KAREL EWALD: Pripovedka o dvonožcu. Prosto priredil in z risbami opremil Dragotin Humek. 5. ČEZ NEKAJ LET. \ff&Lr šq\ ehalo je deževati. Za dežjem je posijalo solnce. Grelo je Jw(H ^^ 11 in klicalo življenje iz zemlje. Pa je dogospodarilo solnce nll \ jSfek \l\ 'n se Je umaknilo dežju. Tako sta se umikala drug dru-m/ f*\ '*\)3n gemu leto za letom. Hf f—¦$ jK Dvonožca sta imela sedaj bivališče, ki je bilo bolj lll oV/i W udobno kakor koliba na otoku ali pa tisto drevo. Ne- ¦1 V^ II kega dne je iztaknil mož dvonožec špiljo v skalovju. \J# f) /J Bila je hladna poleti, pa topla pozimi. Dež ni imel poti **&*S Lo nje_ ^hoJ je bjl ponoči zaslonjen s težko skalo. Znotraj sta si dvonožca mehko postlala z mahom, ki sta ga pregrnila s kožami. Razpoke v skalovju sta skrbno zamazala. Tako so stanovali na varnem roditelji in otroci in njih čuvar pes. Družina se je bila namreč v tem že pomnožila. Bilo je troje otrok. In ti so bili zdravi in močni in ješči. Pa to ni bila nesreča. Le leva se je dvonožec bal. To pa zato, ker ga je bil s tisto kostjo raz-žalil. Gotovo ga je smrtno sovražil kralj živalstva. Tudi OžpJQ\ ^ druge živali so se mu nezaupno izogibale. \\^rk^^ Prav so ravnale, zakaj dvonožec je bil sedaj lovec, ki /v^SsiC^ je v lovski umetnosti prekosil leva. S v7/A ^^ Doma je imel dve težki sulici z ostro kamenito ostjo. \ n L^^^S Tudi najstarejši sin je že imel sulico, ki jo je znal prav $J\ '^^^^^^t, spretno uporabljati na lovu. Dvonožec je lovil drugače kakor lev. Zivali ni napadal prihuljeno iz zasede. Pes mu je priganjal plen, in sulica je neizgrešljivo zadela in umorila žrtev. ,,Dvonožec lovi bolje od mene," je potožil nekega večera lev svoji ženi. ,,Danes se mi je zahotelo mlade jelenine. Dvonožec mi je pa ugrabil plen prav pred nosom." . 57 ,,Zakaj mu plena nisi vzel?" je vprašala levinja. ,,Plazil sem se skozi travo proti jelenu. V hipu, ko sem mislil skočiti, je priletela sulica. Globoko se je zadrla ost žrtvi v vrat. Jelen je bil na mestu mrtev." ^ ,,Pa bi bil vzel žival nesramnemu lovcu," se je hudovala Ievinja. ,,Vzel, vzel! Seveda bi bil vzel. Ampak dvonožec je imel v roki še eno sulico. In sin tudi eno. Kdo ve, kaj je s tako sulico. Vem samo, da pade, kogar je zadela, in da ne vstane več." ,,Bojiš se tedaj dvonožca," se je rogala levinja. ,,B°jiš se, bojiš! Ti si kralj, ti! On je kralj v gozdu, ne pa ti! Bojazljivec! Lahkokruhec! Težko našemu kraljestvu, če bo sin enak tebi!" Lev je molčal. Z rumenimi očmi je topo bulil predse. A preden se je porodil dan, je -^V^ NJi <* lev vstal in se je splazil skozi go- vp. VC" [f^lilir11 ščavo do votline, kjer je prebival 1 \\>\ m r*^ dvonožec. Potuhnil se je in prežal. |\ Wtik \\ ;v, Strpljivo ie čakal, da odvali kdo ( /u ' PllZ^^f^^^^^St^^^ kamen izpred vhoda. In ko so prvi ]J3>^^C3^1^|jVi^ V^^P^^^ solnčni žarki pribodli skozi vejevje, l%' 4 t^ \ v ^an- ^-ev n' gledal, kdo je prišel, *y4?*J[ I yVl \\ -• J^f^^f^^Tr ^a P1*^' Poz<^rav' rnlado jutro. "" *........ Ves razbesnel se v drzovitem skoku požene proti onemu. Z enim samim zamahom silne šape ga pobije. Nato ga v hipu odnese v grmovje. Samo krik smrtne groze se je razjeknil po okolici. Dvonožec je planil na prag. V vsaki roki je držal sulico. Tedaj je videl lev, da ni umoril svojega žalilca, ampak njegovega sina. Takoj se je zopet pripravil na skok. A še preden je izvršil namero, ga je zazrl dvonožec. Kot bi trenil, je vrgel prvo sulico. Ker ni zadel, je hotel vreči še drugo. Te pa lev ni počakal. Bežal je po gozdu vse dalje in dalje. Prav za repom mu je pa sledil strah, velik in grdogled. Zivali so se boječe umikale bežečemu kralju. Dvonožca sta spravila mrtvo dete na dom. Jok in žalost sta napolnila špiljo v skalovju. Po gozdu se je razmahnila novica. ,,Lev beži pred dvonožcem," je pripovedoval vrabec. ,,Dvonožec je s sulico ranil leva," je kričeč oznanjala vrana. ,,Dvonožec je umoril leva, sedaj išče levinjo," je cvilila miška. Lev je pa bežal in bežal. Tudi domu se je izognil. Bal se je žene. Pozno ponoči se je priklatil domov. # 58 ,,Rekli so mi, da si mrtev," ga je pozdravila levinja. ,,Ves gozd govori o tem. In kako je dvonožcu?" ,,Ubil sem mu sina," se je pobahal Iev. ,,Prava reč!" se je zaničljivo namrdnila %^$§L. ženica levinja. ^^^tpVt *!!$§$&$ Tedaj je užaljeni Iev ženo prav krepko ^zsSSS^ J^^&sm, oplazil preko ušes. / ,J*/~«mjS§ Umolknila je. Gospodar živalstva je pa LJL/ ^W&!pW legel in še dolgo glupo zijal v noč. cfll^vT1"*1 \ \ ^' ^ra»» Živali v gozdu so pa vsebolj šepetale in &$$>&%.yfhj)A ^K^Šm ,,Lev se boji!" je šuštelo. ,,Lev je bežal!" ,J.^~3 JS^^Ž\?P'*®^ ,,Rekla sem takrat, saj veste," je pripo- •7*°i^S(>iP/l< V '"" 'wt; ^*' Mi vedovala krava, ,,ubiti bi ju bili morali." ¦..¦¦* >'-<.i -.—^ s kamenjem. Dvonožka je končno okrasila gomilo s cvet- ^$AY\j ,,Kdo je še videl kaj takega," se je zavzela slavčica. NfepV ^V ,,Kadar kdo od nas umrje, ostane, kjer je izdihnil. Ta li^^^^fgu.' dva sta pa sezidala grobje kakor za večnost. Se za y^^^^^^^^> lanske žive otroke ne vem, kje so; za siromaka, ki mi f^f^^^^^^a; je padel iz gnezda, pa še manj." *^4lW^3Siiiff ,,O, to še ni vse," se je zopet oglasila krava. ,,Do- t^-ufe-^Id&^nHšiiffj živeli bomo še težkih dni." In bilo je tako. Čez teden dni je gnev v gozdu visoko vzplamtel. Dvonožec se je pregrešil tako silno, da grehu doslej ni bilo primere. 59 Šla je tisti dan dvonožka po gozdu. Na veji je sedela ptica z nebeško lepim perjem. .-—v '»Ej> kako bi bilo krasno, da si vtaknem tako pero v lase!" vVf'"fc^?' Taka želja ji je vstala v srcu. Sla je in odkrila željo možu wjHf. \ \ dvonožcu. n^wjj^ \ | Dvonožec je še tisto minuto vzel sulico in je odšel v i\ J!^ i gozd. Kmalu se je vrnil z mrtvo ptico v roki. Vsa vesela je "vškTW izdrla dvonožka najlepša peresa in si je okrasila lase. In sta "^^flK: se veselila z možem vred. yOf Jji »Vse, kar je prav!" se je hudoval slavec. ,,Živali ubija, ip^fl samo da našari ženo. Dobro, da imam tako skromno obleko." 0 &jfii& Umorjeni ptič je zapustil vdovo. Ta je sklicala primerno Whnrj|[ veliko število krilatih spremljevalk, pa so zletele k levu. Jvllffk »Dvonožec mi je ubil moža! Sama sem ostala, in v Vl%Jk§ gnezdu so štiri shlajena jajčka. Odkar je mož mrtev, moram I. I sama iskati hrane, da ne poginem od gladu. V tem so se % | jajčka shladila. Daj, osveti se morilcu, ki mi je ugonobil moža ^ in še nerojeno deco!" ,,Ne vem, kako bi in kaj," se je izgovarjal lev. ,,Jaz tudi ne vpiašam, če ima ta ali oni, ki si z njim utešim glad, otroke in ženo." ,,Ampak dvonožec ni ubil moža zaradi gladu," je ugovarjala vdova. ,,Zahotelo se mu je le lepega perja, da ga pokloni ženi za okrasek." ,,Hm," se je namrdnil lev, ,,ženi je treba ugoditi, sicer je v hiši večna ruvanka." Pa so se živali potihem muzale takim besedam. Druge so zmajevale, češ, da tako slab dovtip ni vreden ne kralja — ne smeha. ^^^^ ; v Zopet so imele živali dovolj ~^"^r"^i^ / ^\C~-~~—-^r^F gradiva za pomenek in prerekanje. *^ jj^^^č' . ^^(^^^T l/*^ Skoraj vsak se je pritoževal. r^^^^^F^^^^^^^^^r^ ,,Meni je oni dan ukradel iz ~'^^^^^-^^^^^^S^~^^-^''"" Snez^a sedemnajst jajc, ki sem Jkr^^^^^^^1' ~^^^3' '^C^I ^ ^a kaš P"Pravila za valjenje!" ® * —^=*k.Žr*3 T^ je zakokodajsala kokoš. ,,V potoku ni nobene ribe več," je javknila vidra. ,,Pa še tepena sem bila povrhu!" ,,Še mirno pasti se ne morem več na travniku," je tožil jelen. ,,Nikogar ni, ki bi nas ščitil," je bleknila ovca. Vse velživali so bile polne skrbi in strahu. Drobiž je pa veselo živel vendan kakor nekdaj. In še norčevali so se pritlikavci. 60 ,,Naj le požro drug drugega ti velikani," je brnela muha. ,,Jaz imam rajša dvonožca nego slavca." ,,Nihče ni več na varnem," je zapela čebela. ,,Včeraj mi je dvonožec popil med." ,,Res je!" je pritrdila deževnica. ,,Predvčerajšnjim je nabodel mojo sestro na trnek, pa je ujel veliko ribo."