Majhni denarni deleži zadružnikov
Ta primer ni osamljen, opozatja pa nas tudi na Deki drug-i negativni pojar — na Ijiednostni položaj posamezDih zadrug in članov upravnih odborov, kar je posebno prišlo do izraza pri nakupn iri razdelitvi kritičnih maieriatov iu orodja. Upravni odbor Obrtne nahuvno prodajne zadruge v Vršcu je na primer večkrat sklepal o nakupu nekega blaga samo zato. ker je bilo to blaar« polrebno predsedniku ali kakšnemu drugemu članu upravnega od-bora. Kakor v prvem primeru tudi tu ne gve za osamljen pojav. pri Pemer naf pri-w>mnimo. da je pre-prodaja kntičuib. iz-delkov prav tako  pogost primer.
V poslovanju obrtnih nabavno prodaj-nih  zadrug  ai   najbolj   posrečeno  rešena
ni-ti   zaffoiovTt«^   (;-     *    "                        ^B
-.«» j^- ^iiauu. »o v»i' sreastev vpiačani 36^ leži zadružnLkov in krediti Narodne ban-ke. Višina deleža s« giblje med 100 do 2000 din, kar je premalo glede na potrebe. Primer: ob koncu 1. 1955 so obrtne na-bavno prodajne zadruge ua Hrvatskem uporabile 483,289.000 din kreditov od Na-rodne banke, vplač&ni znesek zadruinih članov pa je znašai samo 26.956.000 dki.
Te/.ave v poslovanju številnih zadrug po-vzročajo tudi zaloge izdelkov in surovin. Siedi iaaskega leta so zna-ale zaloge na Hrratskein približno 650 iriilijonov din. Podobno je tudi v drugih krajih. Zamrz-njenje sredstev je normalno privedlo do medsebojneg^a kreditiranja: dobaviteHL kreditirajo zadruge, te pa kupce. pred-vsem svoje člane pri prodaji surovin. Tudi tu so bili ugotovljeni številui primeri ce-opraričenega ščitenja posanieznili članov. Beograjska nabavno prodajna zadruga tekstibaih obrti je na primer imela konec !an«kega leta za 12.632.590 d:n terjatev 6o svojih kupeev. od česar je del odpadel na posamezne privatne obrtnike, člane za-clrup, od kate-rih dtibi zadriiga plačilo ?.a prodane suro^i-ne šele po pridaji kančnih izdelkov. ki so bi!i izdelani i-z surorin dob-ljenih na kredit. TaJc položaj pa je v šte-vilaih zadrugah.