Sfer. 38. Paftnina pl*Su« t solortul. Ljubljana, dne 2. oktobra 1935. Leto XVIL KMCTJKI LIJTI r Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št 7. Telefon Inter. št. 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194 Same pcsiencsf zzi dele dez/efez pravice «2e življenja Čeprav se nam marsikdaj drugače zdi, je vendar naravni ustroj življenja v svojem jedru pravičen. Zakaj? Zato, ker je svet urejen tako, da se vedno vse vrti in suče, kakor voda v loncu, kadar zavra. In pri tem se seveda zgodi, da pride danes na vrh, kar je bilo včeraj spodaj, pa tudi obratno. To življenjsko kipenje, to vrvenje je potrebno zdravju človeške družbe. Saj vemo, da se stoječa, mirna voda usmradi in pokvari. 'Narava je pravična — leda ljudje ? Ta pojav, ki ga nekateri v čisto napačnem pojmovanju smatrajo za krivico, je čisto v redu. Kaj pa ljudje? Nič ne pretiravamo, ako mirno rečemo, da ljudje skušajo pokvariti, kar je narava naredila dobrega. Kako skušajo pokvariti? Kar poglejmo v naše javno življenje, pa nam bo odgovor takoj jasen! 'Danem hvale, jutri kamen Kdo se ne spominja, kako je javnost povzdigovala tega ali onega, dokler je bil kakorkoli na vrhu. Kakor hitro pa se je v življenjskem vrenju položaj zasukal, so ga tisti, ki so mu prej najbolj lizali pete, najbolj obmetavali i blatom in kamenjem. Ne verjamete? Samo malo se spomnite, kako so pri nas ljudje navprek hvalili senatorja dr. Marušiča, dokler je bil ban Dravske banovine. To je bilo priznanja in poveličevanja brez konca in kraja. To je bilo vzklikanja in hvale, moledovanja in prošenj in zahval! Kako pa sedaj? Odkar senator dr. Marušič ni več ban, je naenkrat vse hvale in priznanja konec. Pa ne samo to! Cez noč smo tako rekoč izvedeli, da je nekdanji ban dr. Marušič največji grešnik na svetu, prava šolobarda, ki je kriv vsega gorja, ki koga tare. On je. kriv nezaposlenosti, on je kriv nizkih cen za kmetske pridelke, on je z eno besedo kriv vsega, kar je narobe! In s takim kamenjem ga obmetavajo ljudje, ki so ga prej morda najbolj na vsa usta hvalili. Sedime po delih 1 Mi nimamo končno nič proti temu in to kot opazovalci našega javnega življenja samo ugotavljamo. Kot pošteni ljudje pa smo dolžni svoji vesti in zdravemu razumu naših čitate-ljev glasno povdariti, da je tako početje na-gnusno, podlo, brezznačajno in ni vredno dostojnega človeka. Mislima namreč, da je treba soditi človeka po njegovih delih. Iii ta dela ob-drže svojo nespremenjeno vrednost brez ozira na človekov položaj. Po domače bi se to reklo v našem primeru: Ce je kdo dobro, prav in pošteno delal na visokem položaju bana, obdrže ta njegova dejanja polno vrednost in vso svojo ceno, pa naj makari gre nekdanji ban jutri ceste pometat! Ne položaj, ampak dejanja dajo človeku njegovo vrednost! 'Bedite trezni in pametni Zakaj našim čitateljem govorimo o tem? Zato, ker po svoji najboljši vesti želimo, da ostanejo vedno in v vsakem položaja trezni in pametni, kakor se za politično zrelega človeka spodobi. Ako je javno življenje pri nas kakorkoli zastrupljeno, nočemo nikakor biti sokrivi tega zastrupljanja. Kot poštenjaki se zavedttmo, i- •■'* >( i-*«" •' <'"• «"' '<" i.« '\f.«,m> verno tudi, da pod soncem ni nič stalnega razen poštene zavesti v poštenem človeku, da. je dosledno vedno in povsod ravnal, kakor je po svoji vesti in po pisanem zakonu čutil, da je najbolj prav. Vemo pa tudi, da je rečeno: Blagor krotkim, ker bodo zemljo posedli! 5Wi ne sedime Mi nismo nikdar in nikogar preganjali, ker vidimo v vsakem človeku, tudi v svojem naj-ostrejšem nasprotniku, najprej in prvenstveno človeka, potem šele vse drugo. Vemo pa tudi. da je Kristus učil: Blagor njim, ki trpe krivice! Predaleč bi nas vedlo, ako bi hoteli po-drohneje razmotrivati o tem. Opozoriti smo hoteli naše čitatelje samo na tisti strašni prepad med smotrenim naravnim redom in strupeno skvarjenostjo človeške družbe. Jasno je, da že narava sama kršenja svojega reda ne dopušča brez kazni. Odveč in nepotrebno je zato, da bi mi koga sodili. Se bolj nespametno pa bi bilo, da bi zaradi česarkoli klonili. Dokler imamo mirno vest, lahko mirno vsakomur pogledamo v oči in mirno nadaljujemo svoje delo. Kajti pisano je tudi: Pahnil je mogočne s prestola in povišal je ponižne! Kakšno mogočnost mislimo s tem? Tisto puhlo, napihnjeno mogočnost človeka, ki misli, da mu je brez ozira na naravni red in pisano postavo dovoljeno vse, kar mu pride na um. V«'" i'. * t ,m » n»v e ni«. A, t J, ,• W4 r.a < ' «•<,' * v ,r»'\». iif u* f.jt,> '.H , j, »to •— Kakšno ponižnost mislimo? Prav gotovo ne prihuljene Mečeplaznosti, ampak le tisto mirno, stvarno in pravilno presojanje lastnih sposobnosti in moči, ki vsa svoja dejanja uravnava z vidika poštenja in odgovornosti pred seboj, pred narodom in pred Bogom. Mislimo ponižnost, ki se zaveda reka: »Danes meni, jutri tebi,« in ob tej zavesti lahko vsak trenutek poda račun svojega dela. Ako bomo vedno vsi delali tako, se nam ni treba bati niti ljudi niti bodočnosti. Delati pa tudi moramo in hočemo tako, ker hočemo imeti pravico do sonca na svetu. Le poštenost in delo namreč dajeta človeku pravico do življenja in moči. Slovenija je zadružna dežela %>dvctv> dimen? — bolcsn me*v&d Pravilna rešitev kmetskih dolg ov pricetek gospodarske obnove Preloženi rok za končno ureditev vprašanja kmetskih dolgov je potekel s 1. oktobrom. Do tega dne so bila odložena odplačila kmetskih dolgov in obetala se je končna rešitev tega tako važnega gospodarskega vprašanja. Odlog plačil (moratorij) je sicer marsikaki kmetijo rešil pred prodajo in ohranil kmetovo družino na njej, toda nezmanjšani dolg je visel nad njegovo glavo še naprej in ga plašil ter ogrožal v njegovem kmetijskem gospodarstvu in kmetstvu vsak dan bolj. Gospodarsko stanje se med časom odloga ni popravilo. Nasprotno, celo poslabšalo se je. Posebno vidno so nazadovale cene živini in prašičem. Možnost odplačila dolgov se je zaradi tega zmanjšala in take razmere so razpoloženje kmetskih množic napele do skrajne razburjenosti. . Upniki, posebno podeželski obrtniki in trgovci. se nahajajo večinoma v enako težkem položaju kakor kmetje, ako ne še v težjem. Kmetu ne kriditira nihče več, obrtniku in trgovcu tudi ne. Torej zastoj kreditnega gospodarstva na celi črti. Vrnili smo se na naturalno gospodarstvo, ali zamenjavo blaga, kakor pred sto in sto leti. V kako obupnem položaju se nahajajo naše kreditne zadruge, smo tudi že omenili. Nahajajo se v tihi likvidaciji, a nekateri denarni zavodi likvidirajo na velikansko škodo vlagateljev, s čimer se ubijajo zadnji ostanki njihovega zaupanja v denarne zavode in one-mogočujejo sleherno zbiranje narodnega premoženja Posledice: izročeni smo bolj in bolj izkoriščanju tujega kapitala in ves narod postaja njegov suženj. Zadružništvo je bilo naš ponos, steber naše gospodarske, a tudi nacionalne obrambe, ki je blagodejno učinkovalo v prvi vrsti med najšibkejšimi sloji našega kmetsko delavnega naroda. Torej izrazito socialna vloga zadružništva. No, in to veliko polstoletno delo, življenjski napori našega naroda, so ogroženi v njegovih temeljih. Rešitev vseh teb vprašanj se nahaja v re-iitvi našega kmeta. Odpraviti pasivnost njegovega gospodarstva, tu je početek in vir vsega reševalnega dela. Tu je treba zagrabiti, ako se hoče ozdraviti ali vsaj omiliti gospodarsko krizo celega naroda. Sedanje razmere so vsem in vsakomur pokazale in dokazale, kako pravilne so naše trditve in načela o prvenstvenosti interesov kmetskega stanu in kmetskega gospodarstva. Le iz blagostanja kmeta izvira blagostanje eelega naroda. Na ruševinah kmetskega doma propadajo vsi ostali stanovi in ni jim rešitve od drugod. KakSnl predlogi so se pojavili za rešitev prezadolženih kmetov? Tu vmes so posegli najrazličnejši krogi, ki se jih tiče vprašanje kmetskih dolgov. ■ 5Vcv rod -prinaša novega duha Vladi so pošiljali svoje resolucije zastopniki bank in denarnih zavodov, predstavniki zadružništva, trgovske in obrtne zbornice itd. Najmanj se je zasliševalo in slišalo kmeta samega. To je pač znak današnjega gospoda rskega reda (kapitalističnega) in neorganiziranosti kmetskega stanu, na katero neorganiziranost smo že tolikokrat v »Kmetskem !istu< s prstom pokazali. Ta neorganiziranost izvira iz nesloge naše vasi, iz pomanjkanja kmetske zavesti in kmet-«ke skupnosti. Šele nov kmetski rod prinaša novega duha in borbenosti v našo vas. Ta rod bo tudi združil našo vas v eno duhovno skupnost, prepojeno s krepko kmetsko zavestjo brez lažnjive in škodljive klerikalno-liberalne primesi, temveč na tradiciji kmetskih puntov in onih časov, ko je bil naš narod istoveten s slovenskim kmetom, ko so predstvaljali izključno kmetovi interesi interese slovenskega naroda. 3 predlogi za razdozitev Torej predlogi za razdolžitev. Najprej o značaju zaščite. Nekateri so predlagali individualno (posamezno), drugi splošno zaščito. Sploš-za zaščito je uveljavljena z dosedanjo uredbo. Vlada se je odločila za individualno zaščito. Glede načina razdelitve so bili v glavnem tri j i predlogi: nekateri so predlagali znižanje dolgov za 50—75%, a ostanek bi se odplačeval v večletnih obrokih bodisi od samih dolžnikov, ali ga naj bi pa prevzel cel narod in odplačeval z dokladami na direktne davke v 20—30 letih. Uredba od 25. marca t. 1. Je določila, da mora biti do 30. septembra izvršena razlastitev veleposestniških gozdov. Tozadevno smo v našem listu že pisali. Po paragrafu 24. zakona o izvedbi agrarne reforme bi moralo biti v Sloveniji razlaščenih okoli 40.000 hektarov veleposestniških gozdov. Vendar pa se tega pri končni razlastitvi ni upoštevalo v celoti, ampak so bili sprejeti kompromisni predlogi, o čemer smo svojčas naše agrarne interesente tudi že obvestili. Definitivno je bilo sedaj v Sloveniji razlaščenih 28.420 hektarov veleposestniških gozdov. Razlaščene gozdove upravlja Začasna državna uprava razlaščenih veleposestniških gozdov v Ljubljani, ki je doslej prevzela v upravljanje šele 22.270 hektarov razlaščenih gozdov. Preostanek 6.150 hektarov pa še ni prevzet, ker namreč še ni dokončno urejeno vprašanje odškodnine dedičem Huga "VVindischgratza, ki so italijanski državljani. Ob tej delni likvidaciji gozdne agrarne reforme smo lahko vsi agrarni interesenti ponosni na svoje trdo in trudapolno delo, na neustrašno borbo, ki jo je brezkompromisno vodila naša zastopnica, neutrudna Zveza slovenskih agrarnih Drugi predlog se j« glasil tako, d« ve naj »nižajo dolgovi prezadolženih kmetov m toliko, kolikor se je dinarska vrednost in njegova skupna moč povečala od dneva zadolžitve pa do povračila dolga. Tretji predlog je bil ta, da naj država, ali po njej pooblaščeni denarni zavod prevzame vse kmetske dolgove. Privatnim upnikom zadolženih kmetov naj se dajo obveznice, denarnim zavodom pa razdol-žitveni dinar. Kmetje bi vračali državi svoje dolgove v 20 aH več letnih enakih 2 do 3% obrokih. Tudi valutna politika mora biti modulna Zadnji predlog so poslale vladi zadružne organizacije. Z njim se strinja večina kmetskega naroda, ker rešava dve pereči vprašanji, obenem stoječ na stališču, da se razdolžitev ne more rešiti brez novih denarnih sredstev. Z novimi denarnimi sredstvi bi se vzpostavila likvidnost denarnih zavodov, povrnila gospodarska vloga podeželskemu obrtniki in trgovcu in gotovo tudi dvignila cena kmetskih pridelkov ter vrednost kmetije. Povrnila bi se kreditna sposobnost kmeta io oživela bi gospodarska aktivnost vsega naroda. Bojazen pred padcem dinarja je neutemeljena in bi ne smela tega načina razdolžitve preprečiti. Dinar je itak vodeča valuta »a Balkanu in bi mu ne mogla škodovati izdaja razdolžitve-nega dinarja, ki bi imel enako zdravo podlago, kakor je zlato, namreč našo zemljo — hipoteko. w 'to !»• e« /'. ,f i s, ,» »*», !« »I, V., iti * >7.* 'r> ,u-oo V> «.#/' Siike i't * n •»• f h« ( ' u ^.iH* i*oJet !»• Tr-rn n'.,.«. ah« . ... »,,»!*- ^ ~,«. ■»«. ?'t»-cf\ U*'«'« Največje države sveta so ukinile zlato podlago svojemu denarju in znižana vrednost dolarja je bila izhodišče gospodarske obnove predsednika Zedinjenih ameriških držav Roosevelta. Denar mora služiti narodu in ne narobe. Tudi valutna politika mora biti socialna. Daleč smo od tega, da bi zahtevali takozvano inflacijo in obrezvrednotenje dinarja, ki bi pomenila narodno nesrečo. Toda rešitev kmetske razdolžitve z obveznicami ali razdolžitvenim dinarjem ne pomeni prav nobene inflacije in sploh ne more ogrožati vrednosti dinarja, kakor smo že spredaj omenili. interesentov. Brez njene odločne borbe za pravice slovenskega malega človeka, malega kmeta, bajtarja in kmetskega delavca, bi nemara še danes vprašanje izvedbe gozdne agrarne reforme ne bilo vsaj tako rešeno kot je. Nobena tajnost ni vse tisto plačano podzemeljsko in zahrbtno delo proti izvedbi agrarne reforme. In samo veseli moremo biti, da to protinarodno in protiljudsko podtalno delo ni doseglo zaželenega uspeha. Brez budnega in čuječega očesa naše Zveze slovenskih agrarnih interesentov in zlasti njenih predstavnikov, pa bi se utegnila ta važna socialna zadeva rešiti drugače kot se je. In naš mali kmetski človek bi bil spet ogoljufan za pravice, ki mu jih je dajal zakon in zanje jamčila država, če se sedaj ob tej delni izvedbi zakona o razlastitvi veleposestniških gozdov kdorkoli sklicuje na zasluge in dobra dela, potem moramo javno naglasiti, da je pri tej izvedbi najbolj zasluženo garal in trpel sam agrarni interesent, njegova neustrašna organizacija Zveza slovenskih agrarnih interesentov in njen zavedni in kot mravlja pridni tajnik tovariš Milan Mravlje, ki ni nikoli štedil s pazljivostjo in skrbno pozor- nostjo, da Iti m življenjski interesi slovenskega malega človeka m las ne Mgvatt. Mogoče Je, da si bo različna gospoda lastila visoke sad«««, toda delovni narod bo vedel ob pravem času pravilno oceniti take nezaslužene zasluge. Zavest, da je v tej težki borbi s ostanki srednjeveškega fevdalizma, sam, praznih rok in km raa-lienih fondov, zmagal slovenski mali človek, je ob tej delni likvidaciji edina zaslnga, ki U jo radi pri tej priliki podčrtali. Biti teko osamljen, bres sredstev in oblasti, pa vendar le zmagati — to je zavest, ki vse odtehta. To je pa tadi maščevanje nad vsemi, Id *o kakorkoli poskušali izigrati interese slovenskega malega kmeta, bajtarja in delavca. Ob tej neustrašni borbi je slovenski mali človek pokazal toliko zrelosti, poguma in vztrajnosti, da v bodočo no bo mogla na noben način mimo njega bodisi taka ali taka politična organizacija in stranka, ne da bi i vso resnostjo upoštevala njegove življenjsko, socialne in gospodarske interese. Vse naše agrarne Interesente boli dejstvo, da Začasna državna uprava razlaščenih veleposestniških gozdov doslej še ni dobila v svoje roke in upravljanje preostalih «.1M hektarjev gozdov. Vendar pa trdno pričakujemo, da se bo to zgodilo čimprej. Ce je država s svojimi sredstvi rešila podobne primere v Maeedoniji in Bosni, potem jo ob tej priliki tudi slovenski agrarni interesent tembolj opravičen zahtevati, da v tem primeru tudi država nujno in čimprej uredi vprašanje teh «158 hektarjev gozdov, ker se bo s tem med drugim le oddolžila malemu človeku za zvesto službo in vse dajatve, ki jih doprinaša državni skupnosti. — Pred nedavnim je bil prejšnji upravni odbor Začasne državne uprave razlaščenih veleposestniških gozdov zamenjan z novim odborom. Vsi agrarni interesenti soglasno obžalujejo, da v tej novi upravi nimajo nobenega svojega zastopnika, zlasti Jim je to tembolj neumljtvo, ko so imeli v prejšnji upravi svoje zastopnike. »■"'«>'t •« »u»n n* ,uatfn 1»»da se bo potem vera slovenskega malega človeka še laže utrdila v pravično in demokratično postopanje pri očuvanju interesov najšibkejše gospodarske plasti v Sloveniji. Kakor so vsi agrarni interesenti ponosni na svojo dosedanjo zmago, tako pa nikakor ne morejo prezreti vprašanja dokončne likvidacije agrarne reforme. V tej zavesti se bodo te trdneje oklenili svoje gospodarsko socialne organizacije, Zveze slovenskih agrarnih interesentov ter do-prinašali vse žrtve v prepričanju, da je treba brezpogojno do tal zaključiti dobo fevdalnega gospodarskega suženjstva, ki tako sramotno teži ves naš narod. Neumornega dela in popolne osamljenosti se ne strašijo, ker jih pretekle zmage in uspehi navdajajo z vero in voljo, ki bo neuklonljivo šla do končnega cilja. Vdihi polifični bo/i v Solunu. V Solunu (Grčija) so bili te dni veliki poulični boji med posameznimi strankami. Razmerje je tako napeto, da je predsednik grške republike izjavil kot nujno zahtevo in potrebo, da se parlament (skupščina) čim prej sestane. Ako se bodo spopadi in nemiri ponavljali, pravi predsednik republike, potem naj parlament sam odloči o obliki vladavine. (Kakor znano, se bijejo v Grčiji hudi boji za vprašanje: Ali republika ali kraljevina. Ker narodne vladarske hiše v našem smislu Grčija nima, je še posebej važno vprašanje bodočega kralja za primer, da se Grčija odpove — republiki. Odrejeno je bilo, da se to uredi potom ljudskega glasovanja. Kakor pa priča gorenja vest, niti tega ne bo mogoče čakati niti izvesti, ampak bo moral o stvari odločiti parlament, ki nikakor ne bo imel lahkega stališča. — Zavezniški državi kot pošteni prijatelji želimo, da bi se ji posrečilo rešiti vprašanje v blagor notranje ureditve in v pro-speh celega Balkana. — Op. uredn.) V borbi xa zemlje zxx gozdove V Sloveniji je razlaščenih 2S.42C ha Politično življenje in strankarsko gibanje Združena opozicija, ki se je udeležila 5. majskih volitev na vsedržavni listi g. dr. Vladimirja Mačka, prireja po vseh krajih države nešteto sestankov, shodov in zborovanj. Vsi so izredno dobro obiskani. Po srbijanskih krajih poročajo na političnih zborovanjih voditelji bivše demokratske in zemljoradniske stranke gg. Ljuba Da-vidovič, dr. Joca Jovanovič in dr. Dragoljub Jo-vanovič. Po Bosni vodita živo politično akcijo zemljoradniška poslanca dr. čubrilovič in čeda Kokanovič. Po hrvatskih krajih in Vojvodini pa nastopajo zastopniki Seljačko-demokratske koalicije z vednostjo in odobravanjem njihovega predsednika ter voditelja hrvatskega naroda g, dr. Vladimirja Mačka. Program združene opozicije je: svoboda združevanja in besede, svoboda tiska, demokracija in svobodne, tajne in proporcionalne volitve, sporazum med Srbi in Hrvati ter take samouprave, ki bodo najbolj odgovarjale potrebam vseh krajev Jugoslavije. Naš kmetski narod se je vedno zavzemal za tak politični program in zahteval resnično svobodo, ki je bila izraz njegovih teženj ves čas, odkar je ječal pod strahovitim političnim jarmom pred vojno in po vojni vse do 6. januarja 1929. leta. Strankarska strahovlada, duševno nasilje in demoralizacija naroda iz tistih časov je še vsem v živem spominu. Našička afera, ki jo sedaj obravnava sodišče v Osijeku, je v strašnih barvah razkrila pro-palost in gnilobo naše »boljše« družbe. Zbrali so se ljudje okrog »Našičke«, ki so uničevali, kakor pravi državni tožilec, naš sve-tovnoznani slavonski hrast in z najrazličnejšimi sleparijami goljufali državo in narod. Narod pa je edini pravi naravni lastnik dobrin, ki jih daje zemlja. In ta narod je vedno bolj lezel v siromaštvo, medtem ko so si »gopodje« na njegov račun polnili žepe. Ta gospoda je delala na debelo. Podkupovala je državne uradnike, advokate, poslance in najrazličnejše vplivne ljudi v javnem življenju, da so na škodo države iu s tem našega gospodarstva sploh pri raznih oblastih posredovali za — Našičko. Milijonske podkupnine so rosile križem k a-, kor Izraelcem mana v puščavi. Človeka zebe do mozga, ko sliši, kakšni ljudje so se vse prodajali tu in za denar teptali državo in narod, iz katerega so izšli. Bili so vmes — kakor je našteval državni tožilec dr. Maurovič — zdravniki, narodni poslanci, odvetniki, doktorji prava, doktorji političnih znanosti, inšenjerji, industrijci, generalni ravnatelji, ravnatelji in visoki državni uradniki iz raznih panog državne uprave. In ti ljudje, ki naj bi bili cvet naroda, so se izkazali kot njegov najbolj propali izvržek. To je tisto strahotno dejstvo, ki nas vse še bolj boli nego občutna gospodarska škoda sama! Kajti človek se nehote z grozo vprašuje, komu naj še zaupa in komu naj verjame, ako so ljudje na tako važnih mestih čisto navadne pro-palice. Stvari, ki so med večdnevno razpravo prišle v sodni dvorani na dan, »o tako strašne, da se v svojem govoru celo sam državni tožilec zdrzne in s skrbjo vprašuje: »Ali je to zlo v naši rasi? Ali res nimamo nič več značajnih ljudi?« Mi bi na to odgovorili, kakor si je odgovoril državni tožilec dr.. Maurovič tudi sam: — To Tedanji oblastneži niso naroda nikdar politično izobraževali in državljansko vzgajali. Zahtevali so od njega brezpogojno pokorščino. Policijska preganjanja, gospodarski in družabni bojkot so bila sredstva njihovega vladanja. Zato je naravno In razumljivo, da želi tudi naše težko preizkušeno kmetsko ljudstvo mnogo, mnogo svobode in resnične svobode, kakršno zahteva udružena opozicija na svojih zborovanjih. V obrambo take svobode se naš narod krepko organizira in nikdar še ni bil naš kmetski pokret tako močan kot je danes. Posebno živo se zanima in udeležuje tega pokreta mlajši rod, za katerega je Jugoslavija gotovo dejstvo in ki dobro ve, da je boljša bodočnost v njej odvisna od njegovega dela. Saj okuša na lastni koži vso težo gospodarskih in socialnih težkoč. Mladina ve, da moramo tudi Slovenci sodelovati pri notranji ureditvi države in gospodarski obnovi. Vsa ta vprašanja ne bodo naletela na nobene ovire pri kmetskem ljudstvu, ki jih bo znalo najpravičneje rešiti, kakor hitro pride do besede po vsej državi. Kmetsko-delavski narod nima nobenega interesa na kaki nadvladi, ker nikogar ne izkorišča in nikogar ne tlači. Miru in dobrega sosedstva si želi povsod in z vsakomer. ni nikakor v naši rasi, temveč je vse to delo one propadle, do jedra pokvarjene gospode, ki se je izkoreninila iz naroda in se je brezčastno usužnjila denarju. To protinarodno, rekli bi izdajalsko početje je delo prodanih duš, ki jih je treba na vsak način odstraniti iz naše srede. To so gnili izpuščaji na našem telesu, ki nam bodo okužili ves organizem, ako jih temeljito ne izžgemo. Ti ljudje so brez vesti ne le podkupovali, ampak so ponarejati in uničevali uradne akte, vodili lažno knjigovodstvo, so si naročali potvorjene cenitve in so sploh počeli vse, kar si človek le more misliti najnižjega in najgršega pod besedo sleparij" f ab1. }' .eč »"L"«1- * &«■-• "H*1 J- 1-1*1 «.•»'. ><■ t • —*">*' '■* «»«'.•— M (v rtjMu, M r -a «•» V ib w*,'u': »»M* s -1- " " prp: »»o v — n ir , «. S tem je povedano dovolj. Upajmo, da bo oblast sedaj v polni meri izvršila svojo dolžnost. Užaljena vest tako krvavo opeharjenega naroda ima pravico to zahtevati. In državni tožilee je pravilno povdaril na koncu svojega govora: »Hotelo se je pokazati, da državna oblast tega ne bo več trpela in ne trpi. Poseglo se je globoko in krepko, a poseglo se bo še globlje, ker ta kazenski predmet ni konec borbe proti zalegi korupcijskega sistema, ampak je same ogled po njem in prvi korak. Nadaljevali bomo z isto močjo in voljo, da tem prej pridemo v okom temu največjemu zlu, ki izpodkopava in izpodjeda temelje naše države.« Poštene in pametne besede, ki jih vsi odobravamo in iz srca želimo, da bi v vsem svojem obsegu in brezkompromisno res meso postale. Kajti za tako zlo je celo najhujša kazen še vedno prenizka. Razprava še traja in je sedaj na vrsti govor drugega državnega tožilca. Ko bo proces zaključen in izrečena sodba, bomo to objavili v našem listu in podali hkratu pojasnilni pregled celotne afere. Naš pravi domači izdelek! gospod Janez Koemur v podzemlju »Metropola" Zadnja številka »Slovenske zemlje«, ki jo urejuje gospod Janez Koemur, objavlja med svojimi vestmi poročilo o sestanku kmetijcev v podzemlju »Metropol«, kjer ia je baje silno rohnel minister Ivan Pucelj. To obvestilo nas je končno le jasno prepričalo o tako dobri informiranosti in poznavanju političnega položaja gospoda Janeza Kocmurja, ki se s to čednostjo dela prav važnega in zanimivega. Sicer se ga nič ne tiče, pa mu bodi vseeno povedano, da se je I a sestanek sicer res vršil, toda ne v podzemlju »Metropola«, in da na tem sestanku ni bilo niti min. Puclja niti min. dr. Marušiča. Kaj je delal in stikal takrat gospod Janez Koemur v podzemlju »Metropola«, nam pa seveda ni znano. Ejubeznivosl med „ome~ ljubem" V preteklem tednu sta se kaj čedno obmetavala »Delavska politika« in >D'»u djub«. Reševala sta vprašanje osmih novih cerkva, ki jih nameravajo postaviti v Zagrebu viieti katoličani in ki bodo veljale okoli 43 milijonov dinarjev. DP je zatrjevala, da je pametnejše, če bi za to kupili 3tradajočim kruha, Domoljub pa je farizejsko zavijal o nekakšnem denarju delavcev in žepih delavskih voditeljev. — Prevdaren človek pa se bo resno vprašal, kaj je pametnejše: ali 8 novih cerkva, ali nasititi stradajoče v današnjih težkih časih. Veliki manevri naše vojske Veliki manevri naše vojske so se vršili okrog Brčlce. Manevrom so prisostvovali naši najvišji vojaški funkcionarji, pa tudi več tujih vojaških odposlancev. Vojaštvo se je zadržalo vzorno in so manevri potekli točno po načrtu. Tudi manevrska poskusna mobilizacija je izvrstno uspela. Ljudje so menili, da gre za resnično mobilizacijo in so se navdušeno odzvali pozivu. Tako je bilo to opravljeno 24 ur prej, nego »o računale vojaške oblasti. Tako so letošnji jesenski manevri zopet pokazali, da smemo biti ponosni na naš živi zid, na hrabro in disciplinirano ter spretno izvežba-no jugoslovansko vojsko. 'Našička afera ali zločin nad domovine leden domače pelzizfee V domačem političnem življenju ta teden ne šteje nobenih važnih dogodkov. Stranke in nove strankarske skupine razvijajo po vsej državi veliko delavnost. Pri nas vlada zlasti živahno vrvenje v Beli Krajini. Združena opozicija je v tem delu Slovenije z uspehom delovala že pred letošnjimi majskimi volitvami, sedaj pa so ee začeli zlasti gibati pristaši bivše SKS in so priredili že več sestankov v metliškem in čmo-meljskem srezu. Pa tudi poslanci slov. kluba so pričeli s sistematičnim delom med narodom. JRZ hiti z organizacijo v Sloveniji in drugod. Pri nas eo za to stranko posebno vneti v vrstah bivše SLS. Zadnjo nedeljo pa je imel predsednik vlade dr. Stojadinovič dva velika govora v Sarajevu. V drugem govoru je krenil po Pohorcih (slovenski del tvorijo nekdanji samostojni de-mokratje z dr. Kramerjem na čelu), j..<» »1 t. , . f , »i Nova politična stranka, ki je bila prijavljena pod imenom Jugoslovanski narodni pokret — Zbor, pa ni dobila odobrenja notranjega ministrstva in se torej za enkrat ne bo mogla osnovati. V splošnem je treba naglasiti, da se položaj v notranji politiki vedno bolj razjasnjuje in je pričakovati, da borno že v prvih zasedanjih Narodne skupščine določno videli razmerje in porazdelitev politično strankarskih sil. Zedensfci zun. ~ politični pregled Predsednik nemške vlade Goring in predsednik m&djarske vlade Gomboš na političnem lovu. spretno propagando, ki naj bi prepričala ves svet, da je pokrajina Memel nemška ter naj se tudi Nemčiji priključi. — Poleg omenjenega dogodka v vzhodni Evropi je tudi zelo značilen dogodek potovanje madžarskega predsednika Gom-boša v Nemčijo in obisk poljskih generalov. V zvezi s temi obiski se govori o nemško-poljsko-madžarski trozvezi, ki naj bi predstavljala nekak protiutež ostalim političnim zvezam v Evropi. Te vesti sicer posamezne tri države zanikajo, vendar pa je čisto jasno, da obstoja med njimi prav tesno politično sodelovanje. V Grčiji še vedno ni miru. češče poročajo o nemirih in spopadih med krilom monarhistov in krilom republikancev. Podoba je, da se vprašanje državne oblike, ali republika ali monarhija, v Grčiji ne bo rešilo brez večjih pretresov. V Franciji so odkrili veliko vohunsko afero, v katero je zapletenih veliko število oseb, ki so vohunile za neko večjo evropsko velesilo. To odkritje je vzbudilo v vsej javnosti prav živo zanimanje. titOHufalduca Ljubljana, Nabrežje 20. septembra se ea zimsko sezijo cenj. odjemalcem naj topleje priporoča rodov razbilo. V tem slučaju je svet lahko spet postavljen pred popolni polom in nečloveško klanje, ki bi zahtevalo na tisoče in tisoče nedolžnih žrtev. Upajmo, da nas usoda obvarje pred to strahoto. — V nezmanjšani meri je veljal® zanimanje tudi dogodkom v baltski državi. Litvi, oziroma v Memlju, kjer so bile to nedeljo volitve v deželni zbor. Za ozemlje Memel se že delj časa vodi iz hitlerjanske Nemčije prav živahna propaganda. Nemčija obtožuje Litvo, da ne daje nemškemu prebivalstvu dovolj pravic, zajamčenih v statutu DN. Dejansko gre v bistvu za Če bo prišlo v Abesiniji do vojne, se bo dvignil najbrže tudi Egipt. Slika nam kaže oddelek egiptske armade, ki je ravnokar zaključila velike manevre okrog Kaire. italijanskega spora v Afriki. Vsa prizadevanja, da bi se razčistil abesinsko-italijanski spor in ohranil svetovni in predvsem evropski mir, so naletela več ali manj na gluha ušesa. Podoba je, da so šle posamezne strani že tako daleč, da 6e jim ni moči več umikati in preklicati napovedane grožnje. Vsa javnost živi zadnje dni pod vtisom mučne zavesti, da se ne bo mogoče izogniti krvavi moriji. Večmesečno mešetarjenje in pogajanja morajo naposled le roditi nekakšen sad. Kdor motri pazljivo dogodke in z vsakim mev pa sta našli v Ženevi, kjer se je istočasno odgodilo nadaljnje zasedanje Društva narodov, a je bil koj nato sklican odbor trinajstorice DN k izrednemu zasedanju. S tega zasedanja je sporočil abesinskemu cesarju, da v danih okoliščinah pač ni mogel drugače ravnati in očuvati samostojnosti svoje države. Splošno sodijo, da bo mobilizirala tudi Anglija. O mobilizaciji v Italiji pa že nihče več ne dvomi. V torek je bil položaj že tako napet, da vse pričakuje vojne v Vzhodni Afriki, ki pa nemara ne bo ostala v teh ozkih mejah, ampak bo zavzela širši obseg. Nekateri celo povdarjajo, da se bo Društvo na- dnem se izpreminjajoče predloge in ponudbe in kupčije in zahteve, ta se ne more ubraniti vtisa, da si vsaka stran skuša tekom tega zavlačevanja pridobiti zase čimveč koristi in zadostiti svojim interesom. Da je položaj končno le postal do skrajnosti napet, dokazuje dejstvo, da je V poslednjem tednu je bila v nezmanjšani meri posvečena vsa pozornost mednarodne javnosti dogodkom v Ženevi in razpletu abesinsko- General Nobile, ki je doslej služil v Sovjet. Rusiji, je poklican od samega Mussolinija, da pride reševat "■■^vo nred Abesinci. Abesinija to nedeljo odredila splošno mobilizacijo. Ta skrajni korak Abesinije ne daje slutiti nič dobrega. Nekateri sicer menijo, da je to le spreten manever, s katerim skuša afriško črno cesarstvo uplašiti pogajajoče se diplomate v Ženevi, drugi pa so mnenja, da je to začetek resnih dni, ki čakajo Evropo in ves svet. Sporedno z Abesinijo pa je tudi Italija pripravila presenečenja. Prav tako je italijanska vlada tudi v nedeljo poslala v svet vest o svojih sklepih ter opozorila, da je ves italijanski narod v največji pripravljenosti ter sposoben mobilizacije, kakršne svet še ni videl. Oboje vest;^ svot nrp/-pi razburilo, za zlasti močan od- Vsak napreden kmetovalec mora vedeti, da je FOSFATNA ŽLINDRA najcenejše fosforno gnojilo Gnojenje bree fosforja nima pravega uspeha, ker je fotforna kislina poleg kalija ttt dušika najvažnejše hranivo za vse rastline. — Kaši domači zemlji ie od narave primanjkuje fosforja, zato ga moramo zemlji dodajati v obliki fosfomih gnojil. — Kot napredni in štedljivi ■ kmetovalci bomo naši po fosforju gladni zemlji dajali najcenejše fosforno gnojilo, in sicer FOSFATNO ŽLINDRO ki jo proizvaia iz domačih s i r o v i n TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV v Hrattniku d. d. in njena podružnica v Celju Vedno v zalogi pri kmetijskih zadrugah in vseh večjih trgovcih. Obe poslopji sta pogoreli do tal, zgorelo pa je tudi 8 svinj, eno tele, vsa perutnina, mlatilnica, stiskalnica, vse gospodarsko orodje in pridelki. Škoda znaša blizu 100 tisoč dinarjev. Cerkvene takse. Seznam veljavnih cerkvenih taks (župnouradnih, poročnih, masnih, pogrebnih itd.) lahko dobite brezplačno, če se takoj z dopisnico obrnete do Blaža Kovača v Ljubljani. Založba »Indeks«. Franc Zabukovec iz Vinice se ga pri žganje-kuhi ni nalezel, kakor smo po napačnih informacijah poročali zadnjič, ampak je božjasten. — Toliko v pojasnilo, ker vede nočemo nikomur delati krivice. l»csiuiji i.i vse tako nazadnjaško, kakor pišejo nekateri časopisi. Slika nam prikazuje mlade Abesinke v šoli med šivalno uro v Addis Abebi, ki je urejena čisto po evropsko. Kmebka mladina Vsa prireditev je svoj namen: poučiti kmetovalce, katere sorte sadja in grozdja naj izbere, da bo imelo pričakovano korist, v polni meri dosegla, želimo, da ta prvi ogled pri nas ne ostane tudi edini, temveč naj bo temelj vrsti enakih, ki se naj priredijo v bodočih letih ob sodelovanju vseh poklicanih, tudi tistih, ki to pot še niso sodelovali, potem se bo v doglednem časa naše sadjarstvo dvignilo na ono višino, ki mu zaradi ugodne lege našega kraja za sadjarstvo tudi pristoja. Sv. Lenart nad Laškim Naše društvo kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo, dne 6. oktobra ob 3. uri popoldne pri tov. gostilničarju Aškrcu v Pevčah pri Laškem vinsko trgatev. Prijatelji prijetne zabave vljudno vabljeni. Kmetsko prosvetno društvo »Brazda« v Ljubljani sporoča članstvu, da se vrši prvi di-skusijski večer v petek, dne 4. oktobra t. 1. v lokalu Zveze kmetskih fantov in deklet, Tavčarjeva ulica 1. Na sestanku referira tov. Gerželj France o temi: »Položaj kmeta v Evropi«. Pričakujemo polnoštevilne udeležbe. — Odbor. 2Vcvicc Na Spodnjem Bregu pri Ptuju si je segla po življenju 45 letna Vrlovič Amalija, žena signalnega mojstra. Nesrečni ženi se je omračil um in je bila pred časom že v bolnici zbog tega. Kesneje se ji je zdravje zboljšalo, in so jo iz umobolnice poslali domov. Pred kratkim pa se ji je bolezen ponovila in je v takem stanju legla na železniško progo ob čuvajnici. Vlak, ki je tedaj prisopihal, jo je strahovito razmesaril in ji odrezal glavo. Nesrečna žrtev bolezni in trpljenja zapušča poleg užaloščenega moža tri nepreskrbljene otročiče v starosti od 8 do 12 let. Vsa okolica žaluje z ubogo družino. V Mariboru je nekdo vlomil v stanovanje tiskarskega mojstra Franca Kuhnela. Odnesel je 4000 Din in nekaj zlatnine. Ptiček jo je popihal s plenom in doslej še ni sledu za njim. V Beogradu so ta teden zborovali jugoslovanski zdravniki. S strokovnimi poročili in z osebnimi medsebojnimi stiki na takih zborovanjih se pospešuje razvoj zdravilstva, budi pa se tudi smisel za razna socialno-zdravstvena vprašanja, ki jih je v naši državi šele treba rešiti. Vsem tovariškim Društvom kmetskih fantov in deklet 9. oktobra poteče leto, ko je padel pod zločinsko roko pokojni Viteški kralj Aleksander I. V delu za procvit države in naše skupnosti je žrtvoval svoje življenje. Veliko izgubo pokojnika lahko prav cenimo šele danes, ko moremo prav za prav ugotoviti, kaj smo z njim izgubili. Saj dobro vemo, kako je On upošteval in cenil naš kmetski narod, katerega je razumel in mu je bil vedno naklonjen. Naši organizaciji je pokazal to svojo naklonjenost tudi s tem, da je prevzel pokroviteljstvo nad našo proslavo desetletnice. Dolžnost vsakega državljana je, da se s hvaležnimi čustvi spominja velikega kralja, še večja pa je dolžnost članov in članic Društev kmetskih fantov in deklet. Oddolžimo se Njegovemu spominu s tem, da bomo na dan obletnice njegove smrti priredili spominske svečanosti. Tovariškim društvom naročamo, da skličejo članske sestanke, na katerih naj priredijo predavanja o življenju in delu velikega pokojnika. Naj ne bo niti enega društva, ki bi ne storilo svoje dolžnosti. Okrožnica sledi. Cuvajmo Jugoslavijo! Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani. ■ : '/..;. .- ;' ;•/* * _ ;; ; . * V Sv. Bolfenk pri Središču Preteklo nedeljo, dne 29. septembra je tukajšnje Društvo kmetskh fantov in deklet priredilo sadni ogled, na katerem je poleg sadja bilo razstavljeno tudi grozdje, in povrtnina. Kljub letošnji hudi toči, ki je uničila pridelke v polovici občine, je bila razstava prav dobro založena: večina zavednih sadjarjev in vino- Pogled na razstavo gradnikov je poslalo svoje najboljše pridelke. Obiskovalcu se je ob vstopu v prostrano šolsko sobo nudila prav prijetna slika našega gospodarstva: izbrano sočno sadje, grozdje, poljski pridelki, poučne knjige in revije, vkuhano in posušeno sadje, sadjarsko orodje in potrebščine; vse to je bilo razstavljeno med cvetjem in drugimi okraski. Naši mladi sadjarji so pa ves dan obiskovalcem dajali potrebna pojasnila o lastnostih raznih sort. Popoldne se je vršilo sadjarsko predavanje o sadnem izboru in pokončava-nju sadnih škodljivcev. Predaval je kmetijski referent g. J. žnidarič iz Ljutomera. Kot sadjar-domačin, ki pozna okoliščine, je snov obravnaval tako temeljito, da so vsi navzoči sledili z vidnim zanimanjem. Razstava je bila ves da jako dobro obiskana, poleg domačinov jo je posetilo tudi mnogo izletnikov iz bližnje in dal^-ie okolice, ki jih je idealno lepo jesensko vreme izvabilo na naš vinorodni hribček. lestvi ponesrečencu na pomoč. Potegnil ga je raz drog, odkoder mu je onesveščeni kmet padel v 2 metra globoko vodo. Brence ga je rešil tudi iz vode, nakar sta ga z nekim sosedom spet spravila k zavesti. V Kranju je Okrožni urad za zavarovanje delavcev priredil zanimivo razstavo, ki poleg mnogih drugih podatkov pojasnjuje, da je na Gorenjskem bilo za zavarovano delavstvo s strani tega urada doslej izplačanih 28 milijonov 400 tisoč dinarjev podpor in drugih dajatev. To število najbolj zgovorno dokazuje, kako važno je bolniško in nezgodno zavarovanje za vsakega delovnega človeka. V Gornjem Doliču se je Rok Gros pri gašenju požara na svojem posestvu nevarno opekel in so ga morali prepeljati v Slovenjgradec v bolnico. V Kruševcu pri Sv. Marjeti ob Pesnici je 30. septembra izbruhnil ogenj v dveh gospodarskih poslopjih posestnika Matije Rola. Na pomoč so prihiteli gasilci iz več krajev, vendar radi pomanjkanja vode niso mogli udušiti požara. V Dol. Logatcu je neki posestnik hotel priključiti električni tok k stroju za rezanje drv. Pri tem je prišel v stik z električnimi žicami. Obvisel je na njih, a roka, s katero se je dotikal žice, mu je pričela goreti. Žagar F. Brence je opazil nesrečo in splezal po 8 metrov visoki Kako povečamo najenostavneje produkcijo sena in drugih Urini!? V Ljubljani je neka brezposelna uradnica nasedla prevejanemu sleparju Ernestu Adolfu Robelu iz Hamburga. Pustolovec je mednarodno znan ženitovanjski slepar, ženskam namreč izvablja denar na ta način, da jim obljublja zakon. Tudi uboga slovenska uradnica mu je radi take obljube zaupala 8750 dinarjev, vse svoje prihranke, ki si jih je pač dobesedno pritrgala od ust. Slepar ji je založil za to »kavcijo« — 2000 nemških mark, toda takih, ki so že zdavnaj vzete iz prometa in torej popolnoma — brez vrednosti. Dekle joka — »ženin« pa je izginil brez sledu. V Trbovljah je v nedeljo predaval o čebelarstvu urednik »Slovenskega čebelarja« g. Avgust Bukovec iz Ljubljane. Domači čebelarji so prišli v obilnem številu poslušat predavanje in so sledili govornikovim izvajanjem z velikim zanimanjem. — Te dni so zasačili bratce, ki so iz rudniškega skladišča kradli bencin. Doslej je preiskava razkrila dva odnašalca in tri kupce ukradene robe. Vgc vprašuje kje vdobim lep moderen klobuk ali čepico Najnovejše oblike, prvovrstne kakovosti pri MIRKO BOGATAJ, Ljubljana Stari trg 14 V Žamencih, občina Dornava (srez Ptuj), je pogorelo gospodarsko poslopje dr. Alojza Vise-njaka. Odvetnik je dan poprej kupil na javni dražbi posestvo F. Šešerka. Sum požiga je takoj padel na prejšnjega lastnika. Šešerko je po aretaciji tudi priznal dejanje in povedal, da je za-žgal poslopje zato, ker mu je bilo posestvo prodano na dražbi. Kakor je tako dejanje treba obsojati, je po drugi strani pretresljivo kričeč glasnik naših nevzdržnih razmer. Trbovlje dobe prihodnje leto svoj prvi javni vrt. Prostor zanj je določen zadaj za občinsko kopalnico. Vsa potrebna manjša dela bodo končana in tudi drevesa zasajena še pred zimo. V Dornavi pri Ptuju sta šla prostovoljno v smrt 22-letna Fani Ledinekora, tkalka v tovarni Doctor in drug v Bresternici pri Mariboru ter njen zaročenec, 22-letni Kari Fras, tkalec pri Huterju v Mariboru. Za to obupno dejanje sta se odločila, ker so starši stavili zapreke njuni ljubezni. V Ljubljani se je na motociklistični dirki na Grad smrtno ponesrečil trgovec Stane Seu-nig. Na Turjaku je padel s kolesa zobni tehnik Ivan Novak in je zaradi poškodb umrl v ljubljanski splošni bolnišnici. Na Malem Cerorcu pod Gorjanci je zgorel kozolec-dvojnik posestnika Franca Komana. Sena je pogorelo za 10.000 Din. Gasilci iz Stopič so prihiteli na pomoč, toda niso mogli dosti rešiti. Skoda znaša 18.000 Din. Zastrupljenje z gobami. V Valenci se je v neki gostilni 16 oseb zastrupilo z gobami. Prepeljati so jih morali vse v bolnišnico, kjer sta dva od ponesrečencev že umrla, za 10 drugih pa zdravniki nimajo upanja, da bi jih mogli oteti. V Radnji vesi pri Zrečah sta neki delavec in neki fant napadla posestnikovega sina Ivana Kropeja in ga tako obdelovala s koli, da se zdravi sedaj v celjski bolnici. — Skrajni čas bi že bil, da se naša podeželska mladina odvadi pretepanja. Kdor misli, da s pretepanjem rešuje svojo čast, je bedak, ki ne zasluži nobenega obzira. Na Sv. Plaaiai pri Trbovljah so v nedeljo teden blagoslovili in slovesno otvoriti novo poslopje »Hotel Anac, ki bo za planince in izletnike velikega pomena. Cerkvene slovesnosti i« opravil trboveljski župnik duhovni svetnik g. Gašparič. Pred par dnevi so naši dnevniki poročali, da je ministrski svet na podlagi sklepa gospodarskega odbora ministrov in na predlog kmetijskega ministra odredil, da v interesu prehrane živine v državi začasno prepove vsak izvoz krme, kakor sena, detelje lucerne, graščice, slame, otrobov in sušenih repnih rezancev. Ta prepoved izvoza živinske krme je bila izdana, da ostane neobhodno potrebna hrana za živino v državi. Oster mraz v pomladanski dobi in temu sledeča suša sta namreč povzročila, da se v vseh državah pojavlja znatno pomanjkanje živinske krme. V Sloveniji primanjkuje okrog 700 vagonov sena za dobro prehrano živine. Škoda, ki jo je letošnja slaba letina povzročila pri senu in otavi, je pre-račuujena na okrog 6 in pol milijona dinarjev Vsled pomanjkanja krme bo pešala prehrana živine v zimski dobi, kar bo imelo za posledico, da živinorejski uspeh ne bo povsem zadovoljiv. Iz omenjenih razlogov zahteva narodno gospodarstvo naše države nujno, da zvišamo pridelek živinske krme z ozirom na pridelano množino in kakovost s pomočjo pravilnega gnojenja s hlevskim gnojem in umetnimi gnojili. Nekateri kmetovalci so mnenja, da storijo dovolj, ako polivajo svoje travnike z gnojnico. Temu pa ni tako! Dobra gnojnica (ki vsebuje komaj 0*4°/» kalija, 0'2*/o dušika in le 0-01»/. los-forne kisline) povzroča le enostransko gnojenje s kalijem in deloma dušikom, dočim nikakor ne doda zemlji zadostno količino neobhodno potrebne fosfome kisline. Radi omenjenega enostranskega gnojenja z gnojnico, ki ne vsebuje skoro nič fosforue kisline, izostane pričakovani gnojilni uspeh, kajti po znanem zakonu o minimumu, se morajo rastlini staviti na razpolago v dovoljni množini in pravilnem razmerju vse hranilne snovi, kakor dušik, kalij, fosforna kislina in apno. Znano je tudi dejstvo, da vsem našim zemljam že od narave primanjkuje fosforja. Iz omenjenega vzroka tvori nabava cenenih fos-fornih gnojil eno najbolj perečih vprašanj našega poljedelstva. V novo iznajdeni in v zadnjem času prav uspešno preizkušeni fosfatni žlindri je dobilo naše poljedelstvo najcenejše domače tosforno gnojilo. Fosfatna žlindra se proizvaja iz naših dalmatinskih fosforitov. Z ozirom na izredno ugodna poročila, ki prihajajo s strani naših poljedelcev, je fosfatna žlindra naravnost izvoljena, da nadoknadi naši na fosforju lačni zemlji, potrebno fosforno kislino, kajti fosfatna žlindra, ki vsebuje 18V» celotne, 10*/» v citronovi kislini topne in 6% vodotopne fosfome kisline, stane Za pridne roke je zmeraj dovolj dela, Še preveč ga je!« jih je hrulil marsikak modrijan, ki ni še nikoli okusil v življenju, kaj se pravi biti lačen in brez strehe. Taki očitki so najbolj trpko zadevali. Kdo daje ljudem pravico, da sodijo brez vprašanja po samem videzu in da napako posameznega človeka prevale na ves rod? Ali ni svet vsem enako odprt? Ali ni zemlja vsem ista prva in poslednja mati? Uporne misli so se dramile v mladih glavah. In kakor jih je z različnih vetrov natepla usoda skupaj, so se kmalu spoprijateljili in se pod težo istega skupnega gorja strnili kakor v eno samo družino. Kakor so se na cesti spoznali, tako so si v gozdu osnovali svoj dom. Bili so vsi istih misli, da jim namreč ni več mesta med ljudmi. Tavanja so se naveličali. Komaj je skopnel sneg, so se y zgodnji spomladi zatekli med to trnje in si takoj pripravili taborišče. Čebelarska razstava je bila dokaj zanimiva. Rasno orodje in pripomočki, ki jlfa Čebelar potrebuje pri svojem obratu, so bili raastavljeni v najlepšem redu. Tudi izdelki, kakor: med, vosek, domače medeno pecivo so ta del razstave zaokrožili v zanimivo celoto. K tolikšnemu uspehu čebelarske razstave je pripomogel šol. upravitelj v pokoju g. Vrbič Mihajlo. Za nabiralce gob so bili razstavljeni razni modeli, predstavljajoči v živih barvah razne vrste jedilnih in strupenih gob. Za šolsko mladino je bilo razstavljenih tudi več poučnih pripomočkov, osobito iz kmetijstva. Vso to prekrasno razstavo je priredilo domače učiteljstvo pod vodstvom upravitelja gosp. Stanka Vodopivca, ki je pritegnil k sodelovanju zlasti šolsko mladino in člane kmetijske podružnice. Otvoritvi je prisostvoval družbeni tajnik g. Kafol, ki je govoril takoj po jutranji maši zbranim poslušalcem najvažnejše iz te lepe panoge. Po nauku se je vršilo tudi posebno predavanje o domači uporabi sadja za kmetske gospodinje. Ta razstava je globoko odjeknila med domačini in bo gotovo rodila tisočeren sad! Nevarni zločinec v verigah V nedeljo se je v Mariboru posrečilo prijeti nevarnega zločinca Košanjca, enega izmed obeh razbojniških pajdašev, o katerih smo poročali v zadnji številki našega lista. Kosanje in njegov zločinski tovariš Pajman sta bila dolgo časa strah in trepet našega ljudstva po bivšem Štajerskem. Na vesti imata celo vrsto zločinov, varnostnim oblastem pa sta se nazadnje izmuznila z begom v Avstrijo, kjer sta nadaljevala svoje grozno početje. »Pa kako ste prišli na to misel?« je hotel že spotoma vedeti. Peter, ko mu je Matjaž jel polagoma pripovedovati o čudnem domu. »Kako neki? Cisto naravno. Živ ne moreš v grob, ubijati ne smeš in nočeš, krasti te je sram, dasi —« Matjaž je zaškripal z zobmi. »Kaj si botel reči?« je Peter pozorno pogledal tovariša. »Nič — To se pravi: saj niti ne vem, kako misliš. Meni se pač zdi, da je na svetu krivica edina vladarica. Vse se cedi v lepih besedah in obljubah, v resnici je pa človek samo zver in še manj kot to. Saj sem ti že dejal—« PomolČala sla, dokler se ni čez malo spet oglasil Matjaž: »Pravijo nam: Delat pojdi! — Vprašam te samo, kam naj se obrnem, če me pa nikjer nihče ne potrebuje.« V presekanih stavkih je začel govoriti o domu. Bajto so imeli in nekaj pedi zemlje. Enega človeka bi redila, nemara še tudi dva, njih pa je bilo devet. Kljub temu bi se bili nemara le še pretolkli, toda na bajti je bilo dolgov kakor mrčesa na govnu. Že Matjažev oče je prevzel nekaj dolga, nekaj so ga potem priklicale k temu še bolezni in druge nadloge. In končno se je zgodilo, da so jim vsem skupaj pokazali vrata. Bajto in tistih nekaj pedi zemlje je kupil tujec, V nedeljo pa se j« Kosanje *opet pojavil v Mariboru. Sprehajal se je po najbolj prometni ulici, kjer ga je nekdo spoznal in obvestil policijo. Kosanje je imel na pokopališču domenjen sestanek s svojo ljubico. Stražniki so obkolili pokopališče. Na dekletovo opozorilo je zločinec začel bežati, stražniki pa so streljali za njim, a končno se mu je približal sodarski pomočnik Franc Sadek, ki je priskočil stražnikom na pomoč. Tega je razbojnik z dvema streloma smrt-nonevarno ranil, stražnik Možek pa je nato ponovno navalil na Košanjca in ga s pomočjo drugih stražnikov premagal. Razbojnik je priznal 20 vlomov, ki so mu že dokazani. Ranjeni Sadek še visi v mariborski bolnici med življenjem in smrtjo. Zločinca, ki je bil tudi ranjen, so prepeljali najprej v bolnico, potem pa v zapor. — Zaprli sč tudi njegovo ljubico, ki pravi, da ni vedela, kaj vse ima Kosanje na vesti. — ZloČinČeva mati se je onesvestila, ko je slišala, kaj je z njenim nezakonskim sinom. Po svetu * 21 žrtev morilske dvojice. Policijske oblasti v Jassyju so pred nekaj dnevi odkrile vrsto zločinskih umorov, ki jih je zagrešil neki delavec Tcaciuc s svojo prijateljico. V gozdu blizu mesta je prežal na moške, ki jih je njegova prijateljica izvabljala semkaj. Skupno sta jih potem izsopata in zakopala v ilovnata tla v delavčevem stanovanju. Pri preiskavi so našli tam šest trupel. Nadaljnje preiskave so pokazale, da je na enak način spravil na oni svet še kakih 13 moških. Po vseh stanovanjih, koder je ta delavee že prej stanoval (gre izključno za pritlične hiše) so našli pokopana trupla. Doslej so našteli 21 žrtev. Tcaciuc je torej vedno spal nad trupli svojih žrtev. Prvotno je dalavec tajil, končno pa se je udal in je brezbrižno priznal svoje zločine. Pri pomorskih manevrih na Japonskem je trčilo skupaj več torpednih rušileev. Pri tem je utonilo 53 mornarjev, 10 oseb posadke pa je težko ranjenih. Zopet vohunstvo. Francoski listi poročajo O razkritju razse/Jie vohunske mre/e. V neki tovarni za orožje in municijo so že nekaj časa zmanjkovale listine o vrsti iu množini izdelanega orožja. Pred kratkim so oblasti ujele danskega komunista Nilsena. V njegovem kovčegu so ki je hišico porušil in več sosednih parcel, ki jih je pokupil od kmetov, pogozdil. Sam živi kdo ve kje, prav Dič mu ni bilo treba te bore zemlje, pa je vendar segel po njej kar tako tja-vendan in za kratek čas. Kaj njemu mar gorje, ki ga je povzročil s tem! >Šaj je svet širok,« je s posmehom dejal Matjaževemu očetu, ki je kakor izgubljen stal med jokajočimi otroki, »morda najdete drugje več sreče.« Oče jo je res našel, celo prav kmalu. »Res?« »Da, tako, ki mu je nihče več ne vzame —« »Kje?« Matjaž je stisnil pesti: »V grobu —« (Se nadaljuje) iihssnnfn vseli vrsl: irgtn xskc, uradne, reklam \ ne.casojm. knjige, večbcui ^^jj^rimiiisk hilvo in pccmil TISKARNA MERKUR LJUB LIAN A.GREGORČIČEVA^ <23 strela. vem mestu, Kranju, Metliki, Jesenicah, Gor. Logatcu, št. Rupertu, St. Vidu pri Stični, v Vinici. 8. oktobra: v Kamniku, pri Sv. Heleni, Horjulu, v Begunjah pri Cerknici, Mariboru, Lavbeku. 9. oktobra: v Zdenski vasi, Motniku, Ponikvi, šmarjeti pri Rimskih toplicah, v St. Janžu okr. Slovenj, gradeč. 10. oktobra: v Toplicah, Rajhenburgu, Vuzenici, Sv. Petru pod Sveto goro. 11. oktobra: v Senožečah, Radečah, pri Zidanem mostu, Sodražici, Ljutomeru. 12. oktobra: v Semiču, Koprivniku, Poljčanah, v Teharjih. Vojaški vlak je skočil s tira. Vojaški vlak, ki je peljal vpoklicane vojake iz Bergama (Italija), je skočil s tira. Dva voza sta se pri tem prevrnila. En vojak je mrtev, 4 so težko, 8 pa laže ranjenih. Pretresljiva žaloigra na morju. Ob obali Nove Škotske blizu kraja Judique so opazili rešilni čoln, v katerem je bilo 7 mornarjev. Šest izmed njih je bilo že mrtvih, sedmi je pa umrl kmalu po rešitvi. Kolikor je bilo mogoče povzeti po zmedenih izjavah umirajočega, so mornarji spadali na motorno ladjo »Hurryon«. Ta je bila na potu iz Judique v Montreal, kamor je plula z velikim tovorom koruze. Kakih 23 milj od Judique pa jo je zalotil vihar in se je ladja potopila. Moštvo je poskakalo v rešilne čolne, od katerih je eden kmalu srečno prispel do obale, drugi — s temi sedmimi — pa je taval po morju. Ko je dospela rešitev, je bilo že prepozno. Kakor je bilo razvidno po truplih, je smrt nastopila zaradi gladu in nečloveških naporov, ki so jih morali mornarji prestati v boju z besnečim morjem. Vseučilišče v Budimpešti je obhajalo te dni 300 letnico svojega obstoja in je ob tej priliki 32 inozemskim cerkvenim dostojanstvenikom, Nedelja, dne 6. okt.: 7.30: Kmetijska posvetovalnica (ing. Sadar Vinko) — 9.00: Versko predavanje — 11.40: Otroška ura: Pravljice iz stare Indije (g. Danilo) — 16.00: Gospodinjski nasveti (Anica Lazarjeva). Ponedeljek, 7. okt.: 18.00: Zdravniška ura. Torek, 8. okt.: 11.00: Ob obletnici smrti Viteškega kralja (prof. Grafenauer Fran) — 18.40: Kraljeva pot iz Marseilla med zastave naših polkov na Oplenac (Vladimir Regally). Četrtek, 10. okt.: 18.40: Kulturna pomoč našim narodnim manjšinam (dr. Arnejc). Petek, 11. okt.: 18.00: O ženski izobrazbi (Dora Vodnikova) Sobota, 12. okt.: 18.40: Važna zunanje-poli-tična vprašanja (dr. A. Kuhar). 1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 avstrijski šiling 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona 1 italijanska lira Prodam dve feravž ena je s teletom, druga pa stri v teku enega meseca. Kravi sta težki od 400 do 500 kg. Cena vsaki je Din 1600"—. Valentin Babnik, Glince, p. Št. Vid pri Ljubljani. IIIGOSIOVAISKA ZAVAROVALA BAMKA v Ljubljani, Gosposka ulica 12 Telet 2175, 227« Podružnice) BEOGRAD. ZAGREB, SARAJEVO, OSIJER. NOVI SAD in SPLIT Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, korozo, ajdo itd. Mlevske izdelke: pšenični zdrob, pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, korazno moko, koruzni zdrob, pšenično in korazno krmilno moko, pšenične otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno In slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. superfosfata, kalijeve soli, Tomaaore žlindre, nitro-foskala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drago glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne „Ilovac", Kari ovac, sa vse vrste zidno in strešne opeke. O EN AR naloZIte najbolje in najvarneje pri domačem zavodu reg. zadr. z neomejeno zavezo v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1 Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka Vloge na knjižice in tekoli račun sprejema proti najugodnejšemu obrestovanju — večje stalne vloge po dogovoru. // JAMSTVO ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. // Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. // Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso. Sploh vrši vse denarne posle, ki spadajo v delokrog denarnih zavodov. BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12 in od 3—5, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12 V, ure. Podružnici: KAMNIK - MARIBOR Stanje vlog: Din 35.000.000"- Rezerve: Din 1.300.000'- Urednik; Janko Vičič. — Izdaja za konzorcij Ivan Pipan. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik tiskarne: O, Mihalek), Ljubljana. policijski organi našli več naslovov. Ko so nato pri dotičnikih napravili hišne preiskave, so prišli na sled, kdo krade važne listine. Bit je to neki Švicar, ki je v tovarni imel zelo zaupno in važno službo, njemu pa je pri tatvini pomagala njegova tajnica. zdravnikom in raznim učenjakom podelilo naslov častnega doktorja. Strašno neurje na Poljskem. Po vzhodni in južni Poljski je te dni divjalo silovito neurje, ki je povzročilo več požarov. Dve vasi sta popolnoma pogoreli. V mestu Luck je 15 ljudi ubila 6. oktobra: v Pišecah, v Bitnjah v Bohinju, pri sv. Mariji v Jarenini. 7. oktobra: pri sv. Urbanu obč. Slivnica pri Celju, v Slovenj, gradcu, v Ormožu, Celju, No-