglasnem umiku (npr. 
Gr zdèle, zmèrej, tlèle, napxne, Šk zetknt, jtkà).
2.2.1.2.2 Polglasnik je v novejšem gradivu zapisovan v dveh barvah: kot sprednji  
in srednji ə, pri čemer je  izgovarjan ne ob zvočnikih, pred njimi pa le za (funkcijsko) 
mehkimi soglasniki, vendar nedosledno.
2.2.1.3 Kratki nenaglašeni samoglasniki
2.2.1.3.1 /a/ ni možen pred istozločnima // in /j/ ali za /j/.
2.2.1.3.2 Za poglasnik glej 2.2.1.2.2.
2.2.2 Soglasniki
2.2.2.1 Zvočniki
2.2.2.1.1 /ń// sta dve od več variant odraza *ń, ki je v redkih primerih v starejšem 
gradivu (1959) ohranjen, včasih raznosnjen v /j/ ali otrdel v /n/, zlasti v vzglasju in 
kadar se občuti kot del končnice, razpadel na /n/ in /j/, v medsamoglasniškem položaju 
in v izglasju pa najpogosteje v /j/ in /n/.
7
2.2.2.1.2 [] v vzglasju pred zvočniki in nezvenečimi nezvočniki ter kot predlog lahko 
alternira z u-. Praviloma se pojavlja v izglasju in pred soglasniki. /v/ je možen tudi pred 
zvočniki in zvenečimi nezvočniki v vzglasju (Gr vréːme, Šk z vlàːkam, na ravníːni), sicer 
le pred samoglasniki. Primera, ki bi potrjevala fonemskost // nasproti /v/, nismo našli.
2.2.2.1.3 V zelo redkih primerih se kateri od zvočnikov pred sprednjim samoglas-
nikom lahko izgovarja mehčano (tropíːe, Gr è).
2.2.2.2 Nezvočniki
2.2.2.2.1 Nezvočniki se po zvenečnosti prilagodijo sledečemu nezvočniku, pred 
pavzo pa pride do premene zvenečih v nezveneče nezvočnike, pri čemer je v besedilu 
zaradi odsotnosti pavze možen tudi zveneč izgovor (npr. blíːz je).
7
 Variiranje refleksa je prisotno že v Ramovševem gradivu (1935: 130).

Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 468
2.2.2.2.2 V zelo redkih primerih se kateri od nezvočnikov pred sprednjim samo-
glasnikom lahko izgovarja mehčano (Gr de/ďe, mənd’è).
2.2.2.2.3 V zelo redkih primerih se /z/ pred /g/ izgovarja kot /ʒ/ (Gr drùːzga/drùːʒga).
2.2.3 Prozodija
Tonema (akut in cirkumfleks) sta do nedavna bila omejena na dolge samoglasnike. 
Po zelo mladih naglasnih premikih je akutirana kračina možna tudi na kratkih zlogih, 
kar je vzpostavilo (verjetno začasno, do podaljšave) tonemsko nasprotje tudi na krat-
kih zlogih, pri čemer je frekvenca akutiranih kračin zelo majhna. Tonski razpon je 
pri uresničevanju tonemov razmeroma velik, ne pa tako izrazit kot v nekaterih drugih 
osrednjedolenjskih govorih. Omejitev glede mesta naglasa (skoraj) ni. Kratek naglas, 
v novejšem gradivu akutiran in cirkumflektiran, je v nezadnjih besednih zlogih možen 
le v redkih primerih (glej 2.2.1.2).
2.3 Izvor
2.3.1 Samoglasniki
2.3.1.1 Dolgi samoglasniki
iː ← stalno dolgi *ī:
8
 líːce, zíːma, glíːsta, Rmn. kastíː, blazíːna, smərdíː, 
zgoníː, lìːstənca, Imn. žìːta, Imn. lìːce, brìːtu, kmetìːje, abìːsti, tropíːe, 
gríːč, xríːp, Gr xčìː, mìː, Šk kavačìːje, blìː;
 ← staroakutirani *ì- v nezadnjih besednih zlogih: ríːba, xíːše, žíːla, 
bradavíːca, šeníːca, ledvíːce, žíːtu, Imn. mekíːne, šíːlu, nasníːca, 
presíːca, píːšče, gríːva, Red. míːš, víːdǝt; toda: Red. ˈbəka (anal. po 
Ied.) Gr Imn. prešíːči, bldíːca, ríːba, Red. víːmena, stríːc, Šk víːdu, 
níːva;
 ← *-ji-, *-ěj: opxaíːlu, Gr Med. pa kaìːki 'po konjiku, po kolovozu', Šk 
Ded. njìː 'njej';
 ← v prevzetih in knjižnih besedah: kríːš, píːskər, štìːbəlc, aštarìːje, 
brìːtaf/brìːtof, Imn. čìːžm, kìːkle, príːdga, príːžənca, dìːle, Gr angìːna, 
kríːpl, famíːlje;
uː
9
 ← stalno dolgi *ū: klabúːk, lúːbje, klúːč, məxúːr, úːjzda, plúːče, glːx, 
sùːx, tamːn, kùːčma, enako: ùːjc, ad ùːjca, Gr tùːkej, ùːš, je blùː, 
xudùː, glùːx, sùːx, drùːk, plúːča, slúːžt, Šk klabúːk;
 ← staroakutirani *ù- v nezadnjih besednih zlogih: búːrje, múːxa, rúːta, 
klúːka, Red. krúːxa/krǘːxa, zúːtrej, toda: jutˈru, Gr kúːra, Imn. múːxe, 
zúːtrej, skúːpej;
8
 Navajane primerov približno sledi pojavitvam v gradivu SLA in besedilih.
9
 Riglerjev (1959) komentar je bil: »Zdaj imajo (večinoma) uː, prav redko nekoliko ː, sosednje Male 
Lašče imajo üː.« Njegovo gradivo tega ne potrjuje, v našem gradivu pa je vedno uː. Pač pa se je üː govoril 
še v času Ramovša (1935: 128).

469 Vera Smole: Govor Trubarjeve Rašice – naglas, glasoslovje in besedilo
 ← cirkumflektirani *ȏ: nùːč, gnùːj, mùːst, zgùːn, plùːt, perùː, nebùː, 
kakùːš, zdùːm 'od doma', mladùː, Gr mùːst, nùːč, rùːt, Red. dùːma, 
tùː, zatùː, abùːje, tokùː, nalùːžli, Šk da nùːči, toda: takúː, nekakúː/
nekokúː, kokúː;
 ← zgodaj podaljšani novoakutirani *ò-: Rmn. núːk, atrúːk, múːj, Gr ùːn, 
dùːva, Šk kúːlk;
 ← *-vo-, *-ol-, *-ol, *-ov-, *-ov pred (onemelim) samoglasnikom 
(po asimilaciji): čəùː, sùːra, dərùː, túːj, pùːnači, patkùːca, bàːbje sùː 
'babja sol, babje pšeno', damúː, Gr ùːs, del. -l s gaùːrlu, pùː, damùː, 
Šk damúː, súːje 'svoje', Gr kùːkar;
 ← *ǫ (ali *u?) v posamičnih besedah: gùːska,
10
 gùːza 'gož', srabùːt;
 ← u v prevzetih in knjižnih besedah: trúːga, Imn. šùːlni, štúːmf, púːštər, 
mùːdərc, bùːrkle, Imn. búːtarce, štacúːna, žùːpnək, karúːza, kúːmərən, 
Gr pùːklast, pùːnca, grùːntar, žùːpnk, kúːga, Imn. grúːntje, púːntarji, 
Šk karúːza;
iẹ ← cirkumflektirani *ȇ: mìẹt, pìẹč, večìẹr, sərcìẹ, čəbìẹla, šìẹst, od dìẹleč, 
Gr žìẹ, Šk Imn. ldìẹ, vìẹlka máːše, šìẹst, zvečìẹr;
 ← novoakutirani *è- v nezadnjih besednih zlogih: zile, židən, zelinc, 
Red. kmita, ačita, Med. x pagrib (star.)/x pagribi (mlaj.), Med. 
 ribrəx, Red. ušisa, Imn. ribra, del. -l riku, nisu, riku, tiku, 
sidəm, Gr Imn. žinske, ardiče, šipast, ta šisti, sidəm, del. -l 
riku;
 ← stalno dolgi *: pitək, pìẹst, Med. pər telìẹti, devìẹt, desìẹt, pìẹdeset, 
Gr začìẹtk, unitje, glìẹda, svìẹdga, Šk imìẹ, vìẹlk pitk, del. -l 
nerìẹdu, devìẹt, spìẹt;
 ← staroakutirani *- v nezadnjih besednih zlogih: ⁱːtra/itra, 3ed. trise 
Gr Red. zita;
 ← redko *ě za (onemelim) r: čìẹs/čìẹz;
 ← *e, *i ob r: xčìẹr, jⁱrbas, dⁱra, kəmpìer, žìẹr, pastir, sirotka, brⁱn-
ta, zatìẹka (star.) 'tilnik', šⁱpast, Gr štirje, toda: pabíːro kampíːr, 
pastíːr, Šk krəmpíːr;
 ← e v prevzetih besedah: rìẹkəlc, štìẹrna, bìẹrma, čìẹšpa, ⁱtka, Gr 
mirkej, Šk štdìẹrat;
uọ ← novoakutirani *ò- v nezadnjih besednih zlogih: kuže, nujšč, ule, 
ujənce, dubər, gludat, usəm, Gr  nùọge (!), kùọkla, nusi, 
kučt, zuble, na (ùːnəm) kunc, Šk pujstla, prusi;
 ← stalno dolgi *ǭ: atrùọbi, zùọp, mùọš, pùọpək, ruka, muka, (kríːže) 
put, susət, parùọka, atkut, xùọje,
11
 nùọt, nutr, Gr sùọd, nùọt, na 
10
 Pretežni del dolenjske narečne osnove za psla. *gǫ̑sь (SES) izkazuje refleks *ū pri vseh besedotvornih 
oblikah gus, gusa in guska (lastno gradivo).
11
 Neregularen naglas za *xvoja̋ (SES).

Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 470
bùọ, narùọču, mùọš, Rùọp, z Dubərga pùːle, nutər, Šk mt pùọtje, 
vodùọ, brz mùọš, mukce;
 ← staroakutirani *- v nezadnjih besednih zlogih: guba, tuče, ugəlje, 
par parudi;
 ← *o po mladem umiku naglasa nanj: puplat, uplen;
 ← včasih iz *ȏ: Gr xùọsta, padùọpce, na gùọrni, Šk iz rùọda  rùọt;
 ← o v prevzetih besedah: mujškra, Imn. budəln, butər, pudən, 
patrùọn, cùọkle Gr (zláːta) parːka, dːba, ene sùọrte, na vagùọne, 
urəngi, at švaxusti, Red. duxtarje, butər, toda: narvːzən, jːjdt, 
Šk Imn. xerùọji, ruba;
 ← v imenih: Jùọže, Tùọne;
uọ/ọː/ọː
12
 ← prednaglasni (umično naglašeni) *o: kutu, uknu, usa, kusa, 
gura, uda, nuga (!), bužəč, lunc (glinast), urəx, turək, kužəx, 
putku, kustajn, Red. kujna, atruka, Med. pa kusti, mult, nusǝt, 
nusǝm, Ied. ž suka, glabuka, dubra, na sːkəm, del. -la bula 
'bodla', Gr pːl/pːl/pːj, pː, pːlej, pːtlej, gːr, dːst/dːst, 
rːka (!), ːda, vːjska (redko) in po ːjski, člːk, na nːgi, 
atrːc/otróːc/atrːci, ːče, xːdu, xːdt, kːčt 'kločiti', govːrt, 
kːpa, kːnc, Rmn. at kːs, Imn. mːški, u pːtok xːdt, Šk pːl, 
povːzu, govːrt, rːjen, dːst, skːrej, ːče, mːški, utrːke, 
gːnu;
 ← *o po mladem umiku naglasa nanj: Gr ːčč;
eː[/eː]
13
 ← stalno dolgi *: svéːče, tréːbəx, stéːna, čèːšne, kléːšče, mèːx, 
cèːp, patstrèːšje, dléːtu, véːdru, Imn. məncːle/məncèːle 'dekle-
ta, ki manejo proso', rèːs, séːkat, del. -l ž dèːlala, jéːm, réːtka, 
plèːt, Gr slèːp, néː, nèːmam, néːma, néːsa, néːsi/néːs, dèːl, prèːj, 
-Amèːrika, Imn. dèːci 'dedci, moški', iméːl(i)/iméːl, imèːla, véːm/
véːm, prèːt, prèːkla, balèːzen, Tmn. gnèːzda, Rmn. lèːt, céːla 
čèːda, gnéːzdu, Šk prid. ž ed. céːla, véːm;
 ← staroakutirani *- v nezadnjih besednih zlogih: bréːza, céːsta, 
navéːsta, stréːxa, səmréːka, pléːše, vèːje,
14
 déːlu, léːtu, kaléːnu, 
paléːnu, želéːzu, séːme, Red., Imn. séːmena, déːlat, réːzat, Gr 
céːsta, del. -l ž mn. déːlale, del. -l m mn. iméːl, tréːbx, léːtu, 
déːlat, Šk déːlat, Red. léːta, véːdu;
12
 Po Riglerjevem zapisu naj bi ob redkejšem refleksu ọː prišlo večinoma do (nove?) diftongizacije in 
sovpada refleksa za umično naglašeni *o z refleksom za novoakutirani *o v nezadnjih besednih zlogih in 
(sedaj dolgi) nosnik *ǫ, pri naših informatorjih pa se refleksa dobro razlikujeta. Pri zakoncih Grebenc je 
refleks precej varianten, prvi del dvoglasnika pa tudi pri njiju vedno soglasniški. Zanimivo je, da je kljub 
siceršnji moževi arhaičnosti govora (naglušnost!) ravno pri njem večkrat prisoten enoglasnik ọː, ki naj bi 
bil nadalnja razvojna stopnja dvoglasnika. ọː se govori lahko tudi v položaju za v pri drugih informatorjih. 
Prav ta ọː za Raš(č)ico navaja tudi Ramovš (1935: 126).
13
 Edini najden primer z zelo širokim e je v Riglerjevem gradivu, pač pa se v našem večkrat (v Riglerjevem 
zelo redko), ponavadi ob zvočnikih, tudi dvojnično, pojavi enoglasnik eː. Ramovš (1935: 129) navaja le eː.
14
 Primer ne izkazuje psla. naglasa *vě̋ja (SES).

471 Vera Smole: Govor Trubarjeve Rašice – naglas, glasoslovje in besedilo
 ← *a, *o pred j (v posamičnih besedah): Gr mèːjxni, péːjt/pèjt, Šk 
mèːjxna;
 ← *ę pred  (redko): Gr napèːe;
 ← v prevzetih in knjižnih besedah: cèːgu, štèːnge, rèːveš, Gr kapèːlca, 
Magdalèːna, réːma, xigiéːne Red., Gr rèːvčk;
ȧː[/aː]/ȧː/jaː/[eäː/aː/eː]
15
 ← prednaglasni (umično naglašeni) *e: rːbru, žáːna, tːta/tːta, 
sːstra/seːstra, dáːblu, sːdlu, vrːme, petːlən, páːlən, 
nːxat 'nahod' (po predhodnem na- > ne-), nːxat 'nehati', 
ažeːnt se, nːsem, del. -la nːsla, plːla, 3.mn. ráːčeje, páːče-
je, Red. mːne, tːbe, náːga, čáːlu (star.)/čːlu (mlaj.), čáːsən, 
jáːsen (če ni že psla. *a̋senь, *a̋senъ s protetičnim j-), žjáːlat, 
tːsat, pər mːn, Gr réːkla, réːkli/réːkl/reáːkli/rjáːkl, rjáːkli, 
atéːčeja, vréːme, znéːse, séːstre, véːlk, zéːmle/zjáːmle, téːta, téːkla, 
éːna, Ded. mjáːn, del. -l ažáːnu, žjáːna, vjáːlk, mjáːdvt, dːbe, 
deːbe, dːlč, zapːlt, Ded. mːn, poračeːna, Jːrnej (sve-
tnik), Šk Ded. sjáːb, déːlč;
 ← v prevzetih besedah iz a pred j: žlːjf, pəržlːjfat;
16
oː  ← *, *-, *- skupaj : čòːn, kòːk, sóːza, póːnu, kóːnem, pòːx, 
Gr pamóːzl, dóːga, dóːgu, Šk dol. ob. dòːge (kìːkle);
 ← *o pred , v, včasih pred m:
17
 člóːk, zapòːt, mazòːc, dapòːdne, 
Gr dóːc/dác, po ta nóːvəm, njegóːva, na Ceróːci, papóːdne, 
oslóːski (káːšl), mozóːčki, Šk se spòːmnəm, Tmn. vozòːve;
 ← v prevzetih ali knjižih besedah ter medmetih: xòːstija, móːntəl, Gr 
nezakóːnski, Šk òːpčina, medm. jòː, òː;
 ← *ě pred  (redko): Imn. čòːl;
aː ← stalno dolgi *ā: Imn. kráːl, xráːst, tráːva, bráːda, jáːjc, Gr stvàːr, na 
gláːvi, 3. mn. pràːskaje, ž. tàː, Ied. ž. práːzna, Šk prisl. ràːšku, spàːda, 
xmàːl, ot (tizga) stràːxa, kràːvi baratàːc;
 ← staroakutirani *à- v nezadnjih besednih zlogih: kráːva, máːt, Gr Imn. 
xráːste/kráːste, sàːk (!), káːšl, nazàːdne (!), pa damáːče, ráːdu, Šk 
Tmn. kráːve, kaváːč, bráːtranc;
15
 Ta refleks je najbolj varianten od vseh. Če Ramovš (1935: 127) še navaja regularnost, in sicer ȧː in 
položajno le ȧː za j, š, ž in nekdanjim ĺ, je že pri Riglerju (1959) poleg teh moč najti še aː/eäː/ȧː/aː, v našem 
gradivu (2008) pa vse predhodne, poleg tega pa še jaː in eː. Slednja sta najpogostejša pri zakoncih Grebenc, 
in sicer eː pri ženi in je zagotovo vplivan od knjižnega jezika, jaː pa pri možu, in sicer ne glede na položaj 
za soglasnikom. Tudi Škulj je poleg jaː pogosto uporabljal eː. jaː je obravnavan kot razpadli, dvofonemski 
dvoglasnik aː, zato zapis z j. Polkrožec pod ,  po Ramovšu (1935: VII) »pomeni kratke implozivne ali 
eksplozivne vokale v pravih in nepravih diftongičnih zvezah«.
16
 Pojav je ohranjen le v prevzetih besedah, sicer pa, če sledimo Ramovšu (1935: 129) glede povezanosti 
pojavov, je moral izginiti z izgubo naprej pomaknjenega izgovora (uː) > üː > uː.
17
 Če /m/ ni popravek nekdanje diferenciacije mn > n.

Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 472
 ← cirkumflektirani *: vàːs, dàːn, màːx, làːn; Gr vàːs, akul vàːsi, dàːn, 
Šk semáːni dàːn, Ted.  vàːs;
 ← novoakutirani *- v nezadnjih besednih zlogih: máːše, láːže;
 ← zgodaj podaljšani *-: da táː;
 ← včasih umično naglašeni e, tudi skupaj z j: gl. zgoraj;
 ← mladonaglašeni e po predhodnem položajnem akanju v besedah 
en, eden: áːdən, Oed. m pər áːnəm, Ied. ž áːna, Gr áːna, -áːnəm, Šk 
áːdən;
 ← v prevzetih besedah: tàːžənt, Gr càːjt, vàːmpc, gàːrda, žlàːxta, 
plàːxta, altáːr;
ər/ar[/ḁr]
18
← stalno dolgi *: vrx, vrba, aprtn (ˈkaš), Gr màrzlca, dárva, del. -l 
màru, del. -l ž ed. umárla, del. -l s ed. umrlu, sːpumàrlu, zabárjenu, 
zaprta, 3. ed. trga, ta prvič, smrka, trska, Krka, Šk umru, 
umrla, ane vrste, pomrli, Trst;
 ← staroakutirani *: grče, grbast, vrt;
 ← sekundarnega ə + r po onemitvi i za r: Šk triːnštrdsdga;
 ← v prevzetih besedah: trta.
2.3.1.2 Kratki naglašeni samoglasniki
i/
19
 ← skrajšani staroakutirani *-ì v zadnjih besednih zlogih: Med. na dlaˈn, 
Imn. pəčˈki, vel. 3. ed. neˈs, patǝrˈp, 3. ed. ˈs, 2. dv. ž sˈt, ˈj 'jej', 
čˈv; 3. dv. ž čˈt, Gr medm. ì, ìt/jt, sì, na vas, Šk na vs/vasì, načìn, 
sì/s;
 ← skrajšani staroakutirani *-ù v izglasju D/Med. m:  člənˈki,  səˈm 
'v semnju', zaim. D/Med. təˈmi, (pər) anˈm; tudi:  dəˈž;
 ← po vmesnih razvojih in zlitju *-əń, *-ań: Ted.  səˈm 'v semenj', Gr 
mì 'manj';
 ← v prevzetih besedah: Gr glìx;
u ← skrajšani staroakutirani *ù v zadnjih besednih zlogih (redko, nov.): 
Gr krùx (nov.);
18
 Variante obravnavamo kot enofonemske, saj se naglašeni dolgi əː v položaju ne pred r ne pojavlja in 
šele kot celota tvori dolžino, enako drugim dolgim eno- in dvoglasnikom, zato tudi ni kolikostnih razlik s 
staroakutiranim *- v zadnjem besednem zlogu. Rigler (1959) jih zapisuje kot kratke: aˈdəru, ˈməru, aˈbəru, 
ˈčəru, ˈərš, ˈgərm, ˈbər, ˈərš.
19
 V Riglerjevem zapisu (1959) sta tako kratki naglašeni kot nenaglašeni i največkrat zapisana z rahlo 
oslabitvijo, torej z , tak i je pogost tudi pri Ramovšu (1935), medtem ko ga zakonca Grebenc (2008) 
izgovarjata redko, Škulj sploh ne; pri njih je i neoslabljen ali oslabljen v sprednji oziroma srednjejezični 
polglasnik /ə, ob zvočnikih tudi onemel.

473 Vera Smole: Govor Trubarjeve Rašice – naglas, glasoslovje in besedilo
 ← novoakutirani izglasni *-ò: Gr samù, takù 'zelo', takùle,
20
 nù/nò, Šk 
samù, takù/tokù, nù/n
21
;
 ← *-ěł, *-əł, *-ol- (po asimilaciji): del. -l ˈju 'jedel', ˈtu 'hotel', səmˈlu, 
del. -l ˈšu, nəˈšu, koˈzuc, Red. koˈzuca, Gr imù/jmù/mù, šù, prešù, 
pəršù/paršù, Šk imù, šù, pəršù, jmù;
e ← novoakutirani *è v zadnjih besednih zlogih: pagˈrep, ərˈmen, cˈvek, 
ˈnest, noˈbedən, nəšˈče, na təšˈče, 3.ed. mərˈje, pˈreč/pˈrač, Gr lèjga, 
lèj, Jernèj, nebèn, zmèrej, šè, n’è, zavalèn, začnè, prèc 'precej, takoj', 
Šk zmèrej, nè, sè, nèst, zučèn, žè;
 ← skrajšani staroakutirani * v zadnjih besednih zlogih: kˈlet, ˈžet, žəˈbe, 
ˈveč, Gr zèt, vèč, lèjx 'glej jih', Šk vèč;
 ← skrajšani staroakutirani izglasni *: Gr tlè, tlèle, taklèj;
 ← skrajšani staroakutirani *à v zadnjih besednih zlogih po preglasu 
ob j: ˈke 'tja', ˈjest 'jaz' Gr krèj (e je precej širok!), jèst/jès (səm) 'jaz', 
zdèj, zdèle, kèj, kjè, mənďè, Šk zdèj, sèj, kèj;
 ← *o po preglasu in krajšanju v posamičnih besedah: Gr vel. 2.ed. pèjt;
 ← skrajšani staroakutirani *ì v zadnjih besednih zlogih pred r: ˈser;
 ← v prevzetih besedah: cˈvek;
o ← novoakutirani *ò in skrajšani staroakutirani * v zadnjih besednih 
zlogih pred  in v drugih primerih odsotnosti akanja: sˈto, ˈvo, 
otˈrok/atˈrak, fəˈžo, glaˈbok, Šk splòx/splòːx;
 ← skrajšani staroakutirani *à pred  (razen za v), tudi v prevzetih besedah: 
zdˈro, pˈro, fəˈžo, Gr prò, zdrò, pərgnò, adgnò, ostò, toda: 
sprašvà, Šk kpò, pərpodvò, gnò, prozaprò, toda: znà;
/ə ← novoakutirani * v zadnjih besednih zlogih: ˈpəs, ˈdəš, stəˈbər, ˈsǝm, 
dəˈnəs, ˈvən, ščəˈpǝc, čləˈnək, kaˈcək, pleˈxək, kərˈcəl, Gr dš, medm. 
x, vn;
 ← skrajšani staroakutirani *ì v zadnjih zaprtih besednih zlogih: ˈməš 
(ž.), ˈtəč, ˈbək, preˈšəč, mlaˈtəč, mərˈləč, ˈnəč/ˈənč, ˈrət, uˈpət, uˈmət, 
uˈbət, ˈbǝt, kaˈsət, maˈžət, pakraˈpət, Gr nč, zdravt, bt, ìt/jt, Šk jt, 
bt, pobt, nardt;
 ← skrajšani staroakutirani *ù v zadnjih besednih zlogih: kˈrəx, gˈrənt, 
Gr kp, Šk skp;
 ← skrajšani staroakutirani * v zadnjih besednih zlogih: v notranjih 
zlogih: prisl. ˈsəm, tǝrˈpǝt, ˈjəst, ˈčəm 'hočem', smərˈdət, zaˈvərt, Gr 
imt, at sx, sm, smkej, u tm, Šk jmt, sm, Dmn. tm;
 ← novoakutirani *è v zadnjem besednem zlogu (v posamičnih besedah): 
Gr čš 'hočeš', čm;
20
 Po analogiji na naglas v izglasju.
21
 Sicer iz psla. *nǫ (SES; naglas ni naveden).

Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 474
 ← *ə, *ě, *e po mladem umiku naglasa nanje: ˈməgla/ˈməgla, čˈlənk, 
Gr napxne, Šk zetknt, jtkà;
 ← sekundarni po onemitvi *i, *ě: pəˈxənt, ˈgərst 'gristi', ˈžərt, ˈmərt, 
atˈpərt;
 ← *o, *ǫ, *a ob mehkih soglasnikih (posamično) in redko *-o: Gr bl 
'bolj', jst, Šk jst, bl, nù/n;
 [←* skupaj z r: del. -l aˈdəru, ˈməru, aˈbəru, ˈčəru, ˈərš, ˈgərm, ˈbər, 
ˈərš;]
22
 ← v prevzetih besedah (iz u): ˈgəlt, Gr prx, grnt;
a/ḁ ← skrajšani staroakutirani *à v zadnjih besednih zlogih: ˈgat, stəsˈka, 
stəˈza, mačeˈrak, ukazˈvat, ˈdat, Rmn. ˈnas, Dmn. ˈnam, Red. təˈga, 1.dv. 
sˈva, 2., 3.dv. m sˈta, Gr nàrbarš, kàr, sprašvà, del. -l ž blà, kàšn, 
dərgàm, tàm, enkràt, pər ns, nš, mrs, takrt, kàr rnk, str, Šk bràt, 
znà, pəršlà, plačvàt, dajàt, stàr, pər nàs, kàr, tàm, tàmle, takàt;
 ← novoakutirani *ò in skrajšani staroakutirani * v notranjih zadnjih 
besednih zlogih: ˈkaš, ˈkajn, gˈrap 'krop', atˈrak, ˈsak/ˈsåk 'visok', 
baˈgat/buógat, pˈreč/pˈrač;
 ← skrajšani staroakutirani *- v izglasju: 1. mn. sˈma/-o (redko), 3. mn. 
ˈsa, Gr sà, Šk sà;
 ← *ə v šibkem položaju po analogiji na položaj v dolgem zlogu: Šk 
Med. na vs;
 ← v prevzetih besedah: ˈmašt, šˈkaf, šˈtak 'koruzni storž', ˈkar,
23
 gˈvant, 
Gr švàx, fnt, vmp/vàmp, putigrm.
2.3.1.3 Kratki nenaglašeni samoglasniki
i/ ← *-i: Imn. mažgàːn, lunc, píːskr; máːt, 3. ed. vìːd, del. -l m mn. 
víːdl, vel. 2. ed. nus, véːd, Gr 3. ed. nusi, ustáːvi, kuči, del. -l 
m mn. réːkli, déːlali, u Nːmčiji, Gr  kašni kúːxni mèːjxni, ta drúːgi, 
3. ed. izvìːra, Šk Imn. Blučeni, màːjxni otrːci, na tisti ravníːni 
blùọški;
 ← *-u: zdùːm 'od doma', D/Med. ačìẹt, Ded. atrùọk, blíːz, Gr par 
parudi, u gnéːzdi, Ded. stríːci, ùːnmi, blíːzi, Šk po imìẹni, x krùːxi;
 ← *-ě (tudi pred j in po zlitju z njim): 1. dv. ž vìːdv, nusv, déːlav, 
dáːv, véːvȧ/véːv, bùọv, 2., 3. dv. ž bùọsti, Gr pːlij;
 ← *jě- in redko *-ji (po asimilaciji): ižíːca, Šk kràːvi (baratàːc);
 ← *ə ob mehkih soglasnikih: uógn/uógən;
22
 Glej opombo 18.
23
 Prevzeto prek srvnem. kōr, stvnem. chōr iz lat. chorus 'zbor, množica, ples več plesalcev' (SES) se v 
drugih narečjih prevzema s cirkumflektirano dolžino, tu pa je a kratek.

475 Vera Smole: Govor Trubarjeve Rašice – naglas, glasoslovje in besedilo
u ← *-o léːtu, víːnu, dėáːblu, véːdru, níːsku, Gr kmìẹčku déːlu, tùːlku, 
ráːdu, ráːstlu, žaréːlu, otiku, ráːstlu, se gaùːrlu, nu jàː;
 ← *-ěł, *-əł, *-ił (po asimilaciji): víːdu, véːdu, tǝrˈpu, kutu, Gr aslèːpu, 
šu, riku, màru, pərzitu se, slúːžu;
 ← *-əv, *-ev, *-ov, *-vi: bùːku, brèːsku, Rmn. stàːršu, pìet sìːnu, Gr 
cirku, ta pàru, desìẹt xektàːru;
 ← *-ł, *-v za r: del. -l aˈdəru, ˈməru; aˈbəru, ˈčəru/ˈčər;
 ← *u-, *v- in *v kot predlog: ˈməru, Gr se ustáːvi, uračíːna, unitje, u 
gnéːzdi, u jesìẹn, tudi: Imn. ušíː, Šk del. -l umru, use/se;
 ← v prevzetih besedah (-el(j)): žnáːbu;
e ← *ě (včasih skupaj z j po analogiji na naglašeni položaj): Gr del. -l m 
mn. dejváːl;
 ← *e, *ę: Red. telita, perùː, rèːveš, zelinc, pùːle, Red. ženi, Imn. ženìẹ, 
íːščem, píːšče, téːme, snužet, pìẹdeset, Gr devetnáːjst, trìːdeset, Šk 
nasezàːdne, petintrìːdeset, žinske, Tmn. kìːkle, Tmn. táːke mláːde 
fáːnte, del. -l ž mn. nosíːle;
 ← *a, *o, *ǫ po preglasu za (funkcijsko) mehkimi soglasniki in pred 
j:
24
 búːrje, skùọrje, bàːbje sùː, jermìːčək 'jarem za enega vola', zúːtrej, 
3. mn. tǝrpíːjo/e, vìːdje, déːlajo/e, dáːje, ráːčeje, páːčeje, vel. 
2. ed. déːlej, stiéle, dìːle, nedéːle, svíːna/svíːńe/svíːnje, čèːšne, 
lùːkne, sùːkne, xíːše, búːče, grče, tuče, vèːjet, zdulȧj, tùːkej, Gr 
se pràːskaje (vedno), Red. duxtarje, Ied. Marìːje, pogavàːrjet, náːše 
(pùːnca), (éːna) lúːže, kàːjže, del. -l kàːšle, toda: sxàːjalu, plúːča, 
srìẹčala, slíːšal, žaréːlu, kàːjžarji, da Lùːžarju, Ted. ž svːja, xíːša, 
zgìːneja, atéːčeja, pràːjo, Šk gavaríːje, abnáːleje, del. -l razbíːje, 
Ted. muje máːma, met pùọtje, del. -l ž ed. se razbúːrjela, Blučeni, 
máːše, Idv. kaváːče, toda: príːdeja, réːčeja, sezíːdajo, spàːdajo, ìːmajo, 
 Láːščax/Láːščx,
25
 Ràːščan, pláːča, po xíːšax, da Lùːžarju;
 ← nenaglašeni *a v predponah in predlogih za, (na, nad) (redko):
26
 Šk 
zetknt, zetknìːla, zegráːblu;
 ← v vezniku da: Gr de/ďe, mənd’è, Šk de;
 ← *o včasih za r, n: precèːsje, Gr nebèn;
27
24
 Rigler (1959) je pripisal: »Preglas je skoraj popolnoma dosledno ohranjen za palatalnim zlogom.« 
Izpis primerov je za njegove informatorje to potrdil, dvojnice brez akanja in preglasa so predvsem v 3. mn. 
(déːlajo/e), pri naših informatorjih (2008) pa opažamo, da se delno opušča na splošno, v 3. mn. pri Škulju 
prek akanja (príːdeja, réːčeja), pri Grebencih pa je e v izglasju zelo neizrazit in širok, blizu izgovora a. 
Ramovš (1935) v primerih povsod zapisuje preglas.
25
 Prva oblika je nastala po predhodnem preglasu.
26
 Ostanke tega preglasa najdemo le še pri Škulju. Po Ramovšu, ki ga še dosledno navaja, je pojav starejši 
od umika naglasa na prednaglasna e in o, saj se a v tem položaju odraža kot umičnonaglašeni e, zapisoval 
ga je tudi Trubar (Ramovš 1935: 129).
27
 Tako tudi pri Ramovšu (1935: 126) (strexːta 'strahota', sremːta 'sramota').

Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 476
o ← *o pred  in v drugih primerih odsotnosti
28
 akanja: Gr parpodvàt, 
sèposùọt, pər Grebéːncox, u pːtok, po ːda, Šk pərpodvò, 
opùːnočiː, na brìːtof, kokúː, Ted. žignano vodùọ;
 ← *a pred : déːlo Gr déːlo, pabíːro, Šk déːlo, pamáːgo, 
prozaprò;
 ← *-ǫ v primerih odsotnosti akanja in preglasa (redko): 3. mn. tǝrpíːjo/e, 
déːlajo/e, Gr so/sa, pràːjo, Šk sezíːdajo, spàːdajo, ìːmajo, čs kìːklo, 
pod éːno podrùːžənco;
 ← *a po vokalni harmoniji: Gr nekokúː, tok, tokùː, loxkù, Šk (ne)kokúː, 
kokər, tokù;
/ə ← nenaglašeni *ə: stəˈbər, məgˈla/ˈməgla, stəˈza,  dəˈž, ləxàːk, ləˈgat, 
pandèːlək, turək, četrtək, pitək, pupər, uógn/uógən, tèːdən, Gr 
səm, baléːzən/bolèːzn, vàːmpc, sidəm, začìẹtk, kàšn, žìːčn, 
Šk pitk;
 ← sekundarni *ə (ali ohranjen v šibkem položaju) v določenih soglasni-
ških skupinah: səmréːka, kədúː, əncuój, dərùː, čəmrl,
29
 Gr mrzəlca/
màrzlca, bldíːca, dərgáːči, pəršù, réːkl, Šk dərgáːč, kədùːr, pərpráːt, 
zetknt;
 ← *a, *o ob zvočnikih in v posamičnih primerih: mərtìːnčək, əltáːr, Gr 
kukər, kə/k 'ko', ampk, Šk ampk;
 ← včasih *a v notranjih zlogih za mehkimi soglasniki po predhodnem 
preglasu: Gr  Láːščax, Šk  Láːščx/ Láːščax, pradàːjla, pogavàːrj;
  ← * skupaj z r: ərdečíːca, 3.ed. gərmíː Gr škərlatìːnka, gərmòːje, ot 
sərcáː, pər čərpàːlki, Šk obərtníːk;
 ← nenaglašeni *i: 2.ed. vìːdǝš, nusǝt, Gr ːčəm, ːšpəce, màːmən, Dmn. 
m náːšəm, k 'ki', 'ki', u stáːrx càːjtx, Šk mìːsləm, nkòl, kúːpt;
 ← nenaglašeni *u v notranjih zlogih: stədːnc, tréːbəx, kəpùːjem, 
nam. səšìːt, toda v izglasju: -i/-, Gr tréːbx, skp, v enem primeru: 
díː, Šk ldìː, kpvò, xdùː, sèskp;
 ← nenaglašeni *ě: čǝpíːńe/e, víːdǝt, véːdət, urəx, Gr ta mláːdəm, ta 
stàːrəm, žinskəga, Šk tx, bžáːli, čs, lpùː;
 ← nenaglašeni *e, *ę, *ǫ v posameznih primerih: mèːsəc, səbuta, Gr 
mənd’è, Šk tpèš, ot trinpìẹ
d
sdga, déːlč, Red. šníːce, ngː;
a ← nenaglašeni *a: žàːgat, réːzat, jáːgada, kráːva, práːzna xíːša, ot tèːga, 
Šk mladíːna, za ta mláːda, klìːcala;
 ← *- skupaj z r včasih v vzglasju: Gr ardìẹčke, ardečíːca, ardiče ačíː;
28
 Pri vseh treh informatorjih (2008) je tega že precej, verjetno zaradi poklica največ pri Škulju. Primeri 
niso natančneje izpisani, ker nekega pravila ni.
29
 V redkih primerih nastane zlogotvorni zvočnik: svéːčca, sòːnčce.

477 Vera Smole: Govor Trubarjeve Rašice – naglas, glasoslovje in besedilo
 ← *o, *ǫ:
30
 na stáːrost/-ast, matìːka, apòːdne, nagìẹ/nogìẹ, jáːgada, 
gaščàːva, mažgàːn, paséːdat, nam. kasìːt, nam. aràːt, kalíːne, patíː-
ca, račíːca/ročíːca, mačeˈrak, 3. ed. paračíː se, pakraˈpət, patkaˈvat, 
toda: popərtníːk, opxaíːlu, sirotka, Šk na níːva, gavaríːje, sa xadíːl, 
večíːnama, talàːžba, damùː, ačitavx ablèːk, klabúːk, Ted. kašna 
karúːza;
 ← redko e (v nikalnici ne): nḁúːmən, Šk nabène, na bum jèːla;
 ← *e v besedah en, ena, eno (položajno e-jevsko akanje): Šk Ted. ana 
(kráːca), an;
 ← *i (ob zvočnikih in redko v del. -l): del. -l m mn. nasíːl, drèː, júːžna, 
màːlca, Gr jičn 'jetičen';
 ← *-u (redko): Gr Ded. ta mláːdəm, ta stàːrəm;
 ← *ě v prid. končnicah -ěga ... in večinoma ob zvočnikih: drùːzga, 
sùːγga, del. -l ž. vìːdla, del. -l m mn. víːdl, žíːt, sjàːt, dərùː, bldíːca, 
spodníːca, Gr drùːzga, na ta vìẹlkm altáːri, Šk táːzga, sàːzga;
 ← *-e v posameznih primerih: jáːjc, Gr jáːjc;
 ← *ə v priponah -ək, -əc za zvočnikom: češáːrk, mazòːc;
 ← *o v posameznih primerih: əncuój.
2.3.2 Soglasniki
Nastali so iz izhodiščnih glasov, poleg tega pa še:
2.3.2.1 Zvočniki
v ← * pred samoglasniki in redko tudi pred zvočniki: Gr prežvéːkva, 
devìẹt, vréːme, Šk níːva, žvíːna, z vlàːkam, na ravníːni;
[] ← *, *l pred soglasniki in v izglasju: Gr sèposùọt, sváːtac, dác, 
 Bːsni, máː, del. -l adgnò, papóːdne, Šk  Láːščax,  vàːs, se, 
mèːs, u glàːnəm, pro, stáːt, del. -l déːlo, dàː, bi, obešàːnke;
 ← *- za r v izglasju: je mr, pastr, ˈčəru/ˈčər, ˈbər, toda: bùːku, 
brèːsku;
 ← u-: Šk (že) bìːt;
 ← *vi-: ˈsak 'visok', suka/vəsuóka (nov.);
 ← *g v okrnjeni različici zaimka koga 'kaj': Gr (na véːm,) káː (pràːje);
j ← *: Gr jáːma, màːjxən, nazáːj, ùːjc, pərjáːtu, Imn. bàːjtarji, Šk zdèj, 3. 
mn. gavaríːje, rːjen (< *), Tərjáːk, za Jernːje, mùːj;
 ← *ń (variantno): pakapàːvaje, napèːje/napèːjne, s kujm;
30
 Pri Ramovšu (1935: 125) še popolno akanje je bilo po Riglerju (1959) le redko kdaj odpravljeno, še 
največkrat v izglasju, v našem gradivu (Smole 2008) pa najpogosteje pri Škulju. Prim. izvor /o/.

Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 478
 ← *ń skupaj z n (variantno): cúːjne, napèːje/napèːjne, brìːnje, korenjː, 
išprejn, kustajn, paléːjnu, ˈkojn, kujna, əlbáːńe/əlbáːnje/əlbáːjne;
 ← j- (protetični v nekaterih besedah): Gr jt, Šk jt;
 ← i-: Gr je-jmù, sa jméːl;
 ←  pred skupino st, zd: pujstle, úːjzda, Šk Ted. pujstla;
 ← *ě skupaj z j (po analogiji na položaj pod dolgim naglasom): sa 
dejváːl, Gr sa dejváːl;
l ← *l pred zadnjimi in sprednjimi samoglasniki: Gr tlèle, na gláːvi, del. -l 
m mn. prexlàːdl, slèːp, glùːx, Šk del. -l béːlu, déːlat, páːlca, xmàːl;
 ← *ĺ: tríːje kráːl, káːvəl, klúːka, stile, nedéːle, čəmrl, krimpəl, páːrkəl, 
káːšəl, toda: ugəlje, Gr zjáːmle, del. -l panáːle, 3. ed. kàːšle, toda: 
pùːzemĺáːk(i), Šk 3. mn. abnáːleje, Tmn. žáːkle, toda: veséːlje;
 ← skupin tl, dl v del. gl. na -sti -em: páːla, bula, jéːla, plːla;
r ← -že (po rotaciji): Šk kjìẹrkuli, kùːkar, kdùːr;
 ← *ŕ v izglasju in pred soglasniki ter ŕ skupaj z j pred samoglasniki: 
Gr gaspadáːr(ja);
 ←  skupaj s ə: tǝrˈpǝt, Gr pər čərpàːlki;
n ← *ń (variantno): uógn/uógən, píːńe/píːe/píːne, svíːna/svíːńe/svíːnje, 
níːva, lùːkne, sùːkne, čebenáːk, Šk tərskàːne, na níːva;
 ← *ń skupaj z j (variantno): gəspodíːńe/-nje, svíːna/svíːńe/svíːnje, 
brìːnje, korenjː, kàːməńe/kàːmənje, gnjːt, əlbáːńe/əlbáːnje/əlbáːjne, 
Gr gaspadíːnje, njíːnimi, njegóːva, njin;
ń ← *ń (variantno), včasih v medsamoglasniškem položaju: píːńe/píːe/
píːne, čǝpíːńe/-e, gəspodíːńe/-nje, svíːna/svíːńe/svíːnje, kàːməńe/
kàːmənje, əlbáːńe/əlbáːnje/əlbáːjne, Imn. kastáːńev;
 ← j: šáːtərga, Gr zdèle;
 ← *r v skupinah *črě-, *žrě-: čéːva, čǝpíːńe/-e, čéːda, čéːslu, čèːšne, 
žéːbəc, žəˈbe, žəbìːčək, čìẹz, Gr čèːda, čèːdnk;
31
 ← l: tamːn;
 ← n: Šk Imn. baratàːc;
2.3.2.2 Nezvočniki
Nastali so iz izhodiščnih soglasnikov, poleg tega pa še:
p ← *b v izglasju in pred nezvenečimi soglasniki: Gr  Rùọp, apsedíː, Šk 
na gròp; 
t ← *d v izglasju in pred nezvenečimi soglasniki: *d v izglasju ali pred 
nezvenečim nezvočnikom: sláːtka, réːtka, mìẹt, atkut, Gr xùːt, vìːt, 
ta mláːt, at kráːje, Šk mt pùọtje, tùːt še, at xíːše;
31
 Onemitev r je prisotna prav pri vseh primerih.

479 Vera Smole: Govor Trubarjeve Rašice – naglas, glasoslovje in besedilo
 ←  po pristopu v besedi jaz: Gr, Šk jst;
d ←  v skupini zr- (redko): Gr zdràːvən;
c ← *k (ostanki 2. psla. palatalizacije velarov): Gr kej táːcga;
 ← *k po analogiji na Med.: Omn. z atrúːcm;
s ← *z v izglasju in pred nezvenečimi soglasniki: *-z: ùːs, jèːs, Gr skùːs, 
mrs, ùːs, Šk is, bres, čes;
 ← *š pred c: Gr Ràːsca/Ràːšca;
 ← *ž v skupini -žč- (posamično): Gr bùːsck 'ubožček, ubožec';
š ← *ž v izglasju in pred nezvenečimi soglasniki: kríːš, Gr nàrbarš, mùọš, 
3. ed. si slúːš, Šk tpèš, brz mùọš;
 ← včasih *s (po prekozložni asimilaciji s-š > š-š): Gr 3. ed. šlìːši;
 ← *x v skupini xč: nəšˈče, ščìẹre, at ščìẹre, pər ščìẹr/xčìẹri, toda samo: 
xčìː/xčìẹr, Gr xčìː;
z ← c (< k po 2. psla. palatalizaciji): *c pred g: Gr drùːzga/drùːʒga, Šk 
kej táːzga, brès sàːzga;
k ← *g v izglasju in pred nezvenečimi soglasniki: brèːk;
 ← *tj-: kèːdən, ˈke, Gr kè, kèle;
 ← *t v skupini tn-: knáːla, na knáːl;
 ← *-d verjetno po analogiji na rak: mačeˈrak;
g ← *v v skupini zv-: zgùːn;
 ← *k v skupini kr-: gˈrap 'krop';
 ← *d v skupini zdr-: zgríːzlu se je 'sesirilo';
x ← *-g v besedi Bog: Šk Bùːx;
 ← *k v vzglasju pred zvočniki (v posameznih besedah): Gr xráːste/
kráːste, Šk xmàːl;
[h] ← *-g v posameznih besedah: snèːh;
 ← *t v skupini -stn-: Gr pèːsna 'pestna, pestunja', krsni butər;
 ← *t(i) v skupini -tč-: Gr jičn
 ← *p v skupini pš-: Šk Red. šníːce;
 ← *t: pìẹdeset.
2.3.3 Prozodija
2.3.3.1 Naglasno mesto je kot v izhodiščnem sistemu, le da je govor izvedel 
umik naglasa na prednaglasna e in o; končniški naglas v drugih primerih 
je dobro ohranjen.
2.3.3.2 Dolžina samoglasnikov je kot v izhodiščen sistemu z naslednjimi razlikami:

Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 480
2.3.3.2.1 Dolgi so samoglasniki, ki so bili kratko akutirani v nezadnjem besednem 
zlogu (zgodnja podaljšava skrajšanih starih in kratkih novih akutov).
2.3.3.2.2 Dolgi so samoglasniki po umiku naglasa na prednaglasna e in o.
2.3.3.3 Tonematika je kot v izhodiščnem sistemu z naslednjimi razlikami:
ː ←  po podaljšavi akutov v nezadnjem besednem zlogu;
 ←  po umiku kratkega naglasa na prednaglasna e in o;
32
ː ←  po metatoniji v nekaterih pregibnih oblikah, ki ni splošnoslovenska (npr. 
dèːlala, prìːdna).
 ← po mladem umiku (kratkega) naglasa v nekaterih oblikah (Gr na vsi,           
dóːc/dác, napxne, jtkà, toda: ːčč, Šk Med. na vs/na vasì 'na 
vasi', zetknt).
3 Besedilo
V: Pa Raščica včasih ni bila fara, kajne?
GR-M: Nè, nè, nè. čàːsx je bla náːše, tàː, Ràːšca ot Škucjana. 
GR-J: Mìː .. sma bli pat Škucjan.
GR-M: Prèːj, fáːra, pot Škucjan.
GR-J: Pat Škacjàːni, ker tlè sa bli za mižnarje, pa sa  Škːcjan mùọgl sàːka nedéːle 
ìt, de sa slíːšal aklìːce.
GR-M: Aznanìːla pa tùː.
V: Seveda, saj Trubar je bil tudi v Škocjanu krščen.
J in GR-M: Tàm je bi krščen.
GR-M: Ì, sevèːde! K sma blìː kè. .. Je pa bl pərrːčnu, nè,  Škːcjan je adrːčnu 
xːdt, tlè  Láːščax je pa blíːzi pa tùː se zdràːvən. Pːj sa pa enkràt ..
GR-J: Sa bli pa Ràːščanje pərjàːtli ss tìːstəm žùːpnikam tərjáːškəm, k-j bi  gràːdi, 
žùːpnk, Mjáːdvt. Je pa djàː – tàm,  Škacjàːn, je bi pa žùːpnk màru, d’e, pa ga-j 
tàː takàt zastupa, za Škucjan, je djàː: »Zdèle dàːjte, íːmate príːlka, de de pərstùọpte 
 Láːšče. {vmes govori isto M}. Nò, se sa, tùː sa – zmèrej sma púːntarj Ràːščanje. 
{smeh žensk} Jà. Tùː sa –  Škacjàːni sma púːntarji. Jàː, jàː.
V: Ko jih sedaj poslušate, se vam zdi, da govorijo kaj drugače?
GR-J: Xjàː, nèːmam tùːlku s Škacjàːnari.
GR-M: Jàː, prèc dərgáːč gavaríːje že  Panìːkvax. Pa  Dːbrəm pùːli tùːt.
GR-J: Pa kajìːki.
V: Kaj je s tem? Kako bi pa vi rekli?
GR-J: Pa puti sma zmèraj rjáːkli. [...]
32
 Umik na prednaglasni *ə ni izveden.

481 Vera Smole: Govor Trubarjeve Rašice – naglas, glasoslovje in besedilo
GR-J: Ker je bi tlè, z Dubərga pùːle pərzitu se – pa kaìːki, na kaìːki səm ga dabìː. 
K ga-j na puti dabìː. [...] Na kaìːki sva se srìẹčala. [...]
GR-J: Pa paprèːt, è, k sa zmèrej Pər píːli, Pər píːli – pa káːj j-píːla? Pa-j prò píːla 
kapèːlca. [...] Tlè-j blu kəržíːšče prèːt z Lbláːne, Kačìẹje, al pa Dubərga pùːla  
Rùọp. Pa je pər kapèːlc blu kəržíːšče, néː blu tiste céːste zdːlej, al pa tàm akul vàːsi. 
Tùː je sè mːglu tlèčiẹs čez vàːs ìt. (vmes govori M) Zatùː j-bla píːla pːlej, nè. Pa zdèj 
je pa tokùː, k je kéːj, k píːše, pràːjo, kje je kèj, kašnu kəržíːšče, pràːjo Pər píːli. [...]
V: To je bilo proti kugi, ne?
GR-J: Jàː, tìːstu-j blu tut loxkù – tlè, k-j bi na kapèːlci, na tàː stráːn, je bu tàː [...] 
Florjàːn, tjèdːl,  Panìːkve, je svet Florjàːn, k sa gasìːlci. Na gùọrni stráːn sta bla [...] 
Kancjàːn, kjè, pərt Rùọbi pa na véːm, káːj je blùː zabárjenu. Kjèdːl, pa vasì, je bi 
pa Rk, k-je {neraz.} pa svet Rk. Pa sa ble gːr padùọpce naslìːkane. Nò, pːlej sma 
pa papraĺáːl mənd’è akul petntrìːdesedga léːta, sma pa Marìːje nuọt déːl, k prèːt 
je blu {neraz.} naslìːkanu. K-je Jéːrnej, na Ràːsci.  cirkvi. Pa-j bi Jːrnej nùọt, pa 
Valentìːn, pa tisti bùːsci k tlè {neraz.}.
V: Kateri?
GR-J: Bùːsck. Rèːvčk!
V: Aja!
GR-J: Bùːsck, sa m rjáːkli.
V: Nisem razumela. Komu so rekli tako?
GR-J: Ì, zmèrej sma [...] – u cirkvi, nè, zdèj, k-j an altáːr, nè, k sa tríːje altáːri, na 
ta vìẹlkm altáːri je əə Jernèj, -áːnəm je Valentìːn, -áːnəm je pa Marìːje Magdalèːna, 
nò, pa tàm pər Valentìːni pa nùọt an màːjxən fántk, de ga kegːr glìẹda – bùːsck.
4 Zaključek
Zaradi menjave župnij leta 1907 (Škocjan > Velike Lašče) govor vasi Rašica ni 
možno povsem enačiti z velikolaškim govorom, kamor bi spadal po današnji pripadnosti 
bližnjemu lokalnemu središču. Posebnost je velika variantnost nekaterih samoglasniških 
in soglasniških refleksov. Razlike se pojavljajo tudi pri samih govorcih, ki nekatere 
stare pojave v različni meri odpravljajo morda tudi zaradi večjega stika z bližnjim po-
dročjem, ki teh pojavov nima. V Rašici se po gradivu za Slovenski lingvistični govor 
križa več izoglos:
33
 1) pri dolgih samoglasnikih je proti jugu ohranjen /üː/ < *u, ki so 
ga v Raščici enako kot v govorih severno dosledno odpravili; 2) zahodno se za umično 
naglašeni o govori dvoglasnik /oː/, vzhodno enoglasnik /ọː/ ali /ː/, tako da je mešan 
refleks pričakovan; podobno je z umično naglašenim e; 3) pri kratkih samoglasnikih sta 
taka pojava akanje in preglas, saj ju poznajo govori severovzhodno, ne pa tudi jugoza-
hodno – če prištejemo še vpliv knjižnega jezika, je postopno opuščanje obeh pojavov 
33
 Pojave je za pedagoške namene kartirala avtorica prispevka.

Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 482
preko nedosledne rabe pričakovano; 4) poseben preglas v predponah in predlogih na, 
za, nad, znan proti jugu, je skoraj dosledno odpravljen; 5) izoglosa onemitve *-o poteka 
blizu, a dovolj severneje, da govor pojava ne pozna, s tem pa tudi ne maskulinizacije 
nevter; 6) ohranjen je // iz *ě, ki se ponovno govori brez rahle redukcije – /i/, in s tem 
se ohranja ženska dvojina; 7) pri soglasnikih je najbolj varianten odraz *ń in tudi pri 
tej izoglosi imajo govori (jugo)zahodno odraz jn, vzhodno pa že j, raški govor pa poleg 
njiju še vse druge variante. Dosledno sta skupini dl in tl v del. -l prešli v l, prav tako je 
vedno ohranjena skupina šč v medsamoglasniškem položaju, za dolenjski govor neko-
liko nenavadno pa v gradivu ni bilo primera z ohranjenim r v skupinah *črě- in *žrě-.
Viri in literatura Tine l ogar , 1981: Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem. Fonološki opisi ... 
Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine. 29–33.
Fran r amoVš , 1935: Dialekti. Ljubljana: Učiteljska tiskarna.
Fran r amo Vš , 1997
2
: Kratka karakteristika slovenskega narečja na Dolenjskem. Zbrano 
delo. Knj. 2: Razprave in članki. Ur. Jože Toporišič. Ljubljana. 588–68.
Jakob r igler , 2001
2
: Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu. Zbrani 
spisi 1: Jezikoslovnozgodovinske in dialektološke razprave. Ur. Vera Smole. 
Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 13–57.
Jakob r igler , 1959: T242 Rašica. Zapis Vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas, 
7.–10. december 1959 (zvezek). Hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski 
jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani.
Vera Smole , 2008: Besedilno gradivo, lastni arhiv. S približno 4 ur posnetkov tran-
skribiranih 80 minut.
Vera Smole , 2009: Govor Trubarjeve Raščice danes. Mednarodni znanstveni sestanek 
Slovenski dialekti v stiku 4 – od Trubarja do danes / Convegno scientifico interna-
zionale Dialetti sloveni in contatto 4 – da Trubar ad oggi. Ur. Goran Filipi. Koper: 
Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče. 25.
Marko Snoj , 2009: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan, 
Založba ZRC.
Silvo t orkar , 2008: Slovenska zemljepisna imena, nastala iz slovanskih antroponimov. 
Slavistična revija 56/kongresna. 17–26.
Summary Due to the change of parishes in 1907 (Škocjan > Velike Lašče), the language of the village 
of Rašica cannot be fully equated with the language of Velike Lašče, where it would belong 
today in terms of its affiliation with the nearby local centre. The high variation of some vowel 
and consonant ref lexes is peculiar. There are also differences between the speakers themselves, 
who eliminate some of the old phenomena to varying degrees, perhaps due to their greater 
contact with a nearby area where the phenomena do not exist. In Rašica, several isoglosses 
correspond with material in the Slovenski lingvistični atlas (Slovenian Linguistic Atlas): 1) The 

483 Vera Smole: Govor Trubarjeve Rašice – naglas, glasoslovje in besedilo
long vowels in the south retain /üː/ < *u, which has been consistently eliminated in Rašica, as 
in the dialects to the north; 2) In the west, the diphthong /oː/ is used instead of the accented o; 
in the east, the monophthong /ọː/ or /ː/, so that a mixed reflex is to be expected; similarly with 
the accented e; 3) in short vowels, such phenomena are akanje and umlaut, known to speakers 
in the northeast but not in the southwest—adding the influence of Standard Slovenian, the 
gradual abandonment of both phenomena through inconsistent use is to be expected; 4) the 
special umlaut in prefixes and prepositions na ʻonʼ, za ʻbehindʼ, nad ʻaboveʼ, known in the south, 
has been almost consistently eliminated; 5) the isogloss of *-o loss is close but far enough 
north that the dialect does not reflect the phenomenon, and thus also not the masculinisation 
of neuters; 6) the // of *ě is preserved, which is again spoken without slight reduction - /i/, 
and thus the feminine dual is preserved; 7) the most variant reflex of the consonants is the *ń, 
and also in this isogloss the (south) western speech has the reflex jn, and the eastern speech 
has the reflex already j, and the Rašica dialect has all the other variants besides. The dl and 
tl groups in the -l part have changed to l consistently, the šč group is always preserved in the 
intervocalic position and, somewhat unusually for Dolenjska speech, there is no example in 
the material with a preserved r in the *črě- and *žrě- groups.