'Jutri se bo v Hali Tivoli v Ljubljani začelo letošnje svetovno hokejsko prvenstvo skupine B. Našim želimo obilo uspehov. — Foto: F. Perdan Ustanovitelji: Jesenice, Kranj, m Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavfiič — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, sreda, 20. 3. 1974 Cena: 1 dinar List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO Leto XXVII. Številka 22 Jesenice GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Za jubilej Planice 120.000 gledalcev 40-letnica Planice se je končala z zmagoslavjem 23-letnega Švicarja Walterja Steinerja, ki je že tretje leto zapored zmagal v dolini pod Poncami. Ob rekordnem obisku gledalcev — v pla- niških dneh je bilo pod Poncami blizu 120.000 gledalcev — je Švicar izenačil že s prvim poletom (v petek) dosedanji svetovni rekord — 169 metrov, hkrati pa za štiri metre izboljšal planiški rekord, ki ga je imel vzhodni Nemec Wolf. Po petih letih tekmovanj na velikankah so na planiški pri¬reditvi lahko izvedli celotni program ob idealnih vremenskih prilikah. 18. planiška prireditev na velikanki je bila uspešna potrditev panoge, ki se je rodila v tej dolini. Jubilejno tekmo¬vanje pa pomeni nedvomno veliko spodbudo za naprej. Planiško slavje je ponovno potrdilo, da je to slovenski ljudski praznik, saj ni športne prireditve v Sloveniji, kjer bi se zbralo toliko gledal¬cev. Prišli so stalni gostje in številni novi, večje število pa je bilo tudi tistih, ki so bili ob njenem vznožju leta 1934, ko je bilo na otvoritveni tekmi le 5000 gledalcev. O Planici so rekli že zdav¬naj, da jo je ljudstvo sprejelo za svojo. Planica ima čedalje več prijateljev. Veliko skakalcev, še veliko več ljubiteljev belega športa. Planiški dnevi so vedno nepozaben ljudski praznik, Praznik skakalcev, smučarskih delavcev in vedno številnejših obiskovalcev. Štiri desetletja je Planica angažirala širok krog amaterskih, požrtvovalnih športnih delavcev, ki z vsako novo prireditvijo nadaljujejo pionirsko tradicijo proslavljenih plani- ških junakov. Jubilejna prireditev je potekla ob idealnih razmerah, ska¬kalnica je bila odlično pripravljena, tako da smo videli nekaj izredno lepih poletov, pri čemer so se poleg zmagovalca odliko¬vali še Finci, Norvežani ter stari znanec Planice veteran Raška, ki se je s planiško prireditvijo lepo poslovil kot tekmovalec na velikankah. Škoda je le, da ni prišlo pod Ponce še več letalcev, predvsem smo pogrešali najboljše skakalce iz vzhodnoevrop¬skih držav. Ne glede na to smo s prireditvijo zadovoljni. Edino, kar nas ni zadovoljilo, so bili rezultati naših skakalcev. Niso nas zadovoljili, lahko bi povsem upravičeno dejali, da so nas tudi v Planici razočarali kot na ostalih pomembnih prireditvah v letošnji zimi. Planiški jugoslovanski rekord s 150 metri (Štefan- čič) ni bil v nevarnosti, še daleč manj pa Mesčev jugoslovanski rekord v poletih s 158 metri. Medtem ko je bilo več nacionalnih rekordov izboljšanih, pa so bili naši skakalci daleč pod jugoslo¬vanskimi rekordnimi znamkami. v Sovodnju Naš glavni urednik Anton Miklavčič izroča nagrado najmlajšemu tekmo¬valcu Italijanu Diinhoferju. Mladi reprezentant je bil kar preveč zadovoljen z usnjenim kovčkom, darilom našega uredništva. — Foto: F. Perdan Naročnik: Generalni sekretar planiškega komiteja Vojo Šerbec-Daba, šef teptačev Janko Dernič in šef gospodarske komisije ter »financ minister« Niko Kri- . žanec. — Foto: F. Perdan meZ domačina Ratečana Janeza Kerštajna si planiških prireditev ne oremo predstavljati. Ze cela desetletja skrbno bedi nad vsemi skakalni- veri1 Prav Je »Sumar« januarja praznoval 70-letnico, je še vedno čil in dro razpoložen. Na posnetku ga vidimo v pogovoru z upokojenim foto- eporterjem Dela Edijem Selhausom. — Foto: F. Perdan Planica '74 je za nami. V zgodovino pojde kot ena najbolj uspelih doslej. J- Javornik V Jelovici podpisali samoupravni sporazum upravnega sporazuma pomeni reor¬ganizacijo proizvodnje in poslova¬nja. Delavci v neposredni proizvod¬nji bodo imeli še več možnosti odlo¬čanja. V nadaljevan ju je menil, da je 1000-članski kolektiv Jelovice zrel in sposoben, da vse zastavljene naloge uspešno izpelje. Seveda pa je naj¬večja želja vseh, da bi bili enotni, povezani in da bi težili k istim ciljem. Ob koncu je direktor podjet¬ja zaželel, da bi se sporazum uresni¬čeval tudi v stvarnosti in nakazal nadaljnje možnosti združevanja v širše integracijske skupnosti. -jg V prostorih podjetja Jelovica na Trati so v soboto predstavniki TO?D stavbno pohištvo, TOZD montažni objekti in TOZD trgovina podpisali samoupravni sporazum o združevanju v OZD Jelovica. Na krajši slovesnosti je spregovoril di¬rektor podjetja Tine Kokelj. Kon¬čali smo s prvo fazo v izvajanju nove ustave, je dejal. Vendar to pomeni še znatno več. To pomeni, da bo pod¬jetje na osnovi tega lahko boljše po¬slovalo. Na osnovi bolj čistih računov se, bodo lahko vzpostavili tudi boljši odnosi. Podpis samo¬ Pred dvema mesecema smo imeli novinarski večer na Sen turski gori. Ze takrat smo zapisali, da se bomo tudi v prihodnje radi odzvali vsa¬kemu povabilu in prišli v vaš kraj! No, v soboto gremo ponovno na pot! Naša ekipa bo tokrat obiskala So- vodenj v Poljanski dolini, kamor nas je povabilo domače kulturno umetniško društvo »Boštjan Jezer- šek«. V kraj bomo prispeli okrog desete ure dopoldne in takoj odprli redakcijo v prostorih podjetja Ter- mopol. Naši reporterji se bodo potem razkropili po Sovodnju ih. okolici, kjer bodo skušali zbrati činu več zanimivosti s tega področja! Domačini pa ste seveda vabljeni, da obiščete naše uredništvo v vašem kraju; tu si bodo" tisti, ki še niso naročniki Glasa, časopis lahko tudi naročili! Novinarji Glasa v soboto Zvečer ob 19. uri se bodo v dvo¬rani sovodenjskega zadružnega do¬ma s kratkim programom najprej predstavili gostitelji, nato pa bodo besedo prevzeli člani našega ure¬dništva, ki bodo s pisano besedo skušali predstaviti Sovodenj in okolico! IIXIII. mednarodni spomladanski kmetijski sejem od 12. do 21.4.1974 / > Prednost domačim surovinam Na seji upravnega odbora združenja proizvajalcev in predelovalcev svinca in cinka rJugoslavije so sklenili, da bo¬do do konca meseca podpisali samoupravni sporazum o pre- skrbovanju s surovinami. Le¬ta zahteva, da proizvajalci su¬rovin dajejo prednost doma¬čim podjetjem, predelovalci pa naj surovine kupujejo doma. Rudniki bodo nakopali za do¬mače proizvajalce 79.000 ton svinca, 44.000 ton cinka in 1450 ton antimona. Koliko nas dela? Konec februarja je bilo v družbenem sektorju v naši državi zaposlenih 4,281.000 ljudi. Največ zaposlenih je bilo v Srbiji, in sicer 1,630.000 delavcev, na Hrvatskem je bilo 1,040.000 delavcev, v Slo¬veniji 613.000, - BIH 597.000, Makedoniji 299.000 in v Črni gori 92.000 delavcev. Več sode V tuzlanski tovarni sode je začel delati nov obrat, ki bo omogočil, da bodo na dan proizvedli 600 ton surovega bikarbonata. S tem se bodo proizvajalci sode iz Tuzle uvrstili med največje svetovne proizvajalce. Z modernizacijo dela pa bodo dosegli tudi po¬cenitev proizvodnje. 53.000 ha za sladkorno peso V Vojvodini prav sedaj po¬teka setev sladkorne pese. Po podatkih pokrajinskega sekre¬tariata za kmetijstvo naj bi letos zasejati s to kulturo prek 5.1.000 ha površin. Za gojenje sladkorne pese vlada med kmeti veliko zanimanje. K temu so predvsem pripomogle ugodne odkupne cene tega pri¬delka in pa novi stroji, ki so jih pridelovalci kupili s po¬močjo kreditov tovarn slad¬korja. Konferenca sindikata V ponedeljek se je v Skopju začela tretja konferenca zveze sindikatov Makedonije. Dele¬gati so razpravljali o aktual¬nih vprašanjih socialističnih, samoupravnih in družbeno¬ekonomskih odnosov. Konfe¬rence so se med drugimi ude¬ležili tudi predsednik sobranja Makedonije Nikola Minčev, sekretar predsedstva ZSJ Marjan Rožič in delegaciji sindikatov BIH in Srbije. Črnogorci že 3 milijone V Titov sklad, ki je bil usta¬novljen za štipendiranje na¬darjenih otrok iz delavskih družin in mladih delavcev, so delovne organizacije in posa¬mezniki v Crni gori vplačali že več kot 3 milijone dinarjev. Večje možnosti za sodelovanje Predsednik zveze študentov Jugoslavije Dragan Kalinić in predsednik mednarodne ko¬misije ZSJ Ivan ŽivkoviC\8ta se vrnila z obiska v Indiji. Tam sta se s predstavniki štu¬dentskih in mladinskih orga¬nizacij pogovarjala o možno¬stih za medsebojno sodelova¬nje. Se posebej je bila v teh pogovorih poudarjena potreba po večji izmenjavi študentov. Seja CK ZKS bo 25. marca Prihodnja seja CK ZKS bo 25. marca. Člani centralnega komiteja bodo na seji med drugim govorili o idejnopoli- tičnih vprašanjih raziskoval¬nih dejavnosti in visokega šol¬stva pri nas. Sklad za primer nesreče Tudi v naši republiki naj bi ustanovili poseben sklad, ki bi ga lahko uporabljali ob raz¬nih naravnih nesrečah. To so predlagali na ponedeljkovi seji republiškega sveta ZSS. Zbrani denar bodo hranili tam, kjer ga bodo zbrali, v republiki pa bodo vodili le seznam vplačil. JI jLsjf Sreda, 20. marca 1974 Škofjeloška občinska skupščina je pred leti imenovala poseben odbor, ki naj bi skrbel za razvijanje prijateljskih stikov z občinami v drugih republikah ter sosednjih dr¬žavah. Rezultati vseh prizadevanj na tem področju so zdaj dobro znani: občina Škofja Loka je pobratena z občinami Medicina v Italiji, Sele na Koroškem ter Smede- revska Palanka v Srbiji, navezuje pa tudi vse tesnejše stike z mestom Wadowice na Poljskem — rojstnim krajem poljskega partizana Ta- deusza Szadowskega-Toma, ki je pokopan na Praprotnem v Selški dolini. V pričujočem zapisu nimam na¬mena naštevati vseh oblik sodelova¬nja med Škofjo Loko in pobratenimi občinami v preteklih letih, pač pa spregovoriti le o programu akcij za letos! Le-ta je bil sestavljen v začetku januarja, ko so ob občin¬skem prazniku Škofjo Loko obiskale delegacije vseh pobratenih občin. Stiki med Medicino in Škofjo Loko so bili navezani že pred skoraj petnajstimi leti. Kljub nekaterim oviram, slabo poznavanje italijan¬skega jezika, se je sodelovanje vsa leta uspešno razvijalo. Letos pobra¬tena italijanska občina namerava na svojem področju pripraviti več predavanj in razstav, da bi njihovi prebivalci čirhbolje spoznali zanimi¬vosti mesta ob sotočju dveh Sor. Skupina šolarjev iz Italije,bo že v kratkem obiskala svoje loške vrstni¬ke za en teden. Mladi Medicinci bodo nastanjeni pri škofjeloških učencih. Le nekaj tednov kasneje pa naj bi podobna skupina šolarjev iz V petek je bila v Skofji Loki druga seja občinske kandidacijske konfe¬rence SZDL, kateri je poleg članov prisostvoval tudi predstavnik repub¬liške konference SZDL Franc Kimo- vec-Ziga. Kandidacijske konference in zbori občanov v škofjeloški občini so bili dobro obiskani. V krajevnih, delov¬nih in drugih organizacijah je na 109 Skupščina kluba zdravljenih alkoholikov V četrtek, 14. marca, je bila 2. red¬na skupščina kluba zdravljenih al¬koholikov Tržič, ki deluje pod okri¬ljem Psihiatrične bolnice Begunje. Klub združuje 26 zdravljenih alko¬holikov. Svoje prostore ima v stari tržiški osnovni šoli, ki jih je uredil s pomočjo tovarne Peko, Mercatorja in skupščine občine. Strokovno mu pomagajo zdravniki in socialne služ¬be tržiških delovnih organizacij, predvsem pa socialna delavka to¬varne Peko Marija Frelih. Vendar bi morala biti po mnenju članov druž¬bena pomoč še večja, saj uresničuje klub pomembne naloge. Gost iz SZ v Iskri Iskro — tovarno telekomunikacij na Laborah v Kranju je v ponedeljek dopoldne obiskal namestnik predsednika vlade Sovjetske zveze in stalni predstavnik Sovjetske zveze v Sevu Mihail Aksentijević Lesečko. V spremstvu podpredsednika republiškega izvršnega sveta Rudija Čačinoviča, ambasa¬dorja SZ v Beogradu Stjepakova in generalnega konzula SZ v Zagrebu Sepelova si je ogledal novo tovarno na Laborah. Gosta so potem predsednik skupščine Združenega podjetja Iskra Vladimir Logar in generalni direktor ZP Iskra Jože Hujs s predstavniki družbenopolitičnih organizacij Iskre seznanili s proizvodnjo in s samoupravljanjem v tem velikem kolektivu. Pogovarjali so se tudi o dosedanjem sodelovanju oziroma o izmenjavi s Sovjetsko zvezo in možnostih za naprej. A. Z. Prijateljstvo se krepi Tržiški klub zdravljenih alkoholi¬kov želi v prihodnje članstvo še povečati. Na redna tedenska sreča¬nja v prostorih stare šole želi pri¬vabiti vse alkoholike, ki končujejo zdravljenje v bolnici in jim tako po¬magati pri vključevanju v normalno delo in življenje. Za novega predsed¬nika kluba je bil izvoljen Franc Pretnar. -jk Škofje Loke obiskala Italijo. Medi¬cino naj bi teden dni pred praznikom pobratenja obiskala tudi skupina loških slikarjev. Dela, ki bi v tem času ustvarili, pa bi ostala v galeriji v tem mestu. Seveda pa je poleg teh glavnih akcij predvidenih še več izmenjav na športnem in kulturnem področju. Sodelovanje z občino Sele so nekoliko zavrli vsem dobro znani dogodki na Koroškem. Prav pred kratkim pa je občinski svet te koroške občine povabil delegacijo iz Škofje Loke, naj obišče Sele, da bi se lahko dogovorili o nadaljnjem sode¬lovanju. Program sodelovanja med Škofjo Loko in .Smederevsko Palanko je izredno pester. Na predlog palanških gimnazijcev bodo mladi srednješolci iz pobratene srbske občine že v kratkem obiskali Škofjo Loko, Škofjeločani pa jim bodo obisk vrnili še letos. Odbor Male Groharjeve slikarske kolonije je predlagal, da bi bila letos ta kolonija za spremembo v Smederevski Palanki. Seveda bi v času prireditve v Srbijo odpotovala tudi večja skupina mladih umet¬nikov iz Škofje Loke. V kratkem bo določen tudi datum obiska Palanča- nov, tistih, ki so med vojno našim ljudem nudili gostoljubje na svojih domovih, v mestu pod Lubnikom. Stiki s poljskim mestom Wadowi- ce so se predvsem okrepili v lanskem letu. Odbor za prijateljske med¬narodne stike je zato predlagal, da se šola na Bukovici poimenuje po Tadeuszu Szadovvskem-Tomu. V Škofji Loki evidentiranih 3250 kandidatov J. Govekar kandidacijskih zborih sodelovalo 8750 občanov. Izmed 3250 občanov, kolikor jih je bilo evidentiranih, je za delegacije zbora krajevnih skupnosti izbranih 325 kandidatov, izvoljenih pa jih bo 206. Med temi je 292 moških (89 %), 33 žensk (11 %), mlajših od 27 let 35 (10 %), članov ZK 42 (13 %) in članov ZB 21 (6 %). V organizacijah združenega dela in temeljnih organizacijah združe¬nega dela je bilo na kandidacijskih zborih izbranih 680 kandidatov, izvoljenih pa jih bo 485. Moških je 524 (77 %), žensk 156 (23 %), mlajših od 27 let 102 (15%), članov ZK 176 (26 %), članov ZB'81 (12 %) in nepo¬srednih proizvajalcev 380 (56 %). Za občinski družbenopolitični zbor je bilo evidentiranih 30 kandi¬datov. Predlaganih je bilo 24 moških (80 %), 6 žensk (20 %), kandidatov do 27 let 6 (20 %), članov ZK 22 (73 %) ter članov ZB 2 (6 %)\ Člani konference so na seji obrav¬navali tudi predloge možnih kandi¬datov za družbenopolitični zbor, v katerem bo v škofjeloški občini 21 delegatov. SZDL je vanj predlagala: Branka dr. Berčiča, Valentina Boga¬taja, Matjaža Cepina, Milana Gart- nerja, Toneta Polajnarja in Roma¬na Tržana, občinski sindikalni svet: Djordja ing. Bubla, Zorko Cujovič, Janeza Mikliča, Slobodana Poljan¬ska, Milico Primožič in Staneta Ranta, ZK: Petra Finžgarja, Marijo Justin, Vinka Kržišnika, Mira Pin- tariča ter Staneta Preskarja, ZM: Iztoka Kavčiča in Iva Kržišnika in ZB: Franca Bevka ter Albina Lav- tarja! Člani kandidacijske konfe¬rence so z listo soglašali. J. Govekar V petek, 15. marca, je bila na Jeseni¬cah druga občinska kandidacijska konferenca SZDL. Na njej so člani izvršnih odborov vseh družbenopolitičnih organizacij v občini pregledali in ocenili 'dosedanje priprave na volitve, razpravljali o delovanju občinske skupščine v novih ustavnih pogojih in izvolili kandidate za družbenopolitični zbor občine. Uvodno poročilo o pripravah na volitve je podal predsednik volilne komisije Slavko Humerca. Iz tega poročila je bilo razvidno, da so koordina¬cijski odbori v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela do rokov opravili svoje naloge. Na sedeminsedemdesetih kandidacijskih konferencah so izvolili skupno 693 delegatov, od katerih je 40 odstotkov neposrednih proizvajalcev, dobro pa so zastopane tudi ženske in mladi. V nadaljevanju konference je Ivo Ščavničar, kandidat za predsednika izvršnega sveta skupščine občine, podal uvodne besede o delovanju občinske skupščine v novih ustavnih pogojih. V razpravi so se prisotni zavzeli, da pred novo občinsko skupščino stojijo številne pomembne in odgovorne naloge, ki jih bo treba z vso doslednostjo izpolnjevati. Naloge, ki nam jih nalaga nova ustava, niso več nejasne, zato je treba takoj prijeti za delo. Prisotni so se še zavzemali za stalno izobraževanje voljenih delegatov ter za vsebinsko delitev nalog na podlagi dogovarjanja in sporazumevanja. V razpravi o možnih kandidatih za republiške in zvezne organe so se s predlaganimi kandidati strinjali. Ker Franc Zvan zaradi zdravstvenih razlogov ne sprejema kandidature za zvezni zbor skupščine SFRJ s področja Gorenjske, so za ta organ podprli Jožeta Kapusa iz Plam,ena. - Na petkovi kandidacijski konferenci so soglasno izvolili enaindvajset kandidatov za družbenopolitični zbor občine Jesenice. To so: Janko Burnik, Justa Čelik, Valentin Erjavšek, Tomaž Ertl, Maks Klinar, Franc Kobentar, Vasilij inž. Koman, Aleksander Kovač, Teodor Kreuzer, Franc Makše, Slavko Markelj, Franc Medja, Milan Mežnarc, Miro Noč, Miro Ogrin, Slavko Osredkar, Franc Taler, Joža Vari, Hilda Zgonc, Mile Zrnič in Tone Zupan. J. Rabič Radovljica Danes popoldne se bo na redni seji sestal izvršni odbor občinske konfe¬rence socialistične zveze in razprav¬ljal o neposrednih političnih in organizacijskih pripravah na volitve. Na dnevnem redu je tudi sprejem zaključnega računa in predlog proračuna za letos. Jutri popoldne se bodo na skupnem posvetu sestali predsedniki krajevnih organizacij socialistične zveze in sekretarji krajevnih organizacij zveze komu¬nistov v občini. Pogovorili se bodo o pripravah na volitve. Jutri popoldne se bo sestala tudi skupščina kulturne skupnosti. Na seji bodo obravnavali program skupnih nalog na kulturnem področju za letos, samoupravni sporazum o "združevanju sredstev za uresničevanje nalog •skupnega pomena v okviru kulturne skupnosti Slovenije in zaključni račun kranjske kulturne skupnosti za leto 1973. Danes popoldne se bodo na skupni seji sestali svet za industrijo in obrt, svet za urbanizem, gradbene in ko¬munalne zadeve, svet za blagovni promet in turizem in svet za~ kmetijstvo radovljiške občinske skupščine. Razpravljali bodo o smernicah gospodarskega razvoja v občini za letos in o programih stanovanjskega podjetja, temeljne kulturne skupnosti, zdravstvene službe, telesne kulture in šolstva. Obrav¬navali bodo tudi temeljna izhodišča in predlog proračuna radovljiške občine za letos. Jutri opoldne se bodo sestali predsedniki volilnih komisij in predsedniki komisij za izdelavo volilnih imenikov. Na posvetovanju, ki ga bo'pripravil občinski sindikalni svet, se bodo pogovorili o nalogah med volitvami. Škofja Loka Jutri popoldne bo tudi seja predsedstva občinske konference zveze mladine. Pogovorili se bodo o delovnem programu do jeseni, sprejeli sklep o vlogi, nalogah in obliki organiziranosti občinske konference ZM v vojnih razmerah in obravnavali program prireditev v mesecu mladosti. A. Z. Predsednik komisije za splošni ljud¬ski odpor pri občinski konferenci ZMS Škofja Loka Karel Tavčar skli¬cuje sejo komisije. Za dnevni red predlaga razpravo o vključevanju mladine v partizanske enote na območju občine, razpravo o sodelovanju z vojaki škof¬jeloške garnizije in sprejem načrta za pohod mladine po partizanskih poteh. Seja bo v četrtek, 21. marca, ob 16.30 v prostorih družbenopolitičnih organi¬zacij na Mestnem trgu. -lb » MPHMHEM^HMHHHHHHH Na zadnji seji predsedstva občinske razmerah, saj dvorana zadružnega doma že deset let čaka na popravilo. Mladi so sami uredili klubsko sobo, kjer se sestajajo. Denar so pridobili s prirejanjem mladinskih plesov ob sobotnih večerih, ki so dobro obi¬skani. Izdajajo dvomesečnik Naša mladina, s katerim seznanjajo ob¬čane o svojem delu. Navezali so stike z mladinskim aktivom Uršna sela pri Novem mestu, s katerimi že vneto sodelujejo. Žal pa so vse bolj nezadovoljni z občinsko konferenco ZMS Kranj, ki ne kaže pravega zani¬manja za delo aktivov na terenu, čeprav jim redno poročajo o svojem F. Rozman konference Zveze mladine Slovenije MMHHflfll^HHHHHHHlH Tržič so razpravljali o podelitvi letošnjih priznanj občinske konference ZMS mladim družbenopolitičnim delavcem in mentorjem. Tudi letos nameravajo podeliti 5 priznanj: enega mladinskemu mentorju, tri družbenopolitičnim delavcem in enega najbolj prizadevnemu aktivu v občini. Na seji so razpravljali tudi o letošnjem pohodu AVNOJ 1974 in o mladinski delovni akciji Kozjansko 1974. Na predsedstvu so se dogovorili, da se bosta pohoda AVNOJ udeležila najmanj 2 Tržičana. Na mladinsko delovno akcijo Kozjansko, ki dobiva letos zvezni značaj, pa bo odšlo okrog 10 tržiških mladincev. Za sodelovanje na mladinski delovni akciji želijo navdušiti tudi mlade iz prijateljskega mesta Valjeva, s katerim tržiška mladina že sodeluje. -jk i za zgled Mladinski aktiv v Trbojah je v tekmovanju aktivov kranjske občine osvojil prvo mesto. Za opravljanje številnih nalog imajo več komisij, ki so vse po vrsti bile zelo uspešne. Lani so za svoje delo prejeli tudi pri¬znanje OF. Mladi so vključeni v družbenopolitične organizacije v kraju in so med najbolj aktivnimi, čeprav ne najdejo pravega razume¬vanja pri starejših. Prek celega leta so skrbeli za idejnopolitično vzgojo mladih ter pripravili več predavanj v sodelovanju z delavsko univerzo »Tomo Brejc« iz Kranja. Člani dramske sekcije nameravajo v tej sezoni uprizoriti kar dve dramski deli, čeprav v nemogočih delovnih Industrijski kombinat JILANIHA Kranj objavlja naslednje prosto delovno mesto: za TOZD tovarne obutve v Kranju referenta za uvoz Pogoji: višja strokovna izobrazba, dveletne delovne izkušnje na področju zunanjetrgovinskega poslovanja, znanje tujega jezika, poskusno delo. Jesenice Kranj Pismene ponudbe z ustreznimi dokazili posredujte kadrov¬skemu oddelku v 15 dneh po objavi ali pa- se zglasite osebno. Kandidati za vodilne funkcije občine Kranj . Na drugi seji občinske kan¬didacijske konference v Kra¬nju so v petek popoldne sprejeli poročilo volilne komi¬sije pri občinski konferenci socialistične zveze o kandida¬cijskih postopkih v temeljnih samoupravnih skupnostih. Ugotovili so, da so bile te¬meljne kandidacijske konfe¬rence v občini dobro obiskane in da mora biti evidentiranje možnih kandidatov stalna praksa v našem družbenopoli¬tičnem življenju. Člani konfe¬rence so potrdili predlog enot¬ne liste možnih kandidatov za družbenopolitični zbor občin¬ske skupščine in se strinjali s predlaganimi možnimi kandi¬dati za organe republiške in zvezne skupščine. Podobno kot vsa vodstva občinskih družbenopolitičnih organizacij in občinska konfe¬renca zveze komunistov Kranj so člani kandidacijske konfe¬rence potrdili tudi možne kan¬didate za vodilne funkcije v občinski skupščini in izvršnem svetu kranjske občine. Za vodilne funkcije v občini so predvideni naslednji: za predsednika . (profesionalna funkcija) Tone Volčič, sedanji predsednik občinske konferen¬ce SZDL in za podpredsednico Judita Rakovec iz Save. Za predsednika enotnega zbora združenega dela občinske skupščine je predviden Vinko Šarabon iz Iskre, za predsed¬nika zbora krajevnih skup¬nosti Boštjan Jocif, kandidat za delegata v krajevni skup¬nosti Preddvor in za predsed¬nika družbenopolitičnega zbo¬ra Jože Valant iz Tekstilnega centra v Kranju. Za profesionalnega predsed¬nika izvršnega sveta kranjske občine je predviden sedanji predsednik občinske skupščine Franc Šifkovič, za profesio¬nalnega podpredsednika pa Rado Pavlin iz osnovne šole France Prešeren v Kranju. A. Z. Tržič Petkova kandidacijska kon¬ferenca v Tržiču je razprav¬ljala tudi o možnih kandidatih za najodgovornejše dolžnosti v tržiški občinski skupščini, ki jih je pripravil izvršni odbor občinske konference SZDL. Kandidat za predsednika ob¬činske skupščine je Milan Ogris, za podpredsednika pa prof. Kdo Roblek. Kandidat za predsednika izvršnega sveta je sedanji predsednik skupščine občine inž. Vili Logar. Kandi¬data za predsednika družbeno¬političnega zbora sta Lovro Cerar in Franc Kopač, za pod¬predsednika tega zbora pa Jurij Kramar. Konferenca je predlagala, da bi bil predsed¬nik zbora združenega dela Franc Jazbec, Ivan Gregorč in Karel Pečnik pa predsednik in podpredsednik zbora krajev¬nih skupnosti. -jk Za začetek seminar >SNm 20. marca 1974 V petek je bila v Tržiču prva seja na novo izvoljenega predsedstva °hČinske konference ZMS, ki se jo je JJdeležil tudi sekretar republiške Konference ZMS Zdenko Mali. Ker Je P|'ecej članov mladinske konferen- _e in njenih organov novih, brez e('jih izkušenj pri delu v mladinski ,rRanizaciji, so se v petek dogovorili, bodo 30. in 31. marca organizirali o^inar za člane konference, njenih r8anov in predsednike aktivov. Na 'erninarju bodo razpravljali o sta- °bčine, gradivu za 7. kongres \ novi organiziranosti Zveze jjnadine in nalogah pred mladinskim ongresom in o vlogi specializiranih jnladinskih organizacij. Precej po¬lnosti nameravajo posvetiti akti- mladih delavcev v delovnih or¬ganizacijah in aktivom v krajevnih vKUpnostih, kjer se združuje delav¬ca.. šolska in kmečka mladina. Na 0 "Jinarju se bodo pogovarjali tudi - plovnem programu občinske or- sanizacije. Osnova zanj bodo pro- ^ anii komisij, ki bodo narejeni do Šmarja. ' -jk 3*% Pretekli petek in soboto je bil na Jesenicah seminar za mlade samo- upravljavce iz Železarne. Udeležilo se ga je petdeset mladih, med njimi največ članov aktivov mladih delav¬cev iz posameznih TOZD, mladi predstavniki v samoupravnih orga¬nih. Skratka, mladi železarji, ki s svojim delom posegajo v samouprav¬no in politično življenje v tem de¬lovnem kolektivu. Na seminarju so se udeleženci podrobno seznanili s spremembami samoupravnega siste¬ma po sprejet ju zvezne in republiške ustave, z oblikami dela v organih samoupravljanja, s položajem delav¬ske mladine v mladinski in sindi¬kalni organizaciji ter z novo vlogo družbenopolitičnih organizacij. Do: Na četrtkovi drugi seji občinske konference ZK Škofja Loka so člani konference ocenili aktivnost ZK v pripravah na skupščinske volitve, priprave in aktivnost ZK pred 7. kongresom ZKS in 10. kongresom ZKJ ter razpravljali o predlogu kandidatnih list za osrednje organe ZKJ in ZKS. Uvodno poročilo o pripravah na volitve je podal predsednik občinske konference SZDL Škofja Loka Jože Šubic. Povedal je, da so bile kandi¬dacijske konference izpeljane v 39 krajevnih organizacijah SZDL, 4 kmetijskih in gozdarskih organiza¬cijah, 1 v obrtni dejavnosti in v 68 delovnih organizacijah. Obisk je bil dober, saj se je konferenc udeležilo prek 7000 občanov. Krajevne skupno¬sti so za delegacije evidentirale 42 komunistov, kmetijske in gozdar¬ske organizacije 3, 15-članska dele¬gacija obrtnih dejavnosti nobenega, za delovne organizacije pa podatkov še ni! Člani konference so poročilo sprejeli in sklenili, da morajo komunisti še naprej sodelovati v predvolilni dejavnosti, skupno z drugimi družbenopolitičnimi organi¬zacijami pa bodo v prihodnjih dneh tudi direktno sodelovali pri obve¬ščanju javnosti pred volitvami. O pripravah in aktivnosti komu¬nistov v loški občini pred kongre¬soma slovenskih in jugoslovanskih komunistov je spregovoril sekretar občinske konference ZK Janez Na petkovi II. kandidacijski konferenci v Tržiču so po uvodnih besedah sekretarjev izvršnega odbo¬ra občinske konference SZDL Zore Šemrl in občinskega sindikalnega sveta Ivana Valjavca v razpravi ocenili organizacijske in kadrovske priprave na volitve. Menili so, da se še na nobene dosedanje volitve niso pripravljali tako temeljito kot na letošnje, čeprav so imeli v organiza¬cijah združenega dela in krajevnih skupnostih kup drugih opravil predvsem pri uresničevanju ustav¬nih dopolnil. Vendar nas do volitev najmanj tako pomembne in težke naloge še čakajo, so dejali na tržiški konferenci. Za njihovo uresniče¬vanje bodo še naprej skrbeli pri¬zadevni aktivisti socialistične zveze in sindikatov. Zbori volivcev, ki so bili obenem tudi temeljne kandida¬cijske konference, so bili dobro obiskani. Delovni ljudje so na njih sprejeli statutarne sklepe, ki večino¬ma določajo, da bodo imele delega¬cije krajevnih skupnosti več kot 5 delegatov. Rezultat dobrih predvolilnih pri¬prav v tržiški občini je več kot 700 evidentiranih možnih kandidatov za delegate. Prevladujejo neposredni proizvajalci in mladi pod 27 let, katerih je 35 odstotkov evidenti¬ranih. Le po krajevnih skupnostih je med evidentiranimi premalo žensk. Na petkovi konferenci so menili, da je treba do volitev ljudi še naprej seznanjati z organizacijo, progra¬mom in načinom volitev. Kandidacijska konferenca je ob¬ravnavala in zavrnila predlog Gozd¬nega gospodarstva Kranj, obrata Tržič, da bi spremenili na skupščini že sprejeti odlok o številu delegatov v zboru združenega dela, na osnovi katerega ima gozdni obrat skupnega delegata s kmetijsko zadrugo in kmeti. Gozdni obrat je petkovi konferenci predlagal, da bi dobil svojo delegatsko mesto! Člani konfe¬rence so predlog zavrnili iz več razlogov. Gozdarji so imeli v razpravi dovolj možnosti za spre- minjevalne predloge. Razen tega gozdni obrat ni TOZD. Zahteva je po sodbi konference v nasprotju s težnjami po skupnem gospodar jen ju z gozdovi. Z odločitvijo in razlogi za -negativno - stališče -konltu:tmce. je. sedanja praksa v delu tovarniške konference ZM je namreč pokazala, da so bili mladi delavci prav s tem premalo seznanjeni in se zaradi tega niso mogli enakovredno vključiti v delo samoupravnih organov in druž¬benopolitičnih organizacij v posa¬meznih obratih oziroma temeljnih organizacijah združenega dela. Se¬minar je pripravila občinska konfe¬renca mladih delavcev-- ob sodelova¬nju Delavske univerze Jesenice. Loški komunisti ocenili priprave na volitve Po končanem seminarju smo ne¬kaj udeležencev povprašali, kako so zadovoljni s takšnim načinom izo¬braževanja in kako bodo to znanje uresničevali v praksi v sredinah, kjer delujejo. Takole so dejali: Jemec. Povedal je, da so se priprave na kongres v občini začele že novembra lani s tremi posvetovanji. Sledilo je več predavan j za člane, v teh dneh pa so v Škof j i Loki pripravili tudi politično šolo po »B« programu, kjer se na predavanjih v precejšnji meri obravnava tudi kongresna tematika. Menil je, da je zdaj osnovna naloga komunistov realizacija novih samoupravnih od¬nosov, kar pa prav gotovo ne bo lahko delo. Komunisti v organizaci¬jah združenega dela so velik del razprav namenili pogojem gospodar¬jenja. V prihodnje pa bo še več pozornosti treba posvetiti idejno- političnemu izobraževanju, zlasti delavcev v proizvodnji in mladine. Pripomnil je, da so se v večini delovnih organizacij na razprave o izhodiščih za republiški kongres dobro pripravili. Precej slabe pa so bile razprave o osnutku novega statuta ZK Slovenije. Osnutek je natančneje preučila le komisija za organiziranost in razvoj. Treba je pripomniti, da se je v priprave na oba kongresa temeljito pripravila tudi občinska konferenca ZMS Škofja Loka, ki je v ta namen pripravila več predavanj in seminar¬jev. Najmanj toliko dela nas še čaka Kandidacijska konferenca v Tržiču je zavrnila predlog gozdnega obrata Tržič, da bi imel svojega delegata v zboru združenega dela treba zaposlene v gozdnemobratu po naročilu konference seznaniti. Člani občinske konference ZK Škofja Loka so soglašali s predlogi kandidatnih list za osrednje organe ZKJ in ZKS! j. Govekar Petkova kandidacijska konferenca je izvolila kandidate za delegate družbenopolitičnega zbora občine, ki bo imel 20 delegatskih mest. Kandi¬dati so Tomaž Ahačič, Lovro Cerar, Jože Černigoj, Mirjana Eržen, Zdravko Jerman, Ivan Kapel, Mari¬ Radovljiška občinska skupščina je sklenila, da bodo v občini zgradili dom za ostarele občane. Da je grad¬nja takšnega doma upravičena in tudi nujna, so ugotovili že 1971. leta. ko so razpravljali o problemih sta¬rejših ljudi v občini. Zdaj se je poka¬zala možnost za gradnjo takšnega doma. Izobraževanje mladih železarjev Priprave Pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji Jože Remar, predsednik aktiva mladih delavcev na Transportu: »Ta dvodnevni seminar mi pomeni veliko. Doslej sem se zaradi pomanj¬kljivega znanja vedno srečeval s te¬žavami. Mladi v obratu so me izbrali za predsednika aktiva in v začetku praktično sploh nisem vedel, kakšne so moje dolžnosti in naloge. Začetni- ške težave so za mano in mislim, da bom uspešno vodil aktiv. Prav sedaj smo člani aktiva stopili v tesnejše stike s sindikalno organizacijo, ki nam je tudi ponudila vso pomoč pri našem delu. Teme na seminarju so. bile dobro pripravljene, prav tako so se tudi predavatelji potrudili, da so nam jih v preprosti obliki približali.« Milanko Trkulja, predsednik aktiva mladih delavcev v obratu Plinske in vodne energije: »Seminar za mlade samouprav- Ijavce se mi zdi zelo dobra oblika usposabljanja aktivnih mladih žele¬zarjev. Kot novinci, če tako rečem, v samoupravnih organih smo pogo¬sto le številke, ker se zaradi slabega poznavanja dela teh organov ne znamo vživeti. Mladi imamo vedno sveže ideje. Prav zaradi tega mo¬ramo izkoristiti, kar nam nudijo sta¬rejši. Teme na seminarju so bile tako razdeljene, da smo se najprej seznanili z osnovami samoupravlja¬nja, šele zatem pa smo se spustili v zahtevnejše stvari. Menim, da bi bilo treba takšnih seminarjev v pri¬hodnje organizirati še več.« Rudi Makra, sekretar tovarni¬ške konference ZMS Železarne: »Občinska konferenca mladih de¬lavcev je seminar organizirala pred¬vsem z namenom, da se mladi se¬znanijo z novimi oblikami samo¬upravljanja in predvsem s tem, kaj samoupravljanje pomeni za mladega železarja. Predavanja so izvajali predvsem domači predavatelji, to pa zaradi tega, ker smo se menili o kon¬kretnih oblikah samoupravljanja v Železarni. S terri pa so domači pre¬davatelji najbolje seznanjeni, saj se že več let ukvarjajo z delom na tem področju v Železarni. Razprava na posamezne teme nam je dala oceno, predvsem vodstvu tovarniške konfe¬rence ZM, kako in na kakšen način moramo delati in naše delo usmer¬jati, da bomo zadovoljili vsem potre¬bam današnjega sistema samo¬upravljanja in da bomo znali per¬spektivne mladince v ta sistem tudi usmerjati « J. Rabič ja Karo, Franc Kopač, Jurij Kra¬mar, Tone Kramarič, Vladimir Ličen, Zdenka Maglica, Milan Ogris, Ludvik Perko, Stane Perko, Francka Ratkovič, Janez Ribnikar, prof. Kdo Roblek, Miloš Sova in Janko Šendal. Strugarja iz Bombažne predilnice in tkalnice Toneta Jurjevčiča so izvo¬lili za kandidata za delegata v zveznem zboru. Potrdili so tudi predloge kandidatov za republiške in zvezne organe. Edvarda Kardelja pa so predlagali za predsedstvo SFRJ. Dom starostnikov tudi v Radovljici Razpisna komisija pri podjetju Kemična čistilnica in pralnica Bistra Škofja Loka razpisuje delovno mesto direktorja Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo izobrazbo tekstilne ali ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu, — da ima srednjo strokovno izobrazbo in najmanj 4 leta delov¬nih izkušenj na vodilnem delovnem mestu, — da je VK delavec iz stroke, s katero se podjetje ukvarja, in da ima najmanj 8 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu, — da je moralno in politično neoporečen. Rok za prijavo je 15 dni po objavi tega razpisa. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev, s kratkim življenjepisom in navedbo dosedanje zaposlitve naj pošljejo kandidati na gornji naslov. J. Košnjek se namreč na posebnem skladu zbira denar za gradnjo domov za ostarele občane in upokojence. Za radovlji¬ško občino je predvideno, da se bo do 1976. leta v tem skladu nabralo okrog 10 milijonov novih dinarjev. Zato se v Radovljici že pripravljajo na gradnjo. Na zadnji seji skupščine so imenovali poseben odbor za grad¬njo doma in za začasnega direktorja Alojza Kosa. A. Ž. na postavitev spomenika v Dražgošah Pred približno letom in pol je škofjeloška občinska skupščina ime¬novala odbor za postavitev spome¬nika v Dražgošah. Ta sfe je doslej že večkrat sestal, njegovi člani pa so nekajkrat obiskali tudi prizorišča bitke, da bi čimnatančneje določili lokacijo za spomenik. Odločali so se predvsem med dvema možnost ima. Prvo so pred¬videli na Kresu, na pol poti med vasema, od sedanjega spomenika od¬daljeno približno 300 metrov, v ne¬posredni bližini žičnice, kjer je po¬tekala najhujša obrambna borba Cankarjevega bataljona. To mesto je vidno iz obeh dražgoških vasi ter iz doline. Do njega bi bilo potrebno, urediti le približno kilometer lokalne ceste, ki bi povezovala vasi in se na¬vezovala na cesto Dražgoše—Jam- nik ter cesto Dražgoše—Jelovica. Po drugi predvideni varianti pa bi spomenik postavili na križišču v neposredni bližini dražgoškega po¬kopališča ob cesti Rudno—Dražgo¬še. Omenjena lokacija pa ima to slabo stran, da mesta s spomenikom ni mogoče videti iz doline. Člani odbora in drugi, ki so so- . delovali pri izbiri lokacije, so se odločili za prvo varianto, soglasno pa jo podpirajo tudi preživeli borci dražgoške bitke ter vaščani Dražgoš. Letos v februarju si je področje Dražgoš ponovno ogledala posebna komisija, ki jo je imenoval svet za urbanizem in komunalo. Komisija v sestavi inž. Stane Kovič, Ive Šubic, Lado Bernard in inž. Tone Mlakar je k sodelovanju in ogledu povabila še vse predstavnike družbenopolitič¬nih organizacij, ZB ter KS Dražgo¬še. Po ogledu so njeni člani sklenili predlagati odboru za postavitev spo¬menika, da se razpiše javni natečaj za idejni osnutek spomenika s tem, da avtorji predlagajo tudi lokacijo. V razpisu naj se precizirajo pogoji: zgodovinski pomen dražgoške bitke in osnove za motiv spomenika. Ob¬enem je treba razčistiti, ali naj se spomenik postavi v čast padlim borcem dražgoške bitke in vaščanom Dražgoš ali pa naj spomenik obele¬žuje širši pomen dražgoške bitke kot odpor slovenskega naroda proti oku¬patorju, ko je bila Hitlerjeva Nem¬čija na višku moči in zmag, odpor¬niška gibanja pa šele na začetku razvoja. S tem bi bil spomenik isto¬časno posvečen Cankarjevemu ba¬taljonu in vaščanom Dražgoš, ki so v tej bitki požrtvovalno sodelovali. Opredeliti je potrebno širši prostor za postavitev, po mnenju komisije med obema vasema, vendar tako, da bo spomenik na liniji obrambnih položajev Cankarjevega bataljona! Pogoj pa naj bi bila tudi dobra cestna povezava in neposredna po¬vezanost s cesto II. reda Češnjica— Kropa, ki postaja z modernizacijo nedeljska izletniška točka. Velik obisk Dražgoš pa bi nedvomno po¬menil korak dalje v obujanju tra¬dicij NOB. Komisija nadalje odboru predlaga še, da se ob spomeniku za¬gotovi prostor za komemoracijo in proslave ob upoštevanju dejstva, da je osrednja proslava vedno v zim¬skem času. Skratka, lokacija naj bo taka, da bo pritegnila pozornost vsa¬kega obiskovalca Dražgoš, oziroma potnika na »Cesti partizanov« tako, da se bo tudi obiskovalec, ki sicer prej ni vedel za spomenik, ustavil ob njem. Zelja sveta za urbanizem pa je, da vse te ugotovitve pospešijo po¬stopek idejne rešitve dražgoškega spomenika, upoštevajoč, da se z jav¬nim natečajem po predlogu pride do večjega števila možnih rešitev, izmed katerih se bo lahko izbrala najboljša. J. Govekar Prireditev v Trbojah Tako kot v mnogih krajih, je bila tudi v Trbojah ob dnevu žena proslava. Lep program so pripravili učenci osnovne šole, sodelovali pa so tudi mladinci in pa seveda otroci iz vrtca. Ni manjkalo tudi pogostitve in pa veselega razpoloženja ob glasbi. Trbojske žene se vsem organizatorjem te prireditve lepo zahvaljujejo /. željo, da bi bilo tak,o tudi prihodnje leto: V poživitev dela samoupravnih delavskih kontrol Konec preteklega leta smo v vseh organizacijah združenega dela in njihovih TOZD izvolili odbore delavskih kontrol. Delavska kontrola v socializmu ni nekaj novega. Pojem je okvalificiral že Lenin pred več kot 50 leti. Ko je prvič razvijal tezo o upravljanju delavcev, je zapisal, da gre za prehod od delavske kontrole nad proizvodnjo in potrošnjo na upravljanje delavcev s proizvodnjo in potrošnjo. Delavska kontrola se mora vključiti v družbenoekonomske odnose kot ena najpomembnejših funkcij samoupravljanja. Torej gre v bistvu za samoupravno delavsko kontrolo, ki ni novim odnosom nadre¬jena (to kaj lahko postaneta državna kontrola in napačno opredeljena kontrola), niti ni podrejena (to pa bi postala, če bi zmagovali tehno- kratski odnosi) funkcija samoupravljanja. V vseh ustavah po vojni (1946, 1953, 1963, 1971, 1974) je nakazana smer kontroli nad celotno družbeno proizvodnjo. Kontrola se je pri nas odvijala vertikalno z na¬stajanjem socialistične države. Organizator kontrole je bila država, izvajali so jo njeni organi (splošna državna kontrola, kontrolne komi¬sije, ministrstva z inšpekcijami itd.). Ob tej državno organizirani kontroli so se že takrat razvijale tudi nekatere druge oblike kontrole npr.: ljudski tožilci, ljudski inšpektorji, delavski poverjeniki. Dejstvo, da nastopa delavska kontrola kot ena izmed najpomemb¬nejših funkcij samoupravljanja, nas sili, da ji damo v vseh oblikah dela in nadzora v naših delovnih procesih pravo mesto, ji nakažemo smer dela in ji vsi pomagamo. To predvsem zaradi tega, ker bo kontrola usmerjena k cilju razvijanja in utrjevanja samoupravnih druženo- ekonomskih odnosov. Tb bo dosegla le takrat in šele takrat, ko bodo ustrezno določene in domišljene ter tudi normirane njene naloge. Izhajajoč iz ustavnega določila o najvišjih organih v podjetju, ki se razvrščajo po naslednjem redu: zbor delavcev, delavski svet, odbori komisije, izvršilni organi, se vzporedno z njimi vzpostavlja preobli¬kovana delavska kontrola. Pred samim uvajanjem v delo delavske kontrole morajo njeni odbori sprejeti poslovnike, po katerih bodo delali. Zato se postavlja osnovno vprašanje, kaj kontroliramo? Predvsem moramo organizirati kontrolo nad dohodkom, ki je namenjen za enostavno in razširjeno reprodukcijo, zagotoviti moramo kontrolo nad združenimi sredstvi v vseh oblikah združevanja sredstev za določene namene. Če govorimo o kontroli dohodka, so to tudi obvezni in različni namenski skladi in najrazličnejši izdatki iz naslova stroškov: terenski dodatki, dnevnice, kilometrine, potovanja v inozemstvo, ki morajo biti predvsem racio¬nalno usmerjeni in pogojeni z določenimi poslovnimi uspehi v korist organizacije združenega dela. Skratka, gre za kontrolo nad tem, kaj se dogaja z rezultati; ki jih je dalo živo delo, in ne nazadnje seveda tudi minulo delo. Odbori delavske kontrole so organi, ki bdijo nad poslovnostjo, investicijami, samoupravnimi dogovori in sporazumi, statutarnimi normami itd. Zato bodo odbori s statutom zavezani, da predlagajo ukrepe proti organom ali posameznikom, ki bi s svojimi netočnimi ali lažnimi informacijami ter s prikrivanjem objektivnih dejstev rtavajali druge na nepravilno odločanje. Odbori kontrole torej nimajo pristoj¬nosti, da sami izvajajo sankcije, ampak bodo na primer ob ugotovitvi, da je posameznik kršil samoupravne dolžnosti ali omejeval samo¬upravne pravice, morali predlagati prek delavskega sveta uvedbo sankcijskega postopka. V primeru, da krši te pravice delavski svet, pa prek zbora delavcev. Poleg tega bodo morali imeti kontrolni organi pravico in dolžnost obračati se tudi na zunanje organe kontrole ali na druge organe npr. na svete za reševanje sporov iz samoupravnih odnosov po občinskih skupščinah, na samoupravna sodišča itd. Ta možnost je nujna zato, da bi preprečili neustrezno ukrepanje ali celo ignoriranje predlogov organov samoupravne delavske kontrole. Pri utrjevanju samoupravnih odnosov in oblikovanju ukrepov in pri uveljavljanju delavske kontrole sploh bo zlasti pomembna tudi iniciativa sindikatov, tako na dopolnila, ki jih pripravljajo, predvide¬vajo oblikovanje omenjenih organov, in tudi druge norme, ki naj bi pomenile zaščito samoupravljanja in družbene lastnine. Funkcija kontrole je zgrajena na principu, da morajo organi o svojem delu obveščati delavce in tudi organe samoupravljanja ter zlasti delavski svet, ki slej ko prej ostaja najvišji organ samoupravnega ustroja. Ne sem se dogajati, da bi imeli neko »tajno poslovanje« delavske kontrole v okviru organizacije združenega dela. To bi povzro¬čilo sumničenja, neumestne govorice, zavajanja, kar bi vsekakor rušilo enotnost v celotnem življenju organizacije združenega dela. Skozi dosedanji razvoj samoupravljanja je predvsem zasledili nezainteresiranost delavcev v nekaterih elementih samoupravljanja, kar je nujno potrebno odpraviti. Ugotovitev, da je delavca do sedaj predvsem zanimalo le to, kolikšna je končna številka na plačilni listi, ne more biti temelj bodočim samoupravnim odnosom. V dosedanjem obsegu zanimanja je njegova logična presoja dostikrat spodbudila utemeljene kritike na račun prevelikih razlik tudi in predvsem v si¬stemu osebnih dohodkov. V socializmu velja ustavno pravno načelo: »vsakomur po svojem delu«. Zato so bile tudi v novi Jugoslaviji že v prvi ustavi uvedene razne kontrole, vendar takih kot se uvaja z ravno sprejeto ustavo, da izvaja kontrolo v proizvodnji, samoupravljanju, delitvi dohodka in delitvijo rezultatov iz presežkov dela, neposredni proizvajalec delavec v vseh oblikah družbene reprodukcije, še ni bilo. nimi čolni po jezeru prepovedana (razen v izjemnih primerih — ob različnih tekmovanjih). Potem pa so ugotovili, da so neka¬tere določbe, predvsem kazenske še vedno zastarele. Predlog novega odloka je -bil dlje časa v razpravi v različnih organih in organizacijah na terenu. Ker pa je bilo na zadnji seji občinske skupščine še vedno precej pripomb, so sklenili, da bodo sprejem odložili do naslednje seje, ki bo 27. marca. A. Z. ljanje novih izmer in podobno. Zato je skupščina pooblastila Komunalno gradbeno podjetje Grad Bled, da lahko opravlja zakoličbe zgradb in objektov. Predpisala je tudi cene za te geodetske storitve. Poslej se torej lahko posamezniki in organizacije za zakoličl>e posameznih zgradb in ob¬jektov obračajo neposredno na Ko¬munalno gradbeno podjetje Grad Bled A. Z. Izhajajoč iz navedenega, je ena od prvenstvenih nalog slehernega člana delavske kontrole in ne nazadnje tudi samega delavca v delovni organizaciji, da se izobražuje na vseh področjih družbenega samo¬upravljanja. Le dober poznavalec vseh elementov družbene ekonomike poslovanja in samoupravnih odnosov bo lahko kos nalogam, ki so mu z izvolitvijo zaupane. Kontroli pa bo potrebno nuditi vse, da zaživi v vsej svoji pomembnosti. Lojze Kalinšek v- Še enkrat o registraciji čolnov Na zadnji seji radovljiške občin¬ske skupščine je bil odbornikom predložen v razpravo in potrditev odlok o registraciji plovnih objektov in o varnostnih ukrepih na Blejskem in Bohinjskem jezeru. Prejšnji od¬lok, ki ga je skupščina sprejela že 1965. leta je bil namreč že zastarel. Dvakrat so ga med tem časom že spremenili, in sicer pred dvema letoma, ko so od čolnarjev zahtevali, da imajo najnujnejšo opremo za reševanje potnikov iz vode, in lani, ko so določili, da je vožnja z motor¬ Pooblastilo za geodetske storitve Geodetska služba pri radovljiški občinski skupščini je že nekaj časa preobremenjena z deli kot so vzdrže¬vanje zemljiškega katastra, izdelava lokacijskih dokumentacij, priprav- A Šflfc W J% CJi Sreda, 20. marca 1974 »Leto 1966 je bilo za našo far¬mo najbolj kritično in prelomno obenem. Celo glasovi, naj se ukine, so se začeli pojavljati. Na raznih koncih in krajih smo iskali pomoč, vendar smo nazad¬nje spoznali, da si moramo pomagati sami. V radovljiški za¬drugi, katere del je bilo delovišče v Poljčah, smo najprej uredili re¬žijo in število zaposlenih zmanj¬šali od 18 na 4. Knjigovodstvo smo prenesli na delovišče in tu izdelovali tudi letne bilance. Za¬druga je poslovala z izgubo. De¬lovišče v Poljčah je bilo edino rentabilno, vendar celotne izgu¬be ni moglo pokriti. Rešitev smo iskali v združitvi z večjo kmetij¬sko organizacijo ali kombina¬tom. Pogovarjali smo se z Ljub¬ljanskimi mlekarnami, vendar smo ostali ,lokalpatrioti' in se združili s Kmetijsko živilskim kombinatom Kranj.« Tako opisuje najbolj kritična leta farme v Poljčah vodja delovišča Jože Avsenik. Danes je poljška far¬ma med najvzornejšimi ne le pri nas, temveč jo obišče letno na stotine tujih strokovnjakov in študentov. »Sledili smo zamisli znanega kmetijskega strokovnjaka inž. Gvida Fajdige, katerega izkušnje so pri nas žal premalo upošteva¬ne,« nadaljuje Jože Avsenik. »Pre¬šli smo na pašnokošni sistem, ki temelji na paši in pridelovanju sena ter trave. Danes slišimo očitke, češ, vam v Poljčah je lahko! Res je, vendar smo pravo¬časno spoznali, da moramo dela¬ti predvsem sami! Še tako dobra krava ne bo dajala od sebe tistega, kar pričakujemo, če ji ne bodo stregle vestne roke ljudi, ki ljubijo živino. Na našem delovi- šču je zaposlenih 18 ljudi in po potrebi dva honorarca. Že več let so pri nas. Eno redkih posestev smo, ki jih ne tepe fluktuacija de¬lavcev.« Poljška farma je imela takrat, ko se je odločalo o njenem obstoju, nekvalitetno kravjo čredo, kar ie bil rezultat negativne selekcije. Čreda se je oplemenitila po dokaj nenavad¬ni poti. Iz Kikinde so pripeljali v zakol na radovljiško klavnico 40 visokobrejih telic-frizijk. Poljški ži¬vinorejci so krave z bitji v telesih zadnji trenutek »rešili« in jih »pri¬vezali« na farmi. Nekaj več kot 20 telic pa so dokupili v Kočevju. To je bila osnova za današnjo čredo, rekorderko v mlečnosti pri nas. Poljško delovišče je bilo lani spet rentabilno. Dobiček je znašal 115 starih milijonov dinarjev, kar pome¬ni, da je prišlo na zaposlenega 33 mi¬lijonov starih dinarjev dobička! Uspehi poljškega delovišča tičijo tudi v dobrem proizvodnem sodelo¬vanju s kmeti pri vzreji telet in telic. Začelo se je leta 1968, ko je dalo Gozdno gospodarstvo Bled 23 starih milijonov dinarjev kredita za pre¬usmerjanje kmetij na plemensko rejo. (Letos bodo krediti Gozdnega gospodarstva in radovljiške Zadruge dosegli že pol milijarde starih dinar¬jev — op. p.) Sedem kmetov je vzelo prva teleta, stara dober teden, in jih redilo do 7. meseca brejosti. Potem so se telice vrnile, kjer so teletile. Danes je sodelovanje med delovi- ščem in kmeti že tako široko, da je ves plemenski material pri zasebnih rejcih! V Poljče prihajajo po teleta tudi kmetje iz drugih krajev (Selca, Poljane itd.), ki vnaprej vedo, kdaj in koliko telet bodo dobili v rejo, kdaj je živali treba vrniti in koliko bodo od reje iztržili. To je pomem¬ben vir dohodka predvsem za hri¬bovskega kmeta, ki žival razen tega navaja na osnovno krmo, to je travo. Delovišče se lahko izključno usmeri na mlečno proizvodnjo. Kra¬ve, ki niso več visokomlečne ali na¬činu molže na delovišču ne ustre¬zajo, kmetje lahko kupijo po ugodni ceni. Dvakrat ali trikrat živali še te- letijo in imajo za zasebno rejo še sorazmerno visoko mlečnost. S tem se tudi čreda zasebnih kmetov ple¬meniti. Vsakemu kupcu povedo, zakaj žival prodajajo. Ocene kme¬tov, ki so v Poljčah kupili »odpisa¬ne« krave, so ugodne. Zaupanje v poljške rejce pa raste. Pašnokošni sistem, ki ga je predvidel inž. Gvido Fajdiga, se je v Poljčah odlično obnesel, vendar ga premalo cenimo — Mlečnost krav je vsaj 90-odstotno odvisna od dela in vestnosti ljudi — Milijardne investicije »V začetku leta 1974 smo imeli na farmi 197 krav: 72 svetlo li¬sastih, 117 črno-belih in 8 križank med cikasto in frizijsko pasmo. Ta čreda je »namolzla« lani 978.516 litrov mleka ali povprečno 5624 litrov mleka na žival,« pojasnjuje Jože Avsenik. »Leta 1972 je znašala povprečna molznost 5435 litrov, leto poprej pa 5194 litrov. »Magično' mejo 5000 litrov smo dosegli leta 1968, in to tudi po zaslugi inž. Fajdige. Dve leti prej, leta 1966, ko je vi¬selo delovišče na nitki, smo krmo še kupovali pri kmetih, 68. leta pa smo že krmili silažno ko¬ruzo.« »Trma« živinorejcev iz Poljč ter odločitve iz leta 1966 se obrestujejo Danes jim marsikdo zavida V Poljčah so mi postregli tudi z zanimivi podatki o proizvodni in prodajni ceni mleka. Proizvodna ce¬na za liter mleka je znašala leta 1966 1,22 dinarja, leta 1967 1,18 dinarja, leta 1968 1,23 dinarja, leta 1969 1,37 dinarja, leta 1970 1,60 dinarja, leto kasneje 1,77 dinarja, leta 1972 2,17 dinarja in lani 2,25 dinarja. Prodaj¬na cena pa je bila leta 1970 1,65 di¬narja, leta 1971 1,90 dinarja, leta 1972 2,40 dinarja in lani 2,66 dinarja. Poljško mleko ima tudi izredno tolščo. Letošnja znaša kar 3,88. »Vendar nove cene za mleko na naših izračunih ne bi smele temeljiti,« meni Jože Avsenik. »Opiramo se na lastno krmo in tudi način reje je drugačen. Nikjer drugje niso krave prek noči zunaj. Naše so. Električni pastir je dober čuvaj. Poklicni čuvaji bi bili predragi. Poudar¬jam, da je proizvodnost krav od¬visna od hleva in od ljudi, ki jim strežejo. Pri nas smo posebno po¬zorni na pašo. Z njo je kot z avto¬busom. Ce ga zamudiš, ni pomo¬či. Z veterinarjem Dolencem sa¬ma planirava pašo in odmerjava čredinke, na katerih mora vlada¬ti red. Krave so živa bitja z raz¬ličnimi navadami, ki jih račun¬ski stroji ne morejo regulirati!« lip bled Poljče so pred adaptacijo hlevov in splošno modernizacijo delovišča, ki bosta skupaj veljali več kot pet milijard starih dinarjev. Prosta reja, ki obdrži živali v stalnem gibanju v naravni in kondiciji ter preprečuje jalovost, bo še naprej poljški način reje. Greda se bo povečala za dobrih sto glav, kar je za gorenjske razmere in prosto rejo najprimernejše. Nov hlev bo enostaven in poceni ter zgrajen predvsem na osnovi izkušenj Holandcev. Planirani dosežki pa niso odvisni od dobre volje in prizadevnosti kolektiva, temveč od razmer na jugbslovanskem kmetij¬skem trgu, od cen gnojil in krmil, preskrbljenosti z rezervnimi deli itd. Skratka, od kopice vprašanj in neznank, s katerimi se srečuje naše kmetijstvo. • J. Košnjek Jutro '74 LIP lesna industrija Bled razglaša naslednja prosta delovna mesta: za TOZD lesna predelava Tomaž Godec Bohinjska Bistrica: skladiščnika izdelkov Pogoji: srednja šola z dveletno prakso v lesni industriji, delo- vodska šola lesne stroke s triletno prakso v lesni industriji. Za to delovno mesto se zahteva odgovornost pri delu, natančnost, kandidat mora imeti smisel za delo z ljudmi in za organizacijo dela. Delo je pretežno na terenu. za TOZD lesna predelava Bled več kvalificiranih mizarjev več priučenih delavcev v lesni stroki več nekvalificiranih delavcev za priučitev v lesni stroki za TOZD lesna predelava Mojstrana več kvalificiranih mizarjev več priučenih delavcev v lesni stroki več nekvalificiranih delavcev za priučitev v lesni stroki; za TOZD lesna predelava Podnart več kvalificiranih delavcev lesne stroke več priučenih delavcev v lesni stroki več nekvalificiranih delavcev za priučitev za delo v lesni stroki evidentičarko za začasno zaposlitev za dobo 3 mesecev; Pogoj: srednja ali nepopolna srednja šola z znanjem strojepisja; Stanovanj ni na razpolago. Osebni dohodki po pravilniku o ude¬ležbi delavcev na dohodku. Prijave je treba poslati odboru za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD, v katero se prijavlja kandidat, najkasneje v 15 dneh po objavi razglasa. / Prijavi je treba priložiti potrdila o strokovni usposoblje¬nosti. Na Gospodarskem razstavišču so v ponedeljek dopoldne odprli peto jubilejno mednarodno razstavo tr¬govinske, gostinske in skladiščne opreme, embalaže in aranžerskih pripomočkov Jutro 74. Na letošnji razstavi sodeluje 71 razstavljavcev, ki zastopajo 39 domačih in 32 tujih podjetij. Razstava je predvsem zanimiva za trgovske in gostinske delavce, načrtovalce in investitorje trgovskih in gostinskih objektov, saj bodo lahko na enem mestU do¬bili pregled o opremi te vrste. Med razstavljavci z Gorenjskega ome¬nimo LTH iz Škofje Loke in Alprem iz Kamnika. Jugoslovanski institut za embalažo, trgovino in transport je v času razstave, to je do konca tega tedna, pripravil tudi več zani¬mivih strokovnih predavanj za trgo¬vinske delavce. Obvestilo civilnim žrtvam vojne Ker se pripravlja razširitev zakona o varstvu civilnih inva¬lidov vojne v Sloveniji,-opravlja naša organizacija dodatni popis vseh žrtev vojne. Zato vabimo vse, ki so bili kakor¬koli poškodovani med NOB, pa še nimajo uveljavljenega svojstva vojaškega vojnega invalida ali civilnega invalida vojne, da se prijavijo po spodaj navedenem razporedu. Za območja posameznih občin so določena naslednja popisna mesta: sreda, 20. marca od 16. do 18. ure za občino Jeseiiice v poslopju občinske skupščine, oddelek za družbene službe, odsek za invalidske zadeve sreda, 20. marca od 16. do 18. ure za občino Kranj v I. nadstropju doma invalidov in borcev, Kranj, Levstikova ul. 8. četrtek, 21. marca od 15. do 18. ure za občino Radovljica v poslopju občinske skupščine — soba 9 — Kranjska cesta 13, oddelek za družbene službe petek, 22. marca od 15. do 18. ure za občino Tržič v poslopju občinske skupščine — prostori ZB NOV sobota, 23. marca od 8. do 12. ure za občino Škofja Loka v prostorih bivše lekarne nasproti avtobusne postaje Škofja Loka Kdor bi ne mogel priti na popis sedaj, naj se zglasi na sedežu naše organizacije v domu invalidov in borcev, Kranj, Levstikova ul. 8, kjer imamo ure vsako sredo od 16. do 18. ure. ZVEZA CIVILNIH INVALIDOV VOJNE OSNOVNA ORGANIZACIJA KRANJ Kulturna komisija pri občinski konferenci ZMS Škofja Loka je minuli petek v galeriji na loškem gradu pripravila večer sodobne knji¬ževnosti. Nanj so povabili mlade li¬terate z osnovne šole »Cvetko Golar« na Trati, loške gimnazijce, vojake ter študente ' Filozofske fakultete v Ljubljani. Loška galerija ni bila nabito polna, pa tudi prazna ne! To pomeni, da ima vendarle tudi sodobna literatura svoje pristaše med mladimi v Skofji Loki, ampak res le med mladimi, saj starejši na večer kljub dokaj dobremu obvešča¬nju niso prišli! Prvi so se predstavili mladi pisci s Trate! Lepo število jih je nastopilo. Kot vse kaže na tej šoli vsem, ki radi sučejo pero, vzgojitelji prav radi pomagajo: Znano je, da se v našem listu — Glasu — na pionirski strani dokaj pogosto pojavljajo prispevki sodelavcev s te šoie. Treba je pripomniti, da nekatera prozna dela mladih s Trate, ki so jih brali na večeru sodobne književnosti, že zaslužijo vsaj kanček pozornosti, saj niso več le grob zapis nekega dogodka, ampak že imajo neko globljo vrednost. K uspelemu nasto¬pu je nedvomno dosti pripomogla še dobra režija. Mladi bralci so namreč na sceno — galerijo so razsvetljevale le petrolejke, postavljene na ozkih stebričkih — prihajali iz galerije, kjer je prostor za gledalce. Menja¬vanje posameznih avtorjev na prizo¬rišču pa je večeru dalo še posebno dinamiko. Kot sem že omenil so v prvem delu sodelovali še gimnazijci, ki so prav tako pokazali, da se v marsikaterem skriva pisateljska žili¬ca. Kajpak bi naredil napako, če bi pozabil na vojaka Spasoja Blago- jeviča. Mlad črnogorski fant, ki služi vojaški rok v Skofji Loki in to ni bil njegov prvi nastop v tem mestu, niti ni več neznan talent, ampak je izdal že celo svojo pesniško zbirko. Večer sodobne književnosti V drugem delu so nastopili štu¬dentje slavistike na Filozofski fakul¬teti v Ljubljani. Nekateri bolj, drugi manj znani, mnogi so že objavljali ali še objavljajo svoja dela v znanih slovenskih literarnih revijah in drugih rednih ali občasnih publi¬kacijah, so loškim gledalcem pred¬stavili nekatera nova hotenja in stremljenja v« naši književnosti. Mari Cuk iz Trsta, Peter Kolšek iz Savinjske doline, Zdenka Povše iz Kamnika, Matevž Smerkolj iz Ljub¬ljane, Zoran Božič iz Kranja, Srečo Zaje iz Kamnika, Andrej Zigon iz Logatca, Bogdana Herman in Miha Alanzer iz Ljubljane ter Aco Mer- molja iz Gorice so s svojim moder¬nim načinom podajanja, gledanja na stvari gledalcem včasih morda res malce nerazumljivi, a splošno gleda¬no so bila vsa dela, vsak je prebral tri ali štiri, dobro sprejeta. Naj za konec izrazim še željo predsednice občinske konference ZM Škofja Loka Olge Bandelj, ki je povedala, da je to prvi tovrsten večer in upati je, da tudi ne zadn ji. Saj kot je pokazal nastop mladih literatov tovrstna literatura in tovrstni poskusi Ločanom niso več neznana stvar. J. Govekar Gledališki amaterji iz Predoselj so že dve leti člani združenja gledali¬ških skupin Slovenije in ne mine leto, da bi ne pripravili kakšne pred¬stave. Lani so imeli velik uspeh z Marinčevo komedijo Poročil se bom s svojo ženo, še bolj pa so znani s predstavitvijo Dekle Ančke. Imajo kar dva režiserja-amaterja, Lado Krmec pa je hkrati tudi Scenarist. Ta uvod je potreben, ker moram, žal, zapisati, da sem od postavitve Zlatoroga pričakoval več. Predstava Zlatoroga v Predosljah Zdravstveni dom Kranj Takoj sprejmemo 3 ekonomske tehnike za delo v računovodstvu. Izbor Abramovega teksta je bil namenski, čeprav je gotovo, da nima kakšne literarne vrednosti. Poleg tega pa bi lahko režiser iz besedila marsikaj črtal, recimo prizor poroke, pa posamezne besede, ki so baje tako silno ljudske in so pozneje dobile naziv »govekarščina«. Priznati pa moram, da je bila predstava v pra¬vem pomenu besede ljudska. In gle¬dalec bi imel od n je lep vtis, če bi ne bilo vendar toliko motečih scen, igralske nedorečenosti, razvlečenih dialogov.in če bi bila kostumografija enotna. Res je, da je režiser z baroč¬nimi kostimi in s sodobnimi lovskimi oblekami hotel mit o Zlatorogu po¬sodobiti, pravljičnost dogodkov po¬staviti v-realnost, a to se mu nikakor ni posrečilo. Temu niso bili kos ne igralci, niti ni takšne možnosti v tek¬stu samem. Imel pa sem ves čas ob¬čutek, da sem se preselil daleč nazaj v čas, ko je delo nastalo (v 17. stol.), da prisostvujem dogodkom. To suge¬stivno moč so igralci imeli kljub raz¬nim napakam. Zelo dobro sta odigra¬la svoji vlogi predvsem Sonja Kne in Anton Beton, omeniti pa moram še kreacije Gorjanca, Krča in Kerča, pa Koželja, na žalost pa je bil zbor belih žen silno medel. Nasproti temu igralskemu zboru pa je bil zbor pevcev prav imeniten. Pevce so si sposodili od šenčurskega okteta in so bili s svojim ubranim petjem pravo nasprotje igralcem. Predstava torej ni bila gledališko enotna, s tem pa je tudi izgubila mik in komunikativ¬nost. Res je pa tudi, da neka igra še ni ljudska igra, če osebe izgovarjajo sočne in grčavske izraze. Se enkrat: tekst je kriv, da se Ladu Krmcu in igralcem DPD Svoboda Zlatorog ni posrečil do tiste mere, ki jo amaterji sicer obvladajo. J. Poštrak Drugi koncert v jubilejnem letu Jesenice — Pihalni orkester Jeseniški železarji, ki letos slavi 100-letnico obstoja in delovanja, je pretekli petek pripravil v gledališki dvorani na Jesenicah že drugi koncert v jubilejnem letu. Godbeniki so pod taktirko Rada Kleča predstavili pester izbor prijetnih skladb iz njihovega obsežnega repertoarja. Na koncertu, ki je nosil naziv Večer vedrih melodij, so v programu nastopili tudi člani okteta DPD Svoboda France Prešeren Žirovnica-Breznica pod vodstvom Marjana Jemca. Oktet, ki se vedno bolj uveljavlja, je zapel več pesmi naših in drugih narodov. J. Rabič Andres Valdes s svojim večerom Kranj — V okviru GLEDALIŠKEGA KLUBA 74, ki ga organi¬zirata občinski komite ZMS in Prešernovo gledališče, bo gostoval v Kranju znani pantomimik Andres Valdes s svojim večerom. To bo že četrta predstava GLEDALIŠKEGA KLUBA 74 in opozarjamo nanjo prav vse ljubitelje gledališča, saj je Andres Valdes s svojim nastopom navdušil že lansko leto. — Predstava bo v Prešernovem gledališču v četrtek, 21. marca, ob 19.30. Tržičani o Ivanu Cankarju Tržič — V organizaciji občinske konference Zveze mladine se bo začela 26. aprila v Tržiču serija tekmovanj v poznavanju Ivana Cankarja in njegovega časa. Tekmovanje naj bi bilo končano ob dnevu mladosti. Udeležile se ga bodo ekipe mladinskih aktivov, dramskih krožkov, ki delujejo na osnovnih šolah, in glasbenih krožkov. Nasto¬pajoče ekipe bodo dobile priznanja, najboljše pa tudi nagrade. Tekmo¬vanja bodo poživile glasbene in družabne točke. -jk zahtevajte PILS! poglejte pod zamašek! 2 avtomobila (RENAULT 5 in VW 1200), 4 barvni televizorji, 10 prenosnih televizorjev, 50 kasetnih magnetofonov, 4 000 pivskih vrčkov, zaboji piva in steklenice iva PILS. Zberite 4 zamaške z enakimi, a raznobarvnimi slikami ene izmed nagrad in dobitek bo brez žrebanja vaš. Zaboje in steklenice piva PILS dobite ob predložitvi 4 ustreznih nagradnih zamaškov; na vsakem prodajnem mestu oiva PILS Komplet nagradnih zamaškov za ostale nagrade pa pošljite v vrednostnem pismu na naslov TALIŠ MARIBOR. Mel/ska 10 62 000 MARIBOR ^ (g> (g) * (g> ■ §> . n /Cs Nagradni zamaski velja/o do vkl/ucno JO ma/a 1974 Vetji) v ne r\iyradrw zamaške /hi/dete tudi pod ostalimi vrstami piva TALIŠ PILS nagrajuje pod vsakim zamaškom! Vedno več zelenih površin in ze¬lenic v Kranju in bližnji okolici, ki dajejo vsakemu naselju videz ure¬jenosti, svežine in življenja, izginja pod temelji.stanovanjskih in gospod darskih poslopij ter kvadratnimi metri asfalta. Zelenih površin je v gorenjski metropoli ostalo le še dobrih 6 hektarjev, zelenic pa 15 hektarjev in 27 arov! Za mesto, ki se je razpotegnilo na precej veliki po¬vršini, zapisane številke niso velike. Žal tudi zelenic in zelenih površin (parki, sprehajališča itd.) ne spoštu¬jemo, čeprav jih imamo vedno manj. Najraje se izgovarjamo in valimo krivdo na otroke, ki se igrajo na ze¬lenicah, čeprav otroška igra v lepem in suhem vremenu za zelenje ni škodljiva. Za vzgojo in navajanje najmlajših k spoštovanju okolice in mestnega zelenja smo z omenjeno grajo in hudo krvjo prav malo sto¬rili, če smo istočasno brezobzirno stresli smeti ob smetnjak ali na ze¬lenico, jih vrgli celo skozi okno ali prek balkonske ograje, parkirali avto na zelenico, med travo na zelenici zasadili peteršilj ali solato in pose¬vek ogradili s kamenjem. To ni iz¬mišljeno, temveč se vsakodnevno dogaja sredi Kranja, v stanovanj¬skih naseljih pri Vodovodnem stol¬pu, na Zlatem polju, na Hujah in Planini in povsod tam, kamor se širi stanovanjski del Kranja. Nič boljši nismo, če smo na zelenečo travo ob bloku vrgli hrano za mačke in oprali avtomobil, razen tega pa nahrulili soobčana, ki nas je opozoril, da naše početje ne prispeva k urejenosti mesta! »Podoba kranjskih zelenic je žalostna,« ugotavljata Anka in Matej Bernard iz kranjske vrtnarije, ki se trudi, da bi bile zelene površine v mestu in okolici čim bolje urejene in negovane. »Če bi bile zelenice ograjene s trnjem, ne bi vzdržale. Ko jih pograbimo, pognojimo, pokosimo in zasadimo s cvetjem, ljudje naše delo v hipu uničijo,« nadaljujeta Bernardova. »Lani smo za vzdrževanje/in urejevanje ze¬lenic potrošili 44 milijonov starih dinarjev. Letos jih potrebujemo 71. Povečanje gre izključno na račun novih zelenih površin v rastočih stanovanjskih nase¬ljih in zaradi vlažnega ter dežev¬nega vremena še bolj poškodo¬vanih obstoječih zelenic. Če želi¬mo odstraniti plevel in navlako in urediti zelenice ter zelenje še ob kranjski obvoznici, ljubljan¬ski in škofjeloški cesti ter urediti gozdiček na Hujah in Planini do take mere, da se bodo ljudje v njem lahko zadrževali, pa potre¬bujemo 100 milijonov starih di¬narjev. Potem je tu še skrb za klopce in otroška igrišča, ki vsa še nimajo potrebnih igral in na¬prav, predvsem dreves za pleza¬nje in gugalnic.« Žalostna podoba kranjskih zelenic Pomendran trud in družbeni milijoni Če smo stresli smeti ob smetnjak ali na zelenico, jih vrgli celo skozi okno ali prek balkona, parki¬rali avto na zelenici, med zelenjem zasadili pe- teršilj in solato ter nakrmili mačke in hkrati na- hrulili otroke, ki so se igrali na zelenici, smo malo pripomogli k urejenosti zelenega dela mesta — Take reči so v Kranju, ki nima načrta za zele¬nje in bi letos lahko brez težav potrošil za ure¬jevanje zelenih površin več kot sto starih milijo¬nov, pogoste — Čuvaj in nadzornik vsega ne bosta rešila, temveč se moramo spremeniti pred¬vsem sami Kranj nima načrta za ureditev zelenja, ki bi moral biti del urbani¬stične dokumentacije. Nima zelene¬ga pasu okrog mesta, nima osrednje¬ga igrišča, nima prostorov za rekre¬acijo, nima urejenih sprehajališč med zelenjem itd. Na Šmarjetni gori, na Ovčanu in marsikje drugje možnosti za ureditev teh objektov so, vendar bo to predmet razprav o dolgoročnem planu urejevanja Kra¬nja in okolice. Savski l£g je bil za to obliko rekreacije dolgo najprimer¬nejši. Z dograditvijo objektov ta pomen izgublja. Prešernov gaj je sicer prijeten kotiček, vendar je le spominski park in za množično spre¬hajališče ter rekreacijo med zele¬njem ni najbolj primeren. Pred dvema letoma je imel Kranj še čuvaja za zelenice. Lani zanj denarja ni bilo. Letos si vrtnarija prizadeva, da bi občinska skupnost plačala namestitev čuvaja in nad¬zornika za zalenice in zelene površi¬ »31 let sem stara, 8 let poročena in v tem času sva bila z možem skupaj približno le poldrugo leto. Mož Emil, rojen istega leta kot jaz, doma iz Kamnika, je že 10 let pomorščak. ' Zdaj je radiotelegrafist na nemški trgovski ladji Holsteindeich, ki pluje pod liberijsko zastavo. Imava 5 let starega sinka Matjaža. Ko je bil rojen, je bil mož ravno doma, ko pa je bil 3 mesece star, sem ga mu nesla v Benetke pokazat.« Marijo Dolinšek sem srečal minu¬lo soboto v koči gorske reševalne službe Kranj na Krvavcu. Njene prijateljice so žene gorskih reševal¬cev. Rada smuča in tako je tudi to soboto prišla na Krvavec. »Vam je zelo dolgčas, ko moža ni doma?« »Seveda mi je. Posebno prva leta zakona sem se težko navadila na mesece in mesece dolgo moževo od¬sotnost. Na srečo sem zaposlena v poslovalnici Metalke v Kamniku kot blagajničarka. Mož ima nadvse rad pomorstvo. Pravi, da je življenje na ladji prav toliko nevarno kot na cesti, ko te še prej lahko doleti nesreča. 2e ko sva se spoznala, je bil radioamater. Pozneje mu je ta ko¬njiček postal poklic in zdaj sem se še jaz pridružila radioamaterjem. Malo iz radovednosti in veselja do tega, malo pa tudi po ,sili razmer', da se z možem lahko slišiva.« »Torej mož le ni tako odsoten kot drugi pomorščaki?« »Lani maja meseca je bil zadnji¬krat doma. Takrat je napravjl tudi ogromno anteno. Znancem pravim, da jo uporabljam za sušenje perila. Kadar ga obesim, da ga potem mož vidi na morje. No, lani oktobra sem potem tudi jaz naredila izpit za radioamaterja. Mislim, da sva zdaj ne. Možakarja ne bi ukrepala le v primerih uničevanja in onesnaževa¬nja zelenic in zelenih površin, tem¬več bi morala njuna beseda tudi nekaj veljati pri raznih (v Kranju prepogostih) prekopavanjih zelenic. Graditeljem je večkrat skrb, kakšna bo zelenica po prekopavanju, deseta briga in jo prepuščajo vrtnarjem! Skratka, čuvaj in nadzornik bi morala dobiti položaj in pooblastila, kakršna so zaupana komunalnim inšpektorjem, vrtnarija kot edini skrbnik mestnega zelenja, pa položaj komunalnega podjetja. »Decembra je bil sprejet repub¬liški zakon o javnem zelenju, vendar se ne izvaja,« ugotavljata Anka in Matej Bernard. »Vsak lahko ureja zelenje po svoje. Koliko zelenja in zelenih površin bo -ob novih visokih in nizkih gradnjah (ceste, podvozi, mostovi itd.), bi moralo biti določeno že na samem začetku gradnje, pri izdaji lokacijskega dovoljenja. V uporabnem dovoljenju za nov objekt pa naj bo zapisano, da mora biti tudi okolica leto zatem urejena. Gre za sodelovanje med nami, gradbeniki, urbanisti in investitorji. Če bo recimo cesta ali pot v naselju zgrajena na naj¬primernejšem mestu in upošte¬vane navade ljudi, potem le-ti zanesljivo ne bodo iskali bližnjic prek zelenic!« Pogovor na 10.000 kilometrov Marija Dolinšek iz Kamnika je po »sili razmer« postala radioamaterka Lahko sklenemo z ugotovitvijo, da je predpisov s področja urejevanja okolice in varstva javnega zelenja dovolj. Vendar jih premalo upo¬števamo. Preveč vseeno nam je, kakšna je okolica naših stanovanj. Premalo smo smeli, da bi se medse¬bojno opozarjali na pomanjkljivosti, preveč zamerljivi na dobrohotna opozorila in preveč zaverovani le v čistočo in urejenost prostorov, kjer prebivamo. Kot taki smo slabi uči¬telji naših najmlajših, čeprav od njih že zahtevamo, da bi bili boljši od nas! J. Košnjek v Sloveniji dve radioamaterki. Od zadnjega obiska doma sva se prav gotovo že 60-krat pogovarjala po mikrofonu. On kje ob japonski ali avstralski obali, jaz pa v Kamniku. Včasih so ti najini pogovori zelo dolgi. Spominjam se, da sva se neko nedeljo pogovarjala polnih pet ur. Včasih, če je slabo vreme, ga težko dobim. Takrat mi priskočijo na po¬moč drugi radiotelegrafisti na mor¬ju, ki z možem lahko dobijo zvezo. Tako se pač pogovarjava posredno. Mimogrede vam moram povedati, da naši pomorci slišijo ljubljansko ra¬dijsko oddajo namenjeno pomoršča¬kom običajno le do Gibraltarja, naprej pa že težko. Pa tudi sicer ta oddaja, mislim, ni najboljša. Pre¬malo življenja, če tako rečem, je v njej. Pozdravi in čestitke namreč ne morejo odtehtati mesecev in mese¬cev dolgega čakanja. »Kaj pa dopust, ga preživite na morju?« »Nimam rada morja. Zame so morje umazane luke in ne lepe peščene plaže. Tudi mož, kadar je prost, nikdar ne preživi dopusta na morju. Takrat greva v planine in oba rada smučava. Sicer pa sem že veliko potovala; bila sem na Škot¬skem, v Angliji, Italiji... Letošnje novo leto sem z možem dočakala v Liverpoolu. Bilo je lepo. Toda kadar pride domov, je pri nas prava vese¬lica. Oba si želiva, da bi čimprej zgradila hišo, da bi bil potem on bolj doma in,da bi imela še enega otroka. Se vam zdi čudno, da tako govorim? Toda resno me skrbi, da bo med na¬jinem sinom Matjažem in še enim otrokom prevelika starostna razlika. Pa nikar ne mislite, da se z možem nimava rada. Res da ga pogrešam, toda mesece in mesece dolgo čakanje in desettisoče kilometrov dolge raz¬dalje v najtežjih trenutkih prema¬gava z urami in urami dolgimi pogo¬vori.« OŠ cilmira Sprehajališče ni dirkališče Sprehajalno pot prek tržiškega gradu bi kazalo bolje vzdrževati in preprečiti vožnjo z motorji in kolesi! Tržičani se ne morejo pritoževati, da v mestni okolici ni možnosti za rekreacijo in razvedrilo v naravi. Sprehodi prek gradu, pod pobočje Kokovnice (tako imenujejo Tržičani severni del Kriške gore), proti Lomu in Jelendolu, Podljubelju in Cegel- šam, so idealni. Tudi Bistričani niso na slabšem. V gozdovih nad Ročev- nico in Bistrico si lahko »napolnijo pljuča« s svežim zrakom. Vabljivi so tudi sprehodi proti Kovorju in Zvirčam. Marija je nazadnje še povedala, da si včasih sredi noči zaželi slišati možev glas. Takrat pokliče njegov pozivni znak ELU/MM. On pa vča¬sih njo na YU3TUA/Y. Po obi¬čajnem pozdravu so najprej na vrsti poljubi, potem pa kopica, kopi¬ca vprašanj in pripovedi o novostih, zdravju, počutju, življenju, prijate¬ljih in znancih ... in nazadnje seve¬da želja o mirnem morju in zdravju doma. A. Zalar Med naštetimi sprehajalnimi »tu¬rami« imajo stari in mladi Tržičani že od nekdaj najrajši pot prek graj¬skega hriba. Začenja se pri mostu pred Slapom in se dvignjena nad strugo Tržiške Bistrice vije nad no¬gometnim igriščem, obide grajsko poslopje, kjer je sedaj vzgojnovar- stvena ustanova, ter pripelje spreha¬jalca nazaj v mestno središče. Steza je na najnevarnejših mestih zavaro¬vana z ograjo, ob njej pa so posejane številne klopce, ki so v lepem vre¬menu vedno zasedene. Brez pretira¬vanja lahko zapišemo, da spreha¬jalna pot prek grajskega hriba le redko sameva. Zal priljubljeno sprehajališče ni najbolje urejeno. Steza je krepko shojena in bi jo bilo treba vsaj na najbolj strmih delih utrditi. Tudi varovalne ograje nasproti Tovarne kos in srpov se je lotil zob časa in ni več najbolj trdna. * Mostiček prek zemljišča, ki se posipa in poseda v Bistrico, je dotrajan in bi ga bilo treba popraviti. Prav tako je precej zanemarjeno tako imenovapo »fran¬cosko znamenje«, postavljeno v čast francoskim vojakom, ki so padli v bojih okrog Tržiča v letih 1809 do 1813. Spominsko znamenje bi kazalo letos vsaj za silo urediti, saj ga na¬meravajo obiskati prijatelji iz po¬bratenega francoskega mesta Ste Marie aux Mineš. Ze dalj časa so poškodovane tudi stilne svetilke ob sprehajalni poti in otroško igrišče. Zal se na njem »pretegujejo« starejši in tako za najmlajše večkrat ni prostora. Seveda je urejenost sprehajalne poti v veliki meri odvisna tudi od obiskovalcev. Neodgovorneži se zna¬šajo nad klopcami in posodami za smeti. Tudi razbite svetilke in po¬kvarjena igrala na igrišču so plod njihovega početja! Obiskovalce grajskega hriba in sprehajalce najbolj motijo vsiljivi motoristi in vozniki poni ekspresov ter kolesarji. Kljub opozorilnim znakom, da smejo pot uporabljati le pešci, uprizarjajo od časa do časa motoristi in kolesarji prave dirke in vragolije na dveh kolesih, ne meneč se za vljudna in tudi. ostra opozo¬rila sprehajalcev. Organi, odgovorni za javni red, bodo morali še ostreje ukrepati. Neodgovorno divjanje in vožnja z motorji po sprehajalni poti predstavljata posebno za starejše občane in matere z otroškimi vozički (le-ti so najpogostejši obiskovalci sprehajališča) resno nevarnost! Odbor za medsebojna razmerja delavcev pri Almiri alpski modni industriji Radovljica razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. glavnega finančnega knjigovodje 2. vodje kuhinje 3. transportnega delavca v skladišču surovin Poleg splošnih pogojev za zaposlitev morajo kandidati izpolnjevati še: pod 1.: dokončana ESŠ ter 3 leta prakse v finančnem knjigo¬vodstvu. Poizkusno delo 2 meseca. pod 2.: izobrazba kvalificiranega delavca kuharske smeri ter 3 leta prakse v samostojnem vodenju kuhinje. Poizkusno delo 3 mesece. pod 3.: dokončana osemletka, odslužen vojaški rok. Poizkusno delo 1 mesec. Kandidati naj predložijo prijave z dokazili, da izpolnjujejo razpisne pogoje v 10 dneh od dneva razpisa na naslov: Odbor za medsebojna razmerja delavcev pri Almiri Radov¬ljica, Jalnova ul. št. 2. Tovarna obutve Tržič razglaša prosti delovni mesti 2 aranžerjev Pogoji: srednja strokovna izobrazba aranžerske stroke in eno leto delovnih izkušenj. Prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja Peko 8 dni po objavi. J. Košnjek Z urednikom oddaje Koncert iz laših krajev Borutom Finžgarjem sva se preteklo nedeljo dobila v So¬vodnju. Na južnem pobočju mogočne Pokljuke na nadmorski višini 850 metrov stoji samostojna kmetija, ki nosi ime pri Figovcu. Današnji gospodarji in pre- AValc> te kmetije z okrog 20 hektari posesti se pišejo Pristav. Gospodarja Matevža ni več in gospodari njegova žena Malka s hčerkama. Malo je orne zemlje in skopa je. Sadijo le krompir in zelje, saj vse ostale posevke in povrt- nmo uniči divjad. Kmetija je nekaj posebnega. Značilne alpske hiše še ni zajel val moder - Ozadje. Obiskovalcu je domača in privlačna. Vendar pa se do kmetije ne Pnde ravno lahko. Le po strmi kolovozni poti iznad Krnice pri Gorjah se je "toč prebiti do nje s konjsko ali volovsko vprego. Zdaj gozdno gospodarstvo oted gradi novo cesto, ki bo zajela vse gozdove na tem delu Pokljuke. Ko bo *8 raje na, se bo tudi do domačije pri Figovcu laže prišlo. Hčerka Kati bo tako prišla do službe v LIP Bled na Rečici, njena mlajša sestra pa do šole v Gorjah. In če govorimo o domačiji pri Figovcu, je treba povedati, da je bila tod *ed vojno znana partizanska javka. Partizani so vedno dobili zatočišče. U(ii zdaj se gospodinja Malka trudi, da bi kmetija klub visokogorski legi °stala nespremenjena še naprej. J. Ambrožič »Zdi se mi, da smo pred šestimi l®ti zadeli v črno,« pravi urednik Borut Finžgar. »Začeli smo v Ro¬gaški Slatini, seveda, za poskus! Pa se je obneslo. Predlanskim smo imeli stoto oddajo v Ptuju, tale današnja v Sovodnju pa mi¬slim, da bo 137. V katerikoli ko¬tiček Slovenije gremo radi, po¬trebno je le, da ima kraj vsaj tako velik prostor, da je mogoče Namestiti aparature, ansamble da dvorana lahko sprejme vsaj nekaj gledalcev. Veliko nas gabijo ljudje! Največ vabil je iz Štajerske, pa tudi Gorenjci ne skoparijo z njimi. Prizadevamo čimbolje pokriti vse regije. Polna dvorana za nas pomeni Uspeh. Vprašali boste, zakaj po- •cg direktnih prenosov priprav¬ljamo tudi snemanja? Prav lahko vam pojasnim! Oddaje morajo oiti vsakih štirinajst dni, sode¬lavcev pa ni vedno na voljoJ In da imamo nekaj ,zlate rezerve' se Poslužujemo te možnosti. Povem Pa naj tudi, da poleg že znanih 8kupin skušamo afirmirati tudi nove. Danes bo, denimo tu nasto¬pil oktet iz Gorenje vasi. Poleg tega pa vedno skušamo najti razne vaške posebneže, šaljivce, pesnike!« Vodja oddaje Brane Ivane, igralec Mladinskega gledališča v Ljubljani: »Z napovedovanjem sem začel na prireditvi v Kranjski gori, pred menoj pa sta koncerte vo¬dila Božo Petek in Andrej Nahti- gal. V kratkem bo za menoj že petdeseta oddaja. V ekipo me je vključil urednik Borut Finžgar. Mislim, da je zamisel za oddajo izvrstna. Veliko je vredno, da prinašamo ljudem glasbo in raz¬vedrilo skoraj na dom. Kombini¬rano delo v gledališču in na radiu kar dobro usklajam. Tale dodatna zaposlitev gre, seveda, na račun prostega časa.« No, in kaj je tisto, kar je igralca Braneta Ivanca pritegnilo v to radij¬sko ekipo? Prav rad pove, da ga za¬nima predvsem neposredni stik z ljudmi. Urica polk, valčkov in pesmi v Sovodnju Nedeljsko popoldne z radijsko ekipo, ki nrinrav- herm.e.tični zaprtosti! Naj za iiu- /,' •» • li- 11 • T-r , . ' / . stracijo povem le podatek, da va priljubljene oddaje Koncert iz naših krajev imam v sezoni po raznih sioven- »Prizadevam si, da predstavim utrip vsakega kraja. Žal pa se nekateri ljudje bojijo nastopati' in tudi vaških posebnežev je vedno manj. Veseli pa smo, da so ljudje zadovoljni, kamor pri¬demo. Kot vidite v tem primeru res ne moremo govoriti o kaki skih krajih z Mladinskim gledali¬ščem najmanj 90 predstav, poleg tega pa letno še 25 nastopov z ra¬dijsko skupino. Kako se priprav¬ljam za oddajo? Približno štiri¬najst dni prej zvem, kje bomo prihodnjič gostovali in potem poiščem razne podatke in zani¬mivosti o kraju. Vedno skušam najti kaj zanimivega! Še dogo¬dek, ki se ga posebno rad spomi¬njam! Zgodil se je v mojem rojst¬nem kraju Sodražici. Ker lepo število gledalcev ni moglo v dvo¬rano, smo postavili zvočnike še zunaj, da so lahko poslušali kon¬cert!« Zunaj na dvorišču doma je bil postavljen velik reportažni avtomo¬bil. Fantje so raztovarjali aparature, napeljevali kable . .. Pokukal sem v notranjost, kjer je tonski mojster Andrej Dobrin pri mešalni mizi rav¬nokar pripravljal vse potrebno za vajo in kasnejše snemanje. Tehnič¬na ekipa je v Sovodnju štela pet čla¬nov: tonski mojster (mešalec) An¬drej Dobrin, šofer Stane Likeb, ton¬ski tehnik Stane Kune ter asistenta Sandi Zgonc in Rajko Šporar. »Tokrat imamo manj oprav¬kov, saj gre le za snemanje,« je dejal Andrej Dobrin. »Će bi oddajo direktno prenašali, bi morali aparature za UKV zvezo odnesti na najvišji hrib v bližini, od ko¬der je prosta zračna pot do Krvavca ali Nanosa. To pa po¬meni, da bi morali imeti še naj¬manj dve moči več. Naša ekipa mešalcev se od nedelje do nedelje menja. Poleg mene to delo pri tej oddaji opravljata še Vinko Roje in Borut Turk. Na pot, če gre za oddaljenejši kraj, moramo kre¬niti že v soboto, še prej pa, če gre za bolj .problematičen' kraj, si moramo ogledati dvorano in možnost dostopa do kraja. Na¬vadno imamo največje težave z elektriko, predvsem zato, ker so dvorane brez načrtov!« Nekaj minut pred šesto se mi je med gozdom teles posrečilo prebiti se v prenapolnjeno dvorano sovo- denjskega zadružnega doma. Ljudje so prihiteli na koncert peš tudi po uro daleč ali še več. Prišli so, da so lahko prisluhnili petju okteta Gal¬lus, ki se, mimogrede povedano, pri¬pravlja za turnejo po Poljski, poslu¬šali oktet iz Gorenje vasi v Poljanski dolini, kateremu je bil to prvi nastop na radiu, ter že rutinirana ansambla Vilija Petriča s pevko Majdo Renko ter trio Nika Zajca. Brane Ivane je povedal nekaj o Sovodnju, predstav¬nik Ljubljanske banke Lojze Toma- žin je izročil dvema gledalcema na¬gradi te ustanove — hranilni knjižici z vpisano vsoto 400 in 200 din, pevci in ansambli pa so debelo uro ne¬utrudno prepevali in igrali. Sovo- denjčani in okoličani so se kmalu po sedmi uri zadovoljni razšli, harmo¬nikar Niko Zaje pa je s harmoniko še dolgo v noč igral za ples v vaški gostilni. J. Govekar (59. zapis) Naslov venca teh zapisov me opravičuje, da se smem kdaj pa kdaj vrniti na že obravnavano snov, če zvem kaj novega in zanimivega, kar prvikrat nisem vedel ali pa sem za¬radi tega ali onega razloga prezrl. KUŽNO ZNAMENJE Z namenje pod staro lipo na ju¬govzhodni strani cerkljanske¬ga pokopališča bo res najbrž le spomin na kugo ali črno smrt, ne pa na hude spopade .katoličanov z luterani iz Šmartna in Brnikov. To sklepam tudi iz letnice 1645, vklesa¬ne v znamenje. To je čas velikih kužnih epidemij ki so v 1. 1630 zajele Italijo, od tod pa se širile po vsej Evropi. Pa tudi v našo deželo — saj po Slovenskem v marsikaterem kraju še zdaj stoje taka znamenja. Kužno znamenje pod staro lipo v Cerkljah. — Foto: F. Perdan Glede na to, da skoro vsa ohranje¬na kužna znamenja stoje zunaj vasi in kar praviloma ob poti ali cesti, bo domneva, da so s temi znamenji do¬mačini označili grobišče (včasih skupno jamo za vse za kugo umrle vaščane) in s tem celo nekako opo¬zarjali na okuženost zemljišča. Da bi ljudje postavl jali znamenja kugi v spomin, ni verjetno. Tudi iz kake hvaležnosti, ker je epidemija pone¬hala, najbrž ne — saj vemo, kako je s človeško hvaležnostjo. Ko hudo mine, pozabijo ljudje tudi na more¬bitne obljube. Pač pa so se bistro¬umni naši predniki le zdravstveno zavarovali in z znamenji izolirali kraje, ki v sebi krijejo toliko klic strašne bolezni. ČRNA SMRT S melo domnevo, da so stara kužna znamenja le nekaki na¬grobniki nad jamami, v ka¬tero so pokopavali od kuge umrle, opiram na kar strahotna sporočila iz onih nesrečnih časov. SEM T[R TIA PO CERKLJANSKEM Od kuge obolele so sosedje hitro izolirali, večkrat so jim celo zabili okna in vrata, da ne bi dih obolelih širil smrt po uasi. — Zdravniki niso dosti prihajali k bolnikom, saj so bili sami v nevarnosti, da bi bolezen nalezli. Pač pa so se v onih dneh bolj obnesli preprosti in bolj hrabri pa- darji, ki so zdravili okužene z rastlinskimi mažami, s kisom, s ter- pentinom, z dimom brinjevih vej in podobnim. Padarji so prihajali k bolnikom v povoščenih oblekah, z masko na ob¬razu in z dolgim drogom v roki. S tem So bolnika otipavali, obračali, pritrjevali obliže, z gobo ali krpo na konici droga so bolnika tudi mazali, izpirali rane in odkrivali sramežljiva telesa, pokrita z uljesi, ki so širili neznosen smrad. Še živa je resnica: smrdi kot kuga. Upanj na ozdravitev obolelih pa ni bilo dosti, saj je po splošni veri bila kuga kazen božja, proti tej pa ni bilo človeške pomoči. Umrlo je na¬vadno kar 90 % obolelih. Smrt je na¬stopila hitro, že po dveh do treh dneh. Oboleli so imeli vročino do 41 stopinj Celzija, blazneli so od neutešljive žeje, otekline so pekle — smrt pa je bolnika zadela kjerkoli: v postelji, pred hišo ali na cesti, če je v mukah iskal v zraku rešitve ali bla¬žit ve. Duhovniki in zdravniki so se oku¬ženih raje ognili, padarje in grobarje pa je bilo le stežka dobiti in treba jih je bilo dobro plačati. Tako so neka¬teri kraji morali najeti kar več gro¬barjev — toliko je bilo mrličev. STRAH PRED UMRLIMI G robar je zvlekel umrlega iz hiše kar z drogom s kavljem. Potem ga je z dolgim drogom vlekel po tleh do večje jame, izkopa¬ne kje na polju zunaj vasi. Tam je grobar nesrečnika od daleč zbezal v globoko jamo, ga posul z živim apnom in šel brž po1 drugega mrtva- ka. Teh pa zlepa ni zmanjkalo. Ko je epidemija pojenjala, so grobarji jamo dokončno zasuli, včasih celo ogradili. Pozneje so postavili na tako gomilo »kužno znamenje« ... Da pa so se vrli Cerkljani res bali okuženih še po njihovi smrti, priča tudi dejstvo, da so si morali nekateri kraji (Lahovče, oba Brnika idr.), ki so prej pokopavali svoje pokojnike na pokopališče ob farni cerkvi v Cerkljah, ob izbruhu kolere 1. 1855 urediti svoja pokopališča ob svojih vaških cerkvicah. Da ne bi umrli (samo v septembru tega leta so imeli v fari 88 mrličev!) Lahovci in Brni- čani okužili živih Cerkljanov! Pa še to: ker so duhovniki neradi hodili k bolnikom, so se ljudje potem pač obračali po pomoč do svetnikov, ki so poslej dobili čuden naziv »kužnih svetnikov — priprošnjikov«. To so bili sv. Rok, sv. Boštjan, sv. Rozalija in sv. Barbara. Kolikor uslišani niso pozabili na obljube, so pač pozneje postavili nekaj cerkva in kapelic tem svetnikom v čast ali pa le nekaj pohlevnih lesenih zna¬menj ... C. Z. fVO ZORMAN 95 Draga moja Iza i x Zrak v ^bi Je bil težak in neprijeten. Po klopeh in na peči so 11 a'i kosi obleke in umazanega perila, otrok, ki se je plazil ob 'opeh, pa je bil umazan in napol nag in očitno vajen, da je bil am Tiho se je igral z rečmi, ki niso bile igrače, in plašno Pogledoval k mizi, kjer je sedel tujec ... stric, ki ga ni poznal. . . »Saj človek ne more vsega sproti,« je govorila Polona in po¬dala cunje in jih odmetavala drugam. . Dokler je delala za druge, je Še pospravljala in čistila, vedela Vef Pričakujei° nJe' zase za sv°jega otroka pa ni znala »Med je jedel,« je opravičevala otroka, ki je bil ves lisast obraz. ^ Potem je tekla v kuhinjo, se vrnila in se spet umaknila tja. j r°^nik z jajci je postavila na mizo kakor nekoč, na čist prt n 8 kosom kruha v košarici. »Kaj bova sedaj?« je vprašala. »Nič,« sem rekel. . »Njive pod graščino so vse premerili. Pravijo, da bodo tam 41c,ah.« »Naj zidajo!« sem*rekel. »Ce določijo za pozidavo, kar vzamejo. Plačajo ne veliko.« »Kolikor hočejo,« sem rekel. »Nekdo mora odločati.« »Ti si gospodinja, tvoje je,« sem rekel. j> . olona je bila zaradi mojih odgovorov zbegana. Toda kaj aJ oiji povedal drugega? »Saj vem, da me ne maraš,« je rekla. »Zakaj naj bi te ne?« »Zaradi očeta ... pa nikoli nisem bila z očetom ...« »Vem.« »v • pa zato, ker sem tu.« »Ce bi te ne bilo, bi ostalo prazno.« »Greš?« »Grem.« »n0i 5 Sem ot^uljal, sem zapuščal hišo, ki že zdavnaj ni bila več iineV ^asta,,je> ki so hranili spomine, sence pa zame niso VrnU °zr' se n*sem prepričan sem bil, da se ne bom več del sem na klopi pod staro bukvijo in mesto pod menoj je bilo kakor otrok, ki so ga dvignili iz kopeli. Vegaste strehe, vse mokre od dežja, so se bleščale v soncu, kakor bi bile oškropljene z zlatom. Za hribi pa so se spet kopičili oblaki. Zasanjal sem se v preteklost, zato še opazil nisem, kdaj so prekrili nebo. Zakrili so sonce in to me je zdramilo v resničnost. Luč nad mestom je ugasnila in sence so legle na strehe. Otrok iz kopeli se je nakremžil, obraz, ki je bil pred nekaj minutami še prijazen in nasmejan, je postal utrujen in starčev- ski. Modrina je kopnela, nebo je postalo svinčeno težko in v krošnji stare bukve je zašumelo in zastokalo. Dol bom moral, sem si rekel. Vračal sem se po isti kamniti poti, kjer je pod starim ob¬zidjem hladno in temačno in kjer se med kamenjem cedi voda. Obrazi, ki sem jih prej tako razločno videl s hriba, so postajali nejasni, kakor da bi pri daljnogledu napak naravnal lečo. Bliže ko sem jim bil, manj sem jih razločil, do nespoznavnosti so se zavijali v meglo, in ko sem stopil mednje, na ulico, sem se znašel tujec med tujci. Niso isti, kakor so bili nekoč, sem si rekel. Mlada žena je hitela po cesti, pred seboj je potiskala otroški voziček in naravnavala odejo, ki jo je privzdigoval veter. Ko sva se srečala, se je zvedavo ozrla vame. Isto čelo, enak nos, drobna brada in kotički ust, ki sem jih tako dobro poznal... Iza! me je spreletelo. Mlada žena pa je odšla naprej in zagledal sem drugo. Stopicala je ob okornem možu in se mu obešala na komolec. Enaka ramena, podobni koraki... Tudi ta se je zagledala vame in spet me je obšla negotovost. Morebiti tale? Zavedel sem se, da je ne bi več spoznal, in to me je prizadelo. Spremenila se je, kakor sem se spremenil tudi sam. Sedaj ne nosi več širokega modrega krila in mornarske jopice, kite si je najbrž odrezala ... seveda si jih je ... in oči, ki so se ji tako* široko razpirale in ki so bile polne vere, so se nemara že zdavnaj napolnile s spoznanjem, ki jim je vzelo lesk. Ni se mi mudilo, ljudje pa so hiteli, ker so bežali pred nevihto, zadevali so se vame in me začudeno pogledovali. Starec, bel, slok in visok, je s palico tipal po pločniku, in po sredi ceste sta se podila dva dečka z obroči, in tam na vogalu, pred kavarno, je slonel neznanec, in zdelo se mi je, da sem ga nekoč poznal. Skušal sem se domisliti kje in kdaj, pa sem zaman iskal po spominu. Bržkone se motim, sem si rekel, kakor sem še prej za Izo. Toda tudi znani neznanec me je pogledal. V očeh se mu je nekaj zganilo, najbrž je tudi sam ugibal, in ko sem se mu pri¬bližal, je vzkliknil: »Glej ga!« Pa sem se napravil presenečenega še jaz. »Glej ga!« sem rekel. Zatem sva umolknila. Drug drugemu nisva marala priznati, da se iščeva po spominu. Morebiti sva hodila skupaj v šolo, morebiti sva sedela v isti klopi... ali pa sva se kdaj samo bežno srečala in se nikoli nisva klicala po imenih. Gledala sva se in potlej je spregovoril znani neznanec. »Dolgo te že nisem videl,« je rekel. »Dolgo.« »Leta tečejo ...« »... ljudje se pa spreminjajo. Nihče ni več tak, kakor je bil.« »To se motiš. Ljudje so ostali.« »Tudi kraji se spreminjajo.« »Naše mesto ne. Kar je okolice že, mesto pa ne.« »Gledal sem Novakovo domačijo ...« sem previdno začel. Ni me spoznal in tudi trudil se ni več, da bi me, ker je ob Novakovem imenu ssfmo zmignil z rameni in dejal: »Novakovo je šlo zugrund.« Ni bil prišlek, od rojstva je živel v našem mestu, ker je znal reči zugrund. Ce bi bil od drugod, bi rekel, da je šlo po zlu. »Polona je spet v Cedilnikovi bajti,« je rekel. »Aha!« »Novakovo hišo bodo podrli.« »Pa kostanje?« »Tudi kostanje. Napoti so.« »Pri Heisingerju ...« sem poizvedoval. Znani neznanec pa mi je ustrežljivo segel v besedo: »... bi šlo tudi zugrund, če bi ne bilo mladega.« »Čigavega?« »Josip se je oženil...« »Vem,« sem rekel. »... in ker nista dobila svojih otrok ...« Znani neznanec mi je pomežiknil .. . saj vemo, saj poznamo Heisingerjevega Josipa . .. več mu je bilo za mlade fante kakor za ženske ... ». .. sta ga posvojila.« 7 A »Kako mu je ime?« sem vprašal. Komun je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno 8 Kajuhovo nagrado in z na¬grado vstaje slovenskega naroda. Sreda, 20. marca Škofjeloško gasilsko društvo bo čez dve ,leti praznovalo 100-letnico obstoja. Skoraj devet desetletij prostovoljni, nato tri in pol leta poklicni in zdaj že osem let ponovno prostovoljni gasilci so v zadnjem času dosegli več zavidanja vrednih uspehov, tare pa jih obenem kopica težav, ki bi se z malo več posluha pri nekaterih zagotovo zlahka rešile. Nemara ne bi bilo napak, če najprej pogledamo uspehe, ki jih je škofjeloško gasilsko društvo doseglo v preteklem letu. Člani so bili prvi na sektorskem tekmovanju v Škofji Loki, prvi na občinskem prvenstvu, tretje mesto pa so dosegli na tekmovanju za Dornikov memorial v Tržiču. Lepo število med 150 člani društva je tudi pionirjev. Ti so lani zasedli osmo do deveto mesto na občinskem tekmovanju »Spoznavaj gasilsko organizacijo« ter četrto mesto na tekmovanju za memorial Janeza Dolinarja. Pred dnevi "je društvo prejelo posebno priznanje škofjeloškega A MI) za uspešno sodelovanje. Treba je namreč vedeti, da so člani društva kot varnostna ekipa vsako leto sodelovali na tradicionalnih motornih dirkah in da so lani uspešno zatrli požar, ki je med tekmovanjem izbruhnil na parkirnem prostoru. Člana društva Janez Kalan in Anton Guzelj sta prejela republiško priznanje II. stop¬nje, Emil Grah pa republiško priznanje III. stopnje. »Seveda nas pestijo tudi števil¬ne težave,« pravi podpredsednik društva Peter Košenina. »Med prostovoljnimi gasilci v občini imamo to ,smolo', da imamo le mi telefonsko številko 93! Samo lani smo sodelovali v tridesetih akcijah, ali drugače povedano, na požarih smo prebili 1416 ur! Velikokrat nas kličejo iz od¬daljenih krajev v Selški in Poljanski dolini. Menimo, da bi se postaje milice, sektor in drugi, ki nas kličejo nekje iz Gorenje vasi, Žirov ali Železnikov, morali Uvodoma naj povem, da so tisti, ki poznajo dejstva za vzroke škode zaradi divjadi (ne divjačini!) v sa¬dovnjaku Resje in prizadevanja tamkajšnjih lovcev po odklonu škod — 2 začudenjem odložili Glas, ko so brali ugotovitve KZ po zapisu J. Košnjeka. Seveda dosežemo mnogo večji uči¬nek, če v uvodu pišemo o velikih uspehih in rekordih, v isti sapi pa začenjamo naštevati tudi poglavitne vzroke, ki onemogočajo do še več¬jega rekorda. Prav bi bilo, da bi pisec članka resničnost dejstev ugo¬tavljal tudi pri Lovski družini Be- 12. marec, dan Gregorja, je bil nekdaj med gorenjskimi rokodelci (kovači, čevljarji, usnjarji, žbičarji itd), eden najbolj spoštovanih in ve¬selih dni v letu. Na Gregorjevo se je namreč začelo že tako zgodaj daniti, da rokodelcem zjutraj, ko so začenjali vihteti kladiva in šive ter vleči dreto, ni bilo treba več uporab¬ljati luči. Ta trenutek, ko je dnevna svetloba premagala temo, so obrtni¬ki, posebno v Kamni gorici in Kropi, na Beli in v Tržiču, proslavili na po¬seben način! Navečer Gregorja, 11. marca, so po vaških potokih, mlakah in bajerjih spuščali goreče*posmoljene deske s starimi čevlji ali košare z oblanjem. Sčasoma so začeli za to priložnost izdelovati lične hišice, ki so ponazarjale najbolj značilne vaške hiše, delavnice, cerkve, šmarne križe itd., in jih osvetljene v večernem mraku spuščali po vodi. Na ta način so rokodelci pokazali, da umetne luči ne potrebujejo več in da jo lahko »vržejo v vodo«! Običaj se je ohranil v Kropi, Kam¬ni gorici in Tržiču. Otroci že več let izdelujejo za to priložnost hišice (ne¬katere so prava mojstrovina) in jih 11. marca zvečer »vržejo« v vodo. on w m <0 M %M Ju A» Sreda, 20. marca 1974 najprej obrniti na domača dru¬štva, saj bi bila najbrž lahko pomoč dosti bolj učinkovita. Sele, ko bi bilo jasno, da gre za požar večjih razsežnosti, bi pokli¬cali nas. Resda prvi avto krene v akcijo že najkasneje po treh minutah, ko smo bili poklicani smo bili na cesti že po pičlih dveh minutah, vendar je treba vedeti, da nekje do zgornjega dela doline potrebujemo najmanj pol ure. Prav tako smo prepri¬čani, da bi Škofja Loka že zaradi močno razvite industrije potre¬bovala poklicne gasilce. Nekate¬ra podjetja že res imajo indu¬strijske, vendar prav takrat, ko bi bilo najbolj potrebno, le-teh ni!« Letos loški gasilci pričakujejo, da bodo dobili nov kombiniran gasilski avto. Enega takega, malo manjšega, že imajo, vendar zaradi terena (hribi!) ne ustreza, s pomočjo občinske gasilske zveze in občanov pa so predlanskim kupili gasilski kombi! Divjad kot »nadlogo« lahko odpravimo »Drugega orodja in opreme pa nam primanjkuje,« je dejal pred¬sednik PGD Škofja Loka Matevž Dagarin. »Seveda se v društvu kot je naše, oprema mnogo hitreje izrablja. Kar poglejmo: lani so člani našega društva sodelovali pri gašenju šestin¬dvajsetih požarov! V občini pa je društev okrog trideset in mno¬gim med njimi, seveda k sreči, ni bilo treba stopiti niti enkrat v akcijo! Ko pa se pri ocenjevanju društev ocenjuje tudi iztrošenost opreme, stanje oblek in druge podobne stvari, dobivamo slabe točke. Ni to malo nesmisleno? Glavni problem pri vsem tem so seveda finančna sredstva. Prak¬tično nobenih pripomočkov ni¬mamo za reševanje v primeru elementarnih nesreč. O kakem gumijastem čolnu lahko le sanja- mo( za gašenje gozdnih požarov pa imamo vsega deset metel. Gozdno gospodarstvo nam je gunjščica, ki upravlja lovišče na tem področju, zakaj do škod zaradi div¬jadi v »ograjenem« prostoru sploh prihaja. Gregor ni pozabljen Ko je KZ sporočila L D Begunjšči- ca, da je pozimi napravil zajec ob¬čutno Škodo na ca. 100 debelcih ne¬ka/ letnih jablan, smo takoj formi¬rali mešano komisijo za ogled in ugotovitev vzroka nastale škode. Tudi kasneje, ko so ugotovili škodo zaradi objedanja srnjadi, smo opra¬vili ogled in ne deljeni h mnenj ugoto¬vili, da divjad prehaja na zemljišče sadovnjaka, ker je: višina žične mrežaste ograje nezadostna, ker ni Najlepše hišice nagradijo in s tem najmlajše spodbujajo k ohranjeva¬nju tega običaja. Dan, ko svetloba premaga temo, so letos, proslavili v Kamni gorici in v Tržiču. Marija Arh iz Kamne gorice spo¬roča, da so v ponedeljek zvečer »vrgli«v vaški potok 31 barčic, ki so bile osvetljene s svečami in baterija¬mi. Hišice so ponazarjale brunarice, dom na Kredarici, šmarne križe, značilne stavbe v Kamni gorici itd. Najlepša je bila s slamo krita hišica, ki jo je izdelala Mija Pogačnik. Otroci so spuščali hišice v vodo pred Tinkovčevo domačijo. Prireditev, ki si jo je ogledalo 250 domačinov, sta finančno podprli sindikalni organi¬zaciji Plamena in tovarne IJKO, organizirala pa krajevna organiza¬cija SZDL. Najlepše hišice so bile nagrajene. Kdaj več razumevanja za loške gasilce? Podobna prireditev je bila v po¬nedeljek zvečer tudi v Tržiču. Več kot 1000 Tržičanov in okoličanov je spremljalo sprevod 35 hišic od Kurnikove hiše po mestu do mosta pri kinu, kjer so otroci zakurili kres in spustili po Bistrici hišice in goreče košare z oblanjem. Od sobote dalje so bile hišice razstavljene v zgornjih prostorih Kurnikove hiše. Zanimivo je, da so bile hišice izdelane pri tehničnem pouku na tržiških osnov¬nih šolah! Organizator prireditve je bilo Turistično društvo Tržič, ki bo za vse izdelovalce .hišic organiziralo enodnevni izlet. J. Košnjek sicer obljubilo pomoč, vendar vse kaže, da odgovornih mož ni izučilo niti lanskih šest gozdnih požarov, od katerih sta bila dva celo v večjem obsegu. Po vsem sodeč bo potreben vsaj en požar večjih dimenzij, da se bodo stvari končno premaknile z mrtve točke. Zdi se nam, da bi bili potrebni vsaj materialne, če že ne finančne pomoči. Prav tako nimamo nobene opreme za reševanje iz stolpnic. Premo¬remo vsega eno štirinajst metrov dolgo lestev! Že večkrat smo imeli obljubljene večje lestve, vrvi ter drsalne prte, a vedno je ostalo le pri obljubah. Skratka, reševanja iz stolpnic nismo spo¬sobni in bi v takem primeru morali poklicati gasilce iz Kra¬nja ali Ljubljane. Drug problem v stolpnicah pa je še voda, ki v višjih nadstropjih nima nikakr¬šnega pritiska!« Še o kadrih je treba spregovoriti! Društvo je lani za podčastnike usposobilo šest kandidatov, štiri za strojnike, dobilo pa je tudi devet izprašanih gasilcev. »Skupno s civilno zaščito smo začeli z akcijo usposabljanja oseb, ki » niso pod vojaškim razporedom, a so vključeni v civilno zaščito,« pravijo loški gasilci. »Za to pa bomo verjetno morali dobiti neko podporo, saj nase kakega izdatnejšega fi¬nančnega bremena nikakor ne moremo sprejeti, potrebovali pa bi tudi več predavateljev, ker so naši sedanji že tako preveč zaposleni pri vzgoji našega mla¬dega naraščaja.« Seveda se društvo že zdaj priprav¬lja na praznovanje 100-letnega jubi¬leja, ki ga bo zagotovo dočakalo z novimi uspehi in dobrimi rezultati, morda pa bodo loški gasilci v prihodnje deležni tudi izdatnejše pomoči, ki jo glede na poseben položaj, ki ga v občini imajo, zagotovo tudi zaslužijo. J. Govekar v zemeljskem delu betonskih pre¬klad do globine 30 cm, ker so ob pri¬ložnosti krčenja sosednjega gozda za razširitev sadovnjaka spravljali les prek zagrajenega dela (v ta na¬men je bila sneta tudi mreža v dol¬žini 4 metrov za daljšo dobo!) in pa zato, ker so bila ob obiranju in po njem še dolgo nezaprta vrata vhoda v sadovnjak. Ker se je divjad (zajec in srnjad) iz naštetih razlogov naselila (ali bolje: vselila) v ta prostor, je bilo treba zaradi omejitve nadaljnjih škod nujno ukrepati. V ta namen si je KZ pridobila od republiškega se¬kretariata potrebno dovoljenje, da se ne glede na lovno dobo odstreli vso divjad, ki v sadovnjaku povzro¬ča škodo. Odstrelili smo nekaj zaj¬cev v nelovni dobi in v oktobru še dva srnjaka ter vodečo srno z dve¬ma mladičema. Tak ukrep se nam je upiral, saj ni v skladu z gojitvijo in lovsko etiko do divjadi. Vendar smo to izvedli (divjad ni trpela) zaradi sporočila iz KZ, da bodo v prihodnjih dneh z endrinom zastrupili vso površino (stlupljenje zoper voluharja). Žrtev strupljenja je bila srna, ki je lovci niso uspeli upleniti. Tako je posta/ prostor »očiščen škodljivcev«. Sprašujemo se, do kdaj takoi Iz leta v letoi Takemu početju se borno seveda odločno uprli, dokler ne bodo odpravljene vse pomanjklji¬vosti zaščitne mrežaste ograje. Ali ni dovolj, če nam že sosednja cesta l. reda pobere v povprečju 25 kosov srnjadi na leto( de potrebno in kdo je kriv, da imamo sredi lo ¬višča tipičen ekocid za divjad, kot je to Resje t L D se zaveda, da mora skrbeti za gospodarsko znosen stalež tudi na¬sproti kmetijstvu in odstreliti vse primerke, ki zaidejo v pravilno ograjen prostor. Vendar tu ni tako. Zaradi malo¬marnosti do vzdrževanja in rekon¬strukcije ograje ne prevzemamo odgovornosti do škod in pobijanja divjadi. V primeru zastrupljanja tega pro¬stora z endrinom pa bomo pač pri¬morani uveljavljati zahtevek za po¬vračilo škode prizadejani divjadi kot posledico brezvestnega uniče- L'an>a- Nikolaj Lapuh Na podlagi sklepov odborov za medsebojna razmerja ka¬drovska služba delovne organizacije Sooo. Uraro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov posameznih TOZD naslednja prosta delovna v TOZD tovarna avtopnevmatike 1. delovodje za vzdrževanje elektronskih naprav Pogoji: — zaključena višja izobrazba s petimi leti delovnih izkušenj na področju industrijske elektronike ali — zaključena srednja izobrazba z desetletnimi izkušnjami na področju industrijske elektronike, — poleg strokovne usposobljenosti se od kandidatov zahtevajo organizacijsko vodstvene sposobnosti ter moralno politične kvalitete. / v TOZD tovarna tehničnih izdelkov 2. delovodje kemičnih izdelkov Pogoj: — zaključena I. stopnja kemije ali kemijski tehnik s .končano višjo šolo za organizacijo dela, — zahteva se praksa na operativnih delih pri vodenju proizvod¬nega procesa, — poleg strokovne usposobljenosti se od kandidatov zahtevajo organizacijsko vodstvene sposobnosti ter moralno politične kvalitete. v SDS organizacija skupnih služb v splošni službi 3. pravnika Pogoj: — zaključena visoka strokovna izobrazba pravne smeri, — poskusno delo 60 delovnih dni. 4. samostojnega referenta za samouprav¬ne predpise Pogoj: — zaključena visoka strokovna izobrazba pravne smeri ali politološke smeri ali — zaključena višja strokovna izobrazba pravne ali upravne smeri z 2 leti prakse na področju izdelave samoupravnih aktov, — poskusno delo 60 delovnih dni. 5. pravnega referenta Pogoj: — zaključena višja strokovna izobrazba pravne ali upravne smeri, N ' — odslužen vojaški rok, — poskusno delo 60 delovnih dni. 6. referenta za vojaške zadeve Pogoj: — zaključena višja ali srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri, po možnosti s prakso, — nekaznovanost, — poleg strokovne usposobljenosti se od kandidatov zahtevajo organizacijske sposobnosti ter moralno politične kvalitete — poskusno delo 60 delovnih dni. Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati, ki imajo čin rezervnega častnika JLA. 7. vratarja Pogoj: — zdravstvena sposobnost, — uspešno opravljen psihološki test, — odslužen vojaški rok, — nekaznovanost, — poskusno delo 30 delovnih dni. Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati z zaključeno osemletko. 8. čistilke — 3 delavke Pogoj: — zdravstvena sposobnost, — delo v dveh izmenah ali samo v popoldanski izmeni, — poskusno delo 30 delovnih dni. Za delo v proizvodnih obračunskih enotah potrebujemo večje število delavcev v starosti od 18 do 35 let Prosta imamo nekvalificirana, polkvalificirana in poklicna delovna mesta. Za delo v delavski restavraciji potrebujemo več sodelavk Pogoj: — zdravstvena sposobnost, — delo v dveh izmenah, — poskusno delo 30 delovnih dni. Obenem vabimo k sodelovanju: ekonomske in upravno administrativne tehnike za delo v strokovnih službah delovne organizacije. Nastop dela takoj ali pA dogovoru. Delo se združuje za nedoločen čas. Za prizadevrfo in kvalitetno delo zagotovljeno ustrezno nagrajevanje. Pismene prijave sprejema kadrovska služba, oddelek za zaposlovanje, Kranj, Škofjeloška 6, najkasneje do 30. marca 1974. 1 1 ( X ) razglaša za potrebe mesta: O sklepu odbora za medsebojna razmerja bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po preteku-roka razglasa. Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; na¬ročniki imajo 25 % popusta. Nepla¬čanih oglasov ne objavljamo. prodam Prodam mlado KRAVO, ki bo v začetku aprila telila. Kupim '2000 kg semenskega KROMPIRJA desire. Lahovče 17, Cerklje 1706 Prodam TELEVIZOR in električ¬ni ŠTEDILNIK. Ilijaš, Nazorjeva 6, Kranj 1707 Prodam semenski KROMPIR cvetnik. Rupa 15 1708 Prodam BIKCA, 5 tednov starega za rejo — simentalca. Mošnje 7, Ra¬dovljica 1709 Prodam mesnate PRAŠICE za za¬kol in KROMPIR DESIRE. Suha 27, Škofja Loka 1710 Prodam 200 kosov POROLIT OPEKE 5 cm. Cesta talcev 24, Škof¬ja Loka 1711 Prodam 1000 kg SENA. Vprašati: Ševlje 21, Selca nad Škofjo Loko 1712 Prodam PRAŠI CA za zakol, 150 kg težkega. Mavčiče 47 1713 Prodam zgodnji KROMPIR igor za seme in PRAŠI CA za zakol. Sp. Brnik 55 " 1714 Prodam KRAVO, ki bo v 14 dneh teletila. Pšata 10, Cerklje 1715 Prodam KOLERABO. Grad 13, Cerklje 1716 Prodam TELEVIZIJSKI spre¬jemnik Iskra panorama, star 1 leto. •Jesih, Medvode 28 1717 Ugodno prodam globok OTRO¬ŠKI VOZIČEK, znamke Tribuna. Prelovšek, Moša Pijade 48, Kranj '1718 5000 kg SENA prodam. Teran, Bistrica 1, Duplje 1719 Prodam tri nove HARMONIKE r»zličnih znamk. Ogled na pošti Cer¬klje 1720 Prodam 7 tednov stare PRAŠIȬKE. Vodice 78 1721 Prodam TELE za rejo — simenta- lec in 1000 kg semenskega KROM¬PIRJA igor. Žeje 6 1722 Prodam KRAVO simentalko po drugem teletu. Sušnik Peter, Lipni- ca 6, Kropa 1723 Prodam hlevski GNOJ in VOZ 20 col. Cadovlje 6 1724 Prodam semenski KROMPIR ves¬la in igor. Voglje 107 1725 Prodam razni GRADBENI MA¬TERIAL. Košnik, Jezerska 65 1726 Prodam jedilni KROMPIR igor in semenski. Srednja vas 18, Golnik 1727 » Prodam OVCO za zakol in 2—3 Zajkli. Hafnarjeva 16, Kranj 1728 Prodam SENO. Prezrenje 4, Pod- nart 1729 Prbdam PRAŠIČA za zakol. Jeraj, Hraše 18, Smlednik 1730 Prodam KRAVO. Jakopič Andrej, Sp. Gorje 180 pri Bledu 1731 Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini Od 22. do 29. marca od 19. do 7. ure zjutraj bo dežurni dr. Karel Bernik, telefon 69-298, do Gorenje vasi, za ostali del doline, vključno Gorenjo vas pa kličite Zdrav¬stveni dom Skofja Loka, te¬lefon 60-440. Kupim dobro ohranjeno dnevno sobo ali samo OMARO in žensko KOLO. Plačam takoj. Naslov v °Rlasnem oddelku 1752 Rejci perutnine! Kmetijska zadruga Naklo — valilnica bo začela s pro¬dajo 2—3 mesece starih jarčk, vsako sredo od 6. do 18. ure in vsako soboto od 6. do 12. ure. Cena za 1 kom je 30 din. Na razpolago so rjave in bele nesnice. KZ Naklo vozila Prodam PEUGEOT 204 karavan, letnik 1971. Bled, Grič 11, tel. 77-633 1612 Prodam FIAT 850, letnik 1967. Dežman, Lancovo 10, Radovljica 1614 Prodam ŠKODO 100 Š. Smledni- ška 126, Kranj 1681 Prodam odlično ohranjen NSU 1200. Log 26, Železniki 1684 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Arhar, Vincarje, n. h., Škofja Loka 1685 Ugodno prodam odlično ohranje¬no ŠKODO, letnik 1967, 300 km po generalni. Platovšek Marjan, Zg. Bitnje 67 (pri Prestor) 1688 v ■■ t. industrija kovinske opreme in strojev Kranj, Savska cesta 22 razpisuje pismeno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. dostavni avtomobil IMV 1600 letnik 1968, izklicna cena 8000 din 2. stroje za krivljenje, za raziglanje konic za podajanje traku na štanci in vsa rezilna orodja za izdelavo francoskih nasadil izklicna cena 10.000 din 3. naprava za razmaščevanje v trikloru izklicna cena 200 din Ogled je možen 25. marca 1974, od 12. do 14. ure v prostorih pod¬jetja. Licitacija bo 28. marca 1974, ob 12. uri. Vsi interesenti morajo pred licitacijo položiti 10 % kavcijo od izklicne cene. Pismene ponudbe je treba oddati v splošno službo podjetja do pričetka licitacije. Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, za 5500 din. Naslov v oglas¬nem oddelku. 1732 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968, za 10.000 din. Podljubelj 91, Tržič 1733 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965. Zapuže 6, Begunje 1734 Ugodno prodam FIAT 850 sport coupe, dodatno športno opremljen. Rozman, Skalica 2, Kranj 1735 Projektivno podjetje Kranj razpisuje prosti delovni mesti: 1. diplomiranega ekonomista analitik za delo na pod¬ročju izdelave analiz in programov J :?itjgfoj:9 končana fakulteta, praksa zaželena 2. tehnika-— «; pripravnika geodet za delo v enoti »nizke gradnje« Pogoj: končana srednja tehnična šola — geodetska smer Nastop dela takoj ali po do¬govoru. Pismene ponudbe pošlji¬te na: Projektivno pod¬jetje Kranj, Kranj — Ce¬sta JLA 6/1. Prodam dobro ohranjeno ŠKODO 1000 MB, letnik 1969, 1000 km po generalni. Jereb, Nazorjeva 4, Kranj, telefon 21-045 1736 Prodam FIAT 850 special, letnik 1970, prevoženih 65.000 km. Sodnik Ivan, Vrhpolje 7 pri Kamniku 1737 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Plačilo v gotovini ali s čekom. Raduha, Golnik 47 1738 Poceni prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1969. Srednja Bela 29, Preddvor 1739 VW 411 L, letnik 1970 in FIAT 750, letnik 1962, prodam. Avtoličar Torkar, Lesce, Begunjska 23, telefon 75-320 1740 Zelo dobro ohranjen VW, poceni naprodaj. Ogled pri J. A., Smledni- ška 64, Kranj, Cirče 1741 Prodam AMI 8 BREAK, letnik 1971. Cena ugodna. Vse informacije v večernih urah na telefon 24-431 1742 Prodam KOMBI IMV, letnik 1965, po delih. Imam vse dele. Stroj odličen. Ogled možen ves dan razen nedelje. Čater Milan, C. kokrškega odreda 26; Kranj, telefon 24-374 1743 Prodam PEUGEOT 204, letnik 1967. Ogled vsak dan popoldne od 15. ure dalje. Potočnik, Jelenčeva 36, Kranj 1744 Prodam KOSILNICO IRUS za rezervne dele. Mediževec Aleš, Osoj- nik 2, Železniki 1745 Prodam avtomobilsko prikolico. Informacije po telefonu na številko 24-301 Kranj 1746 Ugodno prodam SIMCO 1300, let¬nik 1966. Možnost kredita. Cena 22.000 din. Luznar, Pintarjeva 12, Cirče, Kranj 1747 850 SPECIAL prodam ali zame¬njam za KOMBI 750. Jan Franc, Alpska 54, Lesce 1748 Prodam fergusonov PLUG. Zabni- ca 16 1749 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Jagodic, C. talcev 27, Kranj 1750 Prodam avto FORD ESCORD XL 1300, letnik 1971. Ogled v soboto po¬poldan. Zemva, Begunjska 6, Kranj 1751 Rejci perutnine Kmetijska zadruga Naklo prodaja enodnevne piščance vsak torek od 6. do 12. ure dopoldan v valilnici Naklo. Večja naročila predhodno javite pismeno ali na tele¬fon 47-024. KZ Naklo — valilnica zaposlitve Sprejmem UPOKOJENKO za 10 do 14 dni na mesec za varstvo hiše. Bližina Kranja. Nudim dober hono¬rar. Ponudbe pod »Na deželi« 1753 Sprejmem otroka v VARSTVO. Ponudbe pod »Na deželo« 1754 Sprejmemo mlado dekle za pomoč v kuhinji ali gostilni. Plača po dogo¬voru. Gostilna Rekar, Zasavska 13, Kranj 1755 posesti Kupim GARSONJERO v Škofji Loki ali Kranju. Ponudbe na Turi¬stično društvo Škofja Loka 1696 Za Hmelnikom poceni prodam VI¬NOGRAD, KLET in posodo. Do¬stop z avtom, četrt ure do Novega mesta, Šmarjeških Toplic, Otočca in Straže. Tudi na kredit. Anica Knaf- lič, Vintgar 4 a, Bled 1756 obvestila Ljubitelji narave in lepih vrtov, pozor: Nudim vam vrtne KOZOLCE za okras. Preddvor 66 1757 KMETOVALCI! Ugodno prodam nove traktorske grablje in nado¬mestne dele za »HEUBLITZ«. Cesta Dolomitskega odreda 137, 61000 Ljubljana 1758 Suha zima in manj nesreč Zaradi letošnje mile in suhe zime so bili vozni pogoji na gorenjskih cestah prav izjemno ugodni. Dne¬ve, ko so bile ceste spolzke, mokre in poledenele, da o snežni brozgi ne govorimo, bi lahko prešteli na prste. Verjetno so ti izjemni pogo¬ji pa tudi omejitev hitrosti na naših cestah pripomogli, da seštevek prometnih ne¬sreč s hujšimi posledicami v januarju in februarju ni tako velik. Lani se je v tem času na gorenjskih cestah pripetilo 59 prometnih ne¬zgod z večjo materialno škodo in telesnimi poškod¬bami, letos pa jih je bilo le 44. Letošnji januar je zahte¬val le eno prometno žrtev, februar pa tri, skupaj torej 4 smrtne žrtve doslej. Lani pa je v prvih dveh mesecih smrt kosila kar dvakrat več. Med letošnjimi mrtvi¬mi na cestah so voznik, dva pešca in sopotnik. Med otroci na srečo doslej ni bilo mrtvih, ranjena pa sta bila le dva otroka, medtem ko jih je bilo lani v tem obdobju že sedem. I M^Of C/V/l^ Nezgoda mopedista V soboto, 16. marca, popoldne je na Cesti svobode na Bledu nenadoma zapeljal pred avtobus, ki ga je proti Bohinju vozil Vladimir Sotošek, voznik mopeda Alojz Novak (roj. 1936) z Bleda. Kljub poskusom, da bi se mopedistu izognil, ga je avtobus zadel in zbil po cesti. Ranjenega voznika Novaka so prepeljali v bolnišnico. Trčil v avtomobil V nedeljo, 17. marca, nekaj pred 19. uro, ko je voznica osebnega avto¬mobila Ana Majer (roj. 1951) iz Kranja vozila od Jezerskega proti Kranju, je nasproti po levi strani v ovinku pripeljal na mopedu Alojz Selšek (roj. 1932) s Sp. Jezerskega in se zaletel v njen avtomobil. V nesreči je bil voznik Selšek ranjen, na vozilih pa je škode za 3000 din. Nenadoma v levo Na cesti prvega reda v Dovjem se je v nedeljo, 17. marca, popoldne pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Pavel Ovčak (roj. 1913) iz Lesc je nenadoma, ko je vozil od Jesenic proti Kranjski gori, zavil v levo prav tedaj, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Boris Lazar (roj. 1935) z Jesenic. Avtomobila sta čelno trčila. Pri tem je Lazarjev avtomobil vrglo pod cesto. V nesreči sta bda ranjena oba voznika ter štirje sopotniki v Lazarjevem avtomobilu. Prepeljali so jih v jeseniško bolnišnico. Škode na avtomobilih je za 20.000 din. V ponedeljek, 18. marca, popoldne je v Šorlijevi ulici v Kranju nenadoma pritekel s parkirnega prostora pred avtomobil, ki ga je vozil Maver Jerkič (roj. 1935) iz Kranja, triletni Jurček Cigler iz Šorlijeve ulice. Voznik je zaviral in se otroku izogibal, vendar pa nesreče ni mogel preprečiti. Ranjenega Jurčka so prepeljali v bolnišnico. Zaneslo iz ovinka Zaradi neprimerne hitrosti je v ponedeljek, 18. marca, ob 23. uri v ostrem desnem ovinku na cesti med Bledom in Lescami začelo zanašati osebni avto¬mobil, ki ga je vozil Milan Pajovič (roj. 1951) iz Ljubljane. Avtomobil je zaneslo v levo na bankino, kjer je trčil v obcestni kamen, od tu pa ga je spet odbilo na sredo ceste. V nesreči so bili razen voznika ranjeni še trije sopotniki. L. M. ČETRTEK, 21. marca, ob 19.30: VEČER MIMA IN PANTOMIMK; nastopa Andres Valdes v okviru Gledališkega kluba 74; PETEK, 22. marca, ob 19.30 — Svetina- Povše: UKANA; gostovanje v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici. Zahvala V 88. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, sestra, stara mama, prababica in teta Ivana Golorej Šparovčeva mama Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in so¬sedom za darovane vence in cvetje ter izrečeno sožalje. Lepa hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala zdravniku dr. Beleharju za zdravniško pomoč. Iskrena zahvala tudi gospodu prof. Krakarju in gospodu župniku Slabetu za poslovilne besede in pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinovi, hčere in drugo sorodstvo. Voklo, 18. marca 1974 Med vozniki prometnih nesreč v prvih dveh mese¬cih letos je na prvem mestu — kot že dolgo časa — neprimerna hitrost, sledi pa spet vznemirljivo število pešcev, ki so zaradi svoje nepravilne hoje po cesti povzročili 10 prometnih nesreč. Na tretjem mestu med vozniki je vinjenost, sledijo pa izsiljevanje pred¬nosti, nepravilno prehite¬vanje in drugo. L. M. Kranj STORŽIC 20. marca franc. barv. komedija SREČNI DOBITNIK ob 16., 18. in 20. uri 21. marca premiera amer. komičnega filma CHARLIECHAPLINob 16., 18. in 20. uri 22. marca amer. barv. film SITO MESTO ob 16., 18. in 20. uri Tržič 20. marca meh. barv. zgod. film MEHIKA V PLAMENU ob 18. in 20. uri 21. marca meh. barv. zgod. film MEHIKA V PLAMENU ob 18. in 20. uri 22. marca amer. barv. komedija VOJNA MED MOŠKIMI IN ŽENSKAMI ob 18. in 20. Kamnik DOM 20. marca amer. barv. komedija VOJNA MEI) MOŠKIMI IN ŽENSKAMI ob 18. in 20. uri 22. marca amer. barv. western DAN ZEMLJEPOSESTNIKOVob20. uri Škofja Loka SORA 20. marca ital. barvni film SKRIVNOSTNI VIKEND ob 18. in 20. uri 21. marca franc. barvna drama OGNJENA LJUBEZEN ob 20. uri 22. marca franc. barvna drama OGNJENA LJUBEZEN ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE barvni krim. film 20. in 22. marca angl. ŠAKA L ob 20. uri Radovljica 20. marca amer. barv. krim. film 87. POLI¬CIJSKA POSTAJA ob 20. uri 21. marca amer. barv. film KO LEGENDE UM I RAJO ob 20. uri 22. marca šved. barv. film RDECl RUBIN ob 20. uri Jesenice RADIO 20. marca ital.-nam. barv. film DNEVI JEZE 22. marca jug. barv. film FAZA NOVO POPOLDNE Jesenice PLAVŽ 21. marca špan. barv. cinem. film MOLCECl ŠERIF 22. marca ital.-nem. barv. film DNEVI JEZE Kranjska gora 20. marca američki barvni cinemaskopski film Pl|ST0!-0VCi 21. mir a ital.-nehfr barv. film DNKVI JEZE Sito mesto Režija: John Huston Gl. vloge: Stacj Keach, Jeff Bridges Sito Mesto ni samo aktualno kritičen in psihološko poglobljen prikaz življenj¬skega utrinka priletnega profesionalne¬ga boksarja, ki mu je življenjska Sreča obrnila hrbet, niti ni samo film o blišču in bedi boksarskega življenja, ampak je tudi in predvsem družbena drama, ki povezuje življenje posameznikov in njihovo različno preteklost v usodo obrobnih plasti družbene strukture. Ti ljudje, katerih kultura in navade sodijo že povsem na rob vsakdanjih življenj¬skih standardov, se iz dneva v dan borijo za svoj prostor pod soncem in njihovo bedno življenje je samo še osivela freska. Njihovo življenje je posledica socialnih odnosov znotraj globalne družbe, to je življenje brez pravega smisla, brez cilja. Nepreviden otrok Kranj CENTER 20. marca amer. barv. film SITO MESTO, PEST 74 ob 16., 18. in 20. uri 21. marca angl. barv. krim. film HOLAND- SKA ZVEZA ob 16., 18. in 20. uri 22. marca angl. barv. krim. film HOLAND- SKA ZVEZA ob 16., 18. in 20. uri Le redkim se posreči »beg« iz tega okolja, saj se skoraj vsi poskusi prej ali slej izjalovijo. Boks je ena izmed možnih oblik napredovanja v družbi, kar je še posebej značilno za ZDA. Toda tudi boksarski blišč je minljiv. M. G. Sreda, 20. marca 1974 Dva človeka v zgodovini smu¬čanja sta doslej za en sam polet prejela tri dvajsetice, se pravi tri najvišje možne ocene hkrati: pred leti so jih sodniki prisodili norveškemu asu Thoralfu En- ganu, minulo nedeljo v Planici pa poznejšemu zmagovalcu jubi¬lejne prireditve pod Poncami Walterju Steinerju. Neponovlji¬vo bero točk je Švicarju prinesel brezhiben skok, dolg 166 metrov, pri katerem tudi oko najstrožje¬ga ocenjevalca ni moglo odkriti niti najmanjše napake. Lahko bi zapisali, da so možje v stolpu »kapitulirali«, vendar izraz ne bi ustrezal resnici. Tri magične dvajsetice so bile bolj plod priznanja ali — če hočete — plod navdušenja nad fantom, ki pooseblja vse vrline idealnega športnika in kakršnih dandanes menda ni več. Steiner je v pičlih nekaj dneh osvojil srca tisočih obiskovalcev Planice in milijo¬nov televizijskih gledalcev ter r HITRA TISKOVNA KONFERENCA Oh znožju skakalnice, kjer se ponavadi zbirajo vsi pred¬stavniki sedme sile, je glavni urednik Antene Tone Fornez- zi-Tof na hitro sklical vse pi¬šoče osebke na tiskovno kon¬ferenco. Vsi resni smo ga po¬slušali, ko je Tof povedal, naj brž pohitimo na odskočni po¬mol, češ da bo Steiner v na¬slednji seriji »skakal z mesta«. KOVČEK ZA NAJMLAJŠEGA Naše uredništvo se je za letošnjo Planico odločilo, da za najmlajšega pripravi lepo nagrado. Usnjeni kovček je dobil italijanski tekmovalec Mauricijo Diinhofer. Toda preden smo ugotovili, da je res najmlajši, smo morali narediti precej potov. Celo njegov tre¬ner Žirovec Oto Giaccomelli ni vede! za njegovo starost. Končno nas je iz zagate rešil nagrajenec, ki je našemu glav¬nemu uredniku povedal točen datum in-letnico rojstva. Ro¬jenje 2:i. 10. 1955. leta. SLOVO RAŠKE Eden izmed najboljših če¬škoslovaških skakalcev Jiri Raška se je v nedeljo z zad¬njim skokom poslovil od smu¬čarskega skakalnega športa. Na banketu v Kranjski gori se je s solzami v očeh poslavljal od svojih prijateljev. ATOMSKA CENTRALA Po sobotnem tekmovanju in kosilu smo zaradi toplih sonč¬nih žarkov posedali na terasi hotela Larix v Kranjski gori. Med to pisano druščino je s svojimi dov tipi blestel bivši podpredsednik IS Slovenije ter sedanji generalni direktor slovenskih Elektrarn Tone Tribušon. Čeprav je med sme¬hom večkrat padla opazka, da mu je sedaj lahko, ko Slovenci gradimo atomsko elektrarno, se ni dal zmesti. Največkrat je bil njegova tarča zvezni ka¬petan naših alpskih smučarjev Dušan Senčar. POSVETOVANJE VSAKO MINUTO Mednarodna žirija je na letošnjih tridnevnih poletih opravila maratonsko nalogo. O dolžini naletov se je namreč posvetovala skoraj vsako mi¬nuto. Vse za varnost skakal¬cev in da ne bi padel nov svetovni rekord. SPET KAPE ZA NOVINARJE Tovarna pletenin Rašica že dolgo s svojimi proizvodi opremlja naše reprezentante in službujoče na planiških pri¬reditvah. Tako kot predlani tudi letos ni pozabila na 170 akreditiranih novinarjev. V ta namen jim je podarila lične kapice rumeno-modre barve! Menda zaradi preganjanja nahoda in »mačka«. D. Humer 22 Sreda, 20. marca 1974 zasenčil celo slavo nekdanjih idolov občinstva — Raške in Recknagla. Sicer pa prav slednji sodi v krog najbolj vnetih Švicarjevih občudovalcev. Zasluženo tri dvajsetice Z najvišjimi možnimi ocenami so sodniki ne le nagradili prelep skok, temveč tudi izrazili pri¬znanje Steinerju, ki se je izkazal kot izreden tovariš, športnik in človek Visoki, sloki, skoraj presuhi triindvajsetletnik štrenastih las in prevelikega nosu navzven nič, posebnega. Zdi se malce plah in živčen, saj pred odhodom na zaletišče zmeraj tiči kje pri strani ter sam zase premaguje startno napetost. Tudi trenira sam, po svoje, kot pač misli, da mu bo najbolj koristilo. Ampak nikakor ni molčeč čudak, tem¬več v druščini smučarskih no¬madov izredno priljubljena oseb¬nost. Še bolj priljubljen bo nedvomno poslej, saj je z edin¬stvenimi, nesebičnimi odločit¬vami štirikrat zapored »rešil« tekmo: prvič v soboto, ko so sodniki ob podvigu Rautionaha (161 m) nameravali skrajšati zalet, a je Steiner prostovoljno startal z dveh mest niže ter tako Fincu priskrbel srebrno medaljo v končni uvrstitvi; drugič, spet v soboto, kp je v naslednjem poskusu predčasno potisnil dilci k tlom, pristal pri 154- metrski znamki in preprečil razveljavitev serije; tretjič v nedeljo, po uvodnih 166 metrih, ko je vnovič odšel nadstropje niže in dosegel še dopustnih 147 metrov; ter četrtič, pol ure pozneje, ko smo ga videli jadrati 146 metrov daleč — čeprav se je v smučino namesto s predzadnje spustil s četrte »stopnice«. Česa podobnega zares ni nihče pri¬čakoval. Ljudje spodaj v areni so najprej nekoliko negodovali, kajti jasno je, da bi razpoloženi Steiner v zaključni, izredno dolgi seriji lahko naskakoval svetovni rekord. Toda ni želel spraviti v zagato organizatorjev in pokvariti sijajnih dosežkov vrstnikov, zlasti Raške, katerega 154 metrov je predstavljalo čast¬no slovo od bleščeče skakalne kariere. No, potlej so si navzoči priznali, da je Steinerjevo obna¬šanje vredno več kakor rekord, kajti navzlic plemeniti skromno¬sti njegova premoč, njegova absolutna superiornost ni bila nikoli ogrožena. Če bi v smu¬čarskih disciplinah podeljevali nagrado »fair play«, bi letos nedvomno pripadala simpatič¬nemu rezbarju iz Wildhausa. IHIlilli Jr ^J Jmjm f s mk Bn ffi^B^RuLMjSB^^^^^^^^^^B^^^ ^^^KER*^ -- ' stelJrl r dgMKBM^^^^^H^MP^ V 'jgH ^olsKflESMtf^Bk IPIM - v^MM *\ ^JPPHPJ - ) 1 ym p A / J^k 11 /S fjl JAM Ljubljenec in junak Planice 74 Švicar Walter Steiner prejema čestitke od šefa protokola Saše Reicherja. —Foto: F. Perdan Invalid ■ — tvoj življenjski prijatelj I. Guzelj Pod tem naslovom, ki pomeni tudi moto letošnjega mednarodnega dne¬va invalidov — 24. marca, so bila na Gorenjskem tekmovanja invalidov v balinanju, kegljanju, streljanju, šahu in plavanju. Tekmovanja so organizirale podružnice invalidov v posameznih gorenjskih občinah. Ta¬ko je bilo tekmovanje v balinanju v Škof ji Loki, v kegljanju na Jese¬nicah, v streljanju v Tržiču, v šahu v Radovljici in v plavanju v Kranju. Najboljši v posameznih tekmova¬njih so bili; kegljanje (Kranj), bali¬nanje (Škofja Loka), streljanje (Kranj), šah (Jesenice) in plavanje (Kranj). Priznanja in pokale naj¬boljšim ekipam: bodo podelili v so¬ Jeseničan Janez Demšar je bil s šestnajstim mestom naj¬bolje uvrščeni Jugoslovan. Foto: F. Perdan IZIDI PLANICA 74 1. Steiner (Švica) 533,5 (166, 154, 166), 2. Rauttiona- ho (Finska) 485,5 (144, 161, 147), 3. Fosum (Norveška) 465,0 (146, 113, 143), 4. Hal- varsen (Norveška) 456,5 (121, 134, 147), 5. Wosipiwo (NDR) 455,5 (140, 124, 147), 6. Ylianttila (Finska) 451,5 (124, 151, 132), 7. Raška (ČSSR) 446,5 (124, 125, 154), 8. VVanner (Avstrija) 445,0 (136, 132, 147), 9. Danne- berg (NDR) 438,0 (145, 115, 142), 10. Schwinghammer (ZRN) 412,5 (123, 124, 134) ter Wolf (NDR) 412,5 (113, 136, 130), 16. Demšar 398,0 (115, 114, 139), 20. Jurman 385,5 (122, 116, 129), 22. Me¬sec 380,5 (111, 122, 131), 23. Štefančič 377,0 (114, 115, 125), 25. Norčič 371,5 (116, 124, 120), 27. Dolhar 357,0 (115, 114, 115), 28. Loštrek 344,0 (110, 104, 104), 30. Gorjanc 329,0 (105, 111, 100), 31. Blazni k 323,5 (98, 109, 115), 33. Danilo Pudgar (vsi Jugoslavija) 308,0 (104, 99, 104). Uvrščenih je bilo 36 skakalcev. Za generalno uvrstitev se je štel vsak dan najuspešnejši polet v regu¬larni seriji. boto na osrednji gorenjski akademiji v počastitev mednarodnega dneva invalidov v delavskem domu v Kra¬nju ob 17. uri. Na slovesni akademiji v koncertni dvorani delavskega doma bodo nastopili pevski zbor in recitatorji Iskre Elektromehanike Kranj, ki je tudi pokrovitelj prire¬ditve. Kranjska podružnica invalidov pa je ob letošnjem mednarodnem dne¬vu invalidov pripravila v izložbenih vitrinah podjetja Kokra Kranj tudi razstavo športnih priznanj in odličij, ki so jih njeni člani dosegli na raz¬ličnih tekmovanjih v zadnjih dveh A /L Planiški prireditvi ob rob Velika planiška predstava je za nami. O njej so razni komentatorji že povedali svoja mnenja, tako o kvaliteti same prireditve kot tudi o organizaciji. > ' Med službami, ki so k uspehu celotne prireditve prispevali dokaj- šen delež, je bila tudi služba uprave javne varnosti Kranj. Ena glavnih nalog v vseh treh dneh je bila vsekakor organizacija kar najbolj nemotenega prometa. Organizacijsko vodstvo kranjske uprave javne varnosti se je za tri dni preselilo v Rateče in od tu vodilo vso organiza¬cijo, ki jim je bila zaupana. Ko smo po končani prireditvi v Planici povprašali za mnenje inšpektorja milice Mirka Derlinka, je povedal takole: »Moram reči, da so bili vsi vozniki, ki so s svojimi vozili v teh dneh vozili proti Planici, zelo disciplinirani in so upošte¬vali navodila miličnikov. Kljub izrednemu prometu v tem koncu savske doline se je v teh treh dneh pripetilo le malo prometnih nesreč: pet jih je bilo lažjih brez telesnih poškodb, hujša nesreča je bila le v nedeljo v Dovjem, ko so v bolnišnico prepe¬ljali šest ranjenih. Tudi parkirni prostori in cesta so bili v Pla¬nici dobro pripravljeni. Le v petek je voznike presenetila pole¬dica in trajalo je kaki dve uri, da je na naše obvestilo pripeljal kamion s peskom. Tudi posuta cesta nato ni bila kaj prida, saj je bilo treba avtomobile potiskati v parkirne bokse. No, na srečo je bila cesta takšna le v petek, ko je bilo v Planici najmanj obiska, le okoli 150 avtobusov in okoli 600 osebnih avtomobilov.« Za varnost tako velike prireditve je v teh dneh skrbelo zelo veliko delavcev uprave javne varnosti. Kranjski UJV so priskočile na pomoč še druge slovenske uprave, tako da je skupaj skrbelo ža promet in varnost na prireditvi od 130 v petek do 160 delavcev milice v nedeljo. Največ delavcev milice je seveda skrbelo za urejanje prometa, in sicer od Jeprce pa vse do Planice, del pa je skrbel za javni red in mir na sami prireditvi. - Pri urejanju prometa je bil miličnikom v nedeljo v veliko pomoč tudi helikopter, ki so ga slovenskim posodili njihovi hrvatski kolegi. Na noben drug način se namreč ne da v tako hitrem času ugotoviti, kje so parkirni prostori že polni, kje je še prostor in kje so zastoji v prometu kot prav iz zraka. Glavni parkirni prostori so bili ob skakal¬nici, nato ob nekdanji železniški postaji in pa po nekdanji progi od Planice proti Podkorenu. Parkirni prostor je bil tudi v Ratečah in v široko izpluženi cesti v Tamar. Posebne stiske s parkirnim prostorom v vseh treh dneh ni bilo. Drugačna bi seveda bila organizacija, če v dolini ne bi bilo meter snega, saj bi v takem primeru lahko prišlo v neposredno bližino skakalnic neprimerno več vozil kot pa jih je. Negodovali so morda le vozniki, ki so si z nakupom paketa vozovnic in vstopnic in parkirnine domišljali, da jih pod skakalnico čaka rezerviran parkirni prostor. Tako pa so nekateri prihajali na prireditev še kako uro po začetku v veri, da bodo lahko parkirali prav pod skakalnico. Tudi pri odhodu tolikšnega števila vozil v vseh treh dneh ni bilo zastojev. Najhitreje se je dolina spraznila v petek, v soboto, ko so našteli okoli 320 avtobusov in okoli 4500 avtomobilov, pa je trajalo kaki dve uri. V nedeljo, ko je obiskalo prireditev največ obiskovalcev, je dolino pod Poncami zapuščalo 500 avtobusov in okoli 10.000 osebnih avtomobilov kake tri ure. Če so prometniki svoje težko in odgovorno delo dobro opravili, potem to velja tudi za njihove kolege, ki so bili odgovorni za javni red in mir. Največ dela so morda imeli z izgubljenimi otroki in tudi odraslimi, saj marsikdo ni znal k pravemu avtobusu ali k osebnemu avtomobilu. Izgubljenih je bilo tudi nekaj denarnic in večina jih je spet dočakala pravega lastnika. V vseh treh dneh so miličniki posredovali le osemkrat. Največkrat so preveč nedisciplinirane in veselo razpoložene obiskovalce le opominjali, le tri veseljake, ki jim je k nešportnemu vedenju pripomogel alkohol, so brezplačno prepeljali v Kranjsko goro in jih pridržali do iztreznitve. Vzoren red na prireditvi in pa nemoteno odvijanje prometa, za kar gre zasluga Upravi javne varnosti v Kranju, so pohvalili tudi zvezni in republiški funkcionarji, ki so v teh dneh obiskovali planiško prireditev. • je HITRO in ENOSTAVNO PRIPRAVLJENO •je POCENI •ima LEPO in PRAKTIČNO EMBALAŽO •ima PESTRO IZBIRO irolade,mini rolade, kolači, TO" PO express, tonka, jurko, rozinček, poljubčke kosmičeve, lešnik in kokos •je vedno SVEŽE IN dobi se V VSAKI TRGOVINI! L. M. naj vam zaupam bistvene prednosti peciva! Žitopromet Senta skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 KOMBINATI, KMETIJSKE ZADRUGE, POSESTVA, KMETOVALCI Zamenjujemo vse vrste žitaric za vse vrste moke, proda¬jamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pše¬nični zdrob, koruzni zdrob in ješpren. CENE SO KONKURENČNE. Skladišče je odprto vsak dan, tudi ob sobotah, od 6. do 14. ure. V nadaljevanju zimske gorenjske Vaterpolske lige je za presenečenje sPet poskrbela Gimnazija, ki je v zadnji četrtini premagala lanskolet¬nega republiškega prvaka Vodovod¬ni stolp. Kamničani so se dobro upi¬jali ljubljanskemu Slovanu, Radov¬ljica je premagala Triglav II, med¬tem ko je Triglav I dobil tekmo z Iskro brez borbe. Iskrašev namreč ni bilo v kranjski zimski bazen. Izidi: Slovan : Kamnik 9:7, Gim¬nazija": Vodovodni stolp 12:11, Ra¬dovljica : Triglav II 11:6, Iskra : "riglav I 0:6 BB. Preteklo soboto so s tekmovanjem v občinskem pionirskem košarkar¬skem prvenstvu končali tudi starejši pionirji. Naslov prvaka so ponovno osvojili mladi igralci OŠ Simona -Jenka, potem ko so v zadnjem kolu Športne novice v kratkem KOŠARKA (BB) — Košarkarji Triglava so v zaostali tekmi 5. kola zimske SKL pred dnevi premagali v Mariboru ekipo Marlesa s (i.'l:(i2. Po 7. kolu so v vodstvu Kranjčani z 12 točkami pred ekipo Novoteksa, ki ima enako število točk. ALPSKE DISCIPLINE (PM) - V četrtek, 21. marca, bo na Starem vrhu v organizaciji osnovne šole Peter Kavčič iz Škofje I-oke področno prvenstvo Gorenjske v veleslalomu za osnovne šole. Štart bo ob 10.30. SMUČARSKI SKOKI (.JJ) - Pred dnevi je bilo v Britofu meddruštveno tekmovanje pionirjev v skokih na 20- metrski skakalnici, Med starejšimi pionirji je zmagal Kdo Galjot, drugi je bil Šink, tretji pa Vesel. Med mlajšimi pionirji je zanesljivo zmagal Kranjčan Leon Bevc, drugi je bil Bučan, tretji pa Bogataj. Lestvica: Triglav 7 7 0 0 92:29 14 Gimnazija 6 5 0 1 63:41 10 Vodovodni stolp 6 3 1 2 62:57 7 Slovan 6 3 1 2 65:47 7 Iskra 6 2 0 4 47:48 4 Radovljica 6 2 0 4 40:77 4 Kamnik 5 2 0 3 34:47 4 Borec 4 1 0 3 33:43 2 Triglav II 6 0 0 6 19:66 0 Naslov ponovno ekipi OŠ Simona Jenka Na listi strelcev vodi Nadižar (Triglav I) z 22 goli. Sledijo J. Re¬bolj (Vodovodni stolp) 21, Stariha (Triglav I) 16, Šmigovec (Slovan) ter Z. Malavašič (Gimnazija) 15 in Šve- gelj (Gimnazija) s 14 goli. dh premagali ekipo OS S. Žagarja. Za največje presenečenje zadnjega ko¬la,^ ki je bilo odigrano v telovadnici OS Franceta Prešerna, je poskrbela ekipa te.šole, ki je v lepi igri popol¬noma nadigrala favorizirano ekipo OŠ L. Seljaka. Ker se je prvenstvo končalo v mrtvem teku — ekipi S. Jenka in S. Žagarja sta namreč dosegli enako število zmag — je bila v nedeljo odigrana ponovna tekma, v kateri so klonili mladi igralci OS S. Žagarja. Prvouvrščeni ekipi sta si zagotovili nastop na področnem prvenstvu za starejše pionirje, ki bo letos na Jesenicah. šport med vikendom ODBOJKA — V slovenski odbojkarski ligi je za presenečenje vil. kolu poskrbel Bled, ki je v gorenjskem derbiju odpravil favorizirane Jeseničane. V ženski ligi so bile Jeseničanke uspešne doma, saj so brez težav premagale prevaljski Korotan. Izidi: Bled : Jesenice3:1, Jesenice : Korotan 3:0 Pari prihodnjega kola moški: Jesenice : Mežica, Bovec : Bled, ženske: Branik : Je¬senice NOGOMET — V okviru priprav za spomladanski del prvenstva v zahodni conski nogo¬metni ligi se je tržiška enajsterica ..a domačem terenu pomerila z ljubljansko Ilirijo. Gostje so bili boljši, saj so zmagali 2:1 (1:0). KEGLJANJE — V nadaljevanju slovenske moške kegljaške lige so Jeseničani na do¬mačem asfaltu gostili mariborski Branik. Čeprav je v gostujočem moštvu nastopil odlični Steržaj so bili domačini boljši. Izid srečanja: Jesenice : Branik 7694:7371. Jesenice (Smid 943, Hafner 967, Tarman 933, Udir 964, Crv 978, Šavnik 933, Šlibar 1038, Oblak 930); Branik (Steržaj 1018). Par jutrišnjega kola (ob 15. uri): Jesenice : Triglav. KOLESARSTVO — Končane so letošnje priprave jugoslovanskih kolesarjev. Po eni etapni dirki Poreč — Istarske Toplice je zvezni kapetan Zvone Zanoškar izbral 8 kandidatov za dirko po Maroku. Jugoslavijo bodo zastopali: Pocrnja, Leček, Remar, Kuvalja, Pleško, Kunaver, Colik ter član kranjske Save Žagar. % NAMIZNI TENIS — Končano je tekmovanje v II. zvezni namiznoteniški ligi — zahod. Namiznoteniškim igralcem kranjskega Triglava ni uspelo, da bi se obdržali v ligi. V pred¬zadnjem kolu jih je premagala lokomotiva, v zadnjem pa Premium. Izida: TViglav : Lokomotiva 1:5, Triglav : Premium 2:5. dh Rezultati: F. Prešeren : L. Seljak 46:40 (25:20), S. Jenko : S. Žagar 27:25 (13:14), F. Prešeren : M. Valja- vec 30:20 (21:13), S. Mlakar : D. Jen¬ko 31:17 (16:9), in v nedeljo: S. Jen¬ko : S. Žagar 26:21 (9:5). Lestvica: S.Jenko 7 6 1 268:209 12 S.Žagar 7 5 2 234:196 10 L. Seljak 6 4 2 300:246 8 S.Mlakar 6 3 3 187:206 6 F. Prešeren 6 2 4 194:221 4 M. Valjavec 6 1 5 184:232 2 Gorenjska zimska vaterpolska liga Gimnazija : Vodovodni stolp 12:11 D.Jenko 6 1 5 187:238 2 B. Bogataj Vaterpolo Vse za napredek Na redni letni konferenci so se zbrali vaterpolski sodniki Kranja. Ena od skoraj najmočnejših orga¬nizacij v Jugoslaviji ima v svojih vrstah 27 sodnikov, od tega 4 zvezne, 16 republiških in 7 podzveznih. Po pregledu dela preteklega leta so vso skrb v letošnjem letu name¬nili strokovnemu delu vseh sodni¬kov. Razveseljivo je, da sta v Kranju tudi dva odlična sodnika, ki vodita I. zvezno ligo. To sta Pičulin ter Didič. Le-ta se je izkazal med dru¬gimi tudi že v mednarodnem merilu. Novemu kranjskemu, zboru bo predsedoval Marijan Pičulin, sekre¬tar pa je Rudi Vrbanič, člani so Ankerst, Marinček in Didič. Letošnje delo bodo kranjski sod¬niki popestrili še z eno skrbjo, saj vemo, da se je sedež vaterpolske zveze Slovenije preselil v Kranj. Iz Celja pa tudi strokovni svet sloven¬skih vaterpolskih sodnikov. dh ^Bl murka Mladinsko hokejsko moštvo Kranjske gore je letos osvojilo državni in pokalni naslov. Foto: F. Perdan LESCE Hokej '74 Reprezentanca izbrana Ljubljana in z njo ledena ploskev v Hali Tivoli bosta od jutri pa vse do 30. marca gostitelja svetovnega prvenstva skupine B v hokeju na ledu. V teh de¬setih dneh bodo lahko ljubitelji tega ledenega športa spremljali zanimive boje, saj bo v našem glavnem mestu nastopilo 8 reprezentanc: ZDA, ZRN, Romunija, Japonska, Avstrija, Norveška, Nizozemska ter naša domača reprezentanca. Pokrovitelj Hokeja '74 je podpredsednik predsedstva SFRJ in predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič. Naši hokejisti so pred dnevi odigrali dve prijateljski trening tekmi s češkoslovaškim drugoligašem Liberecom. Tekmi sta zveznemu kapetanu To¬netu Francotu rabili, da se je dokončno odločil za moštvo 21 igralcev. Modri dres z državnim grbom bodo nosili: Knez, Albreht, Semšidinovič (vratarji), Tišler, B. Jan, Renaud, Kumar, Jug, Jakopič, S. Košir (branilci), Gorazd in Rudi Hiti, Roman Smolej, Poljanšek, Slavko in Darko Beravs, Tomaž Košir, Mlakar, Puterle ter Gojanovič, za rezervo pa sta določena Lap in Pipan. 13.30 SPORED TEKEM Datum URA četrtek, 21. 3. ZRN : NORV. ROM. : NIZ. ZDA : JAP. JUG. : AVST. petek, 22. 3. NOR. : NIZ. JUG • ZDA sobota, 23. 3. AVST. : ROM. JAP • ZRN nedelja, 24. 3. ZDA : NORV. JAP. : NIZ. AVST. : ZRN JUG. : ROM. ponedeljek, 25.3. ZDA : NIZ. JUG • NOR torek, 26. 3 JAP. : AVST. ZRN ROM sreda, 27. 3. ZDA : AVST. NIZ. : ZRN ROM. : NOR. JUG • JAP petek, 29. 3. AVST. : NIZ. NOR. : JAP. ZDA : "ROM. ZRN • JUG sobota, 30. 3. JAP. : ROM. AVST.: NOR. JUG. : NIZ. ZDA ZRN Naši izbranci se bodo prav gotovo na domačem ledu potrudili, saj branijo 3. mesto z lanskega svetovnega prvenstva v Gradcu. Ljubljana in z njo Hala Tivoli je pripravljena za letošnji obračun 8 najboljših skupine B. Prepričani smo, da bo organizacija in obisk spet na taki ravni kot na vseh dosedanjih svetovnih prvenstvih v našem glavnem mestu. D. Humer Letos Jeseničani najboljši GORENJSKA OBLAČILA KRANJ bodo odprla konec aprila novo tovarno. Opremljena bo s sodobnimi tehničnimi stroji konfekcijske industrije. Zato podjetje išče 50 kvalificiranih šivilj ali krojačev in 40 nekvalificiranih delavcev, ki se bodo priučili za delo konfekcijskega šivalca. Prijave sprejema splošno kadrovska služba do konca marca 1974 — Prešernova c. 6, Kranj. Ob lepem sončnem vremenu in odlični organizaciji so se v soboto, 16. marca, pozno popoldne končale letošnje tradicionalne zimske šport¬ne igre delavcev upravnih organov gorenjskih občin. Organizator letošnjih iger je bila občina Kranj. Tehnično izvedbo tek¬movanja je zaupala Smučarskemu klubu Jezersko, ki je svojo nalogo tudi odlično izpeljal na novih zim¬skih športnih napravah na Jezer¬skem. Tako kot organizacija je bila tudi udeležba odlična, saj je startalo skupno kar 120 tekmovalcev in tekmovalk iz Domžal, z Jesenic, iz Kamnika, Kranja, Radovljice, Škof¬je Loke in Tržiča. Tekmovanje so ocenjevali ekipno in posamezno. Za ekipo so upoštevali najboljši čas ženske in dveh moških ne glede na starostno skupino v smučanju in enako v sankanju. Ekipo so torej sestavljali trije smučarji in trije sankači. Smučarji so imeli 650 metrov dol¬go progo s 25 vraticami in 120 metrov višinske razlike, sankači pa so imeli 800 metrov dolgo progo. Lep prehodni pokal je letos osvo¬jila ekipa z Jesenic s časom 291,5 pred Kamnikom s časom 306,8, Ra¬dovljico s časom 310,9, na naslednja mesta pa so se uvrstili: ekipa Kranja s časom 311,6, Tržiča s časom 332,8, Domžal s časom 403,4 in Škofje Loke s časom 413,5. Pri posameznikih so bili pri vele- slatomu najboljši: ženske: Sonja Sterle; čas 52,0, Špela Dolenc 55,7, Olga Krapež 61,7, vse tri Jesenice; moški do 40 let: Matko Rozman s časom 43,2 — Kranj, Rado Cvetko iz Domžal s časom 44,6 in Bojan Dolar — Kranj s časom 45,3; moški nad 40 let: Božo Valič — Škofja Uka s časom 41,0, Vili ing. Logar — Tržič s časom 42,4 in Bojan Šlegl iz Kam¬nika s časom 47,4." Sankanje, ženske: Milica Tišler iz Tržiča s časom 46,0 pred Anico Mulej iz Radovljice, ki je progo pre¬vozila v času 46,3; moški do 40 let: Fedja Vraničar iz Škofje Loke s ča¬som 45,0, pred Andrejem Vindišar- * jem z Jesenic s časom 47,1; moški nad 40 let: Anton Ahačič iz Tržiča s časom 42,2, pred Antonom Striti- hom s časom 48,6 prav tako iz Tržiča. Sklepni slovesnosti in podelitvi pokalov, diplom in nagrad so v Ka¬zini na Jezerskem prisostvovali tudi številni predstavniki občin, med dru¬gim pa je navzoče pozdravil tudi predsednik občinske skupščine Kranj Franc Šifkovič in tajnik Alojz Bostič. Ob koncu naj zapišemo, da so se dogovorili, da bo prihodnje dvanajsto srečanje na Zelenici v or¬ganizaciji občine Tržič. -an Najboljši Mojca Zalar, Janez Šumi in Jure Sajovic V soboto, 16. marca, je osnovna organizacija sindikata CP Gorenjski tisk Kranj pripravila na Krvavcu za člane kolektiva tekmovanje v vele¬slalomu. Pomerilo se je 46 tekmo¬valcev. Izidi: ženske: 1. Mojca Zalar, 2. Vida Krelj, 3. Marta Hain; moški nad 30 let: 1. Janez Šumi, 2. Jelko Krašovec, 3. Miloš Oman; moški do 30 let: 1. Jure Sajovic, 2. Marko Konc, 3. Janez Rakovec. -U. 23 Sreda, 20. marca 1974 V temeljnih organizacijah združenega dela v kranjski ob¬čini so bile od 28. februarja do 13. marca javne razprave o predlogu skupne porabe v ob¬čini in njenem financiranju za letos. Prek sto razprav je v razmeroma kratkem času or¬ganizirala koordinacijska ko¬misija za družbeno dogovarja¬nje in samoupravno sporazu¬mevanje o splošni in skupni porabi v sodelovanju z občin¬skim sindikalnim svetom. Raz¬prave, ki pomenijo eno od kon¬kretnih uresničitev določil no¬ve ustave in kvaliteten korak v primerjavi z dosedanjim pro¬računskim . razdeljevanjem sredstev za skupno porabo (šolstvo, vzgoja, zdravstvo, kultura itd.), so bile dobro obi¬skane in so že na samem začet¬ku, kljub nekaterim organiza¬cijskim težavam, pokazale, da zaposlenim v delovnih organi¬zacijah ni vseeno, kakšen bo položaj posameznih dejavnosti v občini letos. O tem, kako so potekale letošnje prve razpra¬ve o skupni porabi, smo se po¬govarjali s tremi člani koordi¬nacijske komisije, ki so v de¬lovnih organizacijah razlagali letošnji program. Rado Pavlin, direktor osnovne šole France Preše¬ren Kranj: »V nedavnih razpravah o skupni porabi so se zaposleni v delovnih organizacijah v ob¬čini prvič lahko sami prepričali in seznanili s tem, kako se po¬rabi denar za različne dejav¬nosti. Čeprav te razprave po¬menijo šele začetek uresniče¬vanja ustavnih določil na eni strani in vsakoletnega tovrst¬nega dogovarjanja in sporazu¬mevanja na dfugi, so zaposleni ponekod pokazali veliko zani¬manje tako za višino sredstev kot za programe posameznih dejavnosti. Bil sem presene¬čen, da so se na primer tako zanimali za telesno kulturo, kjer so letos predvidena precej večja sredstva kot doslej. Za¬vzeli so se, da bi dobršen del denarja letos morali nameniti za množično športno dejav¬nost oziroma rekreacijo ne pa samo za tekmovalne športe. Precej vprašanj pa je zadevalo tudi zdravstveno zavarovanje — predvsem čakalno dobo, odnos do pacientov in po¬dobno.« Pepca Jež, vodja oddelka za družbeno izobraževanje pri Delavski univerzi Kranj: »Sodelovala sem na desetih razpravah o skupni porabi. Na vseh sem se prepričala, da se delovni ljudje, upravljavci da¬nes ne zanimajo zgolj za me¬sečni osebni dohodek oziroma zaslužek, marveč tudi za tisti denar, ki ga dajejo za zdrav¬stvo, šolstvo, kulturo itd. Po¬nekod so na začetku sicer mi¬slili, da sedanje dogovarjanje pomeni dodatno obremenitev gospodarstva. Ko pa smo v razpravah razčistili, da gre pravzaprav za isti denar kot doslej, vendar za kontrolo, kako bo porabljen (kar doslej ni bilo moč ugotavljati), sem bila povsod priča podpori za takšno dogovarjanje. Letos je bilo sicer za to novost premalo časa, za naprej pa sem prepri¬čana, da bo ta oblika v marsi¬čem spremenila dosedanji od¬nos zaposlenih do posameznih dejavnosti in obratno tudi odnos samoupravnih interes¬nih skupnosti do zaposlenih oziroma do ustvarjalcev sred¬stev. V razpravah so ljudje precej težko razumeli, da mo¬ramo toliko denarja nameniti za zdravstvo in invalidsko-po- kojninsko zavarovanje. Bilo je tudi nekaj pripomb na razne gradnje in na nepravilnosti v preteklosti. Povsod pa so zapo¬sleni podprli sedanji program otroškega varstva, socialne politike, vzgoje in izobraževa¬nja.« Stane Boštjančič, občin¬ski javni tožilec: »Vsak začetek je težak, tako tudi ukinjanje proračunske miselnosti, če tako rečem. Do¬slej smo včasih mislili, da je občinski proračun vreča de¬narja, iz.katere dobi več tisti, ki zna bolje govoriti, prepriče¬vati, utemeljevati in ki je mor¬da bližje nekaterim, ki o tem odločajo. Mislim, da ljudje v sedanjih razpravah še niso povsem spoznali, da gre za kvalitetno novost pri seda¬njem dogovarjanju in sporazu¬mevanju, prepričan pa sem, da se je že na začetku pokazala odvisnost med delovnimi ljud¬mi in samoupravnimi inte¬resnimi skupnostmi. Za naprej menim, da bo treba nameniti večjo skrb in več časa pripravi tako za razprave kot za dogo¬varjanje. Preprosto povedano, ljudem bo treba dati čas, da bodo o predlogih lahko raz¬mislili, se pogovorili, jih pri¬merjali in se potem opredelili. Letos razumljivo žal ni bilo časa za to. Vseeno pa so na vseh razpravah, kjer sem bil, program skupne porabe v ob¬čini za letos, ko so se z njim seznanili, podprli.« A. Zalar .i \ \ ■ ; : . . - / - f; ' ; . Miličnik Bojan Belak Mladi miličnik Bojan Belak iz Tržiča je v soboto, 16. marca, po¬poldne med 16. in 17. uro sedel v sobi Carinik rešil dekletce Osemletna Helenca Resman iz Bračičeve ulice v Tržiču, učenka osnovne šole v Bistrici pri Tržiču, je šla v ponedeljek, 18. marca, opoldne od šole proti domu. Hodila je ob ljubeljski cesti, obšla zaščitno ograjo ob cesti in zavila proti 30 metrov dolgemu tlakovanemu žlebu za odtok vode, ki poteka po strmem pobočju in se konča v bližini vrtca nasproti tovarne Peko. Dekletcu je v kamnitem žlebu spodrsnilo. Zdrve¬la je po gladkem in vlažnem kame¬nju in padla v skoraj 2 metra globok jašek na koncu žleba, poln blata, umazanije in materiala, ki ga pri¬naša voda. Od udarcev v kamenje in betonski' rob jaška se je Helenca nezavestna pogreznila že skoraj do vratu. Zadušila bi se, če ne bi carinik z meinega prehoda na Ljubelju Drago Jeranič brez pomisleka skočil v jašek in s pomočjo Jagode Sekulič iz Bistrice potegnil nezavestno deklico iz jaška. Z avtomobilom jo je odpeljal v tržiški zdravstveni dom, odtod pa so jo z rešilcem prepeljali v jeseniško bolnico, kjer leži Helenca težje ranjena. • -jk Kje je Stanislav Žitnik Uprava javne varnosti Kranj išče večkratnega storilca kaznivih dejanj Stanislava Žitnika (roj. 20. 10. 1927 v Vodicah), sedaj brez stalnega bivališča in stalne zaposlitve. Žitnik je zakrivil rop 10. decembra lani v Vogljah. Ponoči je prišel v stano¬vanje stare ženice in ji ukradel večji znesek denarja. Žitnik je osumljen tudi drugih tatvin denarja na ob¬močju UJV Kranj. UJV Kranj naproša občane, naj nemudoma obvestijo najbližjo po¬stajo milice ali pa UJV Kranj, če bi se Žitnik kje pojavil. Otrok, ki ga je v soboto Boja Belak zadnji trenutek iztrgal i objema smrti, je 2-letni Tomaž Glo bočnik s Trga svobode 16 v Tržičt Racal je po dvorišču in zašel k vod Menda mu je spodrsnilo in neboglje no bitje se je znašlo v Bistric Valovi so ga odnesli. 600 metrov niŽI so ga potegnili na suho in'predvsert po Bojanovi zaslugi rešili. Ko bi Tomaž odrastel, se dogodka ne b| spominjal in bo lahko le po priptf vedi staršev vedel, kdo mu je vrni; življenje. Očka, mamica in svojci nI verjamejo, da je Tomažek živ \t zdrav. Ne najdejo načina, kako bi s| zahvalili rešiteljem- Bojanu Belakii in fantoma, skrivnostnima pogum nežema, ki sta storila vse, da b Tomažka rešila! »S takim primerom se v služb in zasebnem življenju še nisert srečal,« pripoveduje Bojan Belak »Umetnega dihanja sem se na učil pri obveznem predmetu prv« pomoči na Strokovni šoli z i notranje zadeve v Vikrčah. V so- boto sem ga prvič uporabil in — rešil življenje. To je moja dolž' nost in naloga, ki nalaga varo>; vanje življenja in osebne var( nosti. Žal ljudje veščino prvfl pomoči premalo poznajo- S pra- vilnim ravnanjem v kritičnih! trenutkih bi lahko marsikomu vrnili že skoraj izgubljeno živ-! ljenje.« Se vam ne zdi, da je obrežje| Bistrice v Tržiču premalo zavarova¬no? »Premalo. Vsak lahko zleze na precej visoko škarpo in omahne v globino. Će ne v vodo, pa na kamenje, kar je še nevarnejše.« J. Košnjek Artist za vlome V mesecu februarju je bilo v Kranju vlomljeno v več osebnih avtomo¬bilov, nekaj kioskov in tudi v kletne in druge prostore stanovanjskih h$ Veriga teh kaznivih dejanj pa se je pretrgala, ko so miličniki našli v osebneif avtomobilu v Tomšičevi ulici 20-letnega Ljubodraga Graša. Pobarali so ga< kaj dela v avtomobilu, pa je dejal, da tu prenočuje, ker nima sicer kje spati Tega mu seveda niso verjeli. Ko so ga povprašali še o drugih vlomih, je GraŠ vse odločno zanikal. Vendar pa se je kmalu pokazalo, da imajo kriminalisti v rokah pravega storilca. Pod težo dokazov je Graš priznal, da je zagreši) v Kranju vrsto vlomov. Graš je doma iz Beograda in je po poklicu artist. Decembra lani je prišel iz zaporov, kjer je sedel dve leti zaradi tatvin. V začetku februarja se je za¬poslil v Kranju v ETP. Nekaj dni je delal, nato je bil v bolniški, pa spet eV dan delal, nato pa ga ni bilo več, čeprav so ga v upravi podjetja vabili na raz; govor. 21. februarja je še delal, po službi pa se je sprehodil po Kranju. Nekaj po polnoči je zašel v Ulico Moša Pijadeja in tam vlomil v kiosk. Vzel je tri ročne ure, plinske vžigalnike in precej cigaret kent, marlboro, milde sorte i" drugih ter nekaj kozmetičnih preparatov. Plen je nekaj dni skrival p° zakotnih krajih, ko pa se je seznanil s tremi samskimi delavci, je plen prenesel v njihovo sobo. Ti znanci so od Graša, ki je potreboval denar, odkupili več cigaret in še nekaj drugih predmetov. Teden dni kasneje je Graš vlomil spet v kiosk, tokrat v kiosk na Planini. Vzel je cigarete, nekaj vplinjačev in drug predmete. Škoda v obeh kioskih še ni točno ocenjena. Da ljudje pogosto puščajo v svojih avtomobilih vredne predmete, je Gr vsekakor vedel. Konec februarja je v Dražgoški ulici v Kranju opazil parkira osebni avtomobil, na zadnjem sedežu pa ga je vabila črna potovalka. Vlomi je v avtomobil in si potovalko prilastil, prav tako pa tudi žensko torbico. Plej1 je pregledal v kletnih prostorih stanovanjskega bloka na Oldhamski cesti:! Vsebina potovalke pa za Graša ni bilđ zanimiva, zato je stvari preložil v nek) kovček, ki ga je tam našel, in s potovalko odšel. Stvari je potem našel nek' stanovalec in o najdbi obvestil postajo milice. Grašu so dokazali tudi vloma v osebna avtomobila v Jenkovi ulici v Kra¬nju. Iz enega avtomobila je vzel sekirico, ki jo je nato uporabil pri vlom^ v kiosk na Planini, iz drugega pa tračni meter, šoferske rokavice in nekaj drugih drobnih predmetov. Graš ima na vesti še nakj drugih vlomov. Med drugim je v Nazorjevi ulic' v Kranju iz kleti ukradel smučarkse čevlje, ki jih je nato prodal, iz neke drug* kleti v isti ulici pa so ga še pravočasno prepodili. Zdaj sedi v preiskovalne^1 zaporu. L. M. Veselje do tujih avtomobilov Vse kaže, da ima 19-letni Drago Škrjanc iz Šenčurja prav posebno nag' njenje do tujih avtomobilov. Marca lani je prišel s prestajanja kazni, kone* decembra pa je že spet prestopil meje dovoljenega. Tako je v Zanovi uliciv Kranju iz odklenjenega fiata 600 D odnesel vozniško in prometno dovoljenj* in še osebno izkaznico lastnika, teden dni kasneje pa je na Planini vlomilv osebni avtomobil ter se odpeljal proti Šenčurju. Vendar se je vožnja zarad! prevelike hitrosti končala prej. Avtomobil je obstal prevrnjen v bližin1 opuščene gramozne jame. * Seznam vlomov v tuje avtomobile pa še ni zaključen. Škrjanca sumijo & za vrsto odvzemov tujih avtomobilov v Kranju, Škofji Loki in Celju. Pozno zvečer 17. januarja je Škrjanc v Kocjanovi ulici v Kranju v odkle' njeni garaži vlomil v zaklenjeni avtomobil in skušal pognati motor, venda* brez uspeha. Srečo je nato še isto noč poskušal v Delavski ulici. Tu mu j* uspelo s kontaktnimi žicami vžgati osebni avtomobil škodo. Odpeljal se je proti Škofji Loki, vendar se je v Zabnici že premislil. Ko pa je avtomobil obra' čal, je trčil v drog telefonske napeljave, zato je avto kar pustil. Peš je šel Dorfarij in tam pred neko hišo opazil moped. Z njim se je zapeljal v Škofj" Loko ter tam moped skril. Za nadaljnjo vožnjo si je spet izbral avtomobil. N* Novem svetu je pred stanovanjskim blokom št. 15 skušal vžgati neko škod0: vendar pa mu je to uspelo šele na neki drugi škodi. Ko je peljal proti bencinskj črpalki, je tam opazil službeni avtomobil milice in miličnika, ki je nadzorov^ promet. Škrjanc je zapeljal za bencinsko črpalko in tam obrnil ter odpelji nazaj, od koder je prišel. Miličniku pa se je zdelo to sumljivo, zato je sedelv avtomobil in odpeljal za njim. Skoraj je že dohitel pobeglo škodo, ko je ŠkJ" janc zaradi neprimerne hitrosti pri zavijanju v levo izgubil oblast nad vozil in škoda se je prevrnila na bok. Ko je Škrjanc nepoškodovan zlezel iz avtom0' bila, je miličnik zahteval dokumente. Škrjanc je pokazal ukradeno voznišk" dovoljenje, prometnega pa ni imel. Dejal je, da je avtomobil vzel očetu. Mili*' nik je opazil, da so leva vrata škode zaklenjena, saj je Škrjanc zlezel iz avt°' mobila na desni strani. Škrjanc je menil, da so ključi pač ostali v avtomobil)*' Ko je miličnik posvetil v avtomobil, je videl, da so kontaktne žice izpuljene ^ med sabo povezane, ključa pa ni bilo. Ta hip je Škrjanc izkoristil in se pogn^1 v beg. Miličnik je zaradi teme zasledovanje opustil. Škrjanc pa je peš in po gozdovih prišel do Medvod, od tu pa se je z avt°' busom odpeljal proti Celju. Tam se je zadrževal dva tedna in kot so sporočili2 UJV Celje, je tudi tam zagrešil nekaj kaznivih dejanj. 31. januarja se je Škr¬janc vrnil v Kranj, šel peš v Preddvor in tam, vzel osebni avtomobil fiat 75^ Odpeljal se je spet proti Celju, vendar pa so ga že naslednji dan v VelenJu aretirali. . • ,! Tomažek je živ in zdrav Tomaža Globočnika, dveletnega dečka, kije v so¬boto popoldne sredi Tržiča padel v Bistrico, so nezavestnega potegnili iz vode in predvsem po zaslugi miličnika Bojana Belaka, ki je dal dečku umetno dihanje, rešili — Četrturna borba za življenje — Kdo sta fanta, ki sta prva začela vleči Tomaža iz vode? dežurnega na postaji tržiške milice. Nenadoma je planil v sobo moški in zadihan povedal, da je v Bistrico padel otrok! Bojan ga je poslušal, skočil na hodnik, preskakoval stop¬nice, ki vodijo do' postaje tržiške milice in na vso moč tekel k jezu za tovarno TRIO. Ljudje so nemo opa¬zovali, kako sta dva fantiča vlekla iz tolmuna nezavestnega dečka. Milič¬nik se je povzpel na škarpo in se po¬gnal k vodi. Časa za obotavljanje ni bilo. O fantkovem življenju so odlo¬čale skunde, ne minute! »Otroka smo potegnili iz vode. Dvignil sem ga in obrnil na tre¬buh ter ga stiskal, da je voda odtekala iz telesa. Položil sem ga aa tla in se odločil za umetno dihanje. Najmanj 15 minut sem se boril za dečkovo življenje. Znamenj življenja dolgo ni po¬kazal. Končno je zajokal,« še pod vtisom sobotnega dogodka pripo¬veduje miličnik Bojan Belak. »Zal do danes (ponedeljek) nismo zve¬deli, kdo sta fantiča, ki sta dečka začela vleči iz vode. Čeprav je bilo na mostu precej ljudi, jima nihče ni pomagal. Le onadva, ki ju bomo skušali najti, sta se spo¬prijela s smrtjo.« L. M.