Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. — številka 44 ©stanoviteljl: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka tn Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ, sreda, 9. 6. 1971 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik, Od 1. januarla 1958 kot poltednik, Od 1. januarja 1960 trikrat tedenska« Od 1. januarja 1964 kot poliiulmic. In sicer ob sredah tn sob o tal) od Stare Fužine do Jereke V SOBOTO V petek so se naši novinarji »pobijali* po bohinjski dolini. Kaj so pripravili, boste lahko prebrali v sobotni številki. Kranjčani in Jeseničani na Hvar Na Jesenicah se Je v soboto končalo XIV. srečanje dramskih amaterskih skupin. Žirija je odločila, da bo letos predstavljalo Slovenijo na Hvaru amatersko gledališče Iz Kranja z dramo Dva bre- gova, Na Hvar pa bodo odpotovali tudi člani amaterskega gledališča Tone Čufar z Jesenic s Camkarjevo farso Pohujšanje v dolini šentflor-janski. D. S. Poglejte na 12. stran, če ste bili izžrebani »Slikanje je moje največje veselje,« tako so zatrjevali mladi slikarji, ki so sodelovali na MaH Groharjevi slikarski koloniji v škof ji Loki. — Več o koloniji berite na 11. strani. — Fotoc F. Perdan Janez Vipotnik jutri v Tržiču Na povabilo izvršnega odbora občinske konference SZDL Tržič bo jutri obiskal to občino predsednik republiške konference Socialistične zveze Janez Vipotnik. Medtem ko bo v dopoldanskem času obiskal nekatere delovne organizacije in si verjetno ogledal gradnjo doma družbenih organizacij na Brezjah pri Tržiču, pa bo popoldne gost na razširjeni seji občinske konference SZDL. Na tem sestanku političnih delavcev tržiške občine bo tudi razvil uvodne misli na temo »Ustavne spremembe in vloga Socialistične zveze«. Ker so v krajevnih organizacijah v občini že bile razprave o ustavnih spremembah, je pri- čakovati tudi, da bodo člani konference po eni strani povzeli bistvene, že izoblikovane misli glede teh sprememb, po drugi pa načeli vprašanja, ki še niso razčiščena. Na konferenci bo podana tudi informacija o predlogu za člane slovenske delegacije pri zvezni konferenci SZDL. — ok občan sprašuje fj! Občinski sindikalni svet je v ponedeljek pripravil za predsednike izvršnih odborov osnovnih organizacij pogovor o volitvah v skupščino zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj in podal informacijo o izgradnji kliničnih bolnic v Ljubljani. Volitve v skupščino zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj morajo biti opravljene do 20. junija. Osnovne organizacije sindikata se bodo morale vključiti v volitve in si prizadevati, da bodo v skupščino izvoljeni res sposobni ljudje. A. U. £ V petek dopoldne je bila v Kranju 22. redna seja upravnega odbora Gorenjske turistične zveze, na kateri so obravnavali lanski turistični promet in ekonomske rezultate poslovanja gostinskih delovnih organizacij na Gorenjskem. Ugotovili so, da smo z lanskim turističnim prometom lahko zadovoljni, prav tako pa tudi s poslovnimi rezultati gostinstva. Podatki kažejo porast, in to v času, ko so na obmorskem področju beležili stagnacijo ali nazadovanje. Precejšnja sredstva so bila vložena v novogradnje gostinskih in turističnih objektov, premalo pa v infrastrukturne naprave. Člani upravnega odbora GTZ so obravnavali tudi odziv na ponoven razpis prostega delovnega mesta tajnika GTZ. Na razpis so se prijavili Janko Cegnar, Desimir Bukovac in Karlo Cej. Upravni odbor je za novega tajnika imenoval Karla Ceja, dosedanjega sekretarja občinskega komiteja ZMS Kranj in izrednega dijaka srednje komercialne šole. -jk Q V Kranju se bo jutri zvečer v stavbi občinske skupščine sestal na tretji seji odbor društva prijateljev Oldhama. Odbor je na zadnji seji, ki je bila v začetku marca letos, sprejel delovni program Na jutrišnji seji bodo člani razpravljali o programu bivanja letošnjih mladincev iz Oldhama v Kranju. Osnutek programa je za sejo pripravil občinski komite zveze mladine. A. Ž. RADOVLJICA Q Jutri ob 8. uri bo v veliki dvorani radovljiške občinske skupščine drugi zbor delegatov kmetov radovljiške občine. Obravnavali bodo teze zakona o združevanju kmetov v zadruge. 0 V petek popoldne bo v Radovljici druga seja skupščine kulturne skupnosti. Na seji bodo razpravljali o delovnem programu in merilih za financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti. Predvideno je tudi, da bodo člani skupščine potrdili osnutek o družbenih dogovorih in se dogovorili za kulturno akcijo. A. ž. ŠKOF J A LOKA g V petek bo v škof ji Loki sklepna slovesnost ob prireditvah ob mesecu mladosti. Prireditev bi morala biti že v soboto, 29. maja, a je tedaj odpadla zaradi dirk za nagrado Loke. Najboljšim ekipam, ki so zmagale v tekmovanju ob mesecu mladosti, bodo podelili plakete in priznanja. —lb % Pretekli petek je bila v Tržiču razširjena seja plenuma občinskega sindikalnega sveta. Njena osrednja tema je bila razprava o III. konferenci slovenskih sindikatov ter o samoupravnem sporazumevanju. Odločili so se tudi za nekatere kadrovske spremembe v predsedstvu in plenumu ter sprejeli pravila občinske sindikalne organizacije. — ok 0 Danes popoldne prireja društvo prijateljev mladine Tržič glasbeno akademijo, na kateri bodo sodelovali gojenci glasbene šole ter pevska zbora obeh tržiških osnovnih šol. Prireditev bo v Cankarjevem domu. — ok Splošna bolnica Jesenice prodaja naslednja osnovna sredstva: 1. DOSTAVNI AVTO IMV Novo mesto, letnik 1962. Začetna cena 3000 din. 2. RENTGENSKI APARAT MORAVICA SP-30 polvalovni, letnik 1963, dobro ohranjen, začetna cena 5000 din. Interesenti si predmete lahko ogledajo v Splošni bolnici Jesenice vsak dan do 14. ure do vštetega 15. junija. Slavko Beznik - predsednik DNS V Ljubljani je bil v petek občni zbor društva novinarjev Slovenije. Za novega predsednika so izvolili glavnega urednika Dnevnika Slavka Beznika. Slavko Beznik je bil do L Junija 1967 glavni in odgovorni urednik Glasa. A. U. Novi rod v mladinski organizaciji V ponedeljek popoldne je bila v okrašeni avli na šoli heroja Grajzerja v Tržiču posebno prisrčna svečanost: učenci 7. razredov obeh tržiških osnovnih šol so bili sprejeti v mladinsko organizacijo. Po krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili pevski zbor Grajzerjeve šole pod vodstvom Andreja Pu-harja, baletna skupina ter reci tat orj i Bračičeve šole, je predsednik občinske konference ZMS Tržič Silvo Plaj-bes novim mladincem obeh šol izročil mladinske knjižice, najboljše učence — mlade družbene delavce pa nagradil s knjižnimi darili. Posebno priznanje je občinska konferenca ZMS izrekla mladinskima mentorjema Zvonki Protnar in Janku Godnovu. 70 učencev 7. razredov kriške osnovne šole je bilo sprejetih v mladinsko organizacijo na dan mladosti, skupaj s 160 novimi tržiškimi mladinci pa se je ZMS Tržič okrepila za 230 mladih. — ok Ob 40 letnici ustanovitve SOČE Primorski rojaki, ki žive na Jesenicah, so te dni praznovali 40-letnico ustanovitve primorskega emigrantskega društva SOČA, ki je bilo ustanovljeno 15. junija 1931 in je uspešno delovalo skoraj deset let. To društvo je bilo eno od 50 emigrantskih društev v Jugoslaviji. Mnogi člani teh društev so aktivno delovali v tajni protifašistični organizaciji TIGR, prenašali čez mejo slovensko Čtivo, propagandni material in orožje ter izvajali na oni strani meje razna sabo-tažna dela vse do začetka druge svetovne vojne. Skoraj vse članstvo teh organizacij pa se je med okupacijo pridružilo narodnoosvobodilnemu gibanju, srš Pri nas v Kranjski gori smo zgradili novo šolo. Šola je lepa in velika. Prebivalcem-plačnikom pa se sedaj vsiljuje vprašanje, zakaj je sedaj ta draga stavba izkoriščena samo dopoldne, torej samo 50 %, a biti bi morala po zdravem mišljenju izkoriščena cel dan. Tudi učitelji so tako le pol zaposleni. Po tem kakor je sedaj, bi zadostovala stavba s polovico manj učilnicami, ker se pouk lahko odvija dopoldne in popoldne. Taka hiša bi veljala precej manj denarja. Za to razliko bi lahko polovico sedanjega števila učilnic zelo moderno opremili ali pa nas plačnike malo manj obremenili. Od odgovornih bi želeli pojasnilo, zakaj je tako. J. B., Kranjska gora Vsako leto avtobusna in železniška podjetja določajo nov vozni red. Tako je bilo tudi letos. Medtem ko se čez železniški vozni red ne moremo pritoževati, pa so nam nekatera avtobusna podjetja prebivalcem ob stari gorenjski cesti močno zagodla. Podjetja Ljubljana Transport, Creina Kranj in Transturist Škofja Loka so ukinili vrsto direktnih avtobusnih prog na stari cesti. Tako morajo sedaj tisti, ki potujejo v Bohinj, Kranjsko goro ali v Ljubljano, v Radovljici oziroma v Kranju prestopati na druge avtobuse. Večina avtobusov vozi namreč po novi cesti. — Mislim, da to ni pošteno do prebivalcev ob stari gorenjski cesti. Zanima me, zakaj so vsa omenjena podjetja ukinila direktne avtobusne proge in uvedla lokalni avtobusni promet? Le SAP Ljubljana je na stari cesti obdržal tudi direktne avtobusne zveze z Bohinjem, Kranjsko goro in Ljubljano. S. P., Podbrezje Za otroško varstvo Finančni načrt sklada otroškega varstva pri Temeljni izobraževalni skupnosti škofja Loka predvideva za tekoče leto 1,296.547 dinarjev dohodka. Zbrana sredstva bodo pomagala izpolnjevati program razvoja vzgojno-varstve-nih ustanov, ki ga je sprejela občinska skupščina pred letom dni. Iz dohodkov bo igrišče v naselju Novi svet dobilo dvajset tisoč dinarjev, za ureditev vrtca v Železnikih je predvidenih 320.000 dinarjev, adaptacija vrtca v Zireh pa je stala 60.000 dinarjev. Varstvena ustanova v Frankovem naselju bo dobila nekaj novih prostorov. Z gradnjo bodo začeli še letos. Za odkup nekdanjih poslovnih prostorov Kroja je predvidenih 550.000 dinarjev. V njej bodo uredili vzgojno-varstveno ustanovo za nove potrebe mesta Škofje Loke. V njej bi lahko uredili jasli za najmlajše. Zbrani denar je namenjen tudi za pomoč staršem, k1 sami ne zmorejo vseh stroškov za varstvo svojih otrok. A. Igličar Kadrovska komisija Gozdnega gospodarstva Kranj razpisuje prosto delovno mesto administratorja Gozdnega obrata škofja Loka Pogoj: srednja ekonomska šola ali administrativna šola. Kandidati naj pismene vloge pošljejo na Gozdno gospodarstvo Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 a do vštetega 23. junija 1971. SREDA — 9. junija 1971 GLAS * 3. STRAN gorenjska, ^jX^ kreditna banka Kam po šoli? Ela Lorenčič obiskuje zadnji razred na osemletki v Križah: »Po osemletki se bom vpisala na srednjo elektrotehniško šolo, šibki tok. Kasneje pa bom šolanje najverjetneje nadaljevala na elektro fakulteti. Najbolj se zanimam za fiziko in matematiko. Domači bi sicer raje videli, da bi se vpisala na ekonomsko šolo ali na administrativno, vendar pa sedaj ne nasprotujejo. Zgled imam v sestri, ki opravlja delo v sorodni stroki.« Šolski center ZP Iskra Kranj bo lotos sprejel v elektrotehniški oddelek (šibki tok) 30 učencev in učenk. Pogoj za sprejem Je uspešno dokončana osemletka, uspešno opravljen psihotehnični preizkus ter zadovoljivo zdravstveno stanje. Prijave sprejemajo do 26. junija. Priložiti je treba zdravniško spričevalo, šolanje traja 4 lota, šola usposobi za poklic elektro tehnika ?-a šibki tok. Višina najnižjega osebnega dohodka Znano je stališče sindikata, da bi morale vse delovne in druge organizacije zagotoviti najnižje mesečne osebne dohodke v znesku 100.000 S din. Pri delavcih, ki prejemajo mesečno manj kot 100.000 S din, je ta predlog zbudil splošno pozornost. Glede teh stališč so tehtni in resni pomisleki. Nihče sicer nima nič proti, da bi se vsem delovnim ljudem zagotovil najnižji osebni dohodek 100.000 S din mesečno. Praksa namreč kaže, da so želje in gesla eno, uresničitev teh želja pa drugo, težje vprašanje. V kamniški občini je občinska skupščina za lansko leto priporočila, naj bi vsi zaposleni v občini prejemali več kot 80.000 S din mesečno. Vendar gospodarske organizacije tega priporočila niso mogle uresničiti. Septembra lani je bilo v kamniški občini še vedno prek 400 zaposlenih, kfi so prejemali manj kot 80.000 S din mesečno, marca letos pa je bilo takih še 150. V občini je še vedno 871 zaposlenih, ki prejemajo manj kot 100.000 S din. Zato so bili v Kamniku glede tega vprašanja previdni že pri sprejemanju resolucije o gibanju gospodarstva in družbenega razvoja občine za letošnje leto. V tem dokumentu ni več zapisano, koliko naj znaša najnižji osebni dohodek. Zakaj varati samega sebe in druge. »Sistem delitve dohodka naj bo stimulativen tako za posameznika kot za gospodarsko organizacijo, pri čemer je treba zagotoviti odločanje slehernega proizvajalca. Ugotavljanje rezultatov vloženega dela naj bo odsev objektivnih meril, osebni dohodek zaposlenih pa mora biti rezultat dobrega gospodarjenja tako gospodarske organizacije kot enote združenega dela,« je zapisano v resoluciji kamniške občine. J. Vldic Turistična sezona se je začela. Koliko bomo letos zaslužili s turizmom? Napovedi so ugodna, upajmo, da se bodo uresničile. — Foto: F. Perdan Govedoreja v Jugoslaviji Najpomembnejše mesto v živinoreji pri nas ima prav gotovo govedoreja. Po podatkih za leto 1968 je bilo na področju Jugoslavije 5,700.000 glav goveje živine, če domnevamo, da se v zadnjih desetih letih ni bistveno spremenil odnos med posameznimi pasmami, prevladuje v SFRJ domača pasma buša, predvsem v področjih južno od Save in Donave, s 45%. Zelo razširjeno je tudi simen-talsko govedo (24%), medtem ko je sivega goveda 7% in pinegavskega 4%. Razmeroma številna je tudi skupina križancev in raznih drugih pasem goveda (24%). Podatki so iz leta 1960, na splošno pa jim lahko dodamo pripombo, da smo v zadnjih desetih letih uvažali plemenite pasme in je zato pričakovati še nadaljnji premik v korist skupine križancev in drugih pasem goveda. Ekonomska vrednost goveda plemenitih uvoženih pasem je večja od domačega, saj hitreje dozoreva In daje več kvalitetnega mesa oziroma mleka. Vendar pa te živali potrebujejo več nege, medtem ko je domače govedo skromnejše in odpornejše. Ugodni so rezultati reje križancev domačega in uvoženega goveda. Domače govedo ima takšne genetične lastnosti, da daje razmeroma dosti mesa in mleka. Vendar pa se reja goveda vse bolj usmerja ali v rejo na meso ali pa na proizvodnjo mleka. Predvsem je vse bolj aktualna proizvodnja mleka, ki pa narašča prepočasi, da bi krila potrebe tržišča. Ob nekajkratnem dvigu mlečnosti v zadnjem desetletju opažamo namreč, da v SFRJ nezadržno pada število brejih krav in telic, kar Je očitno še posebno na družbenih posestvih. V letih od 1961 do 1971 se je na posestvih znižalo število krav in brejih telic za 50%. Pomnožila se je le čreda v okolici Beograda, predvsem zaradi ugodnega tržišča. Zanimivo je, da pokrivajo tržne potrebe v veliki meri (60%) družbena posestva, čeprav imajo v primerjavi z individualnimi proizvajalci veliko manjšo čredo krav in brejih telic. Vendar pa je zelo zanimiv tudi podatek, da 40 % tržnega mleka daje individualna proizvodnja, če upoštevamo, da privatni sektor oddaja na tržišče poprečno le 12 % mleka (višek mleka) ob razmeroma nizki poprečni mlečnosti (800—2.000 1 mleka, odvisno od pokrajin in republik). Dodati je treba, da dajejo družbena posestva 80 %' dobljenega mleka na tržišče in to pri poprečni mlečnosti 3800 litrov mleka letno na kravo. Ti podatki nakazujejo velike rezerve na področju proizvodnje mleka na individualnem sektorju in na motnost hitrega razvoja govedoreje v SFRJ. dr. S. Bavdek že mesec dni sameva porušen most v Poljčah. Nezavarovan in nevaren prometu. Ni pa nikogar, ki bi se pobrigal, da ga zavaruje ali pa dokončno popravi. Pustimo to in počakajmo na prometno ali kako drugo nesrečo, verjetno prej ne bo nič. — Foto: M. S. Zagotoviti minimalne štipendije Mladina Jeseniške občine je z zelo uspešno parado mladosti, ki Je bila v soboto, sklenila letošnje praznovanje meseca mladosti. V povorki je sodelovalo okoli 300 mladih, v kulturnem programu na igrišču Podmežakljo pa je mladince pozdravil sekretar Zveze mladine Stane Boštjančič, sodeloval pa je tudi pevski zbor Blaž Arnič, Oder mladih in člani folklornih skupin z Gori j, Podkorena in Kranjske gore. D. S. — Foto: B. Blenkuš Posvet kadrovikov iz delovnih organizacij, poverjenikov za poklicno usmerjanje na osnovnih šolah, predstavnikov študentov in Zavoda za zaposlovanje je bil ocenjen za več kot potreben. Udeleženci sestanka so razčistili nekatere nejasnosti okrog šolanja in usmerjanja mladine v škofjeloški občini. Predstavniki podjetij so pokazali za štipendiranje talentiranih učencev veliko razumevanje in bili pripravljeni prek posebnega sklada materialno pomagati tudi dijakom gimnazije. Na sestanku so udeleženci pretresli osnutek družbenega dogovora o štipendiranju in kreditiranju učencev in študentov, ki po dogovoru znaša-Pri življenjskih stroških študentov, ki po dogovoru znašajo v tekočem letu 50 din na mesec, bo treba upoštevati tu- Praznovanje občinskega praznika na Poljanah V ponedeljek, 7. junija, je bila v sejni sobi družbenopolitičnih organizacij na Jesenicah seja predsedstva občinske konference SZDL. člani predsedstva so razpravljali o poteku konferenc krajevnih organizacij SZDL, o pripravah na sklic konstituantne seje občinske konference, o praznovanju občinskega praznika in o predlogu družbenega dogovora o štipendiranju in kreditiranju učencev in dijakov. Na seji so sklenili, da bodo takoj po zaključku krajevnih konferenc sklicali sejo občinske konference, ki bo predvidoma 25. junija. Praznovanje občinskega praznika, ki bo letos predstavljalo glavno prireditev ob praznovanju 30-lctnice vstaje, se bo začelo s slavnostno sejo občinske skupščine v dvorani gledališča Tone Čufar. Na seji bodo podelili Čufarje-ve in Gregorčičeve plakete in druga priznanja, po seji pa si Sava nagradila mlade matematike Slovensko društvo matematikov, fizikov in astronomov in Zavod za šolstvo SRS organizirata že devet let zapored tekmovanje matematikov, učencev osnovnih šol. Namen teh tekmovanj je, da bi čim več učencev vzljubilo matematiko in njej sorodne predmete. Za taka srečanja se učenci največkrat pripravljajo v matematičnih krožkih na osnovnih šolah. Letošnje tekmovanje za kranjsko občino je bilo v soboto, 29. maja. Udeležilo se ga je 139 mladih matematikov, učencev šestega, sedmega in osmega razreda, pokrovitelj tekmovanja pa je bila tovarna Sava. Sobotna poteza tovarne ni prva, saj je že organizirala tekmovanje v pisanju spisov o tovarni, gimnazijci pa so se pomerili v znanju fizike. Udeleženci občinskega tekmovanja so bili izbrani na šolskih tekmovanjih, kjer so dobili najboljši bronasta Vegova priznanja. Na občinski preizkušnji so dobili učenci vsakega razreda po pet nalog. Strokovna komisija pa je izbrala najboljše reševalec. Med učenci šestega razreda je bil najboljši Silvo Žlebir iz Cerkelj, drugi je bil Janez Zlebir iz Cerkelj, tretji pa Vinko Mohorič iz osnovne šole Simon Jenko. V kategoriji učencev sedmih razredov je zmagala Irena Potočnik (France Prešeren), drugi je bil Go-razd Zupančič (Lucijan Seljak), tretje mesto pa si delita Irma Kern (Lucijan Seljak) in Janko Močnik iz Cerkelj. Med učenci osmih razredov je bil najboljši Janez Marinšek (France Prešeren) pred Francem Cilenškom (Stane Žagar), tretje mesto pa je komisija prisodila Eriki Aljančič (France Prešeren), Sandiju Trohi (Stane Žagar) in Smiljani Vončina (Simon Jenko). Sava je prvouvršče-nim iz vsakega razreda nakazala na hranilno knjižico GKB 300 dinarjev, drugouvr- ščenim 200 in tretjeuvrščenim 100 dinarjev. Nekateri pa so dobili tudi tolažilne nagrade; zračne blazine. Razen tega so v ponedeljek najboljši mladi matematiki obiskali pokrovitelja, tovarno Savo. Najprej so si ogledali tovarno, nato pa so jih pokrovitelji pogostili. Spregovoril jim je tudi direktor inž. Janez Beravs. Dejal je, da želi, da bi se učenci bolj odločali za tehnične poklice, ki jih kranjska industrija, in z njo Sava, potrebuje. Sava je pripravljena podpreti vsakega talentiranega učenca in mu med študijem nuditi posojilo ali štipendijo. S tem bo dobilo podjetje in ostala kranjska industrija mlade tehnične strokovnjake. J. Košnjek Predavanja za starše Na zadnji seji odbora DPM Javornik-Blejska Dobrava so imenovali osem uličnih poverjenikov organizacije, ker je število članstva v zadnjem času močno poraslo. Domenili so se, da bodo skupno z delavsko univerzo na Jesenicah pripravili v začetku šolskega leta več predavanj pod skup- nim naslovom šola za starše, člani odbora DPM Javornik-Blejska Dobrava si prizadevajo, da bi ob pomoči krajevnih in drugih organizacij čimveč otrok lahko letovalo v Novigradu, kjer ima DPM počitniški dom za otroke. D. Sedej bodo odborniki in drugi družbenopolitični delavci ogledali tiste objekte v občini, ki so jih zgradili letos in jih bodo odprli 1. avgusta, na občinski praznik. Na seji bodo sprejeli tudi akt o pobratenju Jesenic z Valjevom ali Bistrice v Ro-žu. V Valjevo je bilo med okupacijo izseljenih precej Jeseničanov in mesti sta žc vrsto let v stalnih prijateljskih stikih. Z Bistrico pa bi navezali stike kot s krajem iz zamejstva. Ob praznovanju 1. avgusta bodo žc v petek zvečer odprli razstavo Spomeniki skozi revolucijo, razstavo članov likovne sekcije DOLIK, razstavo jeseniškega Fotokluba in pripravili simbolične ognjemete. Največja prireditev pa bo v nedeljo na Poljanah nad Jesenicami. V kulturnem, športnem in zabavnem programu bodo nastopili člani teritorialnih enot, recitatorji, godba na pihala, pevski zbor, delovne organizacije pa bodo priredile več rekreacijskih športnih prireditev. V zabavnem programu bosta sodelovala narodno zabavni in bcat ansambel. V razpravi k predlogu o kreditiranju in štipendiranju učencev in dijakov so člani predsedstva menili, da pri tem nastaja več problemov, ki bi jih morali rešiti in upoštevati. Pri usmerjanju mladih v poklice bi morali vključiti tudi Zavod za zaposlovanje. Na seji so podprli tudi predlog z regionalnega posveta gorenjskih občin, da v zvezno konferenco imenujejo dva kandidata: dr. Iztoka Žagarja in Zoro Šcmrl. D. Sedej di oddaljenost štipendistov od kraja šolanja. V prihodnjih dveh tednih bodo dogovor o štipendiranju obravnavali tudi samoupravni organi v delovnih organizacijah in svoje pripombe dostavili občinski skupščini. Omenjeni akt ne bo oviral podjetij pri podeljevanju višjih štipendij kot jih predvideva dogovor. Razlika med polovico dohodka na člana družine in predvidenim življenjskim standardom študenta naj bi predstavljala samo minimalni znesek sleherne štipendije. Slednje se morajo tudi vsako leto prilagajati realnim stroškom šolanja. A. Igličar Vika Konic, sestra Vika iz bolnišnice za tuberkulozne in pljučne bolezni z Golnika, je pred nekaj dnevi odšla v pokoj. Pred osemindvajsetimi leti je prišla na Golnik kot bolniška strežnica in od tedaj je bilo vse njeno življenje izpolnjeno s skrbjo za bolnega človeka. Začela je na otroškem oddelku, nadaljevala z delom na oddelku za tu-berkulozne bolnike in odšla v pokoj na pulmološkem oddelku. 1947. leta se je vpisala v bolničarsko šolo, pred desetimi leti pa je končala dopolnilno šolo za medicinske sestre. »Delo v bolnišnici je veliko lažje, kot je bilo tedaj, košem začela. Imam vedno več zdravil, dovolj instrumentov, sodobno opremo. Bolnikom lahko veliko hitreje, laže in bolj uspešno pomagamo. Kaj bom delala sedaj, ko sem v pokoju? V letih, ko sem hodila v službo, sem nakupila veliko knjig, a nisem nikdar imela časa, da bi jih prebrala. Mislim, da bo to sedaj prišlo na vrsto. T atn, kjer stanujem, je veliko majhnih otrok. Popazila bom nanje, ko mamice ne bodo utegnile. Rada bi tudi obiskala nekatere sosednje dežele.« — junija iki dom. Računajo, Vedno bolj priljubljeno jezero črnava v Preddvora. — Foto: B. Malovrh Gamsov raj nad Bašljem se bo razširil Kraj ni neznan, le da ga sedaj nekateri bolj poznajo pod imenom Počitniški dom Rade Končar Bašelj. 750 metrov nad morjem ležeče gostišče privablja v lepih in sončnih dneh toliko gostov, da je že pretesno. Čeprav je Gamsov raj počitniški dom tovarne Rade Končar iz Zagreba, je namenjen tudi drugim gostom. Obiskovalce pa precej moti težaven dostop, saj je cesta od Zgornje Bele dalje makadamska in zbita, posebno odsek od Bašlja do počitniškega doma. Gamsov raj je postal pretesen. Ima 70 ležišč v domu in vikend hišicah, v restavraciji pa je 45 sedežev. To je premalo, posebno če pomislimo, da nad Bašelj ne hodijo letovat samo delavci tovarne Rade Končar, temveč tudi otroci iz Zagreba, Reke, Splita, Zrcn janina, Subotice itd., kdaj pa še mladina iz bližnjih krajev, otroci kranjskih osemletk pa na izlete. Idejni načrt za preureditev Gamsovega raja je že izdelan. Razširitev bo veljala okrog 50 milijonov starih dinarjev. V načrtu imajo povečanje kuhinje in restavracije, parkirnih prostorov ter rekreacijskega središča v malem, v okviru katerega bo bazen, igrišča za odrasle in otroke ter manjša smučarska vlečnica. UrediH bodo tudi parkirne prostore, ki so sedaj velik problem. Na to jih stalno opozarja občinska inšpekcija. Za te namen« bi radi odkupili okoliška zemljišča, vendar cena nI ugodna in bodo morali da kraja izkoristiti sedanji prostor. Ker stoji počitniški dom na nevarnem terenu, si bodo pomagali s sistemom škarp in s tem izravnali teren. Kot rečeno, načrt je izdelan, samoupravni organi zagrebška tovarne pa so že sklenili, da se z rekonstrkcijo začne in sicer na začetku prihodnjega leta. če bo šlo vse po načrtu, bodo glavna dela končana ž« jeseni. Restavracija bo imela okrog 100 sedežev, število ležišč bo ostalo isto, le da bodal sobe sodobne je opremljene* Naj povemo, da so lani t Gamsovem raju zabeležU 3500 prenočitev. J. Košnjek ODEJA tovarna prešitih odej Škofja Loka Zaradi razširitve proizvodnje iščemo naslednje sodelavce: 1. tekstilnega tehnika za delo v pripravi dela 2. trgovskega pomočnika za delo v skladišču gotovih izdelkov Pogoj: dveletna praksa — prednost ima konfekcijska smer. Poskusno delo je 60 dni. S stanovanjem ne razpolagamo. Pismene ponudbe sprejemamo 15 dni na gornji naslov, lahko pa se javite osebno v tovarni. XXI. mednarodni gorenjski sejem v Kranju od 6. -17. VI11. Deset hektarjev ali več ? Zemljiški maksimum, ki določa, da ima kmet lahko največ deset hektarjev obdelovalne zemlje, je star več kot 20 let. V tem času se je na naših kmetijah marsikaj spremenilo, pa tudi znanstveni in tehnični razvoj je šel svojo pot. Danes ima v Sloveniji že 8000 kmetij traktorje in 20.000 kmetij ročne motorne kosilnice. Nekateri kmetje pa imajo že samona-kladalne prikolice, kombajne, prevetrovalne naprave, hleve na sistem odplakovanja Itd. Gospodarska zbornica SRS je sprejela pred kratkim dolgoročni razvojni program kmetijstva, ki pravi, da bomo v republiki postopoma preusmerili 40.000 kmetij, ki bodo postale tržni proizvajalci. Zato kmetje zahtevajo, da bi imeli vsaj 20 hektarjev obdelovalne zemlje, ker bi bila le na taki površini strojna obdelava rentabilna. Teze za novi zakon o združevanju kmetov sprostitve zemljiškega maksimuma ne predvidevajo. Na tem področ- ju lahko pričakujemo veliko več od republiškega zakona o zemljiščih, ki bi to področje urejeval bolj konkretno. Zakonske teze se torej ne razlikujejo od ustavnega določila, ki pravi, da kmet ne sme imeti več kakor 10 hektarjev obdelovalne zemlje. Nov domači kombajn Letos se bo na našem tržišču pojavil nov kombajn »Zmaj 125«, ki je doslej največji domači kombajn. Uporabljala ga bodo velika kme- tij sika posestva in po kvaliteti ne bo zaostajal za podobnimi uvoženimi. S tem novim kombajnom bo tovarna Zmaj obogatila svoj proizvodni program. — Jk Ustanovitev hranilno-kreditne službe Jutri bo na Gozdnem gospodarstvu v Kranju seja odbora in pododborov h rani 1-nokreditne službe pri kranjskem Gozdnem gospodarstvu. Na seji bodo obravnavali pogoje za razpis kredita ter izvolili predsednika osrednjega kreditnega odbora ter predsednike pododborov. -jk Suša pregnana Deževje, ki je bilo v zadnjih dneh maja in prvih dneh junija, je v zadnjem trenutku rešilo kmetijske posevke, saj je suša že resno ogrožala kmetijsko letino. V velikem delu Vojvodine je padlo 30 do 40 mm padavin, ki so zelo koristile. Vremenoslovci napovedujejo še nove padavine. Zadnje deževje tako spet obeta rekordno letino. Pričakujejo, da bodo v Vojvodini in Banatu letos pridelali okrog 4,8 milijona ton pšenice ter 8,5 milijona ton koruze. Iz Hrvatske prihajajo drugačne govorice. Strokovnjaki sicer pravijo, da je zadnji dež koristil, vendar je na nekaterih področjih tudi škodil. -jk KMETIJSKO GOSPODARSTVO Škofja Loka SPREJME VEC VAJENCEV ZA VSE MESARSKE POKLICE za poklic mesar se-kač z uspešno končano osemletko, za poklic predelovalec in klavec pa z uspešno končanimi 6 razredi osemletke KV MESAR SEKAČ za mesnico na Bledu NK DELAVCE v mesno predelavo (lahko ženske) in na klavnico NK DELAVCE v tovarno močnih krmil TRAKTORISTE in POLJEDELCE Interesenti naj pošljejo prijave na naslov: Kmetijsko gospodarstvo škofja Loka, Mestni trg 20. Rok za oddajo prijav je 15 dni po objavi oglasa. Na Gorenjskem je sezona košnje v pravem razmahu, čeprav od časa do Časa ponagaja vreme. Taki prizori zato niso redki, saj je seno v kozolcu še najbolj na varnem. —• Foto: B. Blenkui Možne so le nekatere izjeme, in to predvsem v manj rodovitnih krajih, kjer ima kmet lahko do 15 hektarjev obdelovalne zemlje. Komisija za revizijo zakonov s področja družbene in zasebne lastnine zemljišča pa meni, da bi moral biti novi republiški zakon o zemljiščih bolj prožen kot predvidevajo teze. Predvsem bi morali bolj upoštevati posebnosti gorskih kmetij, kjer še vedno prevladuje ekstenzivna proizvodnja. O tem govori tudi 23. ustavni amandma, ki pravi, da lahko zakon določi višji maksimum za hribovska in gorska kmečka posestva. Tistim kmetom, ki bodo želeli obdelovati več zemlje, bo to omogočil že omenjeni republiški zakon o zemljiščih, in sicer z zakupom. Prav tako jim je treba omogočiti, da na osnovi zakupnih razmerij, ki jih bo določila republika, obdelujejo tudi zemljo kmetijskih delovnih organizacij in občin. Z razvojem takšnih oblik združevanja b] prehajali postopoma na sodobnejše oblike kmetijske proizvodnje. To bi pomenilo hitrejše vključevanje kmeta v socialistično kmetijsko blagovno proizvodnjo. In še eno prednost ima zakupništvo. Vsaj delno bi lahko rešili problem zapuščenih kmetij in kmetij, na katerih delajo ostareli ljudje, ki niso več kos racionalni proizvodnji. Kmetijski zakonodajalci sodijo, da bi morali v ta namen pri občinah ustanoviti posebne zemljiške sklade, v katerih naj bi bila zemlja zapuščenih kmetij, kmetij ostarelih kmetov in ostala obdelovalna zemlja nad zemljiškim maksimumom. To zemljo bi potem občine dajale v zakup kmetom bi kmetijskim organizacijam. Z odkupnino bi lahko plačali zemljo ostarelim kmetom in krili izdatke za njihovo socialno varstvo. Sposobnim kmetom pa bomo morali zakup vsekakor omogočiti. Teze o združevanju kmetov nadalje pravijo, da se obdelovalna zemlja sme dati v zakup, vendar zakupljena zemlja z lastnimi obdelovalnimi površinami kmeta ne sme preseči zemljiškega maksimuma. Tako strogo določilo bi morali omiliti vsaj tako, da se v zakup vzeta zemlja ne bi štela v zemljiški maksimum, saj zakupništvo ni sprememba lastnine, temveč le oblika gospodarjenja z zemljišči. Takšnega mnenja Je tudi komisija za revizijo zakonov s področja družbene In zasebne lastnine zemljišča in zato pričakujemo, da bo tako mnenje prevladalo tudi v zakonu. J. Košnjek Zgodnje odstavljanje pujskov Pri opisanem načinu vzreje dokončno odstavimo v starosti 5 tednov, ko so težki vsaj 10 kg. Nekaj dni po odstavitvi postanejo pujski požrešni. Zaradi nevarnosti prena-žrtja in drisk je treba V tem času dajati odmerjene obroke hrane. V času odstavljanja, pujski ne smejo biti izpostavljeni nenadnim in posebnim spremembam okolja (npr. prevoz) in vzrejnemu sistemu mora biti prirejen tudi načrt cepljenja pujskov, če je vse v redu, cepimo pujske štiri tedne po odstavitvi, v primeru ogroženosti pa 10 dni po rojstvu. Merjaščke sko-pimo od 10—15 dneva po rojstvu. V času odstavljanja pujski lahko zbole za raznimi kužnimi boleznimi, občutljivi pa so tudi za parazi-tarne bolezni (pljučni in črevesni paraziti) ter na pomanjkanje vitaminov (rahitls) in mineralov (anemija). Pomanjkanje vitaminov preprečimo najlaže posredno, če vbrizgamo svinjam vitamine A, D In E, ki jih pujski prejemajo nato s sesanjem. O preprečevanju anemije pujskov smo že pisali (Glas 25. 3. 1970). Pri pujsku je železo najpomembnejši dejavnik pri razvijanju rdečih krvničk v zgodnjem poporodnem času. Po rojstvu namreč pade število eritrocitov, kot tudi vrednost krvnega barvila hemoglobina. Vendar pa 3 dni star pujsek zelo popravi krvno sliko, če mu vbrizgamo železov de-kstran. V nasprotnem primeru pride do počasnega toda nezadržnega razvijanja anemije, ki postane kritična pri tri tedne starih pujskih. Zato je najprimerneje vbrizgati železovo raztopino tri dni starim pujskom, če vbrizgamo pujskom železovo raztopino prej, to je tekom 48 ur po rojstvu, se tudi popravi krvna slika, vendar ne takoj. Jetra novorojenega pujska namreč v prvih 48 urah še ne delujejo popolnoma in ne morejo izkoristiti železa. Vendar železo tudi v tem primeru ni izgubljeno, temveč se izkoristi za vgrajevanje v hemoglobin šele od tretjega dneva naprej. Nekateri pripore^ čajo vbrizganje železove raztopine pujskom kasneje, ko tudi koristi. Vendar pa tedaj s tem odstranjujemo že nastalo anemijo, medtem ko injekcija drugi do tretji dan po rojstvu preprečuje anemijo še precm se razvije. dr. S. Bavdek PL^Za DE lotu- Mallorca — Španija v malem Bikoborbe, turistična atrakcija in strast Špancev programu smo si v J* nedeljo popoldne ogledali največjo špansko Posebnost — bikoborbe. Za 4_10 pezet, dobrih deset starih tisočakov, smo imeli vračunan prevoz iz Ciudad Jardina £° arene Plaza de Toros v pajxni s posebnim avtobusom, °oisk enega od znamenitejših «>kalov — španske kleti, kjer s° nam ponudili špansko na-^onalno pijačo — sangrio (mešanica črnega vina, konjaka in piva), in vstopnico za pikoborbe. Sicer precej »drag Pas«, kj so se ga nekateri raje odrekli in šli pohaj ait dolgih peščemih plažah, r^a večina je le želeila videti ^° enkratno zanimivost. Biti Španiji in ne izkoristiti te Prožnosti, bi bil resda sko-vaJ greh, so dejali tudi tisti rcneži, ki jih je sprva vi-r°fa cena spravila v slabo v°ljo. To je bil obenem prvi ogled glavneda mesta Mallor-ce Palme. Toda p zanimivostih in vtisih o tem velikem pristaniškem mestu pozneje. V vročem sončnem popoldnevu so številni avtobusi, osebni avtomobili in taksiji drveli proti areni. Vse ulice in dohodi k veličastnemu obzidju velike Plaze de Toros so bile dobesedno zagozdene z vozili in pisano množico prerivajo-čih se ljudi, radovednih turistov vseh mogočih narodnosti in ras ter temperamentnih domačinov. Vrvež, kričanje in vzdušje pri vhodih, kjer so z velikim naporom delali red maloštevilni policaji, je bil še najbolj podoben tistemu, ki ga na redke čase lahko doživimo le ob največjih nogometnih derbi jih okoli beograjskih stadionov. Na stotine preznojenih prodajalcev sombrerov, matadorskih klobukov, prospektov, spominkov, coca-colc, sladoleda, plastičnih blazin za sedenje na tribunah se je mešalo med množico in na ves glas vsilje- Novo! Vsem, ki zidajo ali še bodo, sporočamo, da imamo poleg ostalega gradbenega materiala v zalogi tudi: dimne tuljave 15 X 15, 17 X 17 In 20 X 20 porolit (votlake) 3 in 4 cm ter stekleno opeko (prozorno belo in v barvah) Veleželeznina Merkur PE KURIVO Kranj valo svojo robo za drage denarje, in to še kar uspešno. Zlasti tujci so se težko izognili nadležnim prodajalcem preden so prišli do vhoda. Če pa se jim je posrečilo, so prišli drugi prodajalci, ki so hodili po tribunah in skrbeli, da nisi bil miren dokler ni bila narejena kupčija. Na tribune so vodili številni vhodi in tudi ob teh so bili kioski s spominki in razglednicami. Povsod sama trgovina in povsod si se hote ali nehote lahko znebil pezet. Arena za 50.000 gledalcev Plaza de Toros je stara kamnita, koloseju podobna zgradba z okroglo areno, okoli katere so kamniitne tribune za najmanj 50.000 gledalcev. Dno arene je posuto z opečno rdečim peskom obeleženo z dvema belima krogoma in obdano z živordečo obarvano, meter in pol visoko leseno ograjo. Vhodi v ograji, teh je pet ali šest, so zaščiteni s posebno pregrado, za katere se umaknejo bikoborci pred pobesnelim bikom. Za imenitnejše gledalec so namenjene posebne lože z žametnimi pregrinjali na tribuni in visoko na galerijah, ki so polne raznobarvnih reklamnih napisov in zastav. Na osrednjem stolpu, kjer je glavna loža, vihra ru-meno-rdeča španska zastava, na nasprotnem koncu pa je prostor za godbo na pihala, ki krajša čas pred začetkom bikoborb. Tu je tudi trobentač, ki po utrjenih pravilih daje znamenja za posamezne faze borbe. Toreadorjl — biki — publika Ob petih popoldne se je na znamenje s trobento ob bučnem navdušenju gledalcev — večina je imela na glavi pravkar kupljene sombrere in klobuke — začelo. Na čelu povorke so korakali trije glavni bikoborci, oblečeni v tradicionalna, z zlatimi in srebrnimi vezi, raznobarvna oblačila. To nedeljo je bil glavni junak znani seviljski bikoborec Ju-lian Garcia, oblečen v rdečo z zlatom vezeno oblačilo, levo v zelenem in desno v modrem oblečena borca, sta bila očitno v senci prvega. Za glavno trojico, to so matadorji, so se zvrstili štirje pikadorji, s kopjem na konjih, nato šest banderillerov s kratkimi okrašenimi puščicami in za njimi šest toreadorjev-pripravnikov ali pomočnikov matadorjev. Za pisano oblečenimi bikoborci je skupina pomožnih delavcev pripeljala na povodcu par krepkih s trakovi okrašenih konj, ki bodo odvlekli ubitega bika iz arene. Po kratkem predstavljanju prek zvočnika se je vsa ekipa spet dostojanstveno umaknila. Zdaj se je na znamenje trobente končno začel težko pričakovani trenutek. Izza ograje je naenkrat pridivjal velik črn bik in se zakadil v prvega toreadorja, ki je z rdečim ogrinjalom lahkotno odskočili. V areni so se že pojavili trije drugi toreadorji in z ogrinjali dražili bika, ki se je besen zaletaval zdaj v enega zdaj v drugega. Le-ti pa so se spretno izmikali ali pa, če je bila nevarnost očitna, pobegnili za ograjo. Njihova naloga je bila, da čimbolj zd raž i jo že tako besno žival. Mimogrede naj omenim, da bike za bikoborbe vadijo že od »malih nog«. Nekaj časa pred nastopom jih urijo v temnem prostoru in jih navajajo zgolj na spoznavanj« rdeče barve. Tako ne razlila*' jejo nobenih drugih ban. Razen tega pa jih imajo, preden jih spustijo v areno, zaprte v temi, tako da takoj pobesnijo, ko pridejo na svetlobo. Po nekaj minutah na menje trobente stopijo v ato-cijo pikadorji. Konj je obložen z debelim blazinastint oklepom. Oči mu zavežejo s rdečo ruto. Pikador ima na nogah kovinski oklep, v rokah pa tri in pol do štiri meter dolgo kopje. Bik so navadno sam zapodi v konja, če ne, ga k temu pripravijo toreadorji-pripiavniki s svojimi rdečimi ogrinjali. Pikador mora zabosti kopje točno v hrbtenico vrh pleč. S tem povzroči ši>roko rano, v katero vse bolj suva kopje, čira bolj bik rine v konja. Za nas, ki nismo vajeni takšnih pr> zorov, je bil pogled na takšno borbo vse prej kot privlačen, Prej bi lahko rekli, da je bilo to krvoločno trpinčenje živali, ki je bolj in bolj besnela in že pihala z gobca krvavo peno. Domačini, pa tudi večina tujcev, so vso stvar jemali čisto normalno, športno, bi rekol. Na naslednje znamenje sta pritekla v areno dva vitka badeniillera, ki sta v teku zapičila proti njuna sopihajočemu biku prav v rano na hrbtu okrašene puščice. To sta oba storila iav rodno vešče v vsaki roki a eno puščico. Tako je bik besnel z zapičenimi štirimi, sko* raj meter dolgimi raznoban* nimi puščicami in se podfl brezglavo za vsakim torea-dorjem. mam ari ~7 -K.f i-\ —-- 18 avgusta V ŠK0FJI LOKI Za vse, ki bodo do 31. julija vezali 2000 din za 1 leto 1000 din za 2 leti ali v tem času obnovili vezavo. Kranj — Radovljica — Tržič — Bled Jesenice — Škofja Loka — Železniki BO Klinar Aprilsko sporočilo 1941 ■ I Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Serben) Češke čete so hotele to preprečiti in se zapletle v spopade z Vološinovimi oddelki, dokler niso zvedele da so mejo prekoračile madžarske enote. Tedaj, bilo je četrt čez enajsto dopoldan, je Vološino-va vlada s telegramom zaprosila nemško vlado za intervencijo pri Horthvju, da bi Madžarska ustavila svoje prodiranje in zapustila že zasedeno ozemlje. Ob pol dvanajstih pa je Madžarska (seveda v dogovoru z Nemčijo) z ultimatom terjala od Vološina, da prisili češko vojsko k umiku iz Podkarpatske Ukrajine v roku 24 ur. Zdaj se je Vološin obrnil naravnost na Hitlerja in druge podpisnice munchenskega sporazuma za pomoč ali pa se bo skupaj s češko vojsko postavil napadalcem po robu, pa četudi bi se Madžarom pridružili še Poljaki. Toda že naslednji dan je Vološin zaprosil, naj bi Podkarpatska Ukrajina postala nemški protektorat, v primeru pa, da bi madžarske čete ne ustavile svojega prodiranja, bo zaprosil Romunijo, naj zasede Podkarpatsko Ukrajino s svojimi četami. Ze zvečer istega dne pa je ponujal madžarski vladi »večno prijateljstvo in iskreno sodelovanje«, če bi Madžarska deželi zagotovila neodvisnost, a je prejel samo ultimat, naj do osme zvečer izroči vso upravno in eksekutivno oblast madžarskim okupacijskim četam. V Pragi sami so potekali dogodki od 14. marca 1939 v naslednjem zaporedju. Nekdanji Hitlerjev občudovalec Chvvalkovskv je zaman iskal člane nemškega poslaništva. Ni mu kazalo drugega, kakor da je v zasebnem stanovanju nemškega odpravnika poslov napisal sporočilo s prošnjo, naj ga takoj izroče odpravniku, čim bo prišel. Odpravnik je bil v skladu s Hitlerjevim ukazom skrit in je sporočilo takoj prebral čim je Chvvalkovskv odšel. V sporočilu je Chvvalkovskv prosil odpravnika, da bi omogočil takojšen osebni sestanek češkega predsednika Hache s Hitlerjem. To je nemški odpravnik poslov takoj sporočil v Berlin. Hitler, ki je že dal ukaz za zasedbo Češke, je privolil z obratnim telegramom, tako da sta Hacha in Chvvalkovskv že popoldan 14. marca s posebnim brzovlakom odpotovala v Berlin, ne da bi slutila, da so prav ta hip nemške čete prestopile češko mejo in prodirale na ozemlje proti Moravski Ostravi, kjer se je nahajala pomembna težka češka industrija. To je Hacha zvedel šele od češkega poslanika v Berlinu kot prvo novico, čim je dvajset minut pred enajsto zvečer izstopil iz posebngca vlaka na Anhalter Banhofu v središču Berlina. S to novico je šestinšestdeset-letni Hacha potem obšel častno nemško četo, s katero so ga sprejeli kot v posmeh, nato pa ga odpeljali v hotel Adlon, kjer ga je Hitler pustil nalašč čakati do ene zjutraj, ko so ga prišli iskat in mu sporočili, da ga Hitler pričakuje v državni pisarni (v Reichskanzlei). Pred Hitlerjevo državno pisarno je moral Chvvalkovskv vnovič obiti častno četo in šele potem sta smela on in Cwalkovsky pred Hitlerja, ki ju je pričakoval skupaj z Ribbentropom, G3-ringom, Keitlom, Meisnerjem in drugimi uradniki zunanjepolitičnega urada v neki dvorani, prav nič primerni za pogovor, ki je vsaj od Hache in Chwalkovskega terjal ogromen duševni napor in polno koncentracijo misli kakršno človek lahko doseže samo v manjšem, za resen in odgovoren pogovor primernem prostoru. Takega pogovora pa Hitler, ki je že vse odločil in ki se ni nameraval o svoji odločitvi pogovarjati ali jo celo preklicati, ni potreboval. Pustil je Haeho, ki se je Hitlerju najprej predstavil s pripovedjo svojega poklicnega življenjepisa (pravnik ki so mu naložili na starost težko politično nalogo itd.), potem pa je rekel, da veruje, da je usoda češkoslovaške pri Hitlerju v dobrih rokah in prešel na politične probleme, pri tem pa posvaril Hitlerja pred Slovaki, češ da bo nad Slovaki razočaran in da on sam za Slovaki, če nočejo več živeti v skupni državi s Cehi, ne bo potočil niti solze. Hitler je cinično (besede so bile cinične, čeprav je igral vljudnost) obžaloval, da se je Hacha moral pri svoji 'tako visoki starosti' potruditi v Berlin, toda po daljšem preudarku je davi kljub temu prišel do zaključka, da bi bil lahko pogovor s Hacho koristen, to se pravi: koristen za Češko, saj je šlo samo še za ure, preden bi Nemčija s svojo silo posegla v češke dogodke. »Hacha in Chwalkovsky sta sedela kot okame-nela na svojih stolih ob Hitlerjevih besedah. Samo po očeh si lahko vedel, da sta še liva človeka. Morala sta občutiti izredno hud udarec, ko sta slišala iz Hitlerjevih ust, da je za njuno državo napočil konec. Iz Prage sta se odpeljala še polna upanja, da se bosta lahko s Hitlerjem za usodo ČSR še pogajala,« piše v svojih spominih na to srečanje Hitlerjev tolmač Paul Schmidt. Hitler se je seveda pritoževal nad 'nemiri in zločini, nad splošnim neredom v CSR, valil krivdo na Benešovo vladavino in kurs njegovega plu-tokratsko-boljševiške politike, kakor se je Hitler na splošno rad izražal, kadar je metal Zahod in Sovjetsko zvezo v en koš. Mislil je, da se bo po Beneševem padcu stvar obrnila na bolje. »Pa se ni,« je poudaril. »Zopet je vse tako kakor takrat. Tega pa ne more trpeti. Zato je minulo nedeljo pustil pasti kocko, se je izrazil cezarsko. (»So sind bei mir am letzten Sonntag die VVurfel gcrallcn!«) Poklical je namreč madžarskega veleposlanika in mu rekel, da ne bo več ščitil te dežele ... Naj za red in zaščito pred nemiri poskr-be nemške čete, ki jim je dal ukaz, naj zasedejo CSR in jo vključijo v nemški Reich, a če bi naletele na odpor, naj ga brezobzirno zaduše in stro. »V tem trenutku, prav v tem trenutku doživljamo zgodovinski preokret«, je poudaril in napovedal, da čez dva dni ne bo več češkoslovaške armade, zaključil pa s cinizmom, da ima .sočutje s češkim ljudstvom' in postavil Hacho pred izbiro: ali dopustiti, da bo češko stri z neizprosno nemško silo in jo utopil v krvi ali pa naj Hacha podpiše dokument, da izroča 'usodo ČSR z vsem zaupanjem v roke Fiihrcrja Velike Nemčije'. »Skoro sram me je povedati, da pride na vsak češki bataljon najmanj ena nemška divizija,« je Hitler pestil Hacho z ogromno premočjo nemške vojske. Tudi Goring je 'obžaloval' moč nemškega letalstva, če bi mu moral ukazati, naj »zravna z zemljo lepo Prago z enim samim naletom, da bi tako dal nauk tudi Angležem in Francozom, kaj se bo zgodilo s Parizom in Londonom in drugimi francoskimi in angleškimi mesti, če bi se ti dve državi zaradi ČSR zapletli v vojno', česar pa se mu ni bilo treba bati, ne njemu, ne Hitlerju, saj sta že dolgo govorila, da mora postati 'Nemčija trdnjava proti boljševizmu'. Pred 'boljševizmom' pa sta trepetali tudi tedanja francoska in prav tako angleška vlada, saj bi drugače ne gledali njemu in Mussoliniju tako skozi prste, ko sta že od leta 1936 uničila 'boljševizem' tudi v Španiji. Tudi tam je bila fašistična zmaga le še vprašanje ur. Rdeči prostovoljci so že morali zapustiti Španijo, medtem ko so se italijanske in nemške enote, ki so podpirale Franca in mu zmago omogočile, še vedno nahajale tam čeprav bi se morale umakniti istočasno z internacionalnimi rdečimi brigadami. Ostale so po tihem sporazumu z Londonom in Parizom, saj bi se Franco brez njih ne mogel obdržati. Ko bo Praga v nemških rokah, bo padel tudi Madrid! Ne, ne! Zahod ga pri njegovih podvigih ne bo oviral. O tem je bil Hitler že popolnoma prepričan. .. Zato je lahko po mili volji obdeloval tale dva Čeha, od katerih je bil eden njegov dolgolet- ni oboževalec in morda celo to zimo sanjaril, da bo postal češkoslovaški fiihrer. Hitler pa ni samo grozil. Hinavsko je govoril, da bo Češka pod njegovim varstvom in njegovega tisočletnega Reicha 'čez petdeset let prav blagoslovljena dežela'. Nemčija je 'lahko prav tako, kakor je močna in neizprosna, tudi velikodušna'. Češka bi 'morda lahko obdržala svojega državnega glavarja', zakaj: »Moji principi, ki jih hočem doseči, tvorijo podlago za zadovoljitev tega ozemlja za dolga prihodnja stoletja,« je Hitler igral preroka, kakor ga je rad igral tudi pred Nemci, ko jim je zagotavljal, da so 'nadljudje', poklicani, da zagospodarijo 'podljudem' na vsem svetu. Od Hache je terjal samo podpis pod dokument, da Hacha 'izroča s polnim zaupanjem usodo češke v roke Fiihrerja nemškega Reicha', in seveda tudi ukaz, da se 'češka vojska ne sme nikjer postaviti nemškim četam po robu'. Med tem pogovorom je češkoslovaški minister-ski predsednik dr. Hacha doživel srčni napad. Ta napad ni bil hlinjcn, saj je Hacha že dolgo bolehal na srcu. Hitler je dal poklicati svojega osebnega zdravnika, da bi Hachi dal injekcijo, ki pa se je je Hacha branil, a ga je Hitler le prisilil, da jo je sprejel in prišel k sebi. Potem so se pogovori nadaljevali (če Hitlerjev pritisk na Hacho lahko tako imenujemo) vse do štirih zjutraj, ko sta Hacha in Chvvalkovskv Hitlerjev" diktat podpisala. Usoda Češkoslovaške je bila zapečatena. Podkarpatsko Ukrajino so zasedli Madžari, tešinsko ozemlje so že za časa Hitlerjeve okupacije Sude-tov marca 1938 zasedli Poljaki, Slovaška se je oklicala za 'samostojno' državo in postala pri nas vzgled Koroščevemu klerofašizmu. češko in Moravsko pa so Nemci okupirali in jo na novem zemljevidu Nemčije zaznamovali kot 'Protektorat Bohmen und Mahren'. Spominjam se globoke potrtosti, ki je tiste marčeve dni leta 1939 zajela mlade ljudi pri nas. Filmski tedniki so prikazovali Hitlerjev zmagoslavni sprevod v Pragi. Tam je hotel obiskati 'ranjene Nemce, pripadnike nemške manjšine in žrtve češkega nasilja', pa jih v praških ne v drugih bolnišnicah na Češkem ni mogel najti. Hitler je užival zmagoslavje. Smehljal se je nemočnemu ogorčenje svetovnega tiska nad njegovim dejanjem. »So Francozi mobilizirali? Je dobila britanska mornarica ukaz bojne pripravljenosti? Vidite, nihče se ni zganil. Vedel sem. V štirinajstih dneh ne bo o tem govoril noben človek več v Evropi razen komunistov. Ti pa so sovražniki evropske civilizacije. Evropski tisk bo kmalu pisal, da sem z zasedbo Češke obvaroval Evropo pred vdorom boljševizma,« je govoril v zasebnem krogu in v krogu nemških časnikarjev, ki o tem takrat seveda niso pisali, in so se tega spomnili šele v letih po drugi svetovni vojni, kakor na primer Erich Kordt v svojih spominih. Na Zahodu — v Angliji in Franciji — so vlade sicer obsodile Hitlerjevo dejanje, toda samo z besedami, ne pa z dejanjem. »Svetovna javnost je doživela s strani Nemčije trši udarec kakor kdaj kol i poprej,« je v britanskem parlamentu ločil krokodilske solze sokrivec za Hitlerjevo uničenje ČSR Chamberlain 17. marca 1939. »Ali lahko vsaj zdaj upamo, da se bo gospod Hitler držal sporazumov in pogodb in da jih ne bo prelomil, kakor je prelomil svečana in večkrat izražena zagotovila pred sklenitvijo munchenskega sporazuma. Mu bomo mogli splo° še kaj verjeti?« Tako nekako je govoril Chamberlain in s tern priznal indirektno tudi polom svoje politike in prihajajoči konec svoje politične kariere. Tud1 Daladier je priznal polom francoske diplomacije, ko je izjavil nemškemu poslaniku v Parizu: »Hitler me je prelisičil. Napravil me je zasmeh3 vrednega,« od francoskega parlamenta pa ic/a* hteval pooblastila zase, da bi Francija pospeši'3 izpopolnitev lastne oborožitve in se pripravila na obrambo, v zunanji politiki pa so se začeli V°=^. vori med Francijo in Anglijo, kako bi zase itih Poljsko, ki se je udeležila sama ropa proti c^^' in Romunijo. KREDA — 9. junija 1971 Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE - IN RAZCESTJA) 214 IV. DEL _ »Priče?« zaskrbi Stefi. To bi bili lahko stavci iz tržaških tiskarn, nekdanji moževi prijatelji. Toda teh ni več. Prus Kbrger je še živ. Med vojno je celo pisal Francu iz Švice. Toda, bogve kje se klati zdaj ta, večni potepuh? Najboljši priči bi bili Bajberle in Bajberlova. Toda Bajber-le je mrtev, Bajberlova pa, če še živi, je v umobolnici, odkar je zvedela za sinovo smrt, ki so ga ji na smrt pretepli mladi fašistični razgrajači. Samo sobarica Fani iz tržaškega hotela »Central« bi še lahko pričala. In potem gospa iz restavracije Rosenhof v Grazu. Tudi ta mora še biti živa. Ta bi morda vedela povedati celo kaj več o Fe-derlu. Lahko bo pričala. Samo pisati ji bo morala in jo prositi, ker v Graz sama ne bo utegnila. Pa njeni domači, če bo njihove izjave sodišče Upoštevalo. »Dvoje prič bo zadoščalo.« »In potem hranim tudi izrezke iz časnikov, ki so poročali, kako mi je tašča hotela iztrgati sina. Morda bi lahko izvedela tudi za naslov Časnikarja Hevma. In na sodišču v VVeilheimu, ki mi je otroka vrnilo in obsodilo taščo, hranijo prav gotovo še akte o tem.« »Tudi to mi bo prišlo prav,« si zapisuje v bc-ležnico dr. Tichauer. »Mislim, da bomo zmagali,« Pravi, »že prihodnje dni bo imel zadevo v rokah moj pooblaščenec v Miinchnu. Že jutri bom poskrbel zato.« »Lahko bi mu nesla sama. V Miinchnu bi se lahko ustavila.« »Prav. To bo še najbolje. Tudi z njim se boste lahko pogovorili. Menda je tisti kraj... no... tisti kraj ...« »Penzberg?« »Ja, Penzberg! Menda ni tako daleč od Miinch-na in dr. Ludvig Hirschfeld bi lahko zvedel še za kak obremenilni dokaz. Jutri se oglasite v moji advokaturi.« »Hvaležna vama bova,« pravi Fric. »Račun za honorar pošljite na moj naslov na ministrstvo Reichsvvehra, prosim!« »Ne mudi se tako zelo!« »Ne, Fric! Račun bom poravnala sama.« »Toda, Štefi saj gre tudi zame.« »Poravnala bom v lirah,« ga štefi hote presliši. »V lirah?« se razveseli advokat. »Pri nas se še vedno igramo s papirnatimi bilijoni. Zato bom plačila v lirah zares vesel.« »Tega bi ne smela obljubiti,« Fricu ni prav, ko zapuščata odvetnikovo vilo. »Stroške bi poravnal jaz. In jih tudi bom.« »Menda se zaradi tega ne bova skregala?« »Ne, Štefi! Toda stroški za tvojo ločitev s Fe-derlom bodo moji!« Fric vseeno vztraja pri svojem. »če bova zares kdaj poročena, mi boš že povrnil. Da le pri ločitvi ne bo težav?« »Ne bo jih. Celo naši pomanjkljivi paragrafi so na tvoji strani.« »To je res,« prizna Štefi. Zdaj je pri Fricu. Vse je še vedno kakor v sanjah. »Tako mi je, kakor da vse, kar se je danes zgodilo, ni res. Bojim se, da se bom prebudila in da te ne bo več,« pravi in pove, da se ji je to že večkrat zgodilo. »Sanjala sem o tebi, potem pa samo otožno mislila na tiste sanje in obžalovala, ker niso bile resnica.« »Odslej bodo. Odslej bodo, čeprav bi lahko že davno bile. Ja, že takrat ob Nadiži. Se spominjaš, štefi?« »Spominjam in priznam, da bi bila takrat, ja, že takrat vsa tvoja, pa naju je zmotila Rozika.« »Da, Rozika. Ne veš, kako zelo besen sem bil pri sebi takrat nanjo, zraven pa ji bil hvaležen, ker sem se bal, da bi me ti obsojala, če bi te vso hotel. Ničesar nisem vedel o tvojem trpljenju takrat. O, ko bi vedel, bi nama ne bilo treba čakati več kakor pet let in pol . . . Takrat je bil april 1915, zdaj je november 1923. Takrat se je ob Nadiži razcvetela pomlad. O, kolikokrat sem začutil v nosnicah vonjave tiste pomladi. Kar nenadoma je zavonjalo po majskem cvetu, pa majskega cveta ni bilo nikjer. In to ne enkrat samkrat. Že nekajkrat, ko sem najbolj trpel in hrepenel brez upa za teboj. Pa sem začutil omamen vonj v nosnicah, vonj tiste pomladi ob Nadiži... Ne, to ni izmišljotina. Začutil sem ga in si rekel: Morda pa le ne hrepenim zaman? Tudi včeraj me je ta vonj, ki me je zabožal v duši, omamil in me popeljal tja daleč dol pod ono nebo med planinami. Morda misli name štefi, sem si rekel. In res je prišlo potem tvoje pismo. O, tisto pismo . . .« »Pozabi nanj, Fric! Ne omenjaj ga nikoli več! Ni bilo napisano iz srca, marveč v utvari, da se moram vrniti k možu ... O, da bi se nikoli, da bi nikoli ne doživela tistega ponižanja,« pravi, ne da bi povedala, kakšno ponižanje jo je doletelo po prihodu v Benedicktenbauern. »Pozabi na tisto, Štefi! Pozabi! Tudi to se ja moralo zgoditi. Drugače bi ne našla poti k meni.« »Našla? Sam si me našel, sam ... Kako nerazumljiva usoda?« »Usoda,« pritrjuje Fric. »Usoda, ki naju bo združila.« Tako tavata med drevjem Grunewalda. Steze, nastlane z jesenskim listjem, so mehke kakor preproge. Temno je že. In tudi mraz je. Toda ne teme, ne mraza ne občutita. Ljubezen jima združuje roki, njena levica v njegovi desnici, dokler se ne razkleneta in si najdeta objema čez pas. »Kako ozka si v pas! Kako še vsa dekliška!« In res sta ta hip kakor dvajsetleten fant in dvajsetletno dekle. Resnična ljubezen je večno mlada. »Štefi?« zašepeta Fric in obstane. Tudi štefi zastane korak. V Fricovem objemu, naslonjena na drevo, vse je tako kakor pri mladih zaljubljencih, ki se prvič prepuste slasti, brez katere ni človekove sreče ih njegovega nadaljevanja. »štefi, Štefi, moja štefi!« »Fric, moj Fric, moj najdražji, najljubši, edini ...« Od fanta do moža (13) Petek je slab začetek 0*e mi Je povedal, da je bilo takrat, ko je bil on fant, malo 'atttovščin. Ta običaj je takrat skoraj povsem izginil. Edino, **ar se Je takrat obdržalo, je bilo to, da so vaški fantje prišli v Petek zvečer ženinu »ledik stan pet«. Ženin jim je dal nekaj denarja, ki so ga zapili. Tudi Korbar se spominja tega običaja le s to razliko, da je s fanti prišel tudi godec. Rekli so, da *° Prišli »ledik stan igrat«. Oče pravi, da dekliščin ni bilo. _ Zanimivo je, da sta fantov-^a in dekliščina zdaj spet niodi. ženin dva dni ali še prod poroko obvezno ^.re skupaj svoje prijatelje fa eS° iz službe in priredi /^tovščino. Za to navadno ere priljubljeno gostilno f. v njej rezervira sobo. Zb^'10- ZCTUna naPiJaJo, ga ^ adajo, da ga je polomil in Ijvj ..1Tria Še čas, da se pre-'Nazadnje se vsi skupaj baste"o napijejo. Ker je družic Zak'jučena (v njej so le Pri JC^' ne Ple^°J°. ampak si ^Povedujejo šale in ugajat razne norčije. Ker je &o$nVš^'na zvečer' J'n mora "TOČar večkrat metati ven, kot pravijo. Tudi nevesta zbere svoje prijateljice in sodelavke iz službe na dekliščino. Ta se od fantovščine razlikuje le po tem, da dekleta zlijejo vase manj pijače, zgovorne pa so še bolj kot fantje. Za tiste sodelavce, ki ne delajo v istem oddelku, vendar poznajo ženina oz. nevesto, kupita vsak v svojem podjetju ali zavodu nekaj litrov pijače. Vsak dobi kozarček ali dva, da ve, kdo se poroča. Svojemu tovarišu oz. tovarišici kupijo sodelavci oz. sodelavke darilo. Zberejo denar — vsak da starega tiso- čaka ali dva — in kupijo kaj praktičnega (servis, lestenec ipd.). Darilo mu običajno iz-roče na fantovščini oz. dekli-ščini. Stroške za ohcet si navadno obe hiši, fantova in dekletova, med seboj delita. Včasih je veljalo le pravilo, da mora ženin kupiti vino. Bala je nekdaj, po pripovedovanju Korbarja, obsegala: skrinjo, ki je morala biti polna hodničnega platna, razen nje še burklje, lopar, veslica, grcblja, lonci, pcrilniki, zibelka (obvezno!), postolja s posteljnino, pa še žito. Nekatere neveste so imele tudi pajkolj (vejalnik), omare za obleko in še kaj drugega. Tudi oče pravi, da je bila bala podobna; pri bogatih je bilo pozneje zraven le še kakšno modernejše orodje ali stroj (gepel, mlatilnica . . .). če je bila ohcet v ponedeljek, so balo pripeljali — tako pripoveduje Korbar za čas pred prvo svetovno vojno — v soboto, če pa je bila ohcet v sredo, pa v torek. Oče za čas med obema vojnama pripoveduje, da ni bilo tako pomembno, katerega dne so balo pripeljali; glavno je bilo, da so jo nekaj dni pred oh-cetjo. če je bila poroka v ponedeljek, so jo običajno pripeljali v četrtek dopoldne. V petek navadno bale niso vo- zili, ker je bil petek po ljudskem verovanju slab začetek. Danes dekleta v glavnem nimajo bale v nekdanjem pomenu besede. Kar pač pripravijo, pripeljejo brez posebnih ceremonij tja, kjer bosta zakonca živela. To lahko store tudi po poroki. Po balo so šli starešina, drug, ženin in vaški fantje. Zbrali so se na ženinovem domu, takoj zjutraj. Med potjo so uganjali hrup s petjem, doma so jih počakali domači in sosedje. Postregli so jiim z vinom, potico in bobi (krofi). Nakladati so začeli, ko je to odločil starešina. Naložili so lahko vse, kar jim je prišlo pod roke, in sicer toliko časa, dokler niso dali na voz »peto kolo«-Vozači bale so najraje izmaknili petelina. Rekli so, da gospodar mora biiti. Če ni bilo domačega, so ga ukradli pri sosedu. Po balo so prišli s tremi ali štirimi vozovi, če je bila nevesta bogata, če pa je bila revna, pa Je z enim vozom. Na prvi voz so morali, kot pravi Korbar, naložiti skrinjo s platnom in kuhinjski pribor, na zadnjega pa žito. Oče pravi, da so morali dati skrinjo in omaro na prvi voz, na drugem je bila posteljnina in orodje, na tretjem pa drobnarije (čebri, giablje, vile ipd.). če je bilo tako zgovorjeno, so k zadnjemu vozu privezali tudi kravo, vola ali celo konja, žival so okrasili z vencem na glavi. Pred prvo svetovno vojno je morala biti skrinja obvezno polna platna, v času med obema vojnama pa žita. Pred pivo vojno so žito peljali v vrečah. Na skrinji je nekdaj sedela, kot pripoveduje Korbar, starejša ženska, ki je bila napravljena kot pustna šema. Lahko je bil tudi v žensko preoblečen moški. Našemljena ženska ni dovolila, da bi skrinjo odnesli. Pregovarjali so jo toliko časa, da je končno popustila, seveda pa so ji morali prej dati odkupnino. Ivan Sivec (Prihodnjič naprej) Gorenjski fin ljudje j i i KULTURNE VESTI 0 Jeseniško amatersko gledališče Tone Čufar se je predstavilo z drugo premiero v letošnji sezoni, člani Odra mladih so naštudirali mladinsko igro Pavla Golie Jurček, ki je ob režiji Stanke Geršakove in prizadevnih mladih igralcih zelo lepo uspela. Delo je scenografiral Jože Bcdič, glasbo pa sta napisala Vilko in Slavko Avsenik. D. S. 0 V soboto, 5. junija, so v mali dvorani delavskega doma na Jesenicah odprli že tretjo samostojno razstavo Toneta Tomazina, člana likovne sekcije DOLIK pri DPD Svoboda Tone čufar. Slikar se nam predstavlja z 28 akvareli. Razstava bo odprta do vštetega 16. junija vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 14. do 19. ure popoldne. D. S. V soboto in nedeljo je bil v Kranju festival pionirskih in mladinskih filmov. Mladi kinoamaterji filmskih klubov, sekcij in krožkov iz vse Slovenije so prikazali sadove enoletnega dela. Najboljšim so bila podeljena priznanja in nagrade. V okviru festivala so bili tudi pogovori o problemih mladih klnoamaterjev in njihovih mentorjev. Festival je kljub nekoliko manjši udeležbi kot pred enim letom lepo uspel — le publika pri ogledu filmov so bili v glavnem ustvarjalci sami. — A. M. — Foto F. Perdan MONTAŽA AVTO G U IVI M PRODAJA V LESCAH 77 551 DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA V LJUBLJANI VPISUJE V DOPISNE ŠOLE — osnovno šolo (5., 6., 7. in 8. razred) — administrativno šolo (dveletna) — ekonomsko srednjo šolo (dopisno, kombinirano) — tehniško šolo (za strojno, elektrotehniško, lesnoindustrijsko in kemijsko stroko) — delovodsko šolo (za strojno stroko) — poklicno šolo kovinarske stroke VPISUJE TUDI V DOPISNE TEČAJE — nemškega in italijanskega jezika — tehniškega risanja — za skladiščnike — za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki — za varnost pri delu (skupinski vpis v posameznih delovnih organizacijah) VPISUJEJO VSAK DAN od 7. do 14.30, ob torkih do 18. ure ter drugo soboto v mesecu. Podrobnosti o sistemu dopisnega izobraževanja, učnem programu in pogojih za vpis boste lahko izvedeli iz prospekta za Šol. leto 1971/72, ki vam ga pošljemo na vašo zahtevo. S takojšnjim vpisom pridobite na času! SVOJ NASLOV NAPIŠITE S TISKANIMI ČRKAMI. Za prospekt pošljite znamko v vrednosti 3,00 dinarje na naslov: DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA, Ljubljana, Par-mova 39, telefon 312-141, poštni predal 106. 650 let Tržiča Lavtižar nadaljuje: »Pri gostilni na ,Pcsku' me je sprejel senčnat drevored in kmalu potem sem ugledal slavni Tržič. Kokovnica, Lomske gore, Konjščica, Košuta in drugi vrhovi so bili do polovice razsvetljeni od zahajajočega sonca. Vzvišen nad množico hiš je stal ob koncu trga zvonik župnijske cerkve, z drugega brega pa je zrla samotna cerkvica sv. Jožefa v dolino. V bližini so tolkla svojo enakomerno pesem težka fužinska kladiva na »balosu«. Prišel sem po glavnem trgu k podružnici sv. Andreja, kjer se steka troje ulic. Ta kraj je središče tržiškega življenja, tukaj lahko izveš vse novice. Nihče ne more iti neopazen mimo, vsakega tujca ocenijo po njegovi vnanjosti in nič bi ne bilo čudnega, če bi te kaka radovedna oseba vprašala kar naravnost po imenu. Slišal sem za sabo: ,Novi kaplan, pa kar peš, ves zaprašen...' Srečno sem prešel nevarno postojanko, le otroci so me spremljali po klancu proti župniŠču. župnik Rihard Frank je zaklical iz sobe krepek »Ave«. Visok, suh gospod bledega podolgovatega obraza me je povabil, naj sedem. Kakšen je bil prvi vtis, ki ga je napravi name? Mirna narava, bolj zamišljena v lastno notranjščino kakor v vnanji svet, mož brez obilnih besedi, prijatelj samote: takšen se mi je zdel Frank, ko sem ga videl prvič v življenju. Mislim, da sem dovolj dobro zadel njegov značaj. Ko sem mu pripovedoval o svoji prvi službi in o potovanju iz Gorij v Tržič, je stopil v sobo prvi tržiški kaplan Jakob Aljaž (znani skladatelj in pobudnik slovenskega planinstva; v Tržiču služboval od 1871 do 1880 - op. J. R.) in mi rekel: ,Sem že slišal, da si tukaj. V zgornjem koncu Tržiča mi je pripovedovala neka ženska, da si prišel.' ,Pri nas hitro vse izvedo,' je dostavil župnik. Tržiška kaplana imata poleg cerkve svojo hišo z dostojnim stanovanjem. Cerkev in šola jima dajeta veliko dela. Župnija ne sega na jugu daleč od Tržiča, proti severu pa je raztegnjena do Ljubelja, kjer sameva ob vznožju skalnatih sten cerkev sv. Ane, skoro tri ure pešhoje od župnijske cerkve. V starih časih ni bio tukaj nobene prave poti čez goro; hodili so na Koroško le z otovorjeno živino. Da bi imeli v ti samoti kako znamenje, so postavili tovorniki pod Ljubeljem kapelico, iz kapelice je nastala sedanja cerkev 1026 m nad morjem. Kmetije so raztresene visoko po gorah. Sedanjo župnijsko cerkev v Tržiču so dogradili v renesančnem slogu leta 1815. Podobo v velikem oltarju je naslikal Leopold Layer. Štirirazrcdno ljudsko šolo so imeli v Tržiču dobro urejeno. Vodja Luka Knific je bil vnet za svoj poklic. Težaven pa je bil pouk v ponavljalni šoli» ki so jo obiskovali rokodelski vajenci (jungri) iz vseh krajev tržiške okolice. Nekateri so bili dorasli fantje, ki jih ni bilo mogoče drugače krotiti kakor s pomočjo županstva. Med poukom je bil navzoč občinski sluga, ki je vajencem grozil z zaporom, ako ne bodo mirni. Tržič slovi po krepko razvitem obrtnem stanu. Kovači, kosarji, strojarji* čevljarji, krojači, mizarji, tesarji in mesarji so živeli v zadrugah. Vsaka zadruga je imela svojega načelnika. Svoje izdelke so prodajali doma in na sejmih, vozili so jih čez Ljubelj na Koroško in čez Koren v Beljak. Kaplana sva hodila večkrat k Sv. Katarini v Lom, ker takrat še ni bilo ondi župnije. Pot pelje po strmem klancu v to gorsko zatišje, kjer je raztresenih med Storžičem in Košuto več kmetskih domov. Mimogrede sem videl lepe planinske cvetke, ki pa žal niso dolgo cvetele poleg pota. V Lomu J* bila ustanovljena samostojna duhovnija že leta 1785, a ni imela sreče. Prvi in zadnji lokalist Tomaž Golob je umrl 8. oktobra 1811; po njegovi smrti je postala cerkev zopet tržiška podružnica. Domačini so večkrat prosili za obnovitev župnije, dosegli pa le toliko, da je prišel k njim kak upokojen duhovnik. Ob mojem času je bil v Lomu Ignacij Rebol, star gospod, ves hrom in nesposoben za dušno pastirstvo. Da ne bi padel iz postelje, je ležal navadno na teh. In kakšna je bila Rebolova pokojnina! S tistimi dvesto goldinarji si ni mogel veliko pomagati. Toda Lomljani so bili dobri ljudje, ki ga niso zapustili v bolezni in starosti. Umrl je 9. marca 1887. Tujci so obiskovali Tržič ne samo zaradi kupčije, temveč tudi zaradi imenitnega zdravnika Tomaža Pirca (roj. v Kranju 1813, okr. zdravnik v Tržiču od 1850 do svoje smrti 1880 — op. J. R.), znanega po vsem Kranjskem in tudi po drugih krajih; v nekaterih primerih so ga klicali celo na Dunaj-Pri Pircu so še upali na pomoč, če so jo iskali drugod brez uspeha. Imel J poseben dar za razpoznavanje bolezni. Ni izpraševal veliko; marsikomu J povedal kar z zunanjih znamenj, kakšno bolezen ima. Odtod je nastal men ljudmi pregovor: 'če ti Pire ne bo pomagal, ni nobene pomoči več.' Tista žena iz tržiških Rovt, ki sem jo bil srečal ob svojem prihodu v Trži pod Hudim gradom, je prišla večkrat tudi v kaplanijo ter mi pripovedova še veliko drugih reči iz starih časov. Najbolj me je zanimala pravljica, stari Tržič ni bil tukaj, kot je sedaj, ampak više pod Ljubeljem, pa da se J "idi nemški izraz Neumarktl kažeta, da je Tržič nova naselbina. Zgodov>^ Schumi poroča na podlagi listin, da je bil nekdanji trg ob vznožju K° j0' kakih šest kilometrov od sedanjega Tržiča, in da so ga imenovali Forurntfg Lubellino ali Loibel. Prišla je povodenj, da se je nekaj gore podrlo, in..gCi je bH v razvalinah. Ljudje so bežali v dolino in ustanovili novo bivali sedanji Tržič. To se je zgodilo med 1261. in 1320. letom. v gori bivajoči zmaj raztegnil in stari Tržič raznesel. Pripovedka ima 7.god^ vinsko podlago. Latinsko ime Novum forum ali Neoforulum kakor t Sv. Uršule dan 1878 me je prebudil pred polnočjo zvonec v oknu st vanja. Vstal sem in odprl okno. Pod zidom je stal mežnar Primož in mi r ^ naj grem hitro v Rovte previdet mojo staro znanko. Hodil sem eno uro lesene koče, kjer je prebivala. Ženica je prav rada zapustila ta svet.« J' SREDA — 9. juruja 1971 GLAS * 11. STRAN KAJ JE PISAL Qmm{ec PRED SEDEMDESETIMI LETI V prejšnji (z dne L junija 1901) Številka »Gorenjca« smo brali zapis o pereči potrebi Po zgraditvi tržiške železnice njeni povezavi s Kranjem }Oe z Radovljico ali Lescami, *Ot je bila prvotno trasirana Proga). Zdaj pa, že po nekaj dneh, beremo o načrtu, po katerem bi bfla kamniška železnica Povezana s Štajersko. In sa-50r tako, da bi bla Kamnik *a Polzela v Savinjski dolini Rezana s progo, podaljškom pr°ge Ljubljana—•Kamnilk alti j* Celje—Polzela. Tako bi *la glavna proga čez Zidani j^ost in po soteski Save raz- ^menjcna. O tem je slovenski državni Poslanec dr. Ferjančtič govoril Prod dunajskim parJamen- 111 • Med drugim je navajal: t Tu^° bo kdo °P°rekal P°~ rebi) da se čimpreje zgradi sl°8a> ki bi povezovala Kranj-*° « Štajersko preko Kam-1*ka in Motnika. Dolga bi bi-M?Va Pr°Za (Kamnik—Pol-W kakih 57 km, veljala pa ** milijonov kron. noQZ- se rnoram z vso odloč-da'h- z°Perstaviti namenu, Xr • 5e Progo gradilo čez lr°LQne m po dok™ Črnega sto-č ter i° Priključilo ob-Prin kamniški progi nekje je D°n*Žalah. Ne nasprotuje Je\ VariJanti le zato, ker late*l'*a. in dražja, pač pa "ob delj, ker nikdar in na bi s* način ne pripustim, da li$£ e Procvitajoče se zdravi-PoVe amnik pri gradnji nove oh „5°Va/"e železnice pustilo strani. tudi °trebno pa bo itak, da se bavi dezelni zbor kranjski »Qjt0 s to zadevo in jo odloči *o iL. hn čim bolj koristna, s°° speljana. tov^*1? Meja o železniški «k0 dr1 Kamnika s Savinj- ^ičon0 ° ni bi'la nikoli nre" H>0*\ Vse je ostalo le pri lih aZ *cliah in navdušene ^°ri.b. Saj celo kamni-^OmJ67'"106- vsaj za osebni et> ni več ... f0Seb1norn Podlistku »Pribija ttekdanJih časov« piše ^ni^. "obnar o dogodkih — UVln za Gc 18- stoletja. Pa poslu- j^čotza Gorenjce — izza Ali; neIcai »novic« iz onih >;cV'J v sobotah prodaja VA ULNICA NAKLO 2956 .Prodam večjo količino KAJENJA za betoniranje. Tu-Paličc 43, Preddvor 2957 Prodam stoječe SENO. Le-Ience 11, Golnik 2958 prodam BETONSKO ŽELE- Y" Lavrič, Cesta kokrSkega ««Wa 16, Krartj 2959 prodam staro OSTREŠJE, in4fEšNO OPEKO »špičak« S LETVE. Skokova 9, Kranj, Razišče 2960 lE7ndam BET0NSKO ŽE-knv Premera 6 mm. Cesta Krskega odreda 1, Kranj p 2961 kor^0tlam dobro ohranjeno riov f1Ctno SPALNICO, Jcse-hZ. furnir. Naslov v oglašaj oddelku 2962 Sl!iS?am MOTORNO KO GS i ° a,P>na in VESPO bra'v ik I960- š,ibar' z«- Do" p a L3, Kamna gorica 2963 nihr°iam SADIKE velikocvet-Joi-t ^RTZANTEM. Pot na pta 9. Kranj 2978 niafodam DNEVNO SOBO, od^jRabljeno. Naslov v opl. ^daja In tiska ČP »G«> ^niski tisk« Kranj, UHca Moše Pijade — Naslov ^•ednistva in uprave Usta: Kranj, Trg revolucije 1 st»vba občinske skupšči-ne- — Tek. račun pri SDK \ Kranju 515-1-135 - Te-l*fonl: redakcija 21-835 fl-860; uprava lista, ma-l°°glasna in naročniška *>užba 22-152. — Naročnl-*J: letna 32, polletna 16 JJn> cena za eno številko 7 Para. Mali oglasi: bc-,^a 1 din, naročniki imajo popusta. Neplačanih °Klasov ne objavljamo. nilOTD Prodam MOPED T-12. To-mazin Jože, Naklo 84 2963 Prodam FIAT 600 po generalni in dva dvosedežna MOPEDA. Naslov v oglasnem oddelku 2964 Prodam FIAT 750 in 80-bas-no HARMONIKO. Šorlije-va 31, stanovanje 2, Kranj 2965 Prodam TOVORNI AVTO TAM. Žagar Albin, Cesta talcev 21, Kranj 2966 Prodam AVTO scepcl kiper. Cerklje 21 2967 Prodam FIAT 750, letnik 1966 in VESPO GS, letnik 1958, vse v voznem stanju. Markič Rihard, Bistrica 15, Tržič 2968 Prodam zidano GARAŽO za Pekarno v Kranju. Ponudbe poslati pod »Gotovina — dogovor« 2969 Prodam FIAT 750, letnik 1969, prevoženih 35.000 km. Telefon 71-393 Tržič od 7. do 9. ure 2970 Prodam dobro ohranjen VW 1200, letnik 1959. Kmetijska zadruga Gorenja vas 2971 Iščem cnosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod »Delavska« 2972 CT7 Oddam opremljeno SOBO proti enoletnemu predplačilu. Modrijan Zdravko, Smledni-ška 35, Kranj 2973 Takoj zaposlim izučenega ali priučenega STEKLARJA in VAJENCA. Steklarstvo SA JEVIC Andrej, Radovljica, Linhartov trg 17. Informacije na Jesenicah, Prešernova 41 2796 V VARSTVO sprejmem otroka starega od enega do treh let. Sprejmem tudi ročno delo na dom, samo kvačkanje. Pcčnik, Tomšičeva 23, Kranj 2974 Takoj zaposlim MIZARSKEGA POMOČNIKA, vzamem tudi VAJENCA ali FANTA za priučitev. Za stanovanje in hrano preskrbljeno. MIRKO GORJUP, Log 18, Kranjska gora 2975 Oddam v GRADNJO eno-stanovanjsko HIŠO. Naslov v oglasnem oddelku 2976 Ansambel VESELI TRGOVCI vabi k sodelovanju BOBNARJA. Janežič Vinko, Spodnji Brniki 29 2977 - is ■m V ponedeljek zvečer izgubljeno AKTOVKO od Virmaš do Kranja vrnite Kajzerju, Staneta Rozmana 9, Kranj 2980 Kranj CENTER 9. junija premiera amer. barv. CS filma MORILEC BREZ ODGOVORNOSTI ob 16., 18. in 20. uri 10. junija amer. barv. CS film MORILEC BREZ ODGOVORNOSTI ob 16., 18. in 20. uri 11. junija amer. barv. film KONJE STRELJAJO, MAR NE? ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORZIč 9. junija amer. barv. film PIŽAMA ZA DVA ob 16., 18. in 20. uri 10. junija amer. barvni CS film OPERACIJA GROM ob 16., 18. in 20. uri 11. junija amer. film NEKATERI SO ZA VROČE ob 16. uri, amer. barv. CS film MORILEC BREZ ODGOVORNOSTI ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 9. junija amer. barvni film SINOVI MUŠKETIRJEV ob 18. in 20. uri 10. junija amer. barvni film SINOVI MUŠKETIRJEV ob 18. in 20 u.ri 11. junija premiera franc. barv. CS filma TETOVIRAN 18. in 20. uri Tržič 10. junija premiera franc. barv. CS filma ARIZONA KOLT — MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri ransiuris RATEČE PLANICA—LJUBLJANA KRANJSKA GORA—LJUBLJANA CEŠNJICA—LJUBLJANA BOHINJ—LJUBLJANA ZP TRANSTURIST Škofja Loka obvešča cenjene potnike o spremembah voznega reda: odhod ob 12.05 po avtocesti odhod ob 18.05 po avtocesti odhod ob 15.30 po avtocesti odhod ob 15.15, 17.30, 18.00 SoNP, 18.30 (vsi po avtocesti) Na progi Radovljica—Kranj (po stari cesti) so vpeljane nove vožnje, in sicer: iz RADOVLJICE ob 8.30, 11.30, 16.30, 18.35 iz KRANJA ob 7.25 ob del., 10.30, 12.25, 20.10 Obenem vam sporočamo, da začnejo obratovati naslednje sezonske proge: 12.6.1971: BLED—PIRAN (odh. 5.05, povr. 15 JO) 20. 6.1971: LJUBLJANA—VRŠIČ—BOVEC (odh. 6.30, povr. 14.45) 20. 6.1971: LJUBLJANA—SORICA—BOHINJ (odh. 7.00, povr. 18.05) V vseh naših poslovalnicah so na voljo novi vozni redi. Želimo vam prijetno in varno vožnjo. 11. junija franc. barv. CS film ARIZONA KOLT — MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri Radovljica 9. junija špansko-italijanski barvni film SIERRA NEVA-DA ob 18. uri, italij. barvni film KAKO, KDAJ IN S KOM? ob 20. uri 10. junija špansko-italijanski barvni film SIERRA NE-VADA ob 20. uri 11. junija japonski barvni film ALARM V VESOLJU ob 20. uri Železniki OBZORJE 9. junija amer. barvni lil m M. A. S. H. ob 20. uri 11. junija franc. barv. film CAS ZA ŽIVLJENJE ob 20. škofja Loka SORA 9. junija franc. barvni film ČAS ZA ŽIVLJENJE ob 18. in 20. uri 10. junija amer. barvni film KRALJEVSKE SANJE ob 20. uri 11. junija amer. barvni film KRALJEVSKE SANJE ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 9. junija amer. barvni film DREVO SPOZNANJA ob 17. in 19. uri 10. junija amer. barvni CS film PROFESIONALCI ob 17. in 19. uri 11. junija italij.-franc. barv. film KOT SOVA PODNEVI ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 9. junija amer. barvni CS film PROFESIONALCI ob 18. in 20. uri 10. junija amer. barvni film DIABOLIK ob 18. in 20. uri 11. junija amer. barv. film DIABOLIK ob 18. in 20. uri Dovje Mojstrana 9. junija amer. barvni film BEŽI ČLOVEK Javornik DELAVSKI DOM 9. junija amer. barvni film DIABOLIK ob 19. uri Kranjska gora 10. junija amer. barvni film DREVO SPOZNANJA čevljarna RATITOVEC Železniki razpisuje prosta delovna mesta POMOŽNIH DELAVCEV IN DELAVK v montaži in šivalnici. Osebni dohodek v skladu s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanj podjetje nima, prevoz pa je plačan nad polovico do relacij škofja Loka — Sorica. Vabimo interesente, da se zglasijo v upravi podjetja ali pismeno do 30. 6. 1971. nesreče TOVORNJAK POD CESTO V petek, 4. junija, popoldne je na cesti Bled—Bohinj voznik tovornjaka s prikolico Atanasov Krum iz Makedonije približno 200 metrov pred kasarno JLA v Bohinjski Beli srečal neznani osebni avtomobil tuje registracije. Zaradi neprimerne hitrosti ga je na ostrem levem ovinku zaneslo 18 metrov pod cesto. Voznik je bil lažje ranjen, na vozilu, na katerem so bile naložene opazne plošče, pa je bilo okrog 100.000 dinarjev škode. OTROK SKOČIL PRED AVTO V soboto, 5. junija, ob pol enih popoldne je peljal po Gorenjski cesti v Lescah proti Radovljici voznik osebnega avtomobila Jože Peternelj iz Srednje Dobrave. Pred semaforjem v Lescah mu je nenadoma z desne strani skočil pred avto 8-letni Branko Justin iz Hlebe. Otrok je bil huje ranjen in so ga prepeljali v jeseniško bolnico, škoda na vozilu je bila minimalna. SPET NEPRIMERNA HITROST V ponedeljek zjutraj ob enih se je pripetila na cesti četrtega reda v Palovičah pri Tržiču hujša prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Mirko Razingcr iz Palovč je peljal iz Begunj proti Tržiču. V Palovičah je na klancu zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste in se nekajkrat prevrnil. Bil je hudo ranjen, materialna škoda na vozilu pa znaša približno 6000 dinarjev. VINJENOST Vnedeljo, 6. junija, nekaj pred deseto uro zvečer, je peljal skozi Moste proti Radovljici voznik osebnega avtomobila Chri-stian Sagernik iz Borovelj. V Mostah pri Žirovnici je prehitel pešca, ki je šel vinjen po sredim" desnega prometnega pasu. Voznik ga je zbil po cesti, pri čemer je bil pešec ranjen. Prepeljali so ga v jeseniško bolnico. - Jk Požar v Praprotni polici Nesreča: kot da so vsi pripravljeni pomagati, žal je pomoč prepozna, z radovednostjo pa * da kaj malo pomagati. — Foto: F. Perdan Vlom v Zg. Luši Eksplozija v kopalnici torja pri pralnem stroju & gostih bencinskih hlapov J" prišlo do eksplozije. V tetf trenutku je bil v kopalni*3 tudi Marjan Lah iz Kranja-Seličeva je dobila opeklin« druge stopnje, Lah pa le lazJ opekline. Povzročena škoda znaša 5000 dinarjev. -Jk V ponedeljek, 7. junija, ob pol treh popoldne, je med nevihto treščilo v gospodarsko poslopje Andreja KERNA iz Praprotne police. Poslopje je popolnoma pogorelo. Kern je imel v poslopju 5 ton cementa, slamoreznico, čistilec žita, tri pluge, nekaj krme, tri kubike smrekovih desk in drugo kmečko orodje, škoda znaša 100.000 dinarjev. -Jk V nedeljo ponoči je neznani storilec vlomil v zgradbo spodnje postaje žičnice na Stari vrh v Zgornji Luši. Neznanec je odlomil varovalno ročico od sedeža sedežnice in z njo razbil steklo v oknu bifeja, od koder je odnesel nekaj vina, konjaka in vinjaka. Razbil je tudi okno komandnega prostora, kjer je odprl omarico prve pomoči in pisalno mizo, razen tega pa je pri interni telefonski slušalki odvil govorni mikrofon in prerezal zaponko žič-nikarjeve potovalke, vendar po prvih ugotovitvah ni odnesel ničesar. -jk V nedeljo, nekaj minut po dvanajsti uri, je prišlo do eksplozije v kopalnici Olge Selič iz Kranja. V kopalnici je bil vključen pralni stroj, pol metra od stroja pa je Seličeva v lekarniškem bencinu prala umazano perilo. Okno kopalnice je bilo zaprto. Zaradi iskrenja kolek- Navdušen nad izletom Potrti od žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla naša ljubljena Saša Antonijević roj. Majdič Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, 9. junija, ob 17. uri na pokopališču t Kranju. Do pogreba leži na Žalah v Kranju. sin Vladimir, vnuk Milisav, snaha Milica, sestra Vera, Mira, Zora, Ema, Leja, rodbine: Antonijević", Majdič, Gros, Aranicki in Lončarič Vrnjačka Banja, Kranj, 7. junija 1971 Le dva dni po izletu nam je je te poslal pismo naš naročnik Jožef Grilc s Trate pri Cerkljah. Takole piše: »čutim se dolžnega, da se zahvalim vsem, ki so sodelovali pri organizaciji izleta v Logarsko dolino. Zahvala gre Glasu, ki organizira take izlete, vsem njegovim uslužbencem, ki so nam delali družbo na izletu in skrbeli za kratek čas. Posebej se moram zahvaliti g. Zorcu za vsa pojasnila o kra- jih skozi katera smo potov* IL Obenem se zahvaljujem V* di naročnikom, ki so nas & Žrebali. Zahvala gre tudi ob* ma šoferjema. Pohvaliti 0* ram tudi vse, ki so skrif za našo malico, kosilo in a bro kapljico. Ne smem P01 biti tudi tovarne Polzela, W so nam razkazali obrate nas še obdarili. Se vsem lepa hvala, vsem soP°^ nikom za hvala za druiP0' Zahvala Ob tragični izgubi naše drage hčerke in sestre Fam i Kejžar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo v tal o velikem številu spremljali na njeni zadnji poti ter zasuli njen prerani [•rob s cvetjem. Posebno se zahvaljujemo g. župniku, šenčurskim pevcem, njenim sošolkam in sošolcem za lepe poslovilne besede ter kolektivu Central Kranj za venec. Lepa hvala tudi učiteljskemu zboru. Vsem skupaj še enkrat isrkena zahvala, ker ste nam stali ob strani v teh najtežjih trenutkih. Šenčur, 6. junija 1971 Mamica, ati in sestra z družino Elektro Kranj Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. saldakontista 2. fakturista storitev 3. blagajnika Zaposlitev je za določen čas za dobo 8 mesecev * polnim delovnim časom. Pogoji: pod L in 2.: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri ali nižja strokovna izobrazba 2 večletnimi delovnimi izkušnjami na takem ali podobnem delovnem mestu; pod 3.: nižja strokovna izobrazba z nekajletno prak-so na delovnem mestu blagajnika. Nastop službe pod L in 2. je možen takoj, pod 3. P* 1. julija. Prošnje sprejema splošna služba podJey do 15. 6. 1971, ki daje tudi podrobnejše Informacija Osebni dohodek po Pravilniku o OD. i>Kfc.DA — 9. Junija 1971 GLAS * 15. STRAN Za jugoslovanski rokometni pokal Kranjska gora in Šešir presenetila Več kot 130 mladih Triglav : Gillette 93 : 107 Pred rekordnim številom gledalcev, več kot tisoč, je bila v nedeljo popoldne odigrana na kranjskem stadionu mednarodna košarkarska tekma. Domači Triglav, okrepljen z igralcema Olimpije Žorgo in Bassinom je nastopil proti profesionalni ameriški ekipi znanega trenerja Mc Gregorja. Odlični Amerikanci so s svojo igro izredno navdušili številne ljubitelje košarke, ki so tako številno napolnili kranjsko igrišče kot do- slej še nikdar. Domači Triglav je nudil profesionalcem močan odpor, kljub vsemu pa je bila zmaga skozi vso igro na strani ekipe Gillette. Nedeljska tekma je bila nedvomno veliko doživetje in praznik za ljubitelje košarke v Kranju. Za ekipo Triglava so igrali: Bassin 28, Lampret 4, Cadež 6, Žorga 28, Tor-kar 10, Mavric 4, Rus 12, Polšak 1. Tekmo sta sodila S. Oblak (Ljubljana) in Rus (Kranj). J. J. V čctrtfinalnih srečanjih področnega tekmovanja za jugoslovanski rokometni pokal smo bili priča dveh presenetljivih rezultatov. Roko- Kolesarski klub Kranj je v nedeljo organiziral odprto prvenstvo Gorenjske, na katerem so nastopili poleg kolesarjev Kranja in Bleda še številni tekmovalci iz ostalih slovenskih klubov. Člani so vozili na 75 km dolgi progi od Kranja do Jezerskega vrha in »azaj, mladinci iz Kranja do Uspelo gostovanje v Zagrebu Na tradicionalnem atletskem tekmovanju za memo-pal Borisa Hanžekoviča je letos v Zagrebu start alo nad 150 atletov iz osmih evropskih držav ter Kube. V močni ^ednarodni konkurenci so startali tudi zastopniki kranjskega Triglava. Milek je s svojimi skoki v daljavo dokazal, da se vrača v staro *ormo, saj je ponovno preskočil daljavo nad 7 m. Dobro Se je odrezal tudi mladinski «rŽayni reprezentant Iztok Kavčič ter mladinec Vegnuti, k* je v teku na 1000 m za mladince zasedel četrto mesto. d. žumer avto-moto društvo Kranj obvešča vse ljubitelje mo-s?fPorta, da bo druga TO*đway dirka z mopedJ ODPRto prvenstvo kranja v soboto, 12. junija, ob ~; «ri na dirkališču v Mražišču. gabimo vas, da si ogle-tev° to zanimivo priredi- Sezoni JC Ž° drUga V tCi VsTOp prost. metaši škofjeloškega Seširja so v lepi in dinamični igri premagali conskega ligaša ekipo Križev, medtem ko je Kranjska gora na domačem Jezerskega in nazaj (65 km) in turisti na progi Kranj-Kokra in nazaj (43 km). V članski konkurenci je zmagal Ljubljančan Vidmar, odlično pa sta se uvrstila Kranjčana Janez Ribnikar in Matjaž Smol-kovič. Med mladinci se je z Gorenjske najbolje uvrstil Tone Nosan, ki je bil tretji. Organizacija prireditve je bila zelo dobra. REZULTATI — ČLANI: I. Vidmar (Odred) 2,00, 2. Ribnikar 2,05, 3. Smolkovič (oba Kranj) 2,06, 4. Valenčič (Rog) 2,07, 5. Denko (Bled) 2,10, 6. Nučič (Bled) 2,10; MLADINCI: L Sivec (Rog) 1,31, 2. Bo-bek (Rog) 1,32, 3. Nosan (Kranj) 1,38, 4. Rakuš (Bled) 1,38, 5. Peklaj (Odred) 1,38 ... 8. Golenko (Kranj), 10. M. Knaflič (Bled) itd.; TURISTI: 1. Avsec (Rog), 1,10, 2. M. Lo-žar (Dol) 1,10, 3. Trkov (Rog) 1,10, 4. Knafelj (Odred) 1,13, 5. Demšar (Kranj) 1,15 itd. J. Javornik Veslaške drobtine Pridni veslaški delavci na Bledu se že nekaj časa marljivo pripravljajo za organizacijo mladinskega svetovnega prvenstva v veslanju, ki bo konec julija na Bledu. Organizator bo imel največ dela s postavitvijo štartnih mest, kajti mladinska proga je za približno 500 m krajša kot je za člane. Prijave na nastop je doslej poslalo že deset držav, med njimi tudi Japonska. Pokrovitelj prireditve bo predsednik Tito. Generalka za svetovno prvenstvo bo državno prvenstvo, ki bo od 2. do 4. julija na Bledu. Do konca julija bo Bled dobil novo podobo. Uredili bodo namreč vse, kar je potrebno za tako pomemb. no tekmovanje. s švicarsko tovarno ur Longines so se organizatorji dogovorili, da bodo le-ti merili čase na cilju. Za popravilo čolnov pa bo skrbela italijanska tvrdka Donora-ticon. M. Hudovernik igrišču v dveh podaljških odpravila prvo moštvo Kranja. V tretji tekmi pa so Dupljanci v Preddvoru brez težav katastrofalno porazili domačo vrsto. Rezultati: Kranjska gora : Kranj 20:19 (16:16, 17:17), Šešir :Križe 21:13, Preddvor : Duplje 13:35. V nedeljski polfinalni tekmi se bosta v Martuljku pomerili Kranjska gora : šešir. Zmagovalec srečanja bo v finalu nastopil proti ekipi Dupelj. -dh V soboto je bilo v Kranju zadnje atletsko kvalifikacijsko tekmovanje za republiški finale, in sicer za mlajše mladince in mladinke. Nastopilo je več kot 130 mladih atletinj in atletov. Organizator AK Triglav je prireditev zelo dobro izvedel, najboljše pa tudi nagradil. Kot gostje so nastopili tudi mladinci SLC iz Celovca. Po končanem tekmovanju je organizator predvajal več filmov iz življenja in dela AK Triglav. Rezultati — mladinci: hoja 33:15,2, 2. Bojan Tomazin 34:59,0; daljina: 1. Darko Pre-zelj 563, 2. V. Seč 547; kopje: 1. W. Gurker (Celovec) 43,04 3. Franc Lotrič 36,16; 110 m ovire: 1. VV. Gurker 18,1, 2. Srečko Miholinec 22,1; krogla: 1. Gurker 13,00, 2. Milan Rot 11,97; 100 m: 1. Gurker 12,3, 2. Lado Safranevski 12,8; kladivo: 1. Franc Lotrič 24,52, 3. Gurker 24,51; 1000 m: 1. VVo-limamne (Celovec) 2:44,6, 2. Bogo Mlinar 2:46,9; višina: 1. Gurker 15, 2. Darko Prczelj 165; disk: L Gurker 36,66, 2. Nogomet Končano tekmovanje v sorski ligi Pred dnevi je bilo končano tekmovanje v sorski nogometni ligi. Premočno je prvo mesto zasedla ekipa Tabor 69 iz Vižmarij. Preseneča nekoliko slaba uvrstitev Kondorja. Končni vrstni red: 1. Tabor 69 17, 2. Zbilje 12, 3. Sava B 10, 4. Vodice 10, 5. Kondor 10, 6. Lubnik 9, 7. Rcteče 9, 8. Senica 6, 9. Tabor 69 B 5, 10. Medvode B 2. V pionirski ligi je po štirih odigranih kolih sorske lige v vodstvu ekipa Oš Stane Rozman iz Šentvida. J. Starman Igor Grošelj 40,1, 2. Milan Sto-par 41,1. Mladinke: 100 m: 1. Irena Brezar 13,7, 2. Vlasta Muro-vec 14,0, 60 m: 1. Irena Brezar 8,7, 2. Vlasta Murovec 8,9; 400 m: 1. Vlasta Murovec 1:05,7, 2. Nada Grubin 1:06,7; daljina: 1. Mira Pogačnik 448, 2. Majda Mlakar 356; kopjci L Ani Kurnik 27,60, 2. Helena Zupane 23,49; krogla: 1. Hele. na Zupane 10,28, 2. Ani Kurnik 10,01; višina: 1. Renata Hrnčič 135, 2. Jelena Jovano-vič 130. D. žumer OD NEDELJE DO NEDELJE NOGOMET — Kranjski Triglav je to nedeljo spet ostal praznih rok. Na gostovanju v Ptuju jih je visoko premagala domača Drava. Oba gorenjska predstavnika LTH in Tržič sta tokrat na domačem terenu z bero treh točk zadovoljila svoje privržence. LTH je odpravil Piran, Tržičani pa so igrali neodločeno s Koprom. Rezultati: Drava : Triglav 4:1 (2:0), LTH : Piran 3:1 (0:0), Tržič : Koper 1:1 (1:1). Pari prihodnjega kola: Aluminij : Triglav, Usnjar : Tržič, Adria : LTH. KOŠARKA — Gorenjski košarkarji v SKL — moški so takrat iztržili le dve točki. Triglav je v podaljšku le s košem prednosti v Mariboru odpravil domačine. Jeseničani so v Ljubljani izgubili z Jezico, medtem ko je škofjeloški Kroj na domačem igrišču tokrat moral priznati premoč prvemu na lestvici — ljubljanski Iliriji V ženski ligi pa so Škofjeločanke premagale ekipo Ilirije, tekma Jezice : Jesenice pa je bila preložena. Rezultati: Maribor : Triglav 74:75 (69:69, 32:33), Kroj : Ilirija 72:88 (35:43), Jezica : Jesenice 91:68 (40:26); ženske: Kroj : Ilirija 60:51 (24:21). Pari prihodnjega kola — moški: Triglav : Jezica, Radenska : Kroj, Jesenice : Vrhnika; ženske: Litija : Kroj, Jesenice : Logatec. ROKOMET — Tudi v predzadnjem kolu tržiški ro-kometaši niso uspeli. Kljub vodstvu so iz Ribnice odšli poraženi. v ženski ligi je AIples doma izgubil s Slovanom, Olimpija pa je katastrofalno premagala Kranjsko goro. Rezultati: Ribnica : Tržič 21:17 (9:8); ženske: AIples : Slovan 9:14 (4:7), Kranjska gora : Olimpija 3:20 (2:11). Pari zadnjega kola: Tržič : Polet, Piran : AIples, Slovan : Kranjska gora. ODBOJKA — V drugi zvezni odbojkarski ligi — zahod so to nedeljo zaključili s tekmovanjem. Jeseničani so pod Mežakljo premagali zeniškega Metalca in tako v končni uvrstitvi zasedli osmo mesto. V moški republiški ligi je jeseniški Kovinar brez težav odpravil Ljubljano, Kamničani pa Gorenje. V ženski ligi pa so Celjanke odpravile Jeseničanke. Rezultati — moški: Jesenice : Metalac 3:1, Ljubljana : Kovinar 0:3, Kamnik : Gorenje 3:1. Pari prihodnjega kola: Kovinar : Kamnik, Jesenice : Sever. KARTING — V peti dirki za državno prvenstvo v Domžalah je v razredu članov do 100 cem spet zmagal Blejčan Globevnik. -dh Ribnikar drugi '4 v p r a san j e 3 o d g o v o r i V Stari Fužini je danes okrog sedem vodovodov. Nekako pred desetimi leti so prebivalci zaje/ili reko Mostnico in tako za nekaj let rešili problem pomanjkanja vode. Odkar pa se je v Stari Fužini začel razvijati turizem, mnogi želijo, da bi bil čimprej zgrajen nov vodovod. Zvedeli pa smo, da vsi le niso takega mnenja. Ker bo glavni vod kmalu gotov in so že gotovi načrti za vodovodno omrežje in priklju-ke v vasi, se bodo morali prebivalci čimprej odločiti. Skušali smo izvedeti, kaj mislijo o novem vodovodu, zato smo tri popra-šali o njem. čiti nanj. Tako bo tudi najbolj pametno. Če se že gremo turizem, potem je razumljivo, da se je treba oskrbeti z dovolj zdrave oziroma dobre vode.« ALOJZ PEKOVEC, kmetovalec iz Stare Fužine: »Kaj menim o vodovodu? Ja, mislim, da je vode v Bohinju dovolj, samo nekateri pravijo, da je grda. Menda so v zajetju Mostnice, ki je speljana po ceveh v hiše, našli že razpadajočega srnjaka. Po moje bi bilo najbolj prav, da bi čimprej v vasi vsaka hiša dobila nov vodovod oziroma priključek nanj. Tako vsaj ne bomo v skrbeh, kdaj bo vode zmanjkalo, ali pa da v zajetje ne bo kaj padlo. Odkar so mnogi v Stari Fužini začeli urejati turistične sobe, pa vode sploh ne bomo mogli pogrešati.« CILKA HODNIK, upokojenka iz Stare Fužine: »Morda nekateri res pravijo, da je voda iz sedanjih vodovodov dobra. Po moje pa po sedanjih ceveh prav dobra voda ravno ne teče. Za novi vodovod smo vsi v vasi podpisali, da se zgradi. Zato mislim, da se bodo morali vsi priklju- MARTIN KAVČIČ iz Stare Fužine, zaposlen na krajevnem uradu v Srednji vasi: »V Stari Fužini je okrog 10 hiš in poraba pitne vode je iz leta v leto večja. Za zdaj večina hiš dobiva vodo iz odprtega zajetja Mostnice. Pri nas sicer imamo vodo iz zaprtega zajetja, vendar je pritisk zelo slab. Prav zato bo nov vodovod vsem zelo dobrodošel. Kolikor vem, je predvideno, da bi ljudje sami plačali priključek in napeljavo cevi do hiše. Krajevna skupnost je že dala delati načrte celotnega omrežja, čeprav znesek, ki ga bo treba odšteti za vodo, ne bo majhen, sem za to, da čimprej dobimo vodo.« A. Zalar Vsako leto podoben prizor: sprevod maturantov. Cilindrov in frakov Je vedno manj, več 1» je mini in maksi mode itd. — Foto.: F. Perdan Medobčinsko prometno tekmovanje v Žireh V soboto dopoldne je bilo v Zirch medobčinsko prometno tekmovanje, ki so se ga udeležile najboljše ekipe iz vseh gorenjskih občin. Sodelovali so učenci iz osnovnih šol: France Prešeren in Lucijan Seljak iz Kranja, Železniki, Ziri, Tržič, Lesce, Radovljica, Žirovnica in Preži-hov Voranc z Jesenic. Pokroviteljstvo nad sobotnim tekmovanjem je prevzela tovarna Alpina Ziri. Osnovni namen tekmovanja »Kaj veš o prometu?« je bil, da bi pri učencih čimbolj popularizirali prometno vzgojo. Zelo pomembno je namreč, da se človek že v mladosti spozna s prometom in skuša preprečevati njegove negativne pojave. Na sobotnem tekmovanju so morali tekmovalci izpolnjevati teste in se pomeriti med seboj v spretnostni in ocenjevalni vožnji. Pred tekmovanjem so miličniki vsakemu tekmovalcu pregledali ko- lo, če je res brezhibno. Samo tekmovanje je od nastopajočih zahtevalo precej spretnosti. Na poligonu so morali tekmovalci voziti čez desko, med keglji ter med vožnjo zagnati puščico v tarčo in prenesti poln kozarec vode na drugo mesto. Tudi na ocenjevalno vožnjo so bili kljub časovni omejitvi sodelujoči dobro pripravljeni. Na rokometnem igrišču je bila postavljena cela vrsta prometnih znakov, semafor, pa še miličnik-prometnik je stal Jeseničani za Jeseničane V nedeljo, 13. junija, bo na igrišču Podmežakljo velika zabavno-glasbena prireditev, ki bo potekala pod naslovom Jeseničani za Jeseničane, naj bi pomagala pri gradnji strehe nad drsališčem. V zabavnem programu bodo sodelovali naši najboljši pevci zabavnih melodij Marjana Dcr-žaj, Bor Gostiša, Nino Robič, Jožica Svete, Alenka Pintarič, Pero Dimitrijevič, Alfi Nipič, Tomaž Domicclj in Bele vrane. Pevce bo spremljal ansambel črne vrane in Termiti. Za humor bo poskrbel Tone Fornezzi, napovedovala pa bosta Metka Volčič in Mirko Bogataj. Ob tej priložnosti bodo predstavili najboljšega športnika jeseniške občine, ki ga bodo z glasovanjem izvolili znani športni in družbenopolitični delavci Jesenic. Prireditev bo ob 19.30 na hokejskem igrišču Podmežakljo. d. Sedej v križišču. Strogi sodniki so za vsako najmanjšo napako tekmovalcem dodajali kazenske točke. Lahko rečemo, da je bilo tekmovanje zelo dobro pripravljeno in je hitro potekalo. Po končanem tekmovanju, ko je komisija izračunavala rezultate, so si udeleženci tekmovanja ogledali tovarno Alpina. Ta je za najboljše tudi prispevala, poleg ostalih *1' rovskih podjetij, zelo lepe n*' grade. Omeniti je treba se domače AMD, ki je žirovskt ekipi za dosedanje uspeh* podarilo kolo pony. Rezultati: III. skupina — F. Prešeren (Kranj), 2. 03 Lescc-Radovljica, 3. OS Trži« IV. skupina — 1. OS Ziri, *• OS Radovljica, 3. L. Selja* (Kranj). Med posamezniki J? bil najboljši Bojan RobleK (F. P. Kranj), v III. skup«* v IV. pa sta prvo mesto delila Marko Kopač (Ziri) » VeLjko Hladnik (L. Seljak). J. G. KRANJ sveze [pakiranoj meso ŠIViUA