DVAJSET LET ARHEOLOŠKEGA DELA ZAVODA ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE MARIBOR NA PTUJU IN V OKOLICI IVAN TUŠEK Pravo arheološko strokovno delo, ki v sa- mem začetku vsebuje tudi prvo evidenco ar- heoloških območij in spomenikov na obmo- čju občine Ptuj, se je pričelo šele s prihodom prvega strokovnega delavca - arheologa na Zavod za spomeniško varstvo Maribor v za- četku leta 1973. To delo pa ni vsebovalo samo izdaje soglasij s pogoji arheološke zašči-" te terenskih spomenikov pri zemeljskih pose- gih na novogradnjah in ogledov stanja arheo- loških ostalin na terenu, določanja njihove nadaljnje usode v prostoru in vrisovanja v to- pografsko dokumentacijo, ampak je bilo hkra- ti tudi že zasnova za izdelavo strokovnih os- nov nepremične naravne in kulturne dediš- čine, ki jih je skupščina občine Ptuj uradno sprejela in potrdila leta 1989. Na terenu se je delo kazalo v obliki nadzo- rov ob vseh posegih v zemeljske plasti, sondi- ranj in zaščitnih izkopavanj, zbiranja najdene- ga materiala in urejanja dokumentacije. Seve- da je bilo potrebno zbrano arheološko gradivo v kulturnih plasteh tudi preparirati in resta- vrirati. Strokovna ekipa se je zaradi vseh teh potreb povečala še za enega arheologa, arheo- loga-risarja in preparatorja. S tem je bila dana možnost, da se zbrani arheološki material pre- teklih zgodovinskih obdobij proučuje, primer- ja z materialom in dognanji na sosednjih ob- močjih ter izsledke predstavi tako širši javno- sti-, kakor tudi strokovnim krogom. Poleg vse- ga tega pa se da arheološka dediščina s pred- stavitvijo v naravnem okolju kvalitetno vklju- čevati v .sodobno življenje in razumevanje tega za marsikoga nerazumljivega početja. In ravno to nerazumevanje lastnikov ze- mljišč, privatnih in družbenih, je velikokrat oteževalo delo arheološke ekipe na terenu v preteklih dvajsetih letih. Poleg tega, da so ar- heološka zaščitna dela potekala v vseh vre- menskih razmerah in letnih časih, v večni borbi s kvadratnimi metri, časovnimi roki in zasledujočimi gradbenimi stroji, je bilo treba vložiti še veliko truda v prepričevanje o po- menu in nujnosti arheoloških posegov, ki le s pomočjo najdenih kulturnih ostalin preteklih obdobij in s strokovnim arheološkim delom dajo prave rezultate za razumevanje zgodo- vinskih dejstev ter življenja na naših tleh od prazgodovinskih obdobij preko rimske zapuš- čine do kulturnih ostalin naših slovanskih prednikov. Prvo veliko arheološko začitno izkopavanje se je odvijalo na B-1 v Rabelčji vasi - vzhod na Ptuju, kjer seje ob odkritih arhitektonskih elementih prvič izoblikoval pogled na rimsko obrtniško cono Poetovione, kar so nadaljnja večletna arheološka dela tudi potrdila. Ta ar- heološka akcija je bila tudi začetek kasnejših večletnih arheoloških izkopavanj na območju celotne Rabelčje vasi. Arheološka raziskoval- na dejavnost je bila v tem času v porastu tudi na območju ob Mariborski cesti na Hajdini in Bregu ter na Vičavi. V letu 1974 je bila v gradbenih ostalinah rimske stavbe na pare. št. 1152/3 k.o. Hajdina najdena lončarska peč okrogle oblike z ohra- njeno obodno steno in popolnoma ohranjeno rešetko na globini 75 cm od zgornjega roba peči. Dobra ohranjenost je narekovala resta- vratorski poseg in prvo zavodovo arheološko prezentacijo najdbe - lončarske peči na pro- stem na pare. št. 2175 k.o. Ptuj. Pri privatnih novogradnjah ob Mariborski cesti na Hajdini in na Bregu v letih 1973-1992 Keramični medaljon z upodobljenim Merkurjem, božjim slom in zavetnikom trgovcev in nepridipra- vov, 2. do 3. stoletje, Ptuj, Srednješolski center 1981, foto B.Kovačič______ 152 smo imeli v glavnem opraviti z manjšimi deli rimskih grobišč z žganimi in skeletnimi gro- bovi in z delno poškodovanimi rimskimi gradbenimi ostalinami. Kulturna plast se po- javlja večinoma v globini 30 cm in sega proti severnemu delu območja, proti potoku Stu- denčnici do globine preko 2 m. V ostalinah rimskih hiš smo našli poleg drobnega materi- ala (bronasti novci in nakit, fragmenti kerami- ke in stekla) tudi dele mozaikov, ostanke hi- pokaustov, raznih estrihov in tlakov. Značil- nost delno ohranjenih temeljev rimskih stavb so dve ali tri gradbene faze, med katerimi se vidijo tudi prezidave in dodatne gradnje. Zi- dani so v glavnem iz rumenega neobdelanega peščenca in rečnih oblic, vezanih z apneno malto. Širina temeljev je v glavnem med 30 in 80 cm. Ob nadzoru gradnje primarne in se- kundarne kanalizacije ob Mariborski cesti 1983. in 1984. leta pa smo našli poleg delno poškodovanih različnih gradbenih faz teme- ljev rimskih stavb tudi del rimskega grobišča s 43 grobovi ob južni strani ceste. Ob robu dravske terase, pod katero teče po- tok Studenčnica, smo dokumentirali še delno ohranjeno cestišče rimske ceste Celeia-Poeto- vio-Savaria, ki je pa bila z dravsko ero- zijo od II. mitreja naprej proti vzhodu odneše- Že leta 1975 je bilo pri izkopu za kotlovni- co v kasarni Dušana Kvedra na Vičavi jasno, da bo na še nepoškodovanih delih pare. št. 995/1 k.o. Ptuj, še veliko arheološkega dela. Ob obnovi le-te v letu 1992 za potrebe novega učnega centra TO smo ob nadzoru lahko do- kumentirali precej rimskih gradbenih ostalin, med katerimi je bila tudi trasa rimske ceste s kanalizacijo ob eni in verjetno marmornim pločnikom ob drugi strani 6 m širokega cestiš- ča, na katerem smo našli tudi kose kamnitih plošč z vrezanimi kolesnicami. Največja arheološka zaščitna izkopavanja ZVNKD Maribor pa so se odvijala v Rabelčji vasi - zahod pri gradnji Srednješolskega cen- tra, Doma učencev in nove blokovne gradnje. V letih 1977 do 1984 smo s presledki izvajali arheološka zaščitna izkopavanja na SŠC, nje- govem parkirišču, delavnicah, telovadnici in ob urejanju okolice. Raziskovali smo rimsko grobišče z žganimi in skeletnimi grobovi. Pro- ti zahodu, proti potoku Grajeni, in proti seve- rozahodu se grobišče počasi zaključuje, naj- dba bronaste čebulaste fibule v skeletnem gro- bu s tegulno konstrukcijo v obliki strehe na območju telovadnice, pa sodi v skupino naj- mlajših najdb. Od grobnega inventarja smo našli precej steklenih posodic - solznic in di- šavnic, bronastih novcev, bronastih fibul in zapestnic, ogrlic iz steklenih peri različnih barv, različnega keramičnega posodja in Razširitev izkopa za toplovod z ostanki rimske arhitekture med Bolnišnico dr. Jožeta Potrča in kotlovnico na Ptuju, zaščitno izkopavanje v letih 1987/8, foto I. Tušek 153 oljenk z žigi izdelovalcev (FORTIS, VRS- VLI), ne manjka pa tudi fragmentov sigillat- nih posod. Med najbogatejše sodi otroški ske- letni grob obložen s tubuli, v grobu pa so bili poleg bronstega novca in fragmenta bronaste igle ter petih solznic, še zlata ogrlica, dva zlata uhančka s smaragdnimi vložki in zlat prstan s kameolom. Grobišče lahko po pridatkih po- stavimo v čas od 2. do 4. stoletja. Le-to je več- krat uničilo nekaj starejšo rimsko naselbinsko plast, od katere imamo ohranjene le še delno razrušene lončarske peči. Pod rimsko plastjo so se na tem prostoru pojavile tudi naselbinske ostaline iz mlajše kamene dobe, pa bronastodobne ostaline ter del grobišča iz obdobja kulture žamih grobišč. Le-to pripada vrsti žganih planih grobišč, ki s to najdiščno točko dopolnjuje kulturni krog takoimenovane dobovsko - ruške skupine v času od 10. do 8. stoletja pr. n. št. To pa niso edine prazgodovinske ostaline, ki smo jih našli in raziskovali na našem ob- močju. 1980. leta smo pričeli z zaščitnim iz- kopavanjem železnodobnih gomil v Podložah pod Ptujsko goro, ki so bile ogrožene ob me- lioracijskih delih in s preoravanjem travnikov v neposredni bližini gomil. V gomili 2 smo našli iz peščenih plošč sestavljeno dvojno grobno skrinjo z žganino in kalciniranimi kostmi, ob grobni konstrukciji pa tri velike, delno poškodovane posode z bradavicami na ramenu in grafitiranim geometričnim oma- mentom. Med njimi je ležala črno žgana sko- dela na prstanasti nogi. V izmetani zemlji pa smo našli še fragmente keramične žare in pet bikoničnih keramičnih vretenc, od katerih je bil najmanjši omametiran z vrezi. 1986. leta v gomilah 3 in 5 večjih najdb nismo našli, saj so bile že prej prekopane. Najdbe iz gomil ne- sporno sodijo v starejšo železno dobo in pri- padajo halštatski naselbini, ki smo jo locirali s sondo na vrhu hriba vzhodno od pokopališča na Ptujski gori na njivah s pare. št. 579/1 in 2 k.o. Doklece. V gozdu na severnem področju hriba proti Podložam in pod naselbino pa smo odkrili novo gomilno grobišče s 26-timi gomilami. V prazgodovinsko obdobje smo posegli še leta 1989 pri zaščitnih izkopavanjih ob obno- vi predvojnega hotela »Zlati noj« v Prešernovi ulici 6. Pod novejšo in srednjeveško kulturno plastjo se je pojavila do 20 cm debela prazgo- dovinska kulturna plast. Zasledili smo stojke za lesene kole prazgodovinskih hiš in v kul- turni plasti našli fragmente keramike, ki ima- jo značilne elemente kasno eneolitskih ali zgodnje bronastodobnih posod. S prazgodovinsko kulturno plastjo in redki- : mi najdbami se srečujemo skoraj pri vseh ar- heoloških zaščitnih delih na območju Ptuja, Arheološka sonda z ohranjenimi sledovi stojk prazgodovinske bronastodobne hiše, zaščitno izkopavanje leta 1982 na prostoru delavnic v Srednješolskem centru na Ptuju, foto I. Tušek 154 vendar je rimska in kasnejša gradbena dejav- nost starejše plasti poškodovala, če ne popol- noma uničila. Več let trajajoča zaščitna izkopavanja so se odvijala tudi na območju Doma učencev in gradnje novih stanovanjskih blokov v Rabel- čji vasi - zahod. Na Domu učencev smo ob nadzoru za izkop temeljev že leta 1979 našli lončarsko peč in nagrobno ploščo rimskega le- gionaria. Leta 1980 pa smo pri urejanju okoli- ce našli še kamniti sarkofag ter severno in vzhodno od novega doma še čez 60 žganih in skeletnih grobov. Istočasno smo še sevemeje od doma raziskali obširno območje z lončar- sko delavnico in pripadjočimi objekti, petimi lončarskimi pečmi, zbiralnikom za vodo, tre- mi vodnjaki in jamo za mešanje gline s temelji pomožne stavbe. Zaščitna izkopavanja od 1981. do 1984. leta na območju gradnje novih stanovanjskih blo- kov v Rabelčji vasi - zahod pa so predstavila rimsko grobišče z več sto žganimi in nekaj de- setinami skeletnih grobov. Pridatki v grobo- vih kažejo, da je bilo grobišče uporabljano v dokaj dolgem časovnem obdobju, saj sodi v čas od 2. do 3. stoletja, nekaj grobov pa tudi v 4. stoletje. Spomladi 1983. leta so se pričela dela na obnovi jablanovega sadovnjaka na Panorami na Ptuju z ruvanjem starih dreves. Že ob tem delu smo ob nadzoru našH izredno najdbo v grobu na severnem pobočju hriba. Grob je bil obložen in pokrit z marmornimi ploščami, med katerimi je bilo šest fragmentiranih in ena cela oltarna plošča rimskih Nutrices Augustae. Po reliefih in napisih sodeč sodijo v čas druge polovice 2. in začetka 3. stoletja. Naloga arheoloških zaščitnih del na devetih hektarjih površine novega nasada je bila ome- jena le na reševanje še delno ohranjenih ar- heoloških spomenikov v že preoranih plasteh do globine 70 cm in dokumentiranje še nedo- taknjene rimske kulturne plasti z vrisom naj- db. Posebnosti do globine 70 cm ni bilo, saj so bile plasti premešane že ob prešnjih zemelj- skih delih, pa tudi v predvojnih in povojnih arheoloških raziskavah na Panorami. Odkrili smo 45 skeletnih in 5 žganih grobov ter na- grobno ploščo, ki jo je rimski legionar posvetil svoji ženi in časovno sodi v 3. stoletje. Na se- verni strani smo našli del trase rimskega vodo- voda iz Grajene, ki je imel na dnu položene tegule. Na jugovzhodni strani smo našli slabo ohranjene temelje rimskih stavb, na precej ravnem terenu pa v ruševenski plasti dele mo- zaika, kamnitih rozet in ograje sakralnega objekta. V letih 1987/88 smo spremljali tudi dela na trasi vročevoda od nove kotlovnice v Rabelčji vasi do bolnice Dr. J. Potrča. Najprej smo na Ziherlovi ploščadi pred samopostrežbo Rim- ska peč našli ostaline treh rimskih peči za žganje opeke in keramike. Pred bolnišnico so se v izkopu pojavile zelo kvalitetne ostaline rimske hiše z več prostori, ki leži ob severni strani tudi v izkopu dokumentirane rimske ceste Poetovio-Savaria. Med Prešernovo ulico in Domom učencev v Rabelčji vasi pa smo našli v izkopu za vročevod ostaline V. mitreja z oltarjem in napisom, ki sodi v prvo polovico 3. stoletja. V sondi smo poleg slabih temeljev zidov iz rečnih oblic našli še polomljene dele Mitrovih oltarnih plošč, dele gladkih in po- ševno kaneliranih stebrov, fragment kultne posode, srebrnik cesarja Karakale in več bro- nastih novcev. Pri nadzoru del na povezovalnem cevovodu od novih vodnjakov do črpalne postaje v Skorbi in pri izkopu za regionalni vodovod v Kungoti smo dokumentirali traso rimskega vodovoda od Frama preko dravskega polja do Ptuja. Zaščitno izkopavanje na prizidku ginekolo- ško-porodnega oddelka bolnice Ptuj od 1989. do 1991. je bilo skupna akcija ZVNKD Mari- bor in Pokrajinskega muzeja Ptuj. Odkrili smo ostaline rimke lončarske delavnice z os- mimi pečmi različnih oblik, od katerih je vsaj ena opekarska. Ob severnem robu dvoriščnega prostora smo našli gradbene ostaline reprezentančne hiše s hipokaustom, ki se je odpirala proti mimo potekajoči cesti, ki je povezovala panonski svet proti vzhodu in italski svet proti zahodu. Na Ptujskem gradu smo z zaščitno akcijo v letu 1978 rešili 12 skeletnih grobov, ki pripa- dajo že prej odkritemu slovanskemu grobišču na tumirskem prostoru. Kot pridatke smo na- šli v gobovih posrebrene obsenčne obročke z S-pentljo, posrebrene omamentirane luniča- ste obeske, bronaste kraguljčke, bronasta tor- kvesa in ogrlico iz steklenih jagod. Pridatki v grobovih sodijo v čas na prehodu med 10. in 11. stoletjem. Zaščitna arheološka dela so potekala 1990. leta tudi znotraj in zunaj Mestnega stolpa - zvonika. Dokumentirali smo gradbene faze v notranjosti stolpa, zunaj stolpa pa smo našli še rimske gradbene ostaline s hipokaustom, slovanske grobove, ostanke srednjeveškega grobišča okoli cerkve sv. Jurija in na jugoza- hodni strani močan srednjeveški obrambni zid z oboki, ki sega do globine 4,5 m. Dokumentacija, ki jo na terenu izdeluje in zbira že dvajset let ZVNKD Maribor, bo dala pravo podobo terena v različnih zgodovinskih obdobjih šele v prihodnosti, ko jo bomo pove- zali z dokumentacijo predhodnih raziskovanj vseh raziskovalcev na območju Ptuja. Le-ta pa bo služila tudi za nadaljnje načrtovanje ra- ziskovanj in možnosti ureditve arheološkega materiala s prezentacijo in situ. Arheološka ekipa ZVNKD Maribor si je vedno prizadevala svoje delo tudi predstaviti javnosti. Sprotna so bila objavljanja v časopi- sju, predavanja z diapozitivi z vedno novih iz- 155 kopavanj, ob tem pa je izrednega pomena tudi j prezentacija arheoloških spomenikov in situ. j Tako nam je uspelo poleg lončarske peči na Hajdini prezentirati sarkofag iz peščenca pred Domom upokojencev in urediti zasnovo ar- heološkega parka ob bolnici na Ptuju, kjer smo postavili v zelenico ovršja kamnitih pepelnic in sarkofag, v katerem je bil kot pridatek v otroškem grobu najden zlati falus - simbol rodovitnosti. Pred novo porodnišnico ; p^a poizkušamo prezentirati del cestišča; rimske ceste z vidnimi kolesnicami v \ gramozni površini. ! V avli SŠC smo v učne namene uredili stal- no arheološko zbirko predmetov iz prazgodo- vinske naselbine in grobov ter rimskih grobov, postavljena pa sta tudi dva grobova v original- ni obliki. Podobno zbirko in fotodokumenta- cijo smo uredili v avli nove porodnišnice, v hotelu Mitra pa smo postavili stalno zbirko najdenih delov oltarjev in ostalega materiala iz V. mitreja. Z vsem tem poizkušamo pri do- mačinih vzbuditi pozornost do arheološke de- diščine kot nove vrednote v njihovem prosto- ru, tujcu pa pokazati, kakšno arheološko pre- telost skriva v sebi domača kulturna plast. 156