G LAS I LO OSVOBODI LN E F R ON TE O K £ A JA TR.BOV L JJE TRBOVLJE, 23. Junija l»5« Štev. 25. Vil. redno zasedanje okrajnega ljudskega odbora Trbovlje Sedmo redno zasedanje 01,0 Trbovlje. ki se je vršilo v soboto 17. t. m. v dvorani okrajnega ljudskega odbora, je bilo izredno važno, to pa zlasti zaradi tega, ker so se na tem zasedanju kritično pregledali dosedanji rezultati na gospodarskem področju okraja in sprejeli važni sklepi za nadaljnje delo. Podpredsednik okrajnega ljudskega od bora je v svojem referatu prikazal politično analizo, nato pa prešel na raz- C ■ ,, it ... , ■ i ,'o 1 >jc, trboveljskem okraju. Pri izvajanju odkupov s«> se v minulem letu delale velike napake, vendar pa je sedaj no-voizišla uredba o odkupih naletela na najširše zanimanje na zadnjih zborih volileev. Pri večini krajevnih ljudskih odborov so se pokazali že dobri rezultati, vendar pa nekateri KLO, kot n. pr. Breg in Razbor, niso dovolj resno pristopili k delu ter prepustili izvajanje nove uredbe žai administraciji. Ptidobni nepravilni pojavi sb bili pri realizaciji, odkupov za leto 11)49; tako v KLO Radeče sploh niso mogli ugotoviti po vprašanju odkupov resničnega stanja in to predvsem zaradi IJV AJ. *l> 11 H SJk J' t>3 Ijllrt- sk> u;. v*R>nra. Nr-.psjJif* pg»iče le pogreške vskladiti in popravili. V zvezi s tem je važen popis in merjenje ornih površin. Pri tej akciji so pokazali nekateri KLO zelo malomaren odnos. Tako je kmet Gril v KLO Mltnše na sestankih stalno kritiziral odmero davkov in tudi obvezno oddajo, češ da tega ne zmore, da je vse previsoko odmerjeno. Pri merjenju ornih površin je pa bilo ugotovljeno, da ima ravno ta kmet 2 ha več zemlje, ,> . . * m, ■.*. «' j.»n ku;ei u • t_*nj 2,4 ha zatajene zemlje. V KI.O Breg s<> pa odborniki KLO pri merjenju, ki so .ga sami izvršili, izrabili svoje odborniške funkcije ter prijavili manjše površine, kot so jih v resnici imeli. V okraju je danes 3469 kmečkih gospodarstev, od tega 2206 malih kmetov, 1017 srednjih in 246 velikih kmetov. Plan oddaje treh najvažnejših prehrambenih predmetov, kot so krompir. meso in mleko, v preteklem letu ni bil dosežen. Plan.oddaje krompirja so mali kmetje dosegli 97%, srednji 84%, veliki pa 81%. Plan mleka je bil v okrajnem merilu dosežen le 62,31%; od lega so mali kmetje dosegli 113%, srednji kmetje le 33%, veliki kmetje pa 35.5%. To nam dokazuje, da so imeli mali kmetje do oddaje pravilen odnos, medtem ko so veliki kmetje sabotirali. Odraz dela v gospodarstvu se je pokazal tudi v finančni politiki. Krajevne davčne komisije niso izvrševale zadanih si nalog v celoti. To dokazuje veliko število pritožb na okrajno kontrolno komisijo. Pri izterjavanju davkov se ponavlja zopet stara pesem, da dolgujejo pri odmČri davkov zopet večji kmetje. Pri izterjanju akontacije za L in II. četrtletje 1950 so se izkazali najbolje KI.O C etnični k, Zidani most, Izlake, Loke-Kisovec, Turje, Marno, Vrhovo, Radeče in l-oka pri Zidanem mostu. Zaostala dohodnina iz leta 1949 in letošnjega leta znaša nad 2 milijona dinarjev, »izterjava davkov je posledica slabega dela poverjeništva za finance in političnega aktiva. Zaradi tega trpi izvršitev investicij. V prvem polletju 1950 je od planiranih investicij izvenproračunskih 540.000 din proračunskih pa 2,798.000 dinarjev, skupaj 3.338.000 dinarjev. Izvajanje okrajnih investicij je s tem otežkoče-no. V vprašanju prehrane je pripomniti, da tržnice niso založene z zadostnimi množinami prehrambenih artik.ov, čeravno so dane možnosti za nakup tega blaga. V KLO Zagorje se niso v zadostni meri potrudili, da nakupijo zadostne količine zg.*dnjega sadja in zelenjave. Tako je okrajno odkupno podjetje nakupilo planirane količine zgodnjega sadja, ki so ga dvignili vsi ma-loprodajalci razen rudniškega magazina v Zagorju, ki je namesto planiranih 24 ton češenj sprejel samo 7 ton, ravno tako ni hote] sprejeti graha za trgovine in DUR. — Pri mleku se delajo napake, da se je mleko zaradi malomarnosti pokvarilo, ker se nj pazilo na post >do. Veliko vlogo pri distribuciji prehrane bi morala odigrati ljudska inšpekcija. Toda zaradi nezainteresiranosti osnovnih frontnih organizacij in celo okrajnega odbora OF ljudska inšpekcija ni svoje naloge v celoti izvršila. — 0 delu okrajnega ljudskega odbora je podal poročilo tajnik tov. Kolenc Tone. Objasnil je zadržke, ki so se pojavljali v okrajnem aparatu v zadnjih dveh letih in to delno zaradi neznanja kakor tudi zaradi birokratskega poslovanja. Zato je okrajni ljudski odbor posveti! vso pažnjo strokovnemu dvigu voljenih članov kakor nameščencev. V prvem tromesečju letošnjega leta so bili organizirani tečaji za poročevalce KLO, ki jih je obiskalo 115 tečajnikov. V pogledu lokalne proizvodnje se zaznamuje lep napredek. V obstoječih proizvodnih podjetjih se vrše razna izboljševalna dela. Na okrajni opekarni je uspelo obratovodji tov. Miklavčiču s požrtvovalnim dekan povišati-proizvodnjo polizdelkov za 30%, s čimer je v veliki meri pripomogel k izpolnitvi letnega plana. Tovarna keramičnih izdelkov iz objektivnih razlogov, in to zaradi obsežnih adaptacijskih del, ki | se trenutno izvršujejo, še ni zamogla pričeti z obratovanjem. S to tovarno se bodo ustvarili prihranki na devizah, na drugi strani pa pride na trg nov proizvod, ki se v našem okraju še ni izdeloval. Obrtna dejavnost znaša glede na zaposleno delovno silo državnega sektorja 57%, zadružnega 4%, zasebnega pa ». Razvoju lokalnega gospodarstva ;e posveča vse premalo pažnje. Tendenca se v večini usmerja v dejavnost in ustanavljanje gostinskih podjetij, pr,ni po usiužpostnih podjetij. V nadaljnjem svojem izvajanju je referent nanizal delo vseh poverjeništev ter je ob zaključku predvsem načel vprašanje zakonitosti. Konkretni primer nezakonitosti in samovoljnosti je rimer prens-omks K1 O IV-ftovrn, ki je terjal, da OLO izposluje vrnitev zaplenjenih posestev, popravilo kapelice v brente državnega proračuna, znižanje obveznih dajatev itd. Ker je bil za- radi proti! judskega delovanja razrešen predsedniškega mesta, je organiziral tajno protestno zborovanje, češ da je bilo njegovo delo pravilno. — Po ob- ,riu ats&usiji o i/oth poročilih so se za- prisegli novoizvoljeni odborniki, spre-tele so se odločbe o ustanovitvi okrajne bolnišnice, odpravi uprave okrajnih proizvodnih podjetij ter odločba o združenju okrajnega odkupnega podjetja »Mlekopromet« s podjetjem »2u viaoodkup«. N« osnovi diskusije in referatov so se sprejeli ustrezni sklepi, zaključno besedo pa je imel predsednik OLO Tr. x>Wje tov ar. - Lovše Dušan, ki je *ts-voril predvsem o decentralizaciji državnega aparata. Sklepi VII. rednega zasedanja 1. Da pa ostane.9 naši KLO v kuj največji meri gospodarji svojih resorov. se okrajnemu izvršilnemu, odboru naroča, da jim nudi pri delu čim večjo konkre.no pomoč, da sklicuje redne mesečne konference, da se na ta način ljudski odbori bolje spoznajo s svojim delom. 2. Za boljšo koordinacijo dela in dvig orsmsKe nejavnosti se poverjeništvu a lokalno industrijo naroča. do d« ■rihotšnjega zasedanja organizira v Trbovljah okrajno obrtniško zbornico. 3. Da se izboljša izgied naših nase-ij, se poverjeništvu za komunalno gospodarstvo naroča, a) da se do prihodnjega zasedanja organizira »Teden čiščenja«, ki naj zajame sleherni ljudski odbor: b> vzporedno s Tednom čiščenja na.i se organizira čiščenje javnih in zasebnih zgradb, zlasti pa na sedežih ljudskih odborov; c) za razvedrilo naših najndajših na.j se v centrih, t. j. v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku vzpostavi po 1 otroško igrišče. 4. Poverjeništvu za prosveto te nar roča, do poskrbi za ugodno letovanje -.•iške in predšolske mladine v pri-. — V letošnjem letu je bilo proglašenih 50 udarnikov, med katerimi je tudi petkratni udarnik Meteijko Jože, ki bo prihodnji mesec izpolni! svoj petletni plan. — V bitki za predčasno izpolnitev piana je imel kolektiv te tovarne težave, ki pa jih je z voljo in vztrajnostjo premagal. — Poleg rednega dela v tovarni so opravili delavci v letošnjem letu nad 3000 prostovoljnih ur na ekonomiji, ki je last tovarne. Delovni kolektiv tovarne dokumentnega in k a rt n e ga papirja v Radečah je bil v zadnjih dneh bitko za izvršitev polletnega plana. Zvest obljubi, ki jo je dal na širšem množičnem sestanku, da bo polletni plan izpolni! do 19. junija, se je celotni kolektiv tovarne vztrajno boril za izvršitev te obveze. Dne iz. junija je bil polletni plan izpolnjen 97.3%. Mesečne piane so v tovarni v .v. k mesec presegali, race n v januarju, ko se je izdeloval papir posebne vrste. Takrat je bil plan dosežen le 93.19%. V vseh ostalih mesecih je pa kolektiv svoj proizvodni plan. prekoračeval, tako februarja 104.2% marca 110.43?,;, aprila 100.66%, v me- Delovna zmaga kolektiva stekla me Hrastnik mnogi, udarniki in še drugi odlični delavci tega kolektiva vlagali vse svoje moči. Tako je uprava tovarne v nedeljo 11. junija-izklicala 130 udarnikov. Med njimi sia tovariša Vidmajer Nande in Sihur dosegla častni naslov udarnika že v šUrinajslič, veliko p-; je 12-kratnih in 11-kratnih udarnikov in še, drugih, ki s svojim predanim in vestnim delom dvigajo ugled kolektiva, tako da bo prehodna zastavica težko odromala iz rok hrastniških steklarjev. T« zgledni delovni kolektiv hoče bitko za svoj letni plan nadaljevati v drugem polletju še z večjim elanom. Dokazati hoče vsem obrekovalcem na Vzhodu in Zahodu, da naših dek>vnih množic ne bo odvrnilo od našega državnega in partijskega vodstvi, nobeno natolcevanje, nobena laž in podlost. Delovni kolektiv hrastniške steklarne si je ob priliki prevzema prehodne zastavice zvezne vlade FLRJ za uspehe v drugem polletju minulega leta zadal obvezo, da .bo letošnji polletni plan dosegel do 24. junija. Za izpolnitev te obljube se je ta kolektiv vrgel z vso vnemo na delo. Vziic veliki vročini, ki je vladala v tovarni, zlasti pa v mesecu maju, so hiastniški steklarji svoje dnevne planske naloge vendar dosegali, pa tudi prekoračevali. Videli smo, da bo dana obljuba izpolnjena. In res. V petek 16. t. m. je steklarna Hrastnik dosegla svoj finančni plan prvega polletja, v soboto 17, junija ob 11. dopoldne pa je kolektiv te tovarne izpolnil svoj polletni plan tudi količinsko, Izvršil ga je 7 dni pred dano obvezo in 14 dni pred rokom. Za izpolnitev planske naloge so Protzv dna konferenca ■ na rudniku Trbovce V jietek 16. junija' se je vršila v rudniški restavraciji proizvodna konferenca rudnika Trbovlje. Udeležili so sc je funkcionarji sindikalne podružnice rudarji v, člani Partije, organi uprave rudnika, udarniki, brigadirji in drugi rudarji kakor tudi tehniško in nadzorno osetge rudnika. Na tem pro-izvodnem posvetovanju so se obravnavala vsa pereča Vprašanja rudnika, zlasti pa predčasna dosega polletnega plana in v to svrho potrebni ukrepi. Rudnik Trbovlje bije žilav in oster boi za predčasno izpolnitev proizvodnega plana. V dosego tega cilja se je na konferenci sprejel sklep, da se še ne-izvršene prostovoljne produkcijske obveze izpolnijo v prihodnjih dneh, zlasti pa v nedeljo 16. in 25. junija. Prav tako je konferenca ugotovila, da dostikrat trpi na širokih čelih v jami ciklus dela in 3 tem seveda produkcija premoga, zlasti pa v dopoldanski delovni izmeni, ker ponočne delovne tretjine ne izvrše vedno vseh potrebnih pripravljalnih dol za sledeče jim jutranje delovjie tretjine. Nujno je, da nočna delovna izmena pripravi s strogo doslednostjo vsa mehanizirana čela za dopoldansko delo v produkciji, t. j. da sc n. pr. pripravi ves potreben jamski les za tesarjenje, da se izvrše vsa potrebna obstreljevalnn in zasekovalna dela Ud. Prav taiko je nujno, da nočna delovna izmena pripravi in prepusti vse strgsalne agregate v brezhibnem stanju za sledečo jutranjo delovno izmeno. Taka priprava vseh mehaniziranih čel velja tudi za nočno delovno izmeno ob nedeljah zvečer, kajti le v takem primeru bo teklo delo ob ponedeljkih dopoldne brez izpadov v proizvodnji. Na konferenci je bilo ponovno naglasom, da je potrebno vse boljše iz-konfernej grajal delovno disciplino pri so primeri predčasnega zapuščanja delovišč. Nujna je vse večja učvrstitev delovne discipline. To velja med drugim zlasti za mlajše letnike Delavskega tehnikoma. Tudi direktor rudnika tov. 1 legler je na svojih dnevnih obhodih rudnika ugotovil primere neiz-kori.ščanja delovnega časa, zlasti na dnevnem kopu. Tovariš direktor je na konferencigrajal delovno disciplino pri mladih rudarjih. V zadnjih dneh se je pojavilo v jami zopet pomanjkanje praznih vozičkov. Tudi tukaj je potrebna vse večja pazljivost, tako pri nadzornem osebju kakor tudi pri rudarjih samih. Nujno je, da jamske etaže naročajo na separaciji le toliko praznih vozičkov, kolikor jih res potrebujejo. Prav tako je potrebno, da se popravijo pokvarjeni vozički. Na konferenci jc bil storjen sklep, da se izvrši v nedeljo 18. t. m. v delavnici na Gvidu v večjem obsegu remont vseh havariranih jamskih vozičkov. V debati o jamskem voznem pai-ku se je naglašala potreba po kar najboljši izrabi prostornine jamskih vozičkov. Vozički naj se na deloviščih res polno nalagajo. S tem bo vozni park in prostornina vozičkov 100 odstotno izkoriščena, na drugi strani pa bo taka polnitev vozičkov pripomogla v rz-datni meri k dosegi boljšega izplena premoga. Da se doseže kar najboljša kvaliteta premoga, se je na predlog tov. Bačnika sprejel sklep o potrebi vse večje pazljivosti pri nakladanju nakopanega premoga v jami in na dnevnem kopu. Potrebno je, da se z veliko večjo skrbjo odbira jalovina od premoga že na delovišču, prav tako naj se odbirajo v jami od premoga lesni odpadki, s čimer bo dosežen boljši izplen, olajšano pa v izdatni meri delo na separaciji. V izogib pritožb s strani nekaterih rudarjev je bila na konferenci nagla-šena polreba, da mora biti vsak s premogom napolnjen voziček opremljen s številko odkopa, ki ga je nakopala. To velja zlasti za dnevni kop na Neži, Rakova rana vseh naših rudnikov in tudi trboveljskega je šc vedno neoprfi-vičeno izostajanje od dela. Konferenca je sklenila, da sindikalna podružnica oz. njeni pododbori skličejo izostan-karje in jih pravilno pouče o nedopustnosti njihovega ravnanja. Odprava izostajanja od dela bi v veliki meri pripomogla k brezhibnemu izpolnjevanju planskih nalog rudnika. Na rudniku Trbovlje se v zadnjih tednih zaznamuje nazadovanje izostajanja od dela, kar je razveseljiv pojav. Konferenca je končno ugotovila potrebo po še večjem varčevanju z materialom, zlasti pa z jamskim in drugim lesom. Pri lesu je potrebna še večja budnost nadzornega osebja in rZNM, ker so ugotovljeni primeri nedopustnega odnašanja rudniškega gradbenega in jamskega lesa itd Delovni kolektiv rudnika Trbovlje bo polletni plan dosegel predvideno predčasno. K temu bodo v veliki meri pripomoglo prostovoljne produkcijske obveze, kar smo naglasili že zadnjič Tako poročamo v drugem članku, da je tekmovanje za izpolnitev produkcijskih obvez v nedeljo 18. t. m. dalo znatno množino premoga. Delovni kolektiv se bo v celoti potrudil, da izpolni svoj polletni plan predčasno. O uspehu trboveljskih rudarjev v tem pogledu bomo poročali prihodnjič Razois !*uds ega ocsotila v znesku 3 nrfiiard dinariev Vladu FLRJ je objavila 16. junija uredbe o razpisu drugega ljudskega posojila petletnega piana v višini treh milijard din. To posojilo se bo reali ziralo s prostovoljnimi javnimi vpisi, odplačevalo pa v roku deset let z izplačevanjem obveznic dvakrat letno. Od tega posojila plač« država za nazaj letno H •/« obresti, in sicer 5“ > na račun rednih obresti, 3% pa v obliki dobitkov tistih obveznic, ki bodo izžrebane z dobitkom. Razpis drugega ljudskega posojila petletnega plana je bil določen z zakonom o splošnem državnem prora čunu za 1950. Znesek, potreben za amortizacijo Obveznic, izplačilo obveznic in dobitkov, bo določen vsako leto v zveznem proračunu, redne obresti od obveznic za ves minuli čas pa se bodo izplačale naenkrat, t. j. ob izplačilu amortizirane obveznice oziroma dobitka. Izplačilo amortiziranih obveznic, dobitkov in obresti je oproščeno vseh davkov in taks Obveznice so proste vseli davkov in taks tudi takrat, kadar gre za dedovanje ali daritev 1 ek m i ga poso- jila bo določila vlada FLRJ, vplačilo pa bo položeno ob vpisu naenkrat ;■ v mesečnih obrokih. Na podlagi teh obveznic banke r>o<,. u ruje jo posojila (lom,bard) ob pogojih k jih bo predpisal minister za finan-. FLRJ. Prvo ljudsko posojilo petletno olana je vlada FLRJ razpisala 3. junija 1948 v z.nesku 3,5 milijarde din •>To posojilo bo še enkrat potrdilo' da ie naša država država delovnega 1 juri ■Uva, v kateri so koristi vsakega delovnega člbveftS kot posameznika v skladu s koristmi države, koristi drža ve pa s koristmi vsakega delovnega človeka.« je izjavil tedaj minister za finance zvezne vlade Dobri voje Rad -savljčvič po beograjskem radiu. Vpis 'ega ljudskega posojila, ki se je začel I julija je potrdil te besede, ker st Dokazalo, da so jugoslovanski delovni H ud jo razumeli vpis prvega ljudskega Dosojila petletnega plana kot svoj veliki prispevek k socialistični graditvi domovine in kot svojo potriotično obveznost. V enem mesecu — od 1. do 30. julija — jc bil razpisani znesek " r' milijarde din presežen. Zt do 13 je bilo vpisane 100,52‘Jt, razpisane vsote. Od tega posojila je bilo emitiranih obveznic ziai nad 3738 milijonov din. Vpis prvega ljudskega posojila petletnega plana je bila še ena velika zmaga narodov Jugoslavije v socialistični graditvi, presežena razpisana vsota pa dokaz moralnopolitične enotnosti naših narodov in njihovega zaupanja in vdanosti politiki CK KPJ prav v dneh, ko se je začela zloglasna protirevolucionarna kampanja voditeljev VKP(b) in njihove a-gen-1 u re Komi n forma. Od vpisa prvega ljudskega posojila nas ločita že skoraj dve leti. V tem času se je sitno povečalo gospodarstvo FLRJ. Veljka dela petletke, zgrajena v teku minulih dveh let z lastnimi silami, so bila pomemben prispevek jugoslovanskih delovnih ljudi, ki so jih omogočili z vpisom prvega ljudskega posojila petletnega plana. Danes se bije v naši domovini velika bitka za zgraditev socializma, za zmagovito uresničitev nalog prvega l»etletnega plana. Hkrati z napori, ki jih dajejo jugoslovanski delovni ljudje vsak dan v tej borbi za novo življenje, bo vpis drugega ljudskega posojila petletnega plana, ki ga je včeraj razpisala vlada FLRJ, velik pa,trio-tičen prispevek. (Tanjug) nagradno tekmovanje na rudniku Zapr e V zvezi z izpolnitvijo polletnega proizvodnega plana je tudi uprava rudnika Zagorje razpisala nagradno tekmovanje. Za najboljše delovne skupine na odkopih je določeno po pet nagrad za obrata Kisovec in Kotredez Prva nagrada znaša 4800, druga 4400. tretja 4000, četrta 3600, peta 3200 dinarjev. Za najboljše delovne skupine na pripravi v premogu in na vzdrževanju sta razpisani dve na' h' za obrat Kisovec in Kotredez, po 5400 din Za nagrado pridejo v poštev tiste delovne skupine, ki bodo napra vile vse planirane šihte, presegle za največji odstotek operativni plan in ne, bodo imele benega, neopravičenimi inostafika Razen omenjenih nagrad razpisuje uprava rudnika še po dve denarni nagradi za oddelčne nadzornike v obratu Kisovec in Kolredež. Prvu nagrada znaša 1200, druga pa 800 din. Skupina. ki ne bi upoštevala vseh varnostnih predpisov, bo iz nagrajevanja /.ločena. Vsi nagrajenci bodo poleg denarne nagrade dobili še nakazila za ■ i revno količim. ikrepčilnih pijač. Dnevno izvrševanje plana bo razglašalo obratovodstvo. Končno ocenitev bo izvršila posebna komisija, sestavljena iz zastopnikov rudniške uprave in sindikata. Nagrade bodo izplačane 10. julija t. 1. Rok za tekmovanje se teje od 1. do 30. junija t. 1. Pogoj za neopravičene izostanke se računa po-čenši z 12. junijem t. 1. '4 nedelio so v ru m„m Trbovlje za cšmprieššssjo izvr&tev obvez V nedeljo, 18. t. m, so na rudniku Trbovlje tekmovali rudarji in brigad", du izpolnijo obveze, ki so si jih zadali za dosego polletnega plana. Na zahodnem revirju je tekmovala brigada Antona Zagoriška in Klemena. Uspeh dela je bil 295,5 ton premoga. Na vzhodnem obratu so delali člani partijske celice i.n nakopali 210 ton. Pomagali so še ostali rudarji, ki >;• dosegli lep uspeh Člani sindikalnega pododbora Dobrna so ta dan nakopali 421 vozičkov premoga. Pri tem Iclu so se odlikovali zlasti naši najboljši brigadirji na širokih čelih rudnik;, Nedeljsko tekmovanje za izjpoinilev obvez je dalo 85 vagonov premogu. Ta uspel) je porok, da bodo produkcijske obvez* pravočasno dosežene in tudi prekoračene Z. 1. Rudarski magazin je od pri posebno poslovalnico za udarnike in bodoče matere Da se omogoči najboljšim delavcem naše petletke — udarnikom rudnika Trbovlje in Centralnih rudarskih de lavnic v Trbovljah, ki sodijo glede preskrbe z garantiranimi in prostimi predmeti v mrežo potrošnikov Rudarskega magazina Trbovlje, prvenstven nakup različnih tekstilij, je rudarski magazin skupno z upravo rudnika odprl novo trgovsko poslovalnico št 9 in to v Trbovljah-Lokah št. 311 (trgovina Jerman). V tem lokalu "je od 1. junija i i Gradnja sindikalnega počitniškega doma na Partizanskem vrhu Vsi ljubitelji naših zasavskih planin se naprošajo, da pomagajo pri gradnji sindikalnega počitniškega doma na Partizanskem vrhu. Dom se sicer gradi s skupino, plačanih zidarjev in drugih delavcev vendar je želja vseh Trboveljčanov, da se ta Dom dogradi čim preje Da se vsa potrebna dela opravijo hitreje, je nujna pomoč vseh naših množičnih organizacij in posameznikov. zlasti pa vseh tovarišev in tovarišic., ki jim je ta izletniška točka ljuba iti radi prihajajo na ta tako lep planinski vrh Z večjim razumevanjem in s prirejanjem skupnih izletov, ki bi se združili z udarniškim delom, bo uspelo, da se la dom, ki bo last naših rudarjev. dogradi še* letos** No delo — in uspeh ne bo izostal! Vzroki nedelavnosti ljudskih inšpekcij v trboveljskem okraju Takoj po izvolitvi ljudskih inšpekcij po terenih okraja Trbovlje, se je pri OOOF formirala okrajna inšpekcijska komisija, ki pa rio,sedaj ni izvrševala dalje poseben oddelek, kjer se bodoče matere in dojenčki preskrbujejo jurio-ritetno s potrebnim blagom. V Tednu matere in otroka naj bo ta gesta dokaz da mislimo tudi na naše najmlajše. Upamo, da bo z otvoritvijo nove poslovalnice ustreženo vsem našim udarnikom in bodočim materam, ki si s predpisanimi industrijskimi nakaznicami lahko preskrbijo z dobrim blagom v pisani izbiri brez neprijetnega čakanja pred poslovalnicami svojih nalog, kot je bila to njena dolžnost Po zadnjih ugotovitvah OOOF ni ol: -ajna komisija Ljudske inšpekcije storila ničesar da bi sc stanje popravilo in izboljšalo Na terenu izvoljeni inšpektorji, ki so za svoje delo ndgo- : i , Lsnstvn. niso dobili od okrajne komisije Ljudske inšpekcije nobene pomoči. Iz tega razloga se ni čuditi tako slabemu’ delu. saj polovica inšpektorjev šc do danes ne ve za svoje osnovne naloge. OOOF ugotavlja, da je temu stanju v veliki meri kriv tov. Leber Mirko, ki je vršil 8 mesecev pri OOOF službo profesionalca Da bi se to sianje pripravilo in izboljšalo. se je ustanovila nova okrajna komisija, ki bo nudila več pomoči terenu in živela z njim v ožji povezavi kot dosedanja. OGLAS Ukradena ml je bila vojaška izkaznica na ime: Sladič Ivan, Selo 15. Zagorje. Razglašam jo za neveljavno. ' PREKLIC Podpisani Perc Matija, Loke štev. 67, preklicujem vse neresnične vesti, ki sem jih govoril o pokojnem Vrhovniku Francu in se zahvaljujem tovarišici Vrhovnik Ivani, da je odstopila od tožbe. Pterc Matija. Pred volitvami v odbore AFŽ Priprave za voSitve v terenske odbore AFŽ v zagorskem sektorju Sr 'gada „lozeta Hohkrauta" v kočevskih gozdovih šla volit, In uspeh ne bo izostal. Podrobna pojasnilu o tehnični izvedbi volitev pa bodo žene dobile na predvolivnih sestankih, kjer se bodo natančno seznanile o poteku volitev, kakor tudi, kje bodo volišča in kdaj se bo volilo. Za pojasnila se obrnite na sektorske voditeljice ozir. članice izvršnega odbora, ki odgovarjajo za posamezne sektorje. s Na dan volitev pa bi>do žene trboveljskega okraja manifestirale 3 100-■dstotno udeležbo proti vsem, ki še danes ne verjamejo, da si gradimo 'eoši jutrišnji dan. Miinšah, Kolovratu, v Trojanah in St. Gotardu pa dne 2. julija t. I. Volitve na pedeželju zagorskega sektorja bodo povezali s kulturnimi prireditvami in predavanji, kjer bodo nastopili pevsko društvo »Vesna«, folklorne skupine SKUD »Vesna« in dramska skupina »Vesne«. Tako bo s tesnim sodelovanjem vseh množičnih organizacij in kulturnih društev uspeh volitev zagotovljen. Ob koncu meseca junija in v začetku julija se bodo vršile v področju okraja Trbovlje volitve v osnovne organizacije AFZ. Na vseh terenih in v samih centrih se že prirejajo množični sestanki, kjer žene izbirajo kandidatke za odbore AFZ. Žene našega okraja se mi volitve resno pripravljajo, saj se zavedajo pomena teh volitev, ki bodo učvrstile organizacije AFZ z najboljšimi ženami v odborih. Naša žena se v zgodovinskih dneh, kut so volitve organizacije AFZ, svojih nalog in dolžnosti dobro zaveda. V bivši Jugoslaviji in še danes v kapitalističnih državah žene nimajo voliv-me pravice, še manj p«, da bi imele svojo organizacijo, po kateri imajo naše žene možnost razvoja na vseh področjih družbene dejavnosti. Ce hočemo natanko prikazati, zakaj si je noša žena izbojevala enakopravne odnose v novi domovini, da ima svojo organizacijo, da lahko voli kot vsak dirug državljan, da sodeluje v produkciji v borbi za plan in da je lahko tudi voljena v naše oblastvene ustanove, p«»tem moramo reči, da so si naše žene vse te pridobitve izbojevale v NOB, saj so same v velikanski meri doprinesle v času okupacije k naši svobodi, ko so se same z orožjem v roki borile proti okupatorju, poslale svoje može in sinove v partizanske formacije, same pa tudi materialno in moralno podpirale borbo, ki jo je vodila naša slavna komunistična Partija. Po osvoboditvi pa sc naše žene prav tako kot vsi ostali državljani pomagale pri obnovitvi porušene domovine in pozneje gradile in še gradijo pod najtežjimi pogoji Tiiovo petletko. V vseh gospodarskih pa«) jel jih opaziš našo zaposleno žena. kako z veseljem in zavestjo izpolnili je in prekoračuje planske naloge, sa imamo velikansko število žen-udarnie novtttork itd. Ce je naša žena prehodila tako trdo pot, ni to zgolj naključje, da si je priborila tako velike pridobitve. Zato je naloga vseh naših žena, da si na predvolivnih sestankih res izberejo najboljše iz svoje* srede za kandidatke v odbore AFZ. V odborih bomo pu- Kot pri vseh akcijah, so se tudi v tekmovanju, ki se je vršilo od 23. do 30. apriia t. 1. pri popravilu naših cest, pokazali nekateri frontni odbori pri prostovoljnem delu zelo agilni. Na podlagi podatkov o izvrševanju prostovoljnih ur pri raznih gospodarskih akcijah in pri vzgojno-političnem delu se je komisija pri OOOF odločila, da ix«leli najboljšemu odboru za nagrado radio-aparat. Darilo je prejel vaški odbor OF Kotredež. V tem vaškem odboru je v tekmovanju v Tednu cest od 23. do 30. aprila sodelovalo 14 voznikov, ki so zvozili 74 m’ gramoza, til članov Fronte je pa opravilo 330 prostovoljnih ur. Poleg tega so vozniki napravili še 70 prostovoljnih ur, tako da so pri gramozu prekoračili plan za 44 m\ pri drugih prostovoljnih delih pa za 54 ur. Tudi drugi vaški odbori niso zaostajali. Drugi najboljši aktiv je bil vaški odbor na Kalu. Tudi ta odbor se je v Tednu cest s prostovoljnim delom zelo zalagal, čeravno šteje vas na Kalu komaj 85 prebivalcev. V Tednu cest so opravili 236 prostovoljnih ur; dela se je udeležilo 24 članov in članic OF ter 15 pionirjev kalskega odreda, ki so napravili 68 prostovoljnih ur. Tekmovali so tudi v ostalih vaških odborih, pa tudi po centrih Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. Pri nagradi, ki jo je prejel vaški odbor OF Kotredež, se je upoštevalo število prebivalstva kraja In na 'osnovi tega števila storjeno prostovoljno delo. Ce primerjamo uspehe letošnjega prostovoljnega dela in tekmovanja z lanskim letom, stili vse liste dobre odbornice, ki so z delom dokazale, da hočejo izbojevati našim otrokom lepšo prihodnost. Pod nobenim pogojem ne smemo dovoliti, da bi tatee delovne žene izpadle iz novih odborov. Ogibati se moramo sektaštva ter na najbolj demokratičen način postaviti kandidatne liste odbornic naše najširše množične organizacije. Volivno pravico imajo vse žene, ki so vpisane v volivni imenik ljudskih odborov. Dolžnost vseh organizacij, predvsem pa frontnih odborov je, da pomagajo pri izvedbi teh volitev, kakor tudi da zainteresirajo sleherno ženo v našem okraju, da bo Organizacija AFZ v Zagorju se je smotrno pripravila za volitve v terenske odbore AFZ. Doslej je imela tri seje mestnega odbora AFZ, na ka terih so sodelovali zastopniki vseh množičnih organizacij. Na sestankih so rešili vsa tehnična vprašanja glede predvolivne kampanje in izvedb«1 volitev. Za kandidata so postavljene najboljše tovarišice. V Zagorju bodo volitve dne 23, junija, na podeželju v Dne ‘J. maja t. 1. $e je formirala v Trbovljah brigada »Lojze Hohkraut« za sečnjo lesa v kočevskih gozdovih. Sestavila se je pretežno iz pripadnikov kmečkega stanu. Zbrali so se iz vseh predelov trboveljskega okraja. Sprva so se vsi nezaupljivo gledali, vendar je to nezaupanje kmalu izginilo. Kmalu smo vzpostavili med seboj prisrčne tovariške odno3e. Čimbolj smo se bližali Kočevju, tem tesnejša je postala naša povezava. Spoznavali smo važnost akcije. Najboljši naši tovariši, k. so sestavljali štab, so storili takoj vse potrebne korake za dobro in brezhibno organizacijo sečnje lesa, zlasti pa se je izkazal vidimo, da je prišlo lam na prebivalca povprečno 4 minute prostovoljnega dela. letos pa 35 minut. V Tednu cest je v okraju Trbovlje sodelovalo 3642 frontovcev. Skupno so opravili 24.670 prostovoljnih ur. poleg tega pa je sodelovalo še 228 voznikov in 10 kamionov., ki so zvozili 3085 m* gramoza. Posutega kamenja je bilo 1398 m* in izkopano in očiščeno nad 10 km jarkov. tako da znaša skupna vrednost vsega opravljenega dela 670.000 dinarjev. Vse gospodarske in politične akcije. I jih vrši delovno ljudstvo okraja Trbovelj pod vodstvom OF. nam dokazujejo. da se pri nas res gradi socializem. S prostovoljnim delom odgovarjamo na vso obrekovanja inform-biroja Člani OF se dobro zavedajo, da bodo le s skupnim delom in z višjo politično razgledanostjo hitreje zgradili to, kar si želimo vsi — socializem. Pod vodstvom naše Partije in maršala Tita bomo člani OF dvigali politično zavest in se vztrajno borili proti vsakomur, ki bi nas pri našem delu hotel ovirati. ZAHVALA Mestni izvršni Ljudski odbor Trbovlje izreka iskreno zalivalo tovarišu Antonu Virantu v Trbovljah-I.okah št. 510, ki je s svojim razumnim ravnanjem preprečil požar v garaži Sešlar in s lem tudi MLO obvaroval škode. Mestni izvršni Ljudski odbor Trbovlje mu je za njegovo prizadevanje komandant brigade Pajk Bojan, ki mu je brigada dolžna zahvalo za svoje odlične uspehe v dosegi in prekoračenju plana. Ze takoj prvi dan nam je tovariš komandant tolmačil pomen Kočevja in kočevskih gozdov v na-rodno-osvobodilni borbi Slovenije, Vsi smo si vzeli k srcu njegova razlaganja. Odločili smo se, da se bomo oddolžili borcem, ki so se borili za svobodo v teh gozdovih, s tem, da bomo naš plan izvršiti na vsak način in tako doprinesli svoj delež k izgradnji socializma leot sad njihove borbe. Ko je komandant Bojan 10. maja v večernih urah pred postrojeno brigado prebral plan, razbit na desetine, ga je cela brigada sprejela z navdušenjem. Ze drugi dan so zapele sekire ln žage Med desetinami se je začelo tekmovanje katera bo boljša. Prehodna zastavica je romala od desetine do desetine. Vsaka sl jo je hotela prisvojiti in j« obdržati, kar pa ni bilo tako lahko. Kot zmagovalka je Izšla desetina, ki ji je uačeloval tovariš Vozelj Ivan iz KLO Mlinše. To zastavico je ta desetina tudi odnesla kot trofejo v svoj domači kraj. V veliko zadoščenje in veselje vseh brigadirjev so se kubični metri lesa kopičili iz dneva v dan tako, da je bil plan visoko prekoračen. Ponosno so odhajali brigadirji proti domu, zavedajoč se, da so izvršili svojo dolžnost in izpolnili nado, ki sta jih stavila nanje OF in KP okraja Trbovlje 1 Vsem tovarišem brigadirjem ln brigadirkam z našim komandantom Bo-jšnorti na čelu kličemo; na svidenje v kočevskih gozdovih leta 1951! D. F., brigadir V. desetine, 2 bat. IZJAVA V Zagorju se širijo govorice, da sem dala, oz-iroma da bom pustila po duhovniku »blagosloviti« grob mojega moža Zajca Tvana. Moj mož je bil komunist in član Partije ter je bil civilno pokopan. Zato ne bom nikdar dovolila, da bi se skrunil njegov spomin. Ljudi, ki bodo širili take in podobne laži v Zagorju, bom tožila kot obrekovalce, — Zajc Minka, Zagone. JAVNA ZAHVALA Tem potom se najlepše zahvaljujem vsem množičnim organizacijam, društvom, organom krajevnih oblasti in materialno pri po-Prašni Nagrada najboljšemu odboru OF v času medsebojnega tekmovanja priznal nagrado 2000 din Predsednik B. S. ostalemu prebivalstvu za pomoč ter obilno udeležbo grebu mojega moža Ivana karja. — Prašnikar Marija. Izlake. Potek odkopa zdrmism lelišc V čusu priprav zu nabiranje zdravilnih zelišč je poverjeništvo za državne nabave prejelo plan odkupu zelišč od MDH. Po razdrobitvi tega plana na KLO je k nadaljnjemu razrezu tega nabiralnega načrta pristopil tudi prosvetni odsek pri OLO Trbovlje “in izdal primerno -okrožnico na vse šole. Po prejemu planov in navodil so se po krajevnih ljudskih odborih formirali Rodilni štabi za akcijo, zbiranja zdravilnih zelišč. Reterent .odkupnega podjetja je imel na terenu tozadevna instruktivna predavanja s prikazom potrebnega slikovnega materiala. Vodstvu vsake šole je še izrecno naročil, katera zelišča naj se nabirajo in kako. Z vodstvi šol, krajevnimi ljudskimi odbori in KZ so se pripravljale pogodbe v svrho 100-odstotnega reali-zlranja plana. Ob ponovnem obisku prejnavedenih ustanov pa je bilo ugotovljeno, da se šole oz. vodstva šol prav malo ali pa celo nič ne zanimajo za nabiranje tako važnega in iskanega blaga za inozemstvo. Zanimive je mnenje neke učiteljice na šoli v Trbovljah 1, ki je dejala, da se ti artikli nabirajo na kmetih, ne pa v mestih oziroma: »Te rastline naj nabira kmečka mladina, ne pa mestna, ker teh rastlin mestna mladina ne pozna.« To gledanje je zgrešeno, kajti v planu se navajajo rastline, ki jih. mestna mladina prav dobro pozna, n. pr. lipo-Vo cvetje, bezeg, jagodni listi, koprive, lapuh (lapinec) itd. Vodstvo šole v Trbovljah II pa je celo izjavilo, naj se ta akcija razglasi po zvočnikih, ker se s temi nalogami nima časa ukvarjali, — Trboveljske šole naj si vzamejo za zgled šolo v F od k umu kjer je neka učiteljica in sicer tovarišica Košič Stefi priredila razstavo z naravnimi rastlinami, slikami in stimulacijo. Na tej šoli s«i doslej zbrali toliko materiala kot vse ostale šote našega okraja Vse rastline je nabral® tamkajšnja mladina pod vodstvom svoje učiteljice. Tu šola je vsekakor posnemanja vredna, že glede na to, ker se je obvezala, da bo plan prekoračila za 200”/. Problematično stališče so zavzeli posamezni KLO, ki vobče ne kažejo nobenega zanimanja za akcijo zbir«->nja zdravilnih zelišč. Ne aavedajo se, da v njihovih gozdovih propada ogromno dragocenih deviz. Trgovsko podjetje »GoSad« je dalo na razjiola-go stimulacijsko blago, posebej še nagrade v obliki zapestnih švicarskih ur, vandar je ta akcija ostala mlačna in ni potrebnega oz. pričakovanega za-' nimanja zanjo. Vsekakor bi se morala rudi poverjeništvo za državne nabave kakor tudi odkupno^podjetje bolj zanimati za 10 akcijo. Odkppno p«idjetje naj v, izpraznjeni izložbi ponovno razstavi zdravilna zelišča, ker se zbiranje vrši celo leto in ne samo v mesecu maju. Ce bi vse KZ vzele za tgled izložbo odkupnega podjetja, bi morale vse Izložbe izprazniti in razstaviti v njih le čisti papir. Vendar pričakujemo, da se bodo KZ bolje zavedale svoje dolžnosti in propagando -ivile do krnica tega leta. Želeti bi bilo nadalje da tudi poverjeništvo za državne nabave spremeni svoj odnos do akcije zbiranja teh zelišč, kajti to so. za nas dragocene devize in naj ti artikli ne bodo le po1 stranski odkup. Dosedaj je bilo v našem okraju branili 432 kg zdravilnih zelišč ih si-er: V KZ Loka 10,65 kg. Roz bor 12,35 eee 21,0, Dol pri Hrastniku 43,8 Rateče 12,65. Mlinše 19.11. Cemšenik 4,9 Dobovec 14.43, Podkum 147,12. Zagorje tl.5, Izlake 5,77, Dole pri Litiji 45,0, Trbovlje 61,73 iti Vrhovo 2.0 kg — K/ Trojane, Senožeti in Kotredež nam ni-•j ne poročajo o zbranih zeliščih trt verjetne r.«r-»'P neuspehov O ti L A S Izgubil sem sindikalno legitimacijo št 61083 na ime: Jelen Franc, Topli-c« 1, Zagorje ob Savi razglašam * za ' neveljavno. Kdaj se sme naročiti reš Ini avto? Rudarski ftehnikum v Trbovljah vabi k vpisu v šolskem letu I9S0/5I Poverjeništvo za ljudsko zdravstvo pri Okrajnem ljudskem odboru Trbov Ije razglaša glede naročanja in upora, be reševalnega avtomobila javnosti okraja Trbovlje v vednost In ravnanje sledeče; Po uredbi o spremembah in dopolnitvah Uredbe o reševalnih postajah in Pravilniku o spremembah in dopolnitvah v organizacij) reševalnih postaj, razglašenih v Uradnem listu LKS z dne 15. marca 1947, št. 12, je reševalna postaja pomožna zdravstvena ustanova, ki ima nalogo oskrbeti potrebnim hitro zdravniško pomoč. Delovanje reševalne postaje je pi>d neposrert. nadzorstvom OLO, poverjeništva za ljudsko zdravstvo in ne pod vodstvom Bdečega križa Člani Bdečega križa opravljajo pri reševalni postaji samo prostovoljno delo — samaritansko službo; ti sodeiujeje pri prevozih bolnikov in ponesrečencev In jim nudijo potrebno prvo pomoč. Zgodilo se je, da v res nujnih prime, rih ni bilo na razpolago reševalnega avtomobila, ker so se prevozi vršili brez vednosti in odredbe zdravnika ali ODO. Ugotovljeno je nadalje, da se prevažajo v bolnišnico ali ambulanto bolniki in ponesrečenci, ki bi lahko prišli k zdravniku peš; tako st je n. pr. na nekem obratu uslužbenec poškodoval prst na roki, vodstvo obrata pa je klicalo reševalni avto, kar ni bilo pravilno. Mnogokrat se prevažajo z reševalnim avtomobilom porodnice, ki bi v vej čini primerih lahko prišle v bolnišnico peš itd. Zaradi teh okoliščin in zaradi varčevanja avtomobila in goriva se v cilju, da se nudi pravočasna zdravniška pomoč res potrebnim bolnikom in ponesrečencem, izdajajo glede naročanja in uporabe reševalnega avtomobila sledeča stroga navodila; 1. Po členu 13 pravilijika o organi zaeiji reševalnih postaj odreja pravi, loma vse prevoze z reševalnim avtomobil* m samo zdravnik. Kadar je nedvom. no v nevarnosti življenje, se sme prevoz izvršiti tudi brez zdravniške odredbi ki ga zdravnik odobri dodatno. Po naročilu zdravnika vpiše bolničarka v ambulanti nalog za prevoz bolnika ali poškodovana v ambulanto, bolnišnico ali iz bolnišnice. Nalog za prevoz podpiše zdravnik. 2 primerih hudih obratnih nezgod Delavski tel>nikum v Trbovljah, ki Je na stopnji strokovne srednje šole. }c :mel te dni v svojem razvoju zgo di inski dan — X. maturo na rudarskem oddelku. V dneh 12. do 16, junija t. 1. Je zaključilo svoj študij na Delavskem tehnik umu v Trbovljah 12 delavcev — dijakov, ki so položili maturitetno izleti-njo in zapuščajo zavod, da nastopijo lepo in odgovorno službovanje rudarskega tehnika v naših rudnikih. Maturitetno izkušnjo so polodili: Tovariš Drnovšek Peter te Zagorja z odličnim uspehom; tovariši: Vidmar Slavko iz Trbovelj, Borišek Drago te Zagorja, Holešek Lojze lz Trbovelj, Juvane Franc iz Zagorja, Abram Rudolf iz Trbovelj. Zalokar Ludvik te Hrastnika, Avbelj Dušan in Polutnik Jože iz Trbovelj s prav dobrim uspehom; tovariši: Pavlič Franc iz Hrastnika, Herle Stanko iz Zagorja in Vozelj Jože te Trbovelj z dobrim uspehom. Navedeni tovariši so s svojim uspehom dokazali, da more naš deiavec-rudar z marljivim in vztrajnim študijem doseči poleg svojega težkega rudarskega dela popolno kvalifikacijo za odgovorno delo rudarskega tehničnega strokovnjaka, ki bo zmožen voditi našo rudarsko industrijo pri izpolnjevanju njenih planskih nalog za boljšo in lepšo socialistično prihodnost, če bodo tudi v svojem novem delokrogu ostali zvesti vztrajnemu in sme operativno vodtvo podjetja klicati reševalni voz, nadalje ob prometnih ne. srečah, ki so se zgodile v območju tukajšnjega okraja, in so res take, da ponesrečenec ne more peš ali pa z vlakom k zdravniku Reševalni voz se v teh primerih kliče v splošni ambulanti v Trbovljah, kjer je stalna nočna in dnevna dežurna služba Dežurna bolničarka bo izdala nalog za prevoz bolniki. ali ponesrečenca. Brez pismenega naloga amoulantnega zdravnika rese. valna postaja ne sme izvršiti nobenega prevoza. 3. Ob porodih, kjer je krajevna ba. cica ugotovila, da se ta ne more izvršiti doma in je ob porodu nujna zdravniška pomoč, sme babica naročiti reševalni avto po splošni ambulanti, zdrav, nik pa dodatno podpiše prevozni nalog. 4. Reševalni avtomobili se smejo uporabljati le za prevoz bolnikov ali ponesrečencev. Pri vožnjah z reševalnim vozim sme biti poleg šoferja samo en samaritan, ki pa mora sedeti pri bolniku kot njegov spremljevalec. Družinski član sme spremljati bolnika v reševalnem avtu samo z dovoljenjem zdrav, nika. Isto velja za spremljevalca ob obratnih nezgodah. Drugi ljudje se z reševalnim vozom ne smej« prevažati. 5. Vse naročilnice za prevoz z reševalnim avtomobilom okrajne reševalne postaje izdaja dežurna bolničarka v splošni ambulanti v Trbovljah, kjer je stalna nočna in dnevna dežurna služba. Kadar pa ima dežurno službo bolnišnica, izda zdravnik bolnišnice nalog za prevoz; v vseh drugih primerih Izdaja tudi za prevoae iz bolnišnice potne naloge ambulantni zdravnik ali pa bolničarka ambulante in to zaradi tega, da dežurna bolničarka vsak trenutek ve. kje se nahaja reševalni avto. 6. Za reševalni postaji Hrastnik in Zagorje veljajo tudi ta navodila, iz-vzemši, da naloge za prevoze izdajajo ambulantni zdravniki kot doslejr— 7. Vse ostale, ki bi po nepotrebnem klicali reševalni avto ali pa skušali iz. rahljati prevoze s tem vozom v privatne svrhe, bomo klicali na odgovor. 8. Ta navodila veljajo od 1. jun. t. i. dalje. Reševalni avto se mora klicati vedno po siplošni ambulanti in ne več 'direktno pri reševalni postaji. Poverjeništvo za ljudsko zdravstvo OIX> Trbovlje marljivemu delu, imeli pa seveda tudi pravi socialističen odnos do dela in do cele naše delovne skupnosti, ki jim je omogočila doseči težko zaželeni cilj. Delavski tehnikum v Trbovljah je ponosen na svoj prvi letnik absolventov m jim po tej poti čestita k doseženemu uspehu. Saj je ta uspeh dokazal, da smo v naši domovini tudi glede izobraževanja rudarskih tehnikov na pravi poti, t. j. da dvignemo delavski kader na višjo stopnjo teh niškega udejstvovanja. Težka in odgovorna služba rudarskega tehnika terja poleg praktične kvalifikacije obširen študij splošnih, posebej pa še strokovno-tehničnih teoretičnih predmetov. Delavski tehnikum, ki stoji na stopnji strokovne srednje šoie, ima nalogo dati hašeimi’ gospodarstvu praktično in teoretično izšolanega tehnika, ki mu je mogočen nadaljnji študij za rudarskega inženirja na tehnični visoki šoli. Iz teh dveh razlogov in namenov naše šole je državno in partijsko vodstvo razširilo dosedanji triletni študij na Delavskem tehnikumu na štiri leta Prvi razred rudarskega in strojnega oddelka bo že v jeseni pričel s štiriletnim učnim načrtom. Pouk je razdeljen na teoretičen in praktičen del. V posameznih razredih predvideno 24. 28, 32 in 32 ur teo- rije in 24, 20, 16 in 16 ur praktičnega deia Vpis v 1. razred rudarskega in strojnega oddelka za šolsko leto 1950-51 se vrši v dneh 26. in 27. junija od 8. ure dalje v direkciji Delavskega lehnikuma (osnovna šola na Vodah) v Trbovljah. Sprejemni izpiti za 1. razred bodo 28. in 29. junija ob 8. uri zjutraj istotam. Po pravilniku so pogoji za vpis v Delavski tehnikum sledeči: osnovni pogoj za sprejem je strokovna kvalifikacija. 1. a) uspešno dovršena nižja srednja šola; D) uspešno dovršena nižja strokovna šola; e)" uspešno dovršena delovodska šola iste stroke; d) uspešno dovršen pripravljalni razred z zaključnim Izpitom 2. Opravljeni sprejemni izpit v obsegu učne snovi pripravljalnega razreda ozir. opravljeni nižji tečajni tepit za učence iz drugih republik. Absolventi delovodskih šol, nižjih industrijskih šol in nižje gimnazije Pretekli teden so bila v zagorskem sektorju zborovanja kmetovalcev, na katerih se jim je tolmačila uredba o odkupih Na splošno, tako n. pr. v KDO Zagorje, kmetje odobravajo to uredbo Na zborovanju je bil predložen orientacijski plan odkupa, s katerim se je večina strinjala. Razne manjše popravke plana bodo kmetje predložili do 25. junija. — V diskusiji so iznesli, da uredba ne predvideva primera manjšega pridelka zaradi elementarnih nezgod, t. j. toče, ognja itd. - Kmetovalci nadalje žele, da se Dne 15. junija t. 1. se je v Zagorju uspešno zaključil 6 mesečni strokovni tečaj za strojnike izvoznih strojev. Tečaj je 'skovalo 20 tečajnikov. Rudnik Zagorje je dal 3, Hrastnik 1, Velenje 5, Zabukovca 1, Kakanj 2, Breza t in Mostar 2 tečajnika. Teoretičen del tečaja je trajal od 15. decembra 1949 do 30. marca 1950, od 1. aprila do 15. junija pa je bil izključno praktični pouk. Tečajniki so se resno potrudili, da predelajo obsežno snov. Izpite so napravili 6 z odličnim, 7 s Začetek gradnje vodovoda na Kalu Planinsko društvo Hrastnik je pričelo graditi vodovod na svojo postojanko na Kalu, ki je zelo potreben Spričo naraščajočega obiska planinske postojanke je sklenil odbor, da to akcijo čim prej Izvede, ker se div sedaj dovaža voda iz četrt ure oddaljene vasi. Hkrati se skončava gradnja druge koče, da bo na tej planinski postojanki več prostora za našega delovnega človeka, ki si po trudapolnem delu v prostem času zaželi oddiha na naših lepih planinah. Kočo moramo in hiv čemo urediti tako, da bo res vabljiva in prikupna ne samo za bližnjo, temne tudi za daljno okolico Ker terja gradnja vodovoda precej truda in požrtvovalnosti, vabimo vse zavedne člane, da se te koristne delovne akcije udeleže v kar največjem številu. Planinsko društvo Hrastnik vabi tudi ostale množične organizacije, da priskočijo na pomoč k dokončni dograditvi vodovoda. V. D. SPREMEMBA BANČNIH RAČUNOV Zaradi združitve podjetja »Zidar« s t. m. ustavljeni bančni računa »Zidarja«. Vse pošiljatve za gradbišča »Betona* v Trbovljah, Zagorju In Hrastniku je zato vnnvčevati v breme ne delajo sprejemnega Izpila. 3. Starost 18 do 40 let. 4. izbrani stroki ustrezajoča telesna in duševna konstitucija. 5. Da je državljan ene izmed ljudskih republik FLRJ, 6 Kandidati predlože pri vpisu di-* rekeiji zavoda; a) spričevalo o strok, kvalifikaciji; b) zadnje šolsko spričevalo ali potrdilo o sprejemnem izpitu; c) zdravniško spričevalo o zdravstvenem stanju in sposobnosti za študij; d) napotilo podjetja za vpis v Delavski tehnikum. Kandidati morajo priti k vpisu osebno. Ko je kandidat »prejet, mora podpisati obvezo za redno obiskovanje šole In v primeru neopravičenega izstopa obvezo o povračilu stroškov šolanja. Delavski tehnikum v Trbovljah vabi vse zainteresirane, posebno pa rudarsko mladino k vstopu v šolo. Naj živi in raste Delavski tehnikom v Trbovljah! jim nudi čimprej možnost, da vnovčijo bone, ki jih hranijo še od prej v večjem številu, — Udeležba na zborovanju je pokazala, da so kmetovalci začeli uvidevati, da se s sodelovanjem z ljudsko oblastjo prav lahko rešujejo vsi problemi, ki se pojavljajo v gospodarstvu. Kmetovalci se bodo potrudili, da bodo pridelali kar največ, ker bodo s tem koristili sebi in skupnosti, in jim uredba tudi jamči svobodno razpolaganje s presežki nad planom odkupa. prav dobrim, 5 z dobrim in 2 z zadostnim uspehom. Uprava rudnika Zagorje je z velikim razumevanjem pripomogla, da se je tečaj uspešno zaključil, graje vreden pa je postopek uprave rudnika Kakanj in Breze, ki nista pravočasno dostavljala denarja in živilskih nakaznic za oskrbovanje svojih tečajnikov. — Tečaj je z veliko vnemo in požrtvovalnostjo vodil glavni mehanik rudnika Zagorje tov. Jože Bajcar računov prt DIB Ljubljana in sicer pošiljatve gradiva itd. v breme rednega obratnega računa 6000-30126-16. pošiljatve stranskim obratom v breme računa 6000-30140-8, pošiljatve delavsko uslužbenski preskrbovalnici (ind. magazin) v breme računa 6000-30426-671. pošiljatve delavsko uslužbenskim restavracijam in menzam v breme računa 6000-30426-6/3. pošiljatve ekonomiji pa 6000-30426-6/2. Prosimo pošiljatelje, da račune pravilno vnovčujejo. Splošno gradbeno podjetje »B e t o na Celje. Ljubljanska c. 16, tel. 367. KINEMATOGRAFI Kino »Trbovlje« predvaja ameriški barvni film — risanko »Guliverjevo potovanje«. — Predstave bodo razvidne iz reklamnih omaric. Kino »Triglav« Zagorje predvaja v soboto 24. VI. ob 6. in 8. uri zvečer, v nedeljo 25. VI. ob 4., 6. in 8. uri zvečer ameriški film ».Sedmi križ«. V sredo 28. in četrtek 29. VI. ob 6. in 8. uri zvečer angleški film »Sedma ten-čica« PREKLIC! 19. t. m. sta mi bili ukradeni dve živilski karti: t jamska in 1 dojenčkova. Bili sta podpisani z imenom Kajba, Preklicujem veljavnost teh nakaznic. Kajba Ivanka, Loke 511. Trbovlje I. Kubfnl.tiv.ki (Skupijv) Rudar (Trbovlje) H:0 (1:0) I. matura na Delavskem tehifikumu v Trbovljah Kmetovalci KLO Zagorje ugodno sprejemalo novo uredbo o odkupih V Zagorju se ]e zaključil (r mesečni tečaj za strojnike izvoznih strojev uredništvo Trbovlje — Uprava rudnika Trbovlje — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Urejuje uredniški odbor Trbovlje.