DUHOV AltO XV. - NUM. 247 AGOSTO 1948 LA N O VIDA ŽIVLJENJE ESPIRITUAL LETO XV - ŠTEV. 247 AVGUST 1948 X VKSTRA SEnORA DE MONTE SANTO K n julio de! eno pa-sndo fue seciiestratlo el cuatlro milagvoso de Nuestra Sen o ra de Monte Santo, Justo en la \fspera de su solemne naslado de Gorici« a Monte Santo. El pron/>-silo de la sustraeeiön era Impedir eve e! madro <|iiedara en poder de aii-toridades comunistas alli reinantes. Hace pocas Somalias el ruadro fue en-Iregn-o al \ aticano para ne 12. junija 1948 je umrl v Mihvauke v Severni Ameriki župnik preč. Anton Šifrer, rojen 14. 6. 18>S5 v Stari Loki na Gorenjskem. Kot dijak je šel z mons. ltukom, znanim učencem Škota Barage, v Severno Ameriko, z bratom Ivanom, ki je sedaj župnik v Chisholmu. Posvečen je bil 25. 2. 1910: Pastirsko službo je začel v Rocksprings Wayomingu s škofovim naročilom: Sinko, pojdi ustanovit župnijo za rudarje v Rocksprings, Slovence in Slovake. Na 4000 ni visoki planoti, kjer je H mesecev zima in ;$ mesece grozna vročina, raste pa samo nek divji pelin, je zaoral težko brazdo med posurovelimi ljudmi. Ni se drznil povedati, da je Slovenec. S pomočjo Slovakov je prišel do Slovencev, ki so mu v začetku zelo kljubovali. Pa vse je prenesla njegova apostolska duša. Postavil je prvotno leseno cerkev s skromnim župniščem. Tu je molil, delal in si sam gospodinjil. Bog mu je odprl srca. Ustanovil je slovensko župnijo sv. Cirila in Metoda, pozidal lično cerkev in jo opremil. Po petnajstletnih naporih je zgubil svoje zdravje in se odpovedal župniji. Ko je okreval, je prevzel župnijo Sv. Janeza Evangelista v Milwauke, kjer je neumorno delal med Slovenci do zadnjega. Ta apostolski mož, prekaljen v trpljenju, je imel izredno plemenito srce. Vse je razdelil, kar je imel. Zadnja leta po vojni si je s svojim izrednim razumevanjem in darovi postavil trajni spomenik v srcih slovenskih beguncev. Pri njem ni vedela levica, kaj dela desnica. Bil je velik “Prifarc” (Staroločan), vreden vrstnik sorojakov Gašparja Porenta, Karlina Kalana in Cegnarja. Bil je zlata duša, kot njegova vzorna mati, o kateri so ljudje govorili, da veliko moli in ima za vsakogar dobro besedo in dobro roko. Večna luč “Prtiževega Bobka" je obsevala njeno domačijo, še bolj pa njeno dušo. Dragi g. Anton, naj Ti sv. Janez Evangelist posreduje, da čini preje počivaš na srcu Božje Dobrote v nagrado za neomejeno veliko srčnost, s katero si delil dobrote. Vam pa, g. Ivan, ter ostalim bratom in sorodnikom naše iskreno sožalje. A. It. liti Promesas Enganosas Cap. X. EL OBRERO EN EL PAIS SOVIETICO Las promesas: 1^ Al obrero la fäbrica, al campesino la tierra. 2^ Trabajo a todos. 3^ Libertad de trabajo es-pecializado. 4^ Igualdad de sueldo. 5^ Organizaciones profesionales libres, 6? Los sueldos y precios. 7^ Algu-nos datos interesantes. 8^ Seguro so. Prepovedani jemi je bio javni stik z narodom. V tihi molitvi za svoj narod ga je Bog k sebi vzeo. — žalostni prekmurski narod ga večno ohrani v falež-noni i najvekšega spoštovanja punom spomini. Naj jemi Bog v punoj meri poplača vsa njegova številna dobra dela. Maša zanj bo 8. avgusta na Avellane-di. -J- Štefanija Batič por. Šuligoj, doma iz Ozljana, je za vedno vzela slovo, stara 37 let. Pred letom se je poročila, sedaj je pa na porodu umrla. Zapušča tu moža in dete, ki je zdravo. CELJE. 4. julija je bila birma kakor je bila tudi v Braslovčah tiste dni. Obiskala sem' Tvoje starše v Ljubljani. Ata je rekel, da za tebe nima skrbi, pač pa za sestre. Letos malo češnje obiramo, tudi sadja bo malo, žita pa bo veliko in še več plevela, ker vedno dežuje. Pričakujem paketa, ki si ga poslala. Gotovo ga ne bo do avgusta. Zelo bom vesela kave. Rada bi kaj zašila in spletla, pa ni sukanca in volne. V SKALAH je cerkev napočila, pa je ne bodo podrli, ker je oblast prepove- dala kopati premog pod hribom. V ŠMARTNEM pri Velenju so napravili lepo veliko cerkev; stara je ostala kot mala kapela v primeri z njo. VELENJE. Valenčakove trgovine ni več. Oblast je zgradila več hiš za delavska stanovanja. LJUBLJANA. Našega življenja ne bom opisoval, ker ga ne moreš ne razumeti ne verjeti. JAM1.JE. žitna letina je zelo dobra in tudi sena je obilno, ker je to leto zelo veliko deževalo. Tudi krompir se obeta lep. Dr. FRANC GRIVEC, znani slovenski učenjak, profesor bogoslovja, je bil imenovan za častnega doktorja praške univerze, ki je letos praznovala 600-let-nico. Vseh častnih doktorjev je bilo tedaj imenovanih 30. g Smrtna kosa je zadela L junija Martina Turk, starega 43 let doma iz Hruševja pri Postojni. Dvajset let je že, odkar jeprišel v Argentino in je dočakal, da je zadnje tedne prišla njegova sestra z j družino iz Evrope, da mu je postregla v kratki bolezni. Mnogi prijatelji so ga spremili na zadnji poti na čakarito in tudi slovenski duhovnik mu je zmolil pogrebne molitve. Za njim,' žaluje tukaj sestra Marija por. šerek, doma pa oče, 3 bratje in 3 sestre. Maša za rajnega je bila 11. in 12. julija. Isti teden, 7. julija se je poslovil •}• Alojzij Leban, doma iz Tolmina. Po enoletnem bolehanju na želodcu je bil že na tem, da se operira, pa ga je poklical Gospod življenja in smrti. Zapušča ženo in hčerko Verico, ki je rojakom poznana kot odlična pevka solistinja. Doma žalujejo mati , 3 bratje in 1 sestra. Na sam praznik Srca Jezusovega, ki ga je tako častil vse življenje, je v celovški bolnišnici umrl moj dragi oče -{• Martin Jan, ki je bil 7. junija položen k večnemu počitku v koroško zemljo. Vsemogočni mu v svojih nedoumljivih sklepih ni dal videti še enkrat tako dragih n it rodnih Go-rij pri Bledu, niti doseči Argentine, kamor je tako srčno želel. Vse, ki so ga poznali, prosim, da izmolijo Očenaš za njegovo dušo in ga ohranijo v blagem spominu. Males Jan V Šmartnem pri Kojškem je umrla -J- Frančiška Vendramin roj. Polenčič 20. aprila, stara 71 let. Don a zapušča moža, tukaj pa sestro Marijo por. Beučič in svaka. Komunizem in Vera Iz Jugoslavije zvemo vsakršne vesti, katere se nekaterim ljudem zde protislovne. Saj v isti sapi beremo, kako oblast daje javne podpore za pozidavo cerkva, ki so bile poškodovane; da je v Ljubljani še semenišče in tudi drugod po državi; da je bilo tudi letos nekaj novih maš po Sloveniji; da se je vršila sveta birma; da ljudje hodijo k maši. . . Prav tako pa tudi, da'duhovnike zapirajo in kaznjujejo s težkimi kaznimi; da so vse usmiljene sestre pregnali iz bolnic; da so faram in samostanom zaplenili mnogo imetja; da so mnogo samostanov sploh zatrli; da v vsej deželi ni nobenega katoliškega časopisja, razen skromnega uradnega škofijskega oznanila; da morajo ob nedeljah ljudje iti na javna dela prav tisto uro, ko je sveta maša; da so kaznovani duhovniki zato, ker oznanjajo dolžnost iti vsako nedeljo k maši; da imajo otroci v šolskih knjigah spise, ki se naravnost norčujejo iz vere in uče otroke, da se je človek razvil iz opice in da ga ni ustvaril Bog; da nagovarjajo otroke, naj denuncirajo, kaj starši doma v hiši govore; da so več cerkva spremenili v skladišča, muzeje, garaže, plesne dvorane in gledališča. . . človeku, ki ne ume bistva komunizma, se te stvari zde čudne. Pa so vendar čisto naravne in uvidevnemu človeku pokažejo pravo lice komunizma. Komunizem je kriva vera sedanje dobe, kakor je vsak čas imel svoje krive vere. Saj je Gospod Jezus napovedal, da bodo krive vere vse do konca sveta. Vsako stoletje pa ima tisto zmoto, katero najde hudobni duh za najbolj primerno, da bo čim več ljudi zvlekel na krivo pot. Danes, ko stoje v ospredju splošnega zanimanja socialni problemi, danes, ko je kapitalizem ustvaril proletariat, kateri je popolnoma odvisen od kapitala in je toliko ljudi, kateri lahko brezskrbno in razkošno žive od tujega dela, je pač najlaže ljudi razgibati s pozivom na socialno borbo za delavske pravice. Ta delavska borba je ne le upravičena, temveč celo nujna. Brez organizacije delavskih mas kapitala gotovo ne bo nihče mogel obrzdati. Pač ni čudno, če je hudič porabil ta dejstva v to, da je vrgel med človeštvo krivo vero, katere bistvo je v tem, da si mora človek ustvariti nebesa na zemlji, ker tista po smrti, kdo ve, če sploh obstajajo. Zato: nebesa na zemlji! Pod krinko borbe za izboljšanje socialnih razmer, ki je nesporna potreba, je hudič skril boj proti Bogu, Cerkvi in veri. Njegov bistveni načrt je pač kar največ škode napraviti zdravi veri v človeških srcih. V sedanjih razmerah, ko je materializem že tako na široko zajel vse sloje, je kaj lahko oddaljiti ljudi od božjih potov na posvetne in po teh pa täko daleč, da vero zanemarijo in ji slednjič celo sovražni postanejo. Toda to razkrojevalno delo proti veri se vrši postopno. Gospod Jezus je dobro opozoril, ko ie rekel: Varujte se krivih prerokov, ki prihajajo v ovčjih oblačilih, znotraj pa so zgrabijivi volkovi. Po njih sadovih jih boste spoznali. To pomeni: bodite previdni. Kadr r pride zapeljivec, govori najprej sladke besede, da si pridobi človekovo zaupanje in šele potem, ko ga ima v rokah, pokaže pravi obraz. Zato je treba pogledati sa love in ne se zanesti na same lepe besede. Jasno je torej, da komunizem ne udari takoj naravnost, temveč išče ovinkov. Tudi partizani, tisti seveda, kateri so šli v njihove vrste iz patriotizma, so prv": teden skupno z družino rožni venec molili, a ko je prišla prava ura, so ga sežgali in enako tudi svete podobe v hiši. Slovenski narod je preveč globoko veren, da bi mogli kar naravnost udariti po veri in jo popolnoma zatreti. Ce tudi bi nemara večina ljudi k temu molčala, ker je verska mlačnost v mnogih tako velika, komunizmu nikdar ne služi prav, če bi bilo kaj prida takih, ki bi raje dali življenje kot svojo vero. Treba je torej najprej zrahljati vero, treba je osmešiti, ponižati, onemogočiti in odstraniti duhovnike, toda na tak način, da se ne bo zdelo da je to preganjanje vere. V ta namen je treba pridobiti zase kakega duhovnika, katerega potem kažejo kot “pravega božjega služabnika”, čeprav se jim to seveda slabo obnese, ker z njimi more do skrajnosti samo ničvreden duhovnik, ki že tako nosi v očeh vernih ljudi pečat nezaupanja. Na žalost je vera pri mnogih tako opešala, da se dajo s tem varati in tako tisti pomagajo zmoti do zmage. Tako komunizem postopoma pripravlja pot za direkten napad na vero. Ni torej čudno, če v Sloveniji še vedno kaže komunizem nekaj strpnosti naproti veri in Cerkvi. Zaenkrat bi bilo preveč mučencev in prav to bi prezgodaj odprlo oči nevednim zaslepljencem, kateri še menijo, da je OF res narod osvobojevala. Šele tedaj, kadar bodo brezbožno vzgojili dovolj mladine, tedaj, ko bo število duhovnikov padlo tako daleč, da že ne bo več nikogar, ki bi mogel ljudem še dajati kake smernice; tedaj ko bodo vsi ljudje ki bi utegnili še kazati kaj odpora, prišli v tako revščino in odvisnost od oblasti, da ne bodo mogli več ganiti, bo za komunizem nastopila ura, ko bodo vsem in na ves glas in brez vsakega prikrivanja povedali, kaj hočejo. To se bo zgodilo, če bo Bog tako dopustil. Marsikateri krivi veri je Bog dopustil, da je v kaki deželi zadušila pravo vero. Krivi so pač ljudje, ker se niso potrudili, da bi resnici verovali in zato so je nevredni postali. Toda od neštetih krivih ver je velikanska večina v nekaj desetletjih spet izginila in se je samo njeno ime še v zgodovini obdržalo za podučenje bodočim radovom. Koliko bi se lahko liudje naučili od starih zablod! Kako lahko bi se rešili najbolj usodne zmote, ki nosi ime komunizem, če bi le hoteli pametno ločiti socialne probleme od modroslovnih, verskih in narodnih. KOMUNIZEM V ZATONU Komunizem ima danes že 100 let zgodovine kot ideja in 30 let kot življenjski sistem. Danes je pač vsakemu mislečemu človeku že lahko soditi komunizem po njegovih sadovih. V Slovenili šele tla pripravlja, zato so si poročila protislovna. Je pa vsakomur jasno, da gre dosledno za tem, da bi vero v Boga in zvestobo Cerkvi Kristusovi popolnoma zatrl. V Rusiji pa, kjer ima že 30 let dela za seboj, se dogajajo stvari, ki dokazujejo, da ie komunizem že na zlomu. Nočem trditi, da se bo jutri že zrušil v prah in padel v pozabo. Treba bo nekaj desetletij, da bo postalo vsem jasno, da ie komunizem slepota, zmota in hudobija ; danes na, kdor hoče videti, ni več v temi glede dekadence komunizma. POVRATEK K DRUŽINSKEMU ŽIVLJENJU Dosledni komunizem je napovedal boj vsaki morali na podlagi Kristusovega nauka. Odprava zasebne lastnine. krščanske družine in verskega življenja je bistven postulat marksizma. Rusija je doživela strahotno razočaranje z upeljevanjem razporok; to je dalo deželi nebroj podivjanih brezdomskih otrok in razkroj družine. Statistični podatki so privedli celo neverne in teoretično brezbožne komuniste na spoznanje, .da je marksizem z bojem proti družini in odobravanjem svobodne ljubezni v protislovju z naravo samo. Že leta 1944 je ruska oblast začela ovirati razporoke in danes je na tem, da razporoko sploh prepove. Ruski narod, ki je v svoji korenini zdrav, bo kmalu prebolel to zmoto. Značilno o tem je pisanje dopisnika v komunističnem tedniku v Sev. Ameriki. Alexander Verth, moskovski dopisovatelj levičarskega tednika “The Nation” pripoveduje o predavanju profesorja Kolbanovskyja o “ljubezni. zakonu in družini v socialistični družbi”. Predavatelj ni izbiral besed, ko je opisoval, kako razporoka staršev škodljivo vpliva na otrokovo pamet. Njegova izvajanja so ravno takšna, kakor bi bila vzeta iz pridige kakega katoliškega duhovnika. Končno omeni, da nekatere nizke in nevredne ideje proste ljubezni še vedno niso zatrte, da pa tako ogabno postopanje ni vredno sovjetske družbe. Pravi tudi, da je bilo v preteklosti nekaj “marksističnih” teoretikov, ki so učili, da je družina samo buržuazna naredba in da mora država prevzeti skrb za otroke. “Socializem”, je nadaljeval, “je zavrgel taka načela ‘otroške farme’. Tudi ni družina ‘lastninska edinica’, kakor v buržuazni družbi, ampak življenjsko važna ‘socialna edinica’.” Četudi veliko porok v Rusiji še vedno drsi navzdol, je rekel predavatelj, vendar število trdnih družin neprenehoma raste, medtem- ko je drugod ravno nasprotno, vsako leto več razporok. Rekel je tudi, da se po drugih deželah širi omejitev otrok zaradi gospodarskih razmer, po sovjetskem načrtu pa je mogoče družinam imeti neomejeno število otrok. Komunizem je nastal iz socialne potrebe po izboljšanju položaja. Hudič je izrabil priliko in je začel borbo proti Bogu in Cerkvi. Toda njegovo delo je zmotno in protinaravno, zato seveda ne more nikdar vseh ljudi potegniti v odpad od Boga in nikdar ne more dolgo časa obstati. Zato tudi v Rusiji ni mogoče, da bi bila vera zatrta, čeprav se je morala skriti. Nasprotno. Vera tedaj gre na globoko, kadar je preganjana. V osvetlitev tega dejstva naj navedemo zanimiv dopis, ki je izšel v zelo pomembni severnoameriški reviji. BOŽJE PODTALNE SILE V RUSIJI V Rusiji je zdaj 67 milijonov odraslih kristjanov in okrog dva milijona krščanske mladine. Svoje versko udejstvovanje pa morajo skrivati, zato so “podtalni” kristjani. To presenetljivo dejstvo je prišlo na dan v članku Božje podtalne sile v Rusiji” (God’s Underground in Russia) v Collier’s reviji z dne 29. maja, po sporočilu nekega hrvatskega katoliškega duhovnika, ki je prišel v Rusijo kot jugoslovanski partizanski častnik, da bi napravil zveze z verskimi podtalnimi silami. Članek je spisala Greta Palmer, ki je pred kratkim prestopila v katoličanstvo. Omenjenega duhovnika imenuje z izmišljenim imenom Father George, ker je ra- Ob prilik; poroke Ličen-Frančeškin Los novios Licen-Franceskin con su cortejo zumljivo, da njegovega pravega imena ne sme izdati. Povest Father Georgea se začenja z njegovim delovanjem z nadškofom Alojzijem Stepincem, ki ga imajo zdaj zaprtega v Jugoslaviji. Z njim je omenjeni duhovnik preskrbel po Hrvatski sistem zavetišč za židovske begunce, ki so pribežali tja pred Hitlerjem. Ko so nacisti napadli njegov dom, je Father George zbežal v Dalmacijo, še enkrat je moral bežati pred gestapovci. Tonot je šel v partizane in živel z niimi po gozdovih, v katerih so se oni borili na svoj gerilski način. V gozdu se je nrvič srečal in seznanil z rdečimi vojaki, ki so prišli pomagat partizanom. Le nekaj jih je vedelo, da je duhovnik, in ti so to skrivnost skrbno čuvali. “V teku svoje službe po gozdovih”, je rekel, “so mi povedali, da je daleč naokrog razširjena vera v Boga preživela bridko preganjanje in da ima najmanj tretjina rdečih vojakov močno, četudi skrito, vero v krščansko cerkev. To versko čustvo pa ni omejeno samo na kmete. Tudi komunistična “elita”, izbrani najboljši, ki so dokončali svoje šolanje na moskovskih univerzah, so začeli dvomiti nad resnicami marksističnega modro-slovja”. Neki ruski general je uredil vse potrebno, da je ta duhovnik lahko prišel v USSR, potem ko mu je stavil naslednje pogoje: “Naša dežela, ki sestoji iz tri sto milijonov sužnjev, hrepeni po osvoboditvi izpod najbolj krvavega in najbolj brezbožnega nasilja v zgodovini”, mu je rekel. Dokaz, da Rusi nismo vsi komunisti, je dejstvo, da znotraj v moji deželi še nadalje obstoja krščansko pod-talstvo. To je danes eno najbolj važnih dejstev na svetu, vendar na zapadu nihče ne ve zanj. Če Vam preskrbim potni list za Rusijo, ali boste šli tia. Ali boste napravili zveze z udi božjega podtalstva, Ali boste prišli ven in povedali dvomljivcem na zapadu, da so naši trpeči možje in žene še zvesti veri?” Father George je bil takoj pri volji, prijatelj pa ga je opozoril, naj bo previden in naj skrbno skriva svoj stan. “Dokler imajo komunisti moč v rokah, ni v Rusiji za nobenega duhovnika varno priznati, da je duhovnik”, je poudaril. “Z vsakim moškim, ki pravi, da je duhovnik, pa se ne briga, da bi komunisti tega ne zvedeli, ravnajte kot s kvizlingom in ogleduhom”, je naročil duhovniku. ‘ ‘ Cerkve v Rusiji so danes odprte. Da, ali jutri bodo spet zaprte, če komunistična klika ostane v sedlu. Predvsem pa se izogibajte pripadnikov izvršnega patrijarha Sergeja, moža, ki je nazval Stalina ‘našega voditelja za Bogom’. Izdal je svojo cerkev komunistom že enkrat prej, pred letom 1930. Ta ‘strpljivost’ ni nič drugega kot prevara”. Father George je prišel v Moskvo. Kijev in druga mesta in ie videl dokaze ogromnega krščanskega podtalstva; videl je, kako si rusko ljudstvo želi krščanstva. “Preden sem šel iz Moskve, sem krstil sedem članov strahovite NKVD”, je pripomnil. V kleti, v skladišču neke veletrgovine se je Father George srečal z enim “potujočih” ruskih duhovnikov, ki duhovno oskrbujejo skoraj polovico podtalstva. Ta mu je povedal, da je v njihovih vrstah morda nad 5.665 registriranih duhovnikov. Potujoči duhovnik se je izšolal v semenišču, skritem v neki moskovski kleti, ki pa je bilo tedaj že uničeno. “Skrivni duhovniki”, je povedal Father George, “delujejo nadalje v božjem podtalstvu, skriti pred očmi MVD pod krinko cele vrste različnih navideznih opravil in poslov. Tako krščujejo, poročujejo, spovedujejo in obhajajo.” Potujoči pevci tudi pomagajo na svoj način ohranjati vero živo. Ko potujejo od enega mesta do drugega, pa vtaknejo kako cerkveno pesem med svetne narodne pesmi. “Moji najboljši viri”, je povedal Father George, “sodijo, da je pri krščanskih mladinskih skupinah, ki jih včasih imenujejo ‘Kristomol’, ravno toliko člafiov, kakor jih je pri uradnih komunističnih mladinskih skupinah, to je pri ‘Komsomolu.’ To bi pomenilo, da se kakšna dva milijona otrok na skrivaj medsebojno poučuje v krščanstvu. Odraslih vernih pa je med eno tretjino in štirimi desetinami prebivalstva, kakor sodijo. To se pravi, da jih je od 67 do 80 milijonov.” “V mrzli vojni, ki napravlja svetovni položaj tako napet, ne smemo mi, ki smo izven Rusije, nikoli zamenjavati ruskega ljudstvo z malenkostno peščico onih, ki so komunisti”, je poudaril Father George. “Odkril sem, da jih je tam na milijone, ki so ohranili vero živo, in da jih je na nadaljne milijone, ki bi se radi o njih poučili”. TITO PROGLAŠEN ZA IZDA JALCA V luči teh dejstev nas tudi nič ne preseneti to, kar se je zgodilo te dni, ko je Kominform razglasil Tita za izdajalca. Samo Kristusova Cerkev, ker je božja, more ostati enotna. Samo ona, ker ima večno in božjo resnico za podlago, more ostati vesolma in edina med seboj. Vsaka človeška tvorba pa pride neizprosno do razkrojitve. Komunizem je zajel že sedaj toliko dežel in narodov, da je nemogoče, da bi jih zmotna ideja še dolgo mogla družiti v harmoniji. Čisto naravno je torej, da ne more imeti vsestransko enakega ravnanja komunist iz ene ali druge dežele. Dokler more železna disciplina držati na trdnih vajetih vse članstvo, to že gre, toda kadar je to nemogoče, začno konji voziti vsak v svojo smer in tako je danes postalo že vsemu svetu jasno, da je komunistična slava že blizu zatona. Človek je pač ustvarjen za kaj višjega kot zato, da bo suženjsko delal kaki stranki. Bog ga je ustvaril za večnost in zato je samo v tem praven mogoča enotnost vseh narodov in vseh posameznikov, če ljudi ta ideja ne druži, jih nobena sila dolgo ne žene naprej po istem tiru. Kakor mora komunizem priznati svoj polom v teoriji Slovenska Krajina priredi svojim članom in prijateljem koline, ki se bodo vršile na Avellanedi, Chacabuco 501 na dan 1. avgusta z začetkom ob 12. uri. Vstopnina je $ 5.—. Rojaki ste vabljeni, da pridete na Avellanedo k maši ob 10. uri in potem boste ostali na tem družabnem obedu in se spoznali s Prekmurci. VSI PREKMURCI IN OSTALI ste pozvani, da se udeležite sv. maše za preč. g. Jožefa Klekel, rajnim očetom Prekmurskih Slovencev, dne 8. avgusta ob 10. uri na vellenedi, Man. Estevez 630. družine in ljubezni in so komunistični oblastniki prisiljeni popravljati Marksovo trditev o nepotrebnosti zakona in družine; kakor ne more komunizem nadomestiti prave vere in je ne more iztrebiti, prav tako pa tudi ni v stanu zgraditi vsečloveške nadnarodne socialne skupnosti, ki bi mogla narode osrečiti. Samo Evangelij, katerega je dal Gospod Jezus Kristus, ki je Pot, Resnica in življenje, more dati poedin-cem, narodu in človeštvu osnovo, na kateri morejo ljudje in narodi srečno živeti eden ob drugem in tudi priti do večne sreče, po kateri človek, četudi nevede in nehote, nujno hrepeni, a jo najde le, če ga zmote ne zavedejo v napačno smer in s tem v zmede v javnem življenju ter v večno pogubo. Kominform je Tita proglasil za “Izdajalca”, ker je zapustil internacionalno linijo doktrinarnega marksističnega komunizma, ki je dokazal svoje judovstvo. Komunizem, ki je obetal odrešenje vsem proletarcem celega sveta, ki že jasno kaže zgrešenost svojega nauka v zadevi morale in vere, je prišel sedaj tudi do tega, da ne more več prikriti tudi svoje politične zmote. Razpoka v njegovi zgradbi je že tako globoka, da je nikakor ne more več prikriti. Ni daleč čas, ko bo ta zmotna ideja ostala osmešena pred vsem svetom in bo vsakega sram, kateremu se bo moglo dokazati, da je kdaj na komunizem prisegal ali mu celo pomagal do zmage. Za nas Slovence pa bo ostal v zgodovini zapisan še kot krivec naše narodne tragedije in bo gotovo silno težko najti način, kako rešiti Gorico in Trst ter Koroško, ki so trenutno za nas izgubljeni. SANS to je zveza vseh sev. ameriških Slovencev, ustanovljena mej!, vojno, ki je potem padla popolnoma pod komunistični unliv, je sedaj prišla na črno listo in sedaj bežijo iz njega doslej glasni titovsik propagandisti kot podgane, kadar se ladja začne potapljati. Tudi “progresivno slovensko časopisje” je začelo ubil ali drugo smer. IZSELJENSKI DUHOVNIK. Na pet let je bil obsojen bivši izseljenski duhovnik v Holandiji, Drago Oberžan, ki je bil sedaj že več let v domovini. 6IKAGO. Društvo Sveti Križ, ki združuje največ Prekmurcev, je praznovalo 30 letnico obstoja. V cerkvi sv. Trojice je bila slovesna sveta maša, katero je daroval Josip Hren, prvi slovenski ameriški prekmurski duhovnik. Slovesnosti v dvorani se je vtleležil tudi č. g. Jožef Godina, ki je nedavno prispel iz Evrope. KANADA-MONTREAL. 1. maja je bilo zdavafije Tkalec Danielu iz Trnja nn Cecilije Kapitanove iz Žižkov. CLEVELAND. Novo mašo je imel Štefan Mrakužič, katerega mati Verona ček je 17. Nedelice. Novoporočenea Ana Victoria Ličen Podgornik, rojena v Argentini in Guillermo Frančeškin Vuk, doma iz Bilj pri Gorici MONTEVIDEO. Več rojakov je prejelo od doma iz Prekmurja pakete z ajdovo in proseno moko, žganjem in gobami. IZ LJUBLJANE. Pismo pravi: ni več tako, kot je l>:lo. Vi, ki ste tam, bi se tega ne mogli več naučiti. Nam je pa že vseeno. Ljudje sedaj sc kar javno na cesti in gostilni, postaji in tramvaju nabavljajo. Zato je začel Tito popuščati V Šmartnem v Brdih, tako poročajo, je sedaj ista postava kot pod Mussolinijem. Preje so obetali vse dobro, sedaj pa še ptice no pojo kot preje. Ljudje glave povešajo, ker je vsakega sram. Starčki od 7 5 let morajo ves dan delati na njivi, če pride brat na obisk, je treba prositi dovoljenje in je 500 dinarjev kazni, ve ga brez dovoljenja vzameš pod streho. Neka družina je prišla v te kraje iz Argentine in sedaj pravijo, da jim je vsa obleka postala že preširoka. Pravijo, da so si to vse drugače predstavljali. KOZANA. 27. junija je bil posvečen v mašnika rojak Anton Prinčič v Gorici na Travniku. Na praznik sv. Petra ,ie pa imel v Podgori slovesno novo mašo. MIRNIK. Dobili so dva nova zvonova za župno cerkev, dva pa za cerkev v škriljevem. iia fuga de las fauces de la muerte No lej os de alll hay una aldea, donde vivia un com-panero de estudios. Si bien no tema noticm recientes de el no dudaba qua esa familia no habia sucumbido al engano rojo. Pero no sabfa tampoco si habia sobre-vivientes. Con gran cautela me acerque y desde una lomita observe el patio y la entrada de la časa. Era muy ariesgado aparecer asi como estaba descalzo, con pan-talones y camisa, mis ünicas prendas, misero despei-nado; una lamentable figura que de lej os daha im-presiön de un fugitivo y £quien no tenia miedo en esos dias de tratar con gente asi? Tambien podrla caer en las manos de los partisanes... Primero aparecio una mu j er que con pašo Iastimoso cruzö el patio y se paro llorando y observande las ruinas que quedaban de lo que era antano el orgullo de la časa; el establo v los galpones para forrajes... Acudiö una j oven, vestida de negro, quien llevo a la anciana hacia la časa. Las reconoci: eran la madre y la hermana de mi a mi go. Era una familia mimerosa, 4 hi j os y o tras tantas hi j as.. . Evidentemente a esa familia tambien le habian sucedido cosas gravisimas. Con gran cuidado me acerque a la puerta trasera v entre sin liamar. Na die me vic. Con suma tiar an tez nerviosa observe y luego me acerque a la coeina, de donde salian voces. . . En eso se abriö la puerta. Con un canasto en la mano aparecio una de las hermanas de mi amigo y clavč en mi su mirada penetrante. .. — Por favor, no grites, Agata, me adelante con suplicante palabra. . . Me mirö de arriba a abajo y luego se seren ö recono- ‘ ciendome. Pero hombre! ^De dönde y cOmo? žNo te quedes alli! Puede venir algun rojo y nos hunden a todos. ; Anda, räpidamente! Diciendo eso me empujd a un cuartito de al lado; liege la madre y otra hi j a mas. Se pusieron a Uorar... No era solo por verme a mi en tal miseria, sino tambien al recordar a sus muchachos de los cuales mi amigo y o tros dos mas habian desaparecido. Pero a que lamentar asi decidic la madre; pronto tuve delante mio una cacerola de leche caliente y un trezo de pan negro. tambien un traje usado v zapatos, sombrero v todo lo necesario para transformarme en un hombre decente. Las noticias que me dieron, fueron horribles igual que en todas partes. Todos los jövenes y hombres bue-nos desaparecidos v presos; todos los vagos charlafa-nes, ladrones y criminales, en el poder. Yo les conte mi horrible historia y sune oue ya se habia difundido el rumer de los horrendos masacres. Tcdo el pueblo vivia angustiado por sus familiäres, desaparecidos algunos ya en los primeros dias de mayc, cuando tuvo lugar la. retirada a Carintia, otros luego, cuando se presentaron a las autoridadss roj a s, respon-diendo al llamado puhlico en el cual se invito a todos los hombres para que se presentaran, para ayudar a mantener el orden publico, si luese neessario. Muy po-cos de silos volvieron. Entre los que quedaron la mayo-ria eran los que no gozaban de buena farna y que eran ahora, los duenos de todo. Todas las familias buena s vivian temblando y a čada momento podlan presonhirse los pelotones roj os y llevarse tambien las mujer?s de las familias cuyos varones figuraron en la lista regia de los comunistas. Mientras charlabamos ponian las atemorizadas $nu-jeres gran atencion. nara prevenirse contra cualquiera sorpresa. Me indicaron en el suelo debajo de la mesa una entrada secreta a un sötano en donde debia escon-derme si el caso lo exijiera, lo que no tardö en produ-cirse, pues realmente aparecio un grupo de personas, unos seis hombres y dos muchachos, con gran alborqto, center do el himno de los partisanes: Tended por doquier la horca Nuestro dios es robar, quemar, matar. ; Hurra partisan! Sin demora me retire al refugio, desde el cual šali despues de unas horas, cuando el peliro se alejo. Me contaron que la mision de la patrulla era averiguar si la, gente ya tenia alguna noticia acerca de la matanza de los “blancos” y se alejaron muy satisfechos creyen-do que no se conocia nada .. ADIOS MAMA, HEBMANITOS, GASITA. . . Ya avanzada la noche, bien descanzado y repuesto y vestido me dingi hacia mi pueblo. Marchando bien, 1’egaria en la madrugada. Y asi lo hice. Los zapatos no me respondian del todo y preferi sacarm-elos para mar-char mejor descalzo, ya que mi camino era por los sen-deros blandos que recordaba en una forma admirable, aunque habian pasado va 8 abos, desde la ultima vez que recoriera ese camino. Cuando amanecio divise en el horizonte los contornos de la loma sobre la cual se ierque la iglesia; un poco mas y ya distingui los ärboles que. rodeaban mi časa. En ese mismo instante sonc la campana matutina, vieja costumbre de nuestro pais, el primer “Avemaria”! Como latia mi corazon! No podia mas contener mi emo-eion. Unos pasos mas y otra vez veria mi časa a mi madre, a los mios. .. Caf de rodillas agradeciendo a Dios y a la Virgen Santisima por este momento. Dios te salve Maria... Santa Maria, Madre de Dios, ruega por nosotros necadores ahora y en la hora de nuestra m...! No! /.Ahora? Madre Santisima, dadme ahora la luz que necesito, para obrar lo que conviene; para acertar de que manera podre hacerme ütil para la gloda de Dios y para la salvaciön de mi natrla, para que tanta san ere deramada no se pierda intitilmente. Me levante para continuar mi camino luego de haber-rae puesto los zapatos. ^Vov o no a la iglesia?. . . Po-drian verme y.. . Asi vacile, ah! pero! no pude menos! Tenia que agrader.erle a Jesus delante del sagrario, donde tantas veces recibi la santa Comuniön y donde hice tambien el juramento, de serle fiel hasta la muerte. .. E icontre la iglesia abierta. Nadie me vič al entrar, nada se mo vič mientras rezaha, ni tampoco nadie aparecio al menos el sacrisdn que afere la iglesia al tocar el primer salir. Era muy temprano y la gente no habia salido aun, angelus. Solo de los prados dislantes se o:a el melodioso cortar de las guadanas. Unos minutos de camino mas. . . Que hermosa 2s nuestra casita, con techo colorado y paredes blancas rodea-da de arboledas, lleno de flores el balcon... Siempre era hc-rmosa. pero tante como esa manana, no me parecio j am as... Algunas denendencias de nuestro patrimonio han su-frido consecuencias de la guerra, pero en terminos generales han podi do ser reparados los danos. . . En un valle hermoso puedes ver un hogar, Es mio, jamäs lo podrla dej ar. .. Me estremeci al recordar esta cancion, presintiendo que dificilmente podrla quedarme en čaja. . . En ese momento se abriö la puerta. Aparecio mama y. . . ; Mama, no grites! me adelante p, las posibles reacclones imprudentes ds ella y con largos pasos la alcance la abrace y la hleve adentro, para no hacer niu- ŽALNA AKADEMIJA v spomin poklanim domobrancem 8. avgusta ob 11. uri v salonu sv. Julije, Odličen umetniški program m gün espetäculo püblico, que pudiera llamar la atenciön de los vecinos. ;Mi hijo! iEstäs vivo! Cuänto la pedi a nuestra Se-nora que te salve! i,Y el hermano? ^Donde estä Luis. . . ? No conteste nada. Ni pude, ni convenia en ese mo-mento. Ya lo sabia la buena mamita. Se lo contare luego, cuando pueda aguantar la horrible noticia. Con todo. . . Quizäs habia hecho Dios algün milagro tambien con el. Quizäs el tambien aparezca algün dia. asi prepare mi relato para mamä a que conte luego de haber hecho las necesarias averiguaciones, acerca de la seguridad y pe-ligro que corria mi vida en casa. Unos dias espere escondido en casa, hasta que se ci-catrizaron mis lastimaduras. Entonces me di cuenta de que no convenia que me quedara mäs pues ya habian llegado hasta mi pueblo los rumores de las matanzas de los ‘.blancos” y las patrullas rojas se presentaban cada vez con mäs frecuencia; asi que una noche tuve que des-pedirme para volver, cuando Dios quiera... i Ay! que amarga era aquella hora. . . Pero quedarse equivalia a torturas y muerte segura. . . Si bien en el pueblo nuestro no hubo traidores, si bien gozaba yo de la amistad de todos, no nodria ocultarse mi presencia por mucho tiempo. Las tres cuartas partes de los varo-nes de nuestro pueblo habian desaparecido. La mayoria quizäs asesinados, algunos vagan por el mundo quien sabe donde. . . Siempre tendre mäs seguridad de ver cl retorao de tiempos mäs felices, si huyo, huyo hasta donde la peste roja no me alcance. . . Que Dios te ayude, que Maria te cuide, que tu angel de guarda te guie, asi me despidio mi madre, al senalar-me la ultima cruz en mi frente. Si es que ya no deberia-, mos encontranos en la tierra cuidate para reunirnos en el cielo. . . Un beso. . . Pocos me diö mi mamä. . . No existe tal costumbre entre nosotros. Un beso. . . ;,Habrä sido el ultimo?. . . Un apretön de manos y me aleje co-rriendo para no quedar vencido por los gemidos y lagrimas que a duras penas detenia. . . Adios, mamä adiös hermanitas, adios mi casa, adiös mi patria. . . Y AQUELLOS QUE NO VOLVERAN JAMAS Arriesgada era mi marcha. Dos dias tardaria en el mejor de los casos, hasta alcanzar a Goricia. Dios quiso que la tercera manana ya saludara de lejos Nuestra Senora de Monte Santo. A mediodia yame encontre entre arnigos que escucharon con manos crlspados mi horrible relato. Ya tenian noticias de lo ocurrido, pero hasta el momento no vieron a ninguno de la criminal matanza de los jövenes anticomunistas. Todos me aconsejaron que debia presentarme inme-diatamente al alto comando aliado, para depositar alli mi testimonio y para impedir ulteriores repatriaciones. Luego de haber depositado mi declaracicn jurada di con un amigo, que lo tenia por muerto. Era del mismo batallön. Ambos salimos de Vetrinje el mismo d:'a para ser repatriados. Yo Ya no dudaba ni lo mäs minimo, que habria quedado sepultado en la tumba comün entre mi-les y miles... El creia lo mismo de mi. . . j Que en-cuentro emocionante! Con pocas variantes le sucediö lo mismo que a mi. Solo que el estuvo aün mäs cerca de la muerte que yo. Llegö hasta quedar sepultado debajo de los cadäveres. Cuando le točo el tumo de pasar por la linea mortifera de las ametralladoras, se desplomö en la fosa junto con el companero «on el cual iba atado. El mismo creia que las balas lo habian alcanzado y se cayö desmayado. Mäs tarde se despertö sintiendo sobre si el peso de los cadäveres y la humedad de la sangre, que comprobö al querer aliviar la sed. Horrorizado se dio la cuenta de su situaciön: sepultado vivo debajo de los muertos.. Todavia trabajaban las ametralladores llenando la fosa con mäs y mäs victimas, hasta que los verdugos, termi-nada ya su tarea de matanza, dispararon unas cuantas veces en la fosa para ultimar a quien hubiese quedado con vida. . . Luego apagaron las luces, se acallaron las conversa-cicnes, se alejaron los pasos. Recien entonces intentö el muchacho moverse, y hallo sus manos libres. No pudo saber ccmo se librö de las ataduras. Trato de mover los nies v maravillado se sintiö sin heridas notables. Poco a poco logro salir de entre los cadäveres, pero mientras tanto oyö unos pasos sobre la fosa. El senti-nela, por su parte. tambien noto senales de vida entre los cadaveres v, sin hacer mäs averiguaciones, mandö otra descarga con la ametralladora y, luego de observar unos instantes, se alejö, diciendo: “creo que ya te basta”. Con unos esfuerzos sobrehumanos logro el joven des-embarazarse del peso de los cadäveres y aprovechando el silencio completo se alejö arrasträndose con las ülti-mas fuerzas. A unos centenares de metros hallö un buen lugar para descansar un rato. Calmando su ardiente sed con las gotas del rocio pudo continuar su marcha para alejarse cuantö mäs de alii. Fue el ünico que se salvö ese dia. Despues de variadisimas y horripilantes escenas, logro cruzar la frontera yugosiava renunciando a la visita de su familia, porque no viö modo, como cruzar el rio Sava, no siendo nadador para tamaba empresa. Dios estirö su mano para darnos testigos Poco dias despues halle en el campo de Monigo a otros cuatro que lograron salvarse de la misma manera que yo, escapändose durante la marcha a la muerte. De los 11.200 llevados a la muerte sobreviven apenas una decena que quiso Dios conservar como testigos de la bestiaüdad de las matanzas comunistas. Llegue a la Argentina. Con el vapor Santa Cruz tra-vesamos el Atläntico. Grandisimo era mi consuelo de poder viajar bajo tal emblema, Luchamos por el triunfo de la cruz sobre la hoz v la Santa Cruz nos llevö a nuestra segunda patria. Al hallarme en el Hotel de Inmigrantes, me saludö un amigo felicitändome por haberme salvado. Luego me contösu hazaba. En mucho se parece a la mia. Sin embargo tiene pormenores, especialmente dramäticos. Entre brutalidades que repugna creer a quienes no las han experimentado, ha sido precipitado por las balas de un pelotön junto con otros companeros en un hondo precipicio que formo la naturaleza en los bosques de Kočevje. Es un abismo parecido a la famosa grota de Postojna (Postumia). Los verdugos rojos, para simplifi-car la matanza de miles de anticomunistas y para borrar mäs facilmente la huella de sus crimenes, echaban los cadäveres en esos precipicios, tragando muchos miles aquel do Kočevje. Al ser precipitado ese muchacho en la profunclidad, se deslizč su cuerpo hacia un hueco lateral, donde des-perto de su desmayo. Al lograr desatar sus manos tratö de calmar la sed con la humedad de las rocas, entre las cuales se hallaba. Horrible era su situaciön. Muchos companeros de la misma suerte, vivian aün. Algunos rezaban en voz alta; otros ešhortaban a los demäs a hacer actos de fe y a rezar el pesame. otros deliraban. Habia sacerdotes que cantaban la Misa; alli uno gritaba, otro repet'a: per-dönales Seüor porque no saben lo que hacen;. .. otros llamaban a la madre u otros seres querialos. jAy! que desgarradores eran esos gritos entre los cadäveres :n el abismo en el cual Dios era la ünica esperanza. Asi se entregö a la voluntad de Dios. A los dos dias ya se notaba poco senal de vida entre esa masa de carne X DOL V, ki spada pod faro Opatje selo, a je ostal sedaj v Italiji in zato ne morejo v svqjo faro k maši, imajo službo božjo v šolskem poslopju. Mašo pa ima g. nune iz Ja melj. Tudi fatim-sko Marijo so tam slovesno sprejeli. Sedaj hodi mnogo ve? ljudi k maši kot prej, in posebno vzbuja pozornost udeležba velikega števila moških. Praznik Sv. Antona je vsa fara, ali bolje pol fare (drugi del je prišel pod Jugoslavijo), praznovala z veliko procesijo. GORICA. Slovensko Alojzijevišče na cesti. Oe bo izvedena naredba italijanske oblasti, je ta prezaslužili zavod izgubljen za Slovence. L. 1930. so fašisti Alojzijevišče razpustili in komisar ga je prodal za vojašnico za 250.000 lir. Zavezniki so hišo spet vrnili svojemu namenu in se je že začel vršiti redni pouk v letu 1946-47. Bilo je 42 srednješolcev v njem. Sedaj' pa je laška vojaška oblast spet nastopila in hoče uveljaviti svoje pravice. Kdo ve, če se posreči našim možem, da zavod, ki je trn v peti laških napetež.ev, rešijo Slovencem. Proti naredbi, da je zavod razpuščen s koncem šolskega leta. je vsa slovenska duhovščina nastopila z vsemi sredstvi. VELENJE, ŠMARTNO. Zlato mašo je obhajal župnik Peter Kcler. ROGATEC. Za dekana je bil imenovan kostrevniški župnik Slavič Janko. FRANKOLOVO. Za župnika je imenovan dosedanji upravitelj Kranjc Franc. VELEN JE-SV. VID. župnik Ledinek Maks je nastavljen za župnika v žre-čah. Oskrboval bo tudi župnijo Skomarje. SOLČAVA, župnik Kolman je bil obsojen na več let ječe. Za upravitelja je imenovan kapucin, P. Prali Hugolin. SLOVENJGRADEC. šmartinski župnik Somrek upravlja tudi faro Sv. Miklavža. ŠENT ILJ POD TURJAKOM, župnik Bohanc upravlja tudi šent Vid pod Val-dekom. SV. KRIŽ VRI SLATINI. Za župnega upravitelja je imenovan Orešnik Jože. ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI. Za župnika je imenovan Podpečan Srečko. MARKOVCI v Prekmurju. Za župnika je imenovan Ludvik Varga. KRALJ PETER V AMERIKI. Dne 21. maja je bil sprejet pri Trumanu. Imel je sestanek tudi z Mačkom in tudi s srbskimi, bolgarskimi in slovenskimi politiki. GORICA. '‘Primorski dnevnik”, ki izhaja v Gorici, in ‘Ljudski tednik”, ki izhaja v Trstu, sta objavila napade na slovenske protikomunistične voditelje v Trstu in Gorici. Menda sta mislila, da lahko počneta kar hočeta, prav tako kot njuni pajdaši v Jugoslaviji, kjer dobe toliko več odlikovanj, kolikor bolj lažnjivo napadajo politične nasprotnike. Pa sta se oglasila napadeni dr. Agnelet- to in dr. Franc Vesel in vložila tožbo, ki je končala z obsodbo, ki je zadela Ivana Bukovca in Hreščaka, ki morata plačati 100.000 lir kazni in sodne stroške; poleg tega bodo morali plačati tudi odškodnino za žaljenje časti. Tudi v Sev. Ameriki so uredniki komunističnih slovenskih listov v obupnih skrbeh, kako bo sedaj, ko bodo morali dokazati laži, katere so objavljali po rdečem sistemu proti ravnatelju Gabrovšku. DOBRAVLJE pri Vipavi. 29. maja je umrla 79-letna mati znanega novinarja Branka Verčona, ki je bil od “ljudskih oblasti” leta 1945 obsojen v Ljubljani na smrt, a pomiloščen na 20 let ječe. V spremstvu straže je prišel na pogreb. ŠTANDREŽ. Na Telovo je bila izredno lepa slovesnost. 42 otrok pri prvem Sv. Obhajilu, 50 birmanih in velikanska procesija, pri kateri je igrala mestna godba. GORICA. Damir Feigel, odgovorni urednik “Soče", je tudi mislil, da lahko piše, kar mu drago. Pa je ostal v zelo veliki sramoti, ko ga je dr. August Sfiligoj tiral pred sodišče in zahteval dokaz resnice. Dobil je eno leto zapora, 20.000 lir odškodnine, sodne stroške in 100.000 globe. TRST. 11. junija je umrl pri Sv. Ivanu 70-letni Vinko Trobec, učitelj v pokoju, ki je deloval v Trstu, Istri, na Krasu in na Goriškem. Bil je velik narodnjak. POPLAVE NA GORIŠKEM. 4. junija so prestopile bregove Soča, Vipava, Koren in Vrtojbica ter ostali potoki v nižini. Zrušil se je pod navalom vode del novega oboka v bližini gluhonemnice. Največ škode so trpeli kraji Vrtojba, šenpeter, Kronberk in Rupa. NOVA GORICA. Ker je komunistična politika zaigrala Slovencem Trst in Gorico, skuša to izgubo nadomestiti z velikopoteznim načrtom Nove Gorice med Kromberkom in Solkanom. 13. junija je bil postavljen temeljni kamen za nove zgradbe. MIREN. Na praznik Sv. Hešnjega Te-' lesa so morali vsi delavci na delo, ker bi jih sicer obsodili za ‘‘saboterje”. Pa se je vendar zbralo k procesiji več ljudi kot kdaj koli prej in tudi moških je bilo zelo veliko. Prišli so iz Bilj, Renč in Bukovice, kjer niso imeli procesij, bodisi ker nimajo duhovnika ali ker je slaboten. OPATJE SELO. Pri Telovski procesiji je igrala tudi godba. VRTOJBA. Zadnjo nedeljo maja so priredili posebno romanje, ki je bilo zaključek skromnega misijona, ki ga je imel kapucin iz Sv. Križa. Zbrali so se okrog domačega Marijinega kipa, ker niso mogli prinesti čez mejo Fatimske Marije, kot so si želeli. KAMNIK. V Mekinjah so dali prostor za zaasno taborišče 228 slovenskim izseljencem, ki so se vrnili iz Westfalije (Nemčija). Večinoma so rudarji. V Nemčiji je velika gospodarska kriza in zato so seveda raje pohiteli domov. TOLMIN, Dekan -Josip Vodopiveč je bil 'aretiran. Vzroka niso navedli. DREŽNK A. Isto se je zgodilo tudi župniku češornja, ki je obsojen na 11 let. LJUBLJANA. V ječi je umrl duhovnik -}• dr. ANTON STERLE, ki ima tukaj brata. Kot mnoge duhovnike, je tudi njega OZNA vtaknila v ječo. Pa ne morda, ker je dvigal reakcijo, temveč ker je zvesto oznanjal Kristusov nauk. IlOčE PRI MARIBORU. 17. aprila je umrl duh. svetnik •{• č. g. ALOJZIJ SAGA.), star . maja zvečer se je pa Mati od nas poslovila. Kljub slabemu vremenu sino jo v procesiji prinesli do mirenskega bloka. Onstran državne meje so v blatu isi vodi klečali naši bratje in sestre in v solzah, ki niso smele na dan, so dušili svo.j jok. Iz skrušenih src je vrela ena sama velika prošnja. . . Reši nas, o Mati. PO KRISTUSOVEM X ZORU Peiping, Kitajsko. — Rev. Leonulas Brims, holandski frančiškanski misijonar, star 35 let, je imel za seboj zgodovino gorečega misijonskega delovanja, dokler ga niso ubili komunisti 25. okt. 1947. Prišlo je na dan, da je bila njegova smrt čud,ovito podobna smrti našega Odrešenika na križu. Prijeli so z njim vred tudi dečka, ki mu je stregel. Father Bruns jim je povedal, naj dečka spustijo, ker ni ničesar zakrivil. Ko so ga spustili, je fantek sme! prinašati duhovniku hrano 10 dni, vse do 2,5. oktobra. Ivo je bil tisto jutro Father Brims poklican na zagovor, so ga komunisti obdolžili, da je prišel v tisti kraj z zahrbtnimi nameni. Duhovnik jim je odgovoril: “X7prašajte ljudi, kaj sem učil in kaj sem delal. Celo leto sem bil med njimi”. Pokazal jim je tudi potni list, ki so ga komunisti sami odobrili v letu 1946. Nato so ga slekli in mu vzeli redovno obleko. Okoli stoječi so ga začeli pretepati s palicami. Preden je postal nezavesten, je molil: ‘ Gospod, moj, brž, brž vzemi mojo dušo k sebi". Nato so ga predrli z bajonetom in mu odrezali glavo. Komunisti so dovolili fantiču, da vzame mrtvo truplo in ga pokoplje. Ker ni imel krste, je zavil misijonarjevo truplo v koc in ga pokopal. KOMUNISTIČNA VLADA X’ SLOXE-N1JI X ŽELA VSE KLASIČNE SLIKE NAŠIH UMETNIKOV Ljubljana. — X7lada je izdala uredim, da se vse klasične kulturne umetnine stavijo pod “državno varstvo". Dejansko to ni nič drugega, kot uničenje lastninske pravice. Dosedanji lastniki smejo samo še čuvati umetniške slike za državo, druge pravice pa nimajo ni-kake. la uredba določa, da so kot kulturni spomeniki zavarovana vsa dela pomembnejših slovenskih umetnikov 19. in ‘-O. stoletja, zlasti pa vsa dela teli umetnikov: Josipa Tominca (slikar zgodnjega 19. stoletja), Matevža Lan-gusa, Mihaela Stroja, Janeza XX’olfa, .Janeza Šubica, Jurija Šubica, Antona Až-beta, Jožefa Petkovška, Ivane Kobilice, Ivana Groharja, Ferda Xresela, Riharda Jekopiča, Matije Jame, Mateja Sternena, Franceta Bernekarja, Alojzija Gan-gla in Ivana Zajca, in sit vi- ne glede na to, čigava last so ali kdo jih ima. ' Klike teli umetnikov se ne smejo predelovati, restavrirati, odsvojiti, zastaviti aii premestiti v drug kraj. X7si lastniki del teh umetnikov so morali do 15. februarja i. 1. vse take umetnine prijaviti posebnemu kontrolnemu zavodu v Ljubljani. Tako so v Sloveniji tedaj dejansko zaplenili vse umetnine klasikov slovenske umetnosti. ŽENSKE V TOVARN].; Mati piše hčeri v tujino: "Tudi ženske smo morale iti delati v tovarno. Delati moramo ponoči, kar me zelo utruja. Podnevi je namreč doma dosti dela pri tem pa je vse tako drago: Moka 150 din kilogram, slanina 250. Pa še vpijejo, da so za reveže. — No, za en del je prav, da je tako prišlo. Imajo ljudje vsaj dobro šolo. Kadar se bo zdelo Bogu dovolj, bo že on posegel vmes." KOLIKO SE ZASLUŽI Novi režim si prizadeva napraviti kmetijske obdelovalne zadruge ali kolhoze. Tako je specialna sadjarska zadruga “Osojnik" pri Ptuju. Dve veliki posestvi so naselili s sadjarji in jih spremenili v nekak sadjarski kolhoz. To zemljo obdeluje 35 družin s 135 člani, od teh je vključenih v produktivno delo 70. in kaj zaslužijo pri tem skupnem delu? Oni, ki delajo, so prejeli v letu 1947 za delovni dan po 85 dinarjev, to je kakih 2200 (lin na mesec. Pa je treba od tega plačati še davek. GUBICA — 40-LETNICA .MARIJINE DRUŽBE. 0. maja se je vršila izredno lepa, umetniško dovršena, vsebinsko bogata in obilno obiskana prireditev ob spominu 40-Ietnega delovanja slovenske Marijine družbe v Gorici. Poleg' odličnih dekliških, dramatičnih, pevskih, deklamacijskih nastopov in nagovorov, je nastopil tudi operni pevec Cvetko Slamič iz Črnič. Posebno pozornost je vzbudila navzočnost tl jubilantk, ki so kot častitljive gospe prisostvovale tej svečanosti in ki so pred 40 leti bile sprejete v Marijino družbo pri nrvem sprejemu. Posebno opažena je bila ‘‘častna prednica", Kani Bojčeva, mamica vsemu dobremu med katoliškimi goriškimi Slovenci. O zgodovini Marijine družbe smo slišali, da je bila ustanovljena 1. 1908. Ustanovil jo je tedanji stolni kaplan Ciril V uga, ki je bil pozneje dušni pastir v Podgori. že koj od početka je bila zelo močna družba, posebno ker je imela svoje članice tudi iz razni hokoliških vasi, kjer tedaj ni bilo še Mar. družb. Pri prvem sprejemu je bil navzoč tudi tedanji nadškof msgr. Sedej. Pozneje so vodili družbo: dr. Ignacij Kobal (•J* 1922), msgr. X7alentinčič, msgr. Cigoj (•;• 1935) in po njegovi smrti sedanji voditelj msgr. dr. M. Brumat. Največ časa pa je bila prednica gč. P. Makuc, namreč 27 let. V i O letih svojega življenja beleži družba lepe In težke ase, več težkih kot lepih. Posebno so bila usodna leta, ko je fašizem začel svoje veliko raznarodovalno delo zoper Slovence, torej nekako od leta 1 !>-(i do 1043. Ta čas se je morala družba odpovedati vsakemu delu izven cerkve. Opustiti je morala prireditve in druge manifestacije, ki bi utegnile “skruniti italijanstvo Gorice". Omejila je zato svoje delo predvsem na družbene vsakoletne duhovne vaje. Kako težko je bilo takrat, priča dejstvo, da so nekaj časa, ko je bil voditelj nisgr. Cigoj, morali imeti shode na Kostanjevici, ker se je zdela cerkvica sv. Antona preblizu kvesture. Kljub temu je bila družba tista, ki je ves čas skrbela za cerkveno petje v stolni cerkvi pri jutranji slov. maši in nekaj časa tudi na Travniku. Najbolj nevarni časi pa so prišli nad Mar. družbo, ko so se začele komunistične liomatije na Primorskem. Tedaj so mnoge družbenice po deželi zamenjale Družbo za OF in Marijino svetinjo z rdečo zvezdo. Tedaj je grozila ista usoda tudi goriški Mar. družbi, če bi ne bdelo nad njo budno oko njenega voditelja tnsgr. Brumata, ki je spoznal nevarnost OF in obvaroval pred njo svojo Družbo. Dočlm so druge Družbe po deželi zapadle razkrojevalneinu delu ofarske propagande, je izšla goriška Družba iz te preizkušnje samo še bolj okrepljena. Dočakala je tako zopet lepše čase, ko sme brez posebnega strahu delati za versko in apostolsko vzgojo slov. deklet v Gorici kakor tudi za njihovo izobrazbo in pošteno zabavo. NA HRVAŠKEM ZELO MANJKA DUHOVNIKOV. 70 župnikov je sploh brez dušne oskrbe. V Stari Gradiški je pa 140 duhovnikov bilo zaprtih pred nekaj meseci. Koliko jih je sedaj, ne vemo. MOSTARSKI ŠKOF Mons. Peter čilije je bil aretiran. Vzrok je neznan. Obsojen je na 11 let ječe. ZAGREB. Turška džamija je tudi prišla na vrsto. Letos so jo porušili. Komunizem je pač sam vera in zato so mu vse druge vere na potu. ŠKODA JELAČIČA.'V Zagrebu je bil najpomembnejši spomenik Jelačiču banu. postavljen na Jelačičevem trgu. Lani so ga porušili. Ko so to delali, je gledal početje hrvaški kmet in menil: Zakaj vendar podirate spomenik. Ali ni to delo nepotrebno? Saj bi lahko kar glavo odpilili, pa Titovo nasadili. Kadar se boste Tita naveličali, boste pa spet njegovo lahko sneli pa bo spet Jelačič prišel nazaj. DRAGULJE IN URE, lahko kupite v “( asa Boyti", ki jo je otvorila ga. Antonija Jurčec na Olazabal 2338. k.er boste ceno in dobro postreženi. UHAI1C1S 7(1» — BUENOS AIRES Lastnik: ROJAKI IZ NOTRANJOSTI Kr.dar imate opravka v Buenos Airesu, se ustavite v P Ä C I F1 C O VSA STAVBENA DELA Dovodne in od vodne inštalacije izr ršuje L U I S DANEU PERU 882 T. A. 34 - *400 Matajev Malija ODŽENE SNUBCA Ko se je zbudil, je sijalo zopet soln-ce z jasnega neba in risalo okenski križ na mizico. Vstal je in premišljal, naj bi počel; tedaj pa je kuharica pri vratih poomlila glavo v sobo. “Sta že tukaj, gospod ženin in njegova mati!" je šepetala. ‘Kavo bosta pila pri nas in pozneje se gredo izprehajat z našimi.” Matija, radoveden, kakšen je ženin ohole Eleonore, je šel takoj v obednlco. Ko je zaprl duri za sabo, je obstal par trenutkov. V sosednji sobi je slišal tuje glasove. Počasi je odprl vrata. V salonu je na zofi sedela bleda, stara gospa v šumeči sivi svili in sivkastih rokavicah. Visoko je dvigala glavo in se trudila, držati se kar najbolj dostojanstveno; okoli vratu in na prsih ji je \isela drobna, rumena verižica, o kateri so vedele razen gospe Krajanove vse druge prijatel jice, da ni od pravega zlata. Poleg starke je ždel droban, obrit gospodek v belorumenkasti obleki in je nemški, z dolgočasnim glasom nekaj pripovedoval gospe Krajanovi. Hladni pogledi, visokostim, napeto vedenje te gospode je izprva oplašilo Malaja. Naposled pa se je le ohrabril, se bližal gostoma, jima prijazno želel dober dan in ponujal svojo široko dlan. “Ljubi moj, pojdi no v kuhinjo, kuharica naj ti da malico!" ga je prosila gospa Beti, vsa zardela, in se v očitni zadregi gladila po krilu. “1, kaj bi hodil zdaj v kuhinjo, tam sem sedel že po kosilu dosti dolgo", se je protivil Matija. ‘‘Naj se rajši kaj’ lepega pomenim z gospodo tukaj, saj je ne vidim vsak dan! Ne zamerite mi, Matajev Matija sem, s Telebanovega.’ Obiskat sem prišel svojo ljubo šp — oha! Beto, sem hotel reči. Prava sest: a mi je; še zdaj me poskeli, kadar se spomnim, kako sem bil včasih doma tepen zavoljo nje. Kdo sta pa vidva?" “Milostiva gospa Ribitscheva in njen gospod sin", je rekla gospa Beti s ponesrečenim nasmehom. Z veliko muko, po sili se je držala prijazno. Gospod Ribitsch je s čudnim pogledom premeril Mataja od nog do glave, Matija pa mu je krepko stisnil roko. Gospa Ribitscheva je komaj vidno pokimala, dočim si je njen sin s parfi-miranim robcem potegnil po orokavičeni desnici. Tedaj je prišla hišna in javila, da je gospodični Eleonori slabo in da prosi, naj pride gospa mama takoj k njej. “Preveč se je najedla tiste kaše!" si je mislil Mataj. Obe gospe sta prestrašeni odhiteli k bolnici, Matija pa je sedel k gospodu Ribitschu. “Ne zamerite mi, ljubi gospod", je začel, “nekaj vam moram povedati. Zdaj ni moje sestre tukaj, ki tako rada prodaja sitnosti — no, vsak ima svoje dobre in slabe navade. Zdaj lahko govorim, kar hočem. Moram vas malo potolažiti. Zakaj to je dobro delo”. Gospod Ribitsch si je ogledoval svojo rokavico, včasi pa prežavo premotril Mataja. “žalostni ste, ker vam gospod Krajan kratko malo ne mara dati svoje hčere", je nadaljeval tolažnik. “Nikar preveč ne žalujte!" V trudnih očeh mladega starčka se je zasvetila iskra, okoli porogljivih usten je trznil zasmeh, toda le za trenutek. “Dečla ne bo imela toliko dote, kakor mislite vi, ampak komaj pettisoč goldinarjev!’’ tlospod Uibitsch je nehal ogledovati svojo rokavico; po njegovem bledem, izzetem oorazu je prtiml komaj vioeu znak siaootnega zanimanja. ‘ in bolna je reva tudi ", je razlagal Matajev Matija. “Njeni pravi meči lasje so ji ze izpadli z glave, tihota nooi tuje kite in še zob nima vseli svojin. ' "Ali je res, kar ste mi pravni? ' je pogrkoval starikavi mladenič in zame-žai zaspano. "(J, res, res!" je poudaril Matija navdušeno, ‘ce hočete zvedeti se kaj več, pa pobarajte kuharico! Ta zenska vam ve vse, ker zmeraj pridno posluške utepa pri vratih. Menim, da sem vas potolažil prav lepo; opravil sen, dobro delo. Zdaj se pa rajši umaknem, da se spet kaj ne zamerim sitni sestri. Ra Urez zamere, gospod! Z Bogom!" Matajev Matija se je vrnil v svojo sobo m gledal, aoli na dvorišče. -Navdajala so ga prijetna čustva po plemenitem činu usmiljenega kristjana. Iznenada pa je zaslišal razburjen, glasen prepir. Največ sta besedovali milostiva gospa Ribitscheva in pa njegova ljuba sestra; gospod snubač se je le malo vtikal v živahni, srditi razgovor. Zaajci pa so mahoma umolknili vsi — odpirali in zapirali so vrata. . . po stopnicah so hiteli nagli koraki. . . Zastonj je ugibal Matija, kaj pomeni ta čudna zabava. Hkratu pa je prišu-mela njegova sestra z razpaljenim, lju-tim obrazom v sobico, široma odprte oči so ji blesketale v strašni jezi. Ako bi ga mogla prebosti s strupenim pogledom, bi bil Matajev Matija že med rajniki. “Matija, to je pa že od, sile, kar ti uganjaš!" je sikala. Prijela se je z obema rokama za senci, kakor bi jo hudo trgalo tam. Sapa jo je silila tako, da je komaj govorila; solze so ji dušile glas. “Oh! Oh! Oh!” “I, kaj pa je spet?" je ostrmel brat. “Kaj ti je bilo treba klepetati o Ele-onorini doti, o njenih laseh in zobeh!" mu je očitala s hripavim glasom, lovila sapo in vsa razkačena trkala brata po nizkem čelu. “Ali imaš kaj pameti ali nič? Odgnal si nam snubača! Oh! Nič več ga ne bo nazaj! Eleonora mi obsedi doma! Težko, da bi se oglasil še kdo! Stara Ribitschevka nas bo opravljala po vsem mestu! Oh! Oh! Da si tak — tako neumen, zarobljen hribovec!” “I, saj tega nisem nikoli trdil, da bi bil rojen za gosposko suknjo!” se je zagovarjal brat. “Nikar me ne glej tako pisano! Kaj sem pa pregrešil takega? Ali nisem -govoril resnice, kakršno sem zvedel od kuharice?" “Od kuharice! že prav!” “Kaj bi me zatorej tako dajala! Saj jaz tudi nič ne opotikam tebi. Sama sitnost te je!" “Dosti!" ga je ustavila. “Jutri zjutraj te spremi Emil na kolodvor, da odpo-tuješ domov. Pa glej, da se nikoli več ne prikažeš k meni v Ljubljano!" Odšumela je in tako togotno zaloputnila vrata za sabo, da jih je skoraj vrgla iz tečajev. Matiji se je zdelo vse to grozno za malo. Stavbe - načrti - proračuni - firma v France Klajnšek Je preselil pisarno in sedaj uraduje v ponedeliek, sredo in petek od IS do 19 ure v * Asuiiciön 41KV2 — T. A. 50-0724 Agencia de Navegaciön Antigua Casa fundada en 1904 Covresponsales en toda Italia Pasajes de ida y llamada BUENOS AIRES — GENOVA SAN MARTIN 326 T. A. 31-0231 DVAKRAT DA, KDOR HITRO DA Pakete za Slovenijo, Gorico, Trst, Avstrijo in ostalo Evropo naročite pri AhTUfiO B-ULLER, 25 16 Maya 305 6. nadstropje Of. 655 — T. A. 32-0737 Zahtevajte sezname paketov in cen Kava, sladkor, riž, čokolada, obleka in druge potrebščine iz Švice in Danske naslovniku “LA VIDA ESP I R I TU AL" Pasco 431, Buenos Aires, Argentina “DUHOVNO ŽIVLJENJE” TARIFA REDUC1DA S S M 5 K - Concesiön 2560 8s g < * XJAN BDSRDI Sucesor de BOGANI HNOS. IMPORTADOR DE TEJIDOS 1923 — A L S I N A — 1926 T. A. 47, Cuyo 6894 MONTE CU Dl NE E ŠOTA PERIODICO SEM AN Ali aparece los dias 3 - 10 - 17 y 24 de čada mes. Dedlcado exclusivamente a la Industria Leehera y a la Oranja. Consultorio Tčcnico, Industrial y Veterlnario -Anftlisis, etc. GRATIS PARA LOS SUSCRIPTORES PRECIO DE LA SUSCRLPCION $ 10.— AN V ALES Redacciön y Administraciön: MORENO 2718 — T. A. 45-3503 — Buenos Aires RECREO “EUROPA” RIO CARAPACHAY Pri domačinih v prelepem kraju. — Po ceni. Prevoz s postaje Tigre tja in nazaj, odrasli $ 1.—, otroci $ 0.50. T. A. 749 - 589 — TIGRE — FCCA. NAČRTE ZA STAVBO IN FIRMO VITO GABRIJELČIČ TEHNIČNI KONSTRUKTOR — OBRAS y CLOACAS — Baigorrla 4825 T. A. 50 - 3985 A Z A F R A N MONTE CUDINE CALIDAD Y RENDIMIENTO MONTE CUDINE S. R. Ltda. Capital 1,000.000 S. BELGRANO 2280 V SOBOTO CELI DAN je odprto samo za naše ljudi, da se fotografirate v r c t c S X v X San Martin 608 — Tel. 31-5440 — Florida 806 DR. NICOLAS I. ETEROVIČ HURE Advokat Posredujem v vseh pravnih zadevah kot: zapuščine, odpusti, zavarovanje, nezgode itd. Uruguay 344/4 H - Capital Calle 13 N’ 8 3 - I,a Plata T. A. 28 - 2258 Tel. Paz 2664 ROBEDIščE PRI KOBARIDU. O. aprila je v temni noči pobegnilo 5 družin s 23 člani in z vso živino, življenje jim je doma postalo neznosno in si iščejo run o domovino izven J ngoslavije. TINJAN PRI KOPRU, župniku iz Dekanov, č. g. Rožmanu so nastavili zanko, da bi se ubil v strmem klancu, ko se je imel vračati s kolesom od maše, ki jo je imel v Tinjanu. Toda Bog je drugače hotel, ker je župnik s potjo obiskal bolnika in se toliko zadržal, da so drugi napeto žico odstranili. -J- DR. ANTON JEHART, znani romar iz Svete Dežele in profesor bogoslovja je umrl v Mariboru. Spisal je Slovencem zelo lepe knjige o svetili krajih. ŽUPNIK -}• LANGERHOLC je umrl v Šmihelu pri Novem mestu 15. marca, star 68 let. Doma je bil iz škofje Loke, župnikoval je najdalje v Stranjah in bil znan kot odličen ljudski pisatelj. Pisal je posebno v Bogoljuba. HORJUL. Solzno dolino je zapustil ANTON ČEPON, star 84 let. VEL. LAČE. 1./4. je umrl organist -J- ANTON BREJC. V LJUBLJANI je umrl / Dr. MILAN PAPEŽ, zdravnik v pokoju. UBIT DUHOVNIK. V Sv. Martinu pod Okičem (Hrvaško) je bil ustreljen na župniškem vrtu župnik Pavel Ilede-ni. med teni, ko je molil brevir, čeprav je dobro znano, kdo je to storil, se ni krivcem nič zgodilo, ker so komunisti. Talleres Gräficos "Cčrdoba"' Gutenberg 3360 - 30-7-1948