GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA VIČ-RUDN K LETO III. LJUBLJANA, APRIL 1963 ST. 4 Doseženi uspehi nam odpirajo jasno perspektivo za nas še večji gospodarski in družbeni napredek Gospodarske dejavnosti na področju naše občine so v preteklem štiriletnem obdobju zalieležile pomembne rezultate in razvoj. Doseženi uspehi so rezultat vse večjega vlaganja investicijskih sredstev v industrijo ter povečanja produktivnosti dela. Družbeni I ruto proizvod se je v teni obdobju povečal našem območju. Naj omenimo samo nekatere izmed njih in to Kovinsko industrijo Ig. ki je povečala bruto proizvod za 2,34-krat, Žičnica z 2,45-krat, tovarna vijakov z 2,34-krat, pa Ljubljanske opekarne z 2,30-krat, Vc-drog z 2,11-krat itd. Tudi ostala podjetja se močno približujejo tem do- Poglcd l doma na vrhu Krima — 1107 metrov na Kamniške planine od 19,2 milijard v letu 1959 na 33,9 milijard v letu 1962, medtem ko pa predvideva plan za leto 1963 nadaljuje povečanje na 38,1 milijard dularjev oziroma povečanje znaša v tem obdobju 199,5o/o. Prav tako se je povečal 'tudi narodni dohodek od 8,9 milijard v letu 1959 na 16,6 milijard v letu 1963 oziroma 185,2o/o. Narodni dohodek na enega prebivalca je po raste I od 167.000 dinarjev na 314.000 dinarjev, to je I87,4o/0. Po vrednosti dosežeaiega družbenega bruto proizvoda je na prvem mestu industrija z 9,8 Uiilijard v letu 1959 ter 15,8 milijard v letu 1962 ui po planu za leto (963 17,4 milijard odnosno okrog 80o/0 več. Takoj za industrijo je zelo pomembna dejavnost kmetijstvo in gozdarstvo, na-*« obrt, gradbeništvo, trgovina ter gostinstvo in turizem. Izredno velike Uspehe so dosegle iiosaine/nc gospodarske organizacije, ki imajo sedež na ežkom, edino podjetja — Posavski udniki zaostajajo spričo usihanja za-»g barita. V tem obdobju se je v po-ameznih gospodarskih organizacijah ločno povečal tudi narodni dohodek, er znaša povečanje na primer pri ličnici z 2,90-krat. pri Vedrogu 2,80-rat, pri tovarni vijakov 2,34-krat, pri liriji pa 2,35 krat itd. Vse te usjelie o naša industrijska podjetja dosegla koraj z istim številom zaposlenih, saj naša indeks 102,3. Z ozirom na nave-lene podatke, lahko ugotavljamo, da e tudi produktivnost dela sorazmerno elo hitro naraščala. Podatki o osnovnih sredstvih prilizujejo prav tako velik porast, saj sc c vrednost osnov nih sredstev povečala id 3,5 milijard na 6,7 milijard dinar-ev, kar pa ni samo rezultat vlaganj, einveč je na to povečanje vplivala tuli revalorizacija osnovnih sreds ev v etu 1962. Krepitev in povečanje kmetijske proizvodnje Kmetijstvo jc po svoji gospodarski dejavnosti druga mg večja dejavnost v občini in se ** leta v leto neprestano krepi predvsem v omibenem sektorju, ' katerega tudi skupnost v,»ga velika sredstva, predvsem za mcliora-ciie, za odkup zemljišč od zasebnikov, za ^1 ode mo agrotehnično opremo, za nakup ple-ntetiske živine in za družbeni standard delav-zaposlenih v kmetijstvu. Največ sredstev je bilo vloženih v Ki* Barje in to zveznih, republiških, okrajnih pa tudi občinskih v obliki dolgoročnih kreditov. Posestvo je bilo formirano že leta 191(> s posestvom Jesenkovo in Bokalec. I.eta 1959 sta sc Barju priključila še Brest in Verd. Ix-tos je posestvo prevzelo še 'živinorejski obrat Horjul. Za posestvo sta važni predvsem dve značilnosti, ki narekujeta proizvodno usmeri- tev, to jc bližina mesta Ljubljane, kot veliki potrošniški center in specifičnost barske zemlje. Proizvodnja je zato usmerjena na pridelovanje mleka in vrtnin. Posestvo že daje letos 2.239.000 litrov tržnih viškov mleka. Ker leži večina zemljišč posestva na Barju, iina posestvo veliko težav z njihovim usposabljanjem za kmetijsko proizvodnjo. Problem bo rešen z dokončno ureditvijo Ljubljanskega barja, za katerega je žc napravljen generalni načrt. Zagotoviti pa je potrebno še denarna sredstva, ki jih bo prispevala tudi zveza, v kolikor bo sprejet načrt o ureditvi gornjega toka Save. Za boljše delovne pogoje zaposlenih na tem posestvu, je skupnost dala tudi precejšnja sredstva in sicer v glavnem za gradnjo stano- (Imžbeno prehrano in drugo. 1960 Ki* H a rje 197.128 K/ ,.Mokcrc” 263.649 KZ Preserje 171.058 KZ Docirova 414.019 KZ \ dikc Lasee 331.341 1357.245 Na področju kmetijstva beležimo zadnja leta znaten napredek, tako v povečanju kmetijske proizvodnje v družbenem sektorju, kakor tudi v povečanju proizvodnje v pogodbenem sodelovanju. Zlasti kmetijske zadruge so dosegle z združitvijo v močnejše ekonomske enote velike uspehe in so pristopile k organiziranju lastnih zadružnih obratov. Po združitvi imamo danes na področju občine štiri kmetijske zadruge in to: KZ Dobrova, KZ „Mokcrc“, KZ Velike Lašče in KZ Preserje. Poleg teh je še kmetijsko posestvo Barje s proizvodnimi obrati " Jesenkovo, Brest, Bokalec in Horjul. Njihovo gospodarsko poslovanje se kaže v pokazateljih doseženega bruto produkta po lameznih letih: 1961 1962 304.627 441.650 397.559 547.993 193.110 209.016 457.490 577.232 432.360 534.615 1790.146 2310.506 Turistični dom na Kureščku je postal v zadnjem času priljubljena izletniška točka, ki jo naši ljudje kaj radi obiskujejo, saj jih pripelje do vrha prav lepa gozdna cesta Iz tabele je razvidno, da je [«> svojem prometu najmočnejša KZ Dobrova, vendar je njen porast družbenega bruto produkta menj dinamičen kot pri KP Barje in KZ ,,Mokercu", ki beležita v zadnjih dveh letih največji |K>rast. Za moderno agrotehnično obdelavo v kmetijstvu so p red v se m važna zemljišča in njihova delitev po posameznih zemljiških kategorijah. Od celotne zemljiške površine 54.349 ha je v družbeni lasti 885(> ha in v zasebni lasti pa 46.493 ha. Po |iosameznih katehorijah pa imamo največ gozdnih zemlj šč, saj znaša njihova |«>v ršina 24.178 ha, tem sledijo travniki s 13.1.97 ha. pašniki 6.814 ha, nerodovitne jki-vršine s 1.9 <4 ha. sadovnjak!! s 686 ha in pa trštiščn in močvirja s 134 ha. Kmetijske zadruge so po združitvi prerasle v močne gos|K>darske organizacije z lasUio kmetijsko proizvodnjo. Kmetijska zadruga „Mokerc“ je nastala po združitvi IvZ Lanišče, Tomišelj, Golo in Ig. Ce so se prvotne zadruge bavilc predvsem s trgovino, ima združena zadruga že močan živinorejski obrat s 250 glav goveje živine. Zamočvirjeni predel v Dragi na Igu je jnelioii-rala in uredila živinorejski obrat. Zgradila je hlev za 100 glav živine, dntgi pn je še v gradnji. Med njene gradnje se uvršča tudi upravna zgradba, katera je bila neobhodno jsitrebna za tako vedno bolj krepko razvijajočo se gospodarsko organizacijo. Slalvo oskrbovane košcnice v Za|>otoku je kultivirala v pašni obrat. Veliko pozornost posveča vključevanju uovili površin /a proizvodnjo, saj namerava letos pridobiti 620 ha novih površin. Podobno vlogo jc združevanje igralo tudi pri nastanku KZ Dobrova. Ta je nastala z združitvijo manjših kmetijskih zadrug. Proiz-vodnjo je usmerila na pridobivanje sadja in mesa. Tako je na Babni gori in H ruše v ju uredila 100 ba plantažnega nasada jabolk in hrušk. Zadruga ima živinorejski obrat, kjer pita 72 glav goveje živine. V načrtu pa je še izgradnja večjega živinorejskega obrata na Šujici, kjer bo letos pridobila 193 Jia zemljišč. KZ Lašče ima živinorejski obrat v Karlo-vici, kjer vzreja 160 glav goveje živine — pitancev. Primanjkuje pa ji zlasti primernih površin za kmetijsko proizvodnjo, kjer so kmetijska zemljišča zamočvirjena in bo potrebno izvršiti hidromelioracijska dela. Letos bo zadruga pristopila k urejanju zemljišč za nov živinorejski obrat v Stopah. 38.058 635 33,8^0 128 658 623 19,197-272 1959 1960 1961 196? 1963 Tudi KZ Preserje poecdujfc predvsem barska zemljišča. Letos bo dogradila živinorejski obrat /.a 120 glav živine v Preserju. Prav tako pa trna v planu pridobitev nove obdelovalno površine. V luči dosedanjega razvoja kmetijstva v naši občini in v bližnji perspektivi, lahko zaključimo, da se bo kmetijstvo še nadalje krepilo in z njim pa tudi vloga družl>enega značaja kmetijstva in proizvodnega sodelovanja družbenega sektorja /. zasebnimi proizvajalci. Ta krepitev je pogojena z nezadostno preskrbljenim trgom Ljubljane, naša občina pa je z ozirom na veliko kmetijsko površino še nezadostno racionalno izkoriščena. Tako po ]M>vršim obdelave, kot pri uporabi modemih agrotehničnih sredstev pa se v tem odpirajo še velike proizvodne rezerve. Družbeni bruto proizvod v razdobju od 1959 do 1963 Smotrno Izkoriščanje naravnega bogastva Celotna zelena površina gozdov v naši občini znaša okrog 50o/o površine (družbeni sektor 5.000 ba in zasebni sektor 21.000 ha). Ta površina pa je v pretežni večini skupaj kmečko prebivalnega tipa s |>ovprečno zalogo 158 m3 na hektar, kar je pod povprečjem, ki bi ga ti gozdovi lahko normalno imeli. Naloga gozdarstva je, da z dobrim gospodarjenjem doseže izlroljšanjc stanja gozdov glede zalog, prirastka, nege, ureditve in obnove ter zagotovi lesni industriji stalen in pravočasen dohod lesne surovine. Skupna zaloga v družbenih gozdovih znaša 894.000 m3, v zasebnih pa 3,246.000 in3. Na 1 ha lesne zaloge za celotno občino 159 m3, kar je še vedno znatno pod povprečjem in bo še nadalje z raznimi gojitvenimi ukrepi treba to stanje izboljševati. Točne |>odatkc stanja naših gozdov bodo pokazale tudi kasnejše revizije gozdnih gosjrodarskih načrtov. Podutik—Granjevica, Rob—Selo, Krvava peč— Hukovcc ter razne manjše rekonstrukcije na že obstoječih gozdnih cestah in poteh. Z gradnjo gozdnih cest bodo nadaljevali predvsem na krimskem in mokrškem območju, kjer je razmeroma še precej težko dostopnih gozdov, od koder je spravilo skoraj onemogočeno in nerentabilno. Tako bodo v letu 1963 nadaljevali z deli na gozdnih cestah iz Rakitne preko Krima do Tomišlja, na cesti Gornji Ig—Ustje in Črni vrh—Pasja ravan ter s cestami na Mokerc. V preteklih letih se je začelo tudi na ljubljanskem barju z osnovanjem jelševih nasadov, predvsem na območjih, ki niso sposobna za kmetijsko obdelavo. Prvi tak večji nasad je pri Pijavi gorici s površino okrog 40 ba. Z deli bodo nadaljevali tudi v naslednjih letih. Vsako leto so se iz gozdnega sklada porabila precejšnja sredstva za obnovo, nego, var- čelo graditi in urejevati umetno jezero. To področje nujno |M)trebujc sodoben gostinsko-turističen objekt, ki je žc v načrtu in se bo moral čimpreje zgraditi. Turjak s svojo slikovito okolico in zgodovinsko preteklostjo že od nekdaj privablja ljubitelje narave in poznavalce zgodovine v svojo okolico. Zavod za spomeniško varstvo skuša ugoditi tem ljubiteljem, in v ta isa.neti že restavrira del gradu, v katerem bo tudi več turistično-gostinskih prostorov. Gostinsko podjetje „Daj-dam“ pa bo v tem smislu že letos uredilo sodoben gostinski obrat v sami okolici gradu. Velik del gostinskih obratov je svoje kapacitete moderniziralo in razširilo v preteklem obdobju vse v cilju čim boljšega zadovoljevanja svojih gostov. Tako so v tej smeri veliko napravili gostinski objekti kot »o: gostilne na Z razvijajočim prometom na naših cestah se pred gostinstvo iti turizem postavljajo vedno nove naloge jačanja te dejavnosti, saj je to izdaten del dohodkov tako s področja domače kot tuje valute. Lega naše občine je z ozirom na razvoj in novo politiko v tej smeri izredno ugodna, saj imamo na našem področju vence znanih Polhograjskih Dolomitov, in pa Krim in Mokerc, ki sta osrednji točki navdušenih nedeljskih ljubiteljev narave. I poštevajoč dejstvo, da postaja tuli nekdaj oilJaljeni kraj z razvojem avtomobilizma, bližji, sc kaže tudi v blagovnem premetu naše občine docžtnega v gostinstvu in ta iz leta v leto znatno raste in bo predvidoma v letu 19)3 znašal preko 735 milijonov dinarjev. Zavedajoč se naravnih lepot in možnosti perspektivnega turizma je bilo v naši občini veliko storjenega v zadnjih treh letih. Rožniku, Vrhovcih, (iti ..Žabarju", na .križišču", v Trnovem, pri ,,Vrhničanu", na Glincab „Otok Vis", „Rožna dolina", gostilna Nova vas, na Livadi pa bo delovala v okviru ,,Daj-dama", ki l>o za preureditev tega objekta investiral preko 20 milijonov dinarjev. Nadalje se opaža živahna rekonstrukcijska dejavnost še pri naslednjih obratih: gostilni Krim, pri „l>olenj-cu“, pri domu v Iškem Vintgarju, gostilna v Daljni vasi pa je bila preurejena v DUR podjetja Vedreg. Skupna vrednost novih investicij v gostinstvu in o!>ratili družbene prehrane znaša okrog 100 milijonov dinarjev, večina iz lastnih sredstev ter iz sredstev investicijskega sklada občine. V tem času -#o sc kapacitete v gostinstvu povečale za približno 600 sedežev v zaprtih prostorih in za približno 550 sedežev v odprtih prostorih. Turistični dom na Kureščku j« s svojimi 170 sedeži v zaprtih prostorih iu 20 spalnicami: s 33 ležišči naj lepša in nujprivlačnejša pridobitev zadnjih let. K temu je treba dodati še ugodno cesto, ki je usposobljena za najtežji avtomobilski premci, saj pripeljejo avtobusi ,,l jiibljana-transporta' do samega doma. Naprej pa j • cesta vabljiva za obiskovalce gozdnatega Mokrca. l ani s ' jc na vrhu Krima zableščala streha našega doma. I)<> njega vodi avtomobilska |K>t, ujMirahna za avtobuse in kamione. Dom muli s svojimi I 107 m nadmorske višine prekrasen razgled tja do Triglava in je ena najlcpših razglednih točk v Sloveniji. Zasluga za pridobitev teh dveh prelepih turističnih točk iu pa delno urejenega kopališča na .lezem pri Pod[»cči gre v glavnem članom turističnega društva iu njegovega prizadevnega vodstva. Turizem si je utrl pot v sleherni zaselek 1' Preserjih bodo letos zgradili hlev za 120 glav živine — Gradnja sodobno urejenega objekta, ki bo namenjen za pitanje mlade živine, Im> veljala okrog 14 milijonov dinarjev — Oe bo šlo vse delo brez ovir, bodo že prihodnji mesec izročili hlevske prostore svojemu namenu Plan sečnje v gozdovih zasebnega sektorja za letošnje leto znaša 50.000 m3 lesa, v družbenih gozdovih pa okoli 14.771 m3 ali kakor ee pričakuje 690/0 prirastka v družbenih gozdovih in 75«/o prirastka v zasebnih gozdovih. S skrbnim gojenjem gozdov in uravnavanjem sečnje Im> treba lesne zaloge čiim hitreje dvigniti, vsaj na 250 m3 na ba. V tem času (1959—1962) je bilo povprečno vsako leto |>o vseh gozdovih vseh sektorjev pogozdeno 15 do 25 ha površin, izvršene so bile letno različne stopnje nege gozdov na jio-vršinah 350 do 450 ha gozdov, redno je bilo vzdrževano 200 do 250 km gozdnih cest iti poti. Od novih cest pa so bile'zgrajene oziroma rekonstruirane ceste: v Polhovgrajskih Dolomitih, nova cesta iz Kamnika proti Rakitni, del ceste iz Iga proti Vrhku, cesta Skrilje—Mokerc, stvo gozdnih komunikacij in standarda gozdnih delavcev. Samo za zasebni sektor so bila po letih za vsa ta dela porabljena naslednja deltama sredstva: leta 1959 — 35 milijonov, leta 1960 — 40 milijonov, lota 1961 — 50 milijonov, letu 1962 — 65 milijonov, leta 1963 pa sc predvideva okrog 75 milijonov dinarjev ali skupaj za to gospodarsko obdobje 265 milijonov dinarjev. Vsa skrb in politika v gozdarstvu bo šla v smeri čim racionelnejšega izkoriščanja naravnega liogastva. Lei>ote visokogorske planote nam odpira ugodna pot do Rakitne. Turistično društvo na Rakitni je že lani s prostovoljnim delom pri- - Hlevi kmetijskega posestva ,,Barje*1 v Polhovem Gradcu V sedmih letih kar 1021 novih stanovani Turistično društvo Polhov Gradec je s svo-jim Polhograjskim domom in več veekend hišicami ravno tako v veliki meri pripomoglo k razvoju turizma v naši občini. Za naraščajoči razvoj turizma so dobrodošla tudi zasebna gostišča, posebno v krajih, kjer se razvija turistični promet. Da se zasebna gostinska obrt pospešuje in vključuje v naraščajoči turizem, bo občinski ljudski odbor vsa zasebna gostišča pavšaliral in jim s tem omogočil, da se lokali preurede in nabavi nova oprema. Predvideva sc v bodoče še razširitev turistično pristopnega področja v do sedaj še nepoznane oziroma manj znane kraje, z ustanavljanjem novih turističnih |>ostojnnk in izboljšanjem komunikacij v te nove predele. Črni vrh je poznan po prelepih predelih z blagimi in močnimi strminami, kar je idealen teren za zimsko smučanje. Orle preko Rakovnika ali Rudnika pa bi 1*0 svojih sadovnjakih češče lahko postale prav priljubljena izletniška točka meščanov v poletnih mesecih. Povezovanje turizma z muzejsko dejavnostjo dobiva danes v modernem turizmu vse važnejšo vlogo, seveda pa mora temu odgovarjati tudi ustrezna gostinska dejavnost. Temu namenu bi služila jropularizacija Cankarjevega vrha s spominom na slavnega pisatelja. Obiskovalcem tega vrha pa bi nudile prijetno okrepčilo gostinski obrati Rožnik in pa obrat Pod rožnik—Cad. V načrtu je tudi ustanovitev arheološkega muzeja z eksponati prvenstveno iz apnenca in to na prostem. Muzej naj bi dajal približno predstavo rimske Emone. Stanovanjska izgradnja je v preteklih letih zaradi pomanjkanja urbanistične dokumentacije jiočasi napredovala, saj je bilo v letu 1956 zgrajenih le 65 stanovanj, v letu 1959 pa 113 stanovanj, kar je z ozirom na možnosti sorazmerno malo. V letu 1950 beležimo že pomembnejši dvig-, zgrajeno je bilo 186 stano-jvanj, v letu 1951 pa 219 ter v letu 1962 pa že 266 stanovanj. Skupno je bilo v tem sedemletnem obdobju zgrajeno 1021 stanovanj s skupno kvadraturo 69.172 m2 in v vrednosti 3.375,000.000 dinarjev. Od tega je bilo v zasebnem sektorju zgrajeno 284 stanovanj ter v družbenem in zadružnem sektorju pa 737 stanovan j. Z izdelavo in odobritvijo ureditvenih načrtov bo omogočena hitrejša stanovanjska izgradnja in urejanje komunalnih naprav. Sredstva stanovanjskega sklada se bodo porabila pretežno za blokovno gradnjo, še vedno pa se bo del sredstev dajal kot [M>sojilo tudi stanovanjskim zadrugam in delno tudi za individualno gradnjo. V letu 1953 se predvideva, da sc bo izgradilo 374 stanovanjskih enot. V naslednjih letih pa se predvideva stalno jioveča-nje stanovanjske izgradnje in to za okrog 500 stanovanjskih enot letno. Seveda se bo tudi z intenzivnejšo stanovanjsko izgradnjo omogočilo hitrejše in ekonomičnejše urejevanje komunalnih naprav. Skrb za boljšo preskrbo prebivalstva Trgovina je važen faktor v našem gospodarstvu in pri oskrbi prebivalstvu je v ol>dol>jii do leta 1952/63 napravila močan korak naprej. V teni času so se obnovile številne trgovine, opremile s todobno opremo ter so zgradili novi trgovski objekti. Na novo je bil zgrajen |>otrošniški center v Rožni dolini v vrednosti 50 milijonov dinarjev, za kar je občinski investicijski sklad prte tri nove prodajalne in sicer za |>oliištvo in ostalo opremo tovarne „Jadran“ iz Zagreba, prodajalna za potrebščine motorizma podjetja „Volan", ter prodajalna podjetja „Ar>trn“ z izdelki gumijaste in klasične industrije. PPrcd-vidcva pa se ureditev- še drugih industrijskih prodajalcu. Okrepila sc bo tudi trgovska mreža za prodajo mlečnih proizvodov in povrtoin na tem območju. Prispeval 30 milijonov dinarjev kredita, republiški investicijski sklad 14 milijonov dinarjev, ®«tnlo pa gospodarska organizacija. Zgrajen je bil tudi nov |>otrošniški center v Jeranovi "lici v vrednosti 25 milijonov dinarjev, prav tako iz občinskih in republiških sredstev, |m>-trošniški center na Urdu v vrednosti 24 milijonov dinarjev tudi iz investicijskega sklada občine, preurejena je bila trgovina na Dobrovi, Horjulu in več lokalov v Rožni dolini. Tržaški vesti, na Robu in v Velikih Laščah. Gradi se potrošniški center v Gerbičevi ulici, v načrtu pa je gradnja sodobnega trgovskega lokalu na Tržaški cesti, nov |>otrošniški center na Igu, Potrošniški center na Dolenjski cesti ter večja Haganja v lokale na mestnem področju komune. Ker na mestnem področju občine obstajajo v glavnem le trgovine s prehrambenimi izdelki, bodo že leta 1953 na Tržaški cesti od- Od trgovskih podjetij, ki imajo sedež v občini, je samo |K)djetje Mercator — največje |M)djetje v Sloveniji — saj zaposluje preko tisoč delavcev, ter ustvarja blagovni premet v višini 13 milijard dinarjev. To podjetje preureja trgovske lokale in nastopa kot investitor novih prodajaln na |>odročju občine in na področjih drugih občin, kjer ima svoje poslovne prostore, Zgradilo je velika sodobna skladišča in pojačalo svoj avto park. Pomembno vlogo v preskrbi prebivalstva zavzemajo tudi ostala trgovska podjetja, ki imajo svoje lokale na področju občine. Z gradnjo novih trgovskih lokalov v novih stanovanjskih zgradbah in s preureditvijo lokalov na Tržaški in Dolenjski cesti bo tudi zunanji videz tega predela Ljubljane drugačen, saj se bodo uredile izložbe, fasade, svetlobni napisi in tudi okolja. Med najokusnejc urejene gostinske obrate v zasebnem sektorju, sodi brez dvoma gostilna „Pri Pratkarju" v Polhovem Gradcu — Gostu so ob vsakem času na razpolago raznovrstna odlično pripravljena topla in mrzla jedila, pa tudi „kap!jici“ ni kaj očitati — Primer, vreden posnemanja! Voda in električni tok na slehernem koraku O komunalnih problemih veliko razpravljamo, včasih tudi kritiziramo, toda ko pregledamo podatke za nekaj let nazaj, kljtib immanjkanju sredstev lahko le ugotavljamo, da so se marsikateri zelo pereči problemi rešili. V preteklih letih sc je bistveno izboljšala elektrifikacija mesta in ostalih naselij, saj lahko rečemo, da nimamo nobenega naselja več, v katerem ne bi še gorela luč, pripeljana preko daljnovodov iz raznih naših clektrarcn. Se vedno pa obstajajo potrebe |K) izgradnji trafo postaj in pa po rekonstrukciji električnega omrežja. V zadnjih letih je bilo zgrajenih 20 transformatorskih postaj za preskrbo naselij z električnim tokom. V programu za letos in v letu 1964 je izgradnja okrog deset transformatorskih jx>staj poleg delne rekonstrukcije omrežja na |>osameznih |>odroejih. Transformatorske postaje so bile zgrajene na Bičevju, Črni vasi, na Igu, v Velikih Laščah, na Zažarju, pri ZD Vič, pri trnovski šoli, v P rese rj ih, v Brestu, v Iški, ob Vrhovnikov! cesti, pri Iškem mlinu itd. Poleg te izgradnje, pa imajo tudi vsi večji inštituti za lastno upo-rabo zgrajene transformatorske postaje. Tudi kanalizacija, ki jo na območju občine ureja in vzdržuje komunalno podjetje Mestna kanalizacija, beleži pomembno povečanje omrežja kot tudi njene rekonstrukcije. Kanalizacijsko omrežje je bilo zgrajeno v dolžini 8.19!) m in to na vsem našem področju. Poleg pomembnega urejanja kanalizacijskega omrežja pa še vedno ne moremo biti zadovoljni ter 1k> potrebno v naslednjih letih vlagati še precejšnja sredstva za ureditev kanalizacije, tako v mestnem kot tudi v izven mestnih predelih. Na izven mestnem območju je kanalizacija vsaj delno urejena v 11 naseljih (Dvorska vas 41 m, Karlovica 50 m, Rob 70 m, Turjak 36 m, Golo—Zapotok 80 m, Brezovica 1250 m, Vnanje gorice 200 m, Notranje gorice 340 m, Dobrova 250 m, Horjul 1000 m, Polhov Gradec 630 m) v skupni dolžini 3.937 m. Narodni dohodek od 1959 do 1963 8.934 547 1959 1960 1961 1962 1963 167,785 206,929 252,286 282,497 314,439 1959 1960 1961 1962 1963 Narodni doli od e k na /ajMMlnicga \ ruzdohju zadujili .štirih let Salon v (»olliograjakem Tunstienem domu Kna izmed naj(M>membncjsih in ves ti ti j je izgradnja zbiralnika ob Gradaščici imenovanega A7, za katerega so izdelani že vsi načrti ter so predvideni stroški v višini 800 milijonov dinarjev. Načrti predvidevajo ureditev celotnega omrežja kanalizacije na tem področju. Seveda pa bo ta načrt možno ustvariti le postopoma Javna razsvetljava se je jK»vccala tako deloma po naseljih kot tudi v mestnem jkkI-rocju. Skupno število svetlobnih mest je na mestnem predelu 771, medtem ko je v 25 naseljih 171 svetlobnih teles. Majhna proračunska sredstva ne omogočajo pomembnejše | K) veča ve svetlobnih teles še posebej \ zunanjih naseljih t obči ne ter bo nujno le postopoma izboljševati javno razsvetljavo. Druge komunalne dejavnosti zajemajo urejevanje pokopališč, zelenic, nasadov in parkov Im drugo. Z ozirom na veliko razprostranjenost naše občine tudi ostale komunalne naprave zavzemajo važno mesto pri urejanju naselij in njihove podobe. Sredstva, ki se dajejo v ta namen, omogočajo, da se te naprave primerno vzdržujejo. Posebno je potrebno poudariti mesto in vlogo, ki jo imajo pri urejevanju komunalnih naprav krajevne skupnosti, ki z omenjenimi sredstvi skrbe, da so komunalne naprave kar najbolje vzdrževane in da s prostovoljnim delom občanov in s krajevnimi samoprispevki ne samo vzdržujejo, temveč tudi stalno vzdržujejo in izboljšujejo vse komunalne naprave. Ce pa pogledamo koliko je teh komunalnih naprav, j>otem bomo ugotovili, da je preko 900 km cest in vaških |K>ti, da je na teh cestah 111 mostov, da krajevne skupnosti vzdržujejo 4 kilometre kanalizacije, 28 pokopališč, preko 30 sjKHiicnikov iz NOB in 23 skupnih grobnic NOB ter da upravljajo in j>ovccujcjo 37 |hh1-rocnih vodovodov itd. Uspehi, ki so zabeleženi na tem področju, so izredno pomemlMii, kajti sredstva, ki jih krajevne skupnosti dobijo i* proračuna, se prav s sodelovanjem vaščanov mnogokrat |>ovečajo. Kljub majhnim sredstvom korak naprej Urejeni prostori nove restavracij« v turističnem domu na Krimu v v naslednjih letih. V letu 1953 jc predvideno, da se izgradi zbiralnik od Ljubljanice do Korunove ulice v vrednosti okrog 100 milijonov dinarjev. V kolikor bodo prispevale »c gospodarske organizacije, ki »o prav tako tudi zainteresirane na izgradnji tega zbiralnika, pa ho mogoče podaljšali zbiralnik do predvidene industrijske cone na Viču. Vzdrževanje cest zahteva vsako leto veliko sredstev. Ceste, ki jih vzdržuje občina so v glavnem makadamske. U|H>števati pa jc treba slabe terenske prilike, majhno nosilnost tal z minimalno dopustno obremenitvijo od 1—1,5 km/m- ter stalno naraščanje prometa » težkimi motornimi vozili. Stroški za vzdrževanje narastejo predvsem v spomladanskem in jesenskem času. Potrebno bi bilo, da bi se vsaj ceste, ki so s prometom najbolj obremenjene |H>x ršinsko obdelale. To do sedaj ni bilo mo- Po rekonstrukciji sc jc tovarna elektronskih .merilnih instrumentov ,.Iskra" v Horjulu uvrstila med tista naša podjetja, ki žc danes za|>oslujejo domačo delovno silo, obenem pa omogočajo tudi načrtno vzgojo kadrov v naši elektrotehniški industriji gočc zaradi tega, ker sredstva, ki so bila namenjena za ceste niso zadoščala uiti za redno vzdrževanje cest. S površinsko obdelavo ce- Ceste na območju občine niso najlujljše, cestna mreža pa jc razmeroma gosta glede na naseljenost terena. Po |pomembnosti se delijo na ceste I. reda, II. reda, lil. reda, IV. redar mestne ulice in krajevna pota. V obratu „llušice“ v Horjulu je zu|M>slcuih preko 100 deklet iz Horjula in iz bližnjih vasi, ki so dobile zaposlitev z otvoritvijo tega nadvse pomembnega gospodarskega objekta na tem področju — Se več: z novim obratom je bilo slej ko prej rešeno tudi vprašanje zaposlovanja stišč pa bi morali predvsem pri mestnih ulicah urediti tudi ostale komunalne naprave, to je vodovod, kanalizacija, plan, clektro-kabli, PTT kabli, kabli za javno razsvetljavo. S [površinsko obdelavo cestišč bi odpadlo dolgoletno in drago vzdrževanje makadamskih cest. Ceste I., II. in III. reda vzdržuje Cestno [podjetje iz republiškega in okrajnega cestnega sklada. Vzdrževanje teh cest ilo sedaj ni šlo v breme občinskega cestnega sklada. Po izid*1 novega zakona o javnih cestah, pa bo moral* občina vzdrževati tudi te ceste, v kolikor *>* Urejene kot mestne ulice 'na primer Tržaška cesta, Dolenjska cesta itd.). Ceste IV. reda vzdržuje ObLO.' I’o sedanjem stanju je na območju občine 195.01)7 km cest IV. reda, ker je bila v letu 19ol izvršena **ova kategorizacija cest ter so nekatere ceste Gofo. Pijava gorica—Smrjenje z odce|K>m do vasi Brezje,, cesta na Visoko—Gol—Zapotok in tako naprej. Po letu 1950 so bila opravljena dela, ki presegajo redno vzdrževanje na naslednjih cestah: gradnja nove ceste Vrzdenec—Smrečje Stanovanjski bloki ob O razno vi cesti v Ljubljani ®IL reda prešle v kategorijo cest IV. reda. To so naslednje ceste: Bašiča—Bob, Ig—Zelim-®ie—Turjak s priključkom na Pijavo gorico, ^ ’r—Vnanje gorico, Notranje gorice—Log, Do-^>rova—Podsmreka. I) ionov Grič—Zaklanec— ®v°r. Polhov gradeč—Črni vrh. Barje—Podpeč *" Smrečje—Suhi dol. Vse ceste IV. reda so makadamske razen ®'3'50 k,n j0 jc cestni priključek na Turjaku T /adružnemii doma. V letu 1952 je bilo na 196.097 km ceste Porabljenega skupaj 9.130 m3 gramoza. Gena ^amoza posutega na cesto stanc 1 m* 4.000 ■^hiarjcv, na izven mestnem območju pa 3.600 dinarjev. Za redno vzdrževanje makadamskih ■^t, bi letno potrebovali povprečno najmanj 20 m* gramoza za 1 km ceste. Poleg posipavanja z gramozom so ceste reda in mestne ulice v zimskem času plu-:$enc in posipane proti jvoledici. Za posipanje proti poledici sc porabi letno povprečno 110 kubičnih metrov i>cska. Po pogodbi s Komunal-''•m podjetjem Vič, podjetje dvakrat letno koplje cestišča in hodnike, očisti obcestne "Odvookosi travo ob cestah in za-"?rabljjva ceste. Po računu, vzdrževanja cest iz preteklih ^1 s« bili kalkulacijski stroški letno vzdrže-'ane 1 km ceste izračunani na 215.000 din. Na območju nekdanje občine Ljuhljana- (dcl), rekonstrukcija ceste Lužarji—Prcdgozd, gradnja ceste na Kurešček in odcep Kureščck— Za|K>tok, rekonstrukcija ceste Belica—Babna gora, gradnja ceste Samotorica, gradnja ceste Horjul—Koreno, gradnja ceste Horjul—Samo-toriea, gradnja dela ceste Črni vrh—Maček— Košir, gradnja ceste Vrzdenec—Zažar, preložitev ovinka na cesti Ljubljana—Butajnova, gradnja ceste Kamnik—Bakitna, gradnja ceste na Krim. Škrabčeva ulica, Cesta VI, Postojnska ulica. Idrijska ulica, Kopališka ulica. Dobrilova ulica. Oražnova ulica. Oslavijska (del) s kanalizacijo, Krakovski nasip, Tobačna ulica, Orlova cesta (na železniškem prehodu), podaljšek Jamove ceste, Krimska ulica s celotno kanalno ureditvijo, rekonstrukcija Kolezijske ulice (del). Poleg ceste morajo biti redno vzdrževani tudi mostovi na cestah. Mostov je na območju občine po številu 73. Večja dela so bila opravljena na naslednjih mostovih: most preko Išče v Hauptmancuh, most preko Išče rut Peruzzijevi cesti, mostovi na Črno vaški cesti, most na novo zgrajeni cesti Belica—Babna gora, novo zgrajeni most na cesti Strahomer—Tomišelj preko Iške. most preko Gradaščice v Koleziji, mostovi na cesti Polhov gradeč-—Cmi vrh, novo zgrajeni most na Malem grabnu (Plutal). Ker redno vzdrževanje makadamskih cest predvidene kot glavne prometne žile občinskega zahteva vsako leto veliko sredstev, Ik> treba Ob Tržaški cesti že raste novo stanovanjsko naselje, v katerem bodo našli naši občani že letos svoja nova bivališča je bila v letih 1956 do 1960 površinsko 4»na |>oleg okrajne ceste Ljubljana—Polhov ^l-c še Bokalška cesta v dolžini 1.528 km. *vršene s« bile priprave za |>ovršinsko obde- - Krakovskega nasipa. Postojnske ulice, *ažn Wve ulice, Gorupove ulice in Tobačne ^7°®» na območju bivše občine Ljubljana-Bud- . Pa utrditev cestišč: Staje—Vrbljenje, Ižnn-. co«ta—Iška loka—Ig, Ižanska cesta—Ma-®*»at, Strahomer, Tomišelj, Gavge—Sar-^hula, odcep na Dobravico od ceste Ig— vsaj ceste, ki so po urbanistični dokumentaciji cestnega omrežja, čimprejc površinsko obdelati. Prav tako pa bo občina nudila |>omoč krajevnim skupnostim pri izgradnji krajevnih cest in to predvsem tistim skupnostim, ki bodo tudi same pris|>evale k izgradnji cest. Svet za komunalne zadeve bo skupaj z upravnim odlvorom komunalnega sklada s sodelovanjem drugih organov sestavil plan re-koustmkeijc prometnih cest glede na nujnost rekonstrukcije. Rešil! smo pereče vprašanje vodovodov Centralno vodovodno omrežje na mestnem območju je pod upravo komunalnega podjetja „Mestni vodovod4’, za vodovode na podeželju pa skrbijo krajevne skupnosti. Vodovodno omrežje jc znašalo v letu 1955 samo na območju nekdanje občine Ljubljana-Vič skupno 53.000 metrov. Po letu 1955 do 1960 je bilo na območju mestnega tlela občine Ljubljana-Vič zgrajeno skupno 5.383 m vodovoda. Zgrajen je bil vodovod na 1 ejtein potu, v „Sibiriji“, na Vrhovcih, v „BoniIaciju“ in v Zgornjem Logu. Na izven mestnem območju pa jc do leta 1960 ObLO Ljubljana-Vič zgradil lastno vodovodno omrežje na Brdu, na Podutiku, na Vrhovcih in v Notranjih goricah v skupni dolžini 8.550 metrov. Tako se jc vodovodno omrežje do leta 1960 povečalo skupno za 13.943 metrov, za kar je bilo porabljeno 55,430.283 dinarjev. Po letu 1960 je bilo vodovodno omrežje na mestnem območju občine Ljubljana-Vič-Budnik povečano za skupno 4.227 metrov v skupni vrednosti 24.914.770 dinarjev. Na izven mestnem območju občine pa so bili zgrajeni vodovodi: na Igu, vodovod Pre- serje—Pod|>ee, v Planini, v Butajnovi, v Za-žarju, v Ljuhgojni, na Dobrovi, v Horjulu, v Vnanjih goricah, rekonstrukcija vodovoda lUt Brezovici, zajetje in del omrežja v Za[»otokn, vodovod v Dolščakih, rekonstrukcija omrežja v V elikih Laščah in vodovod v Logarjih. Vodovodi so se zgradili v naseljih izven mesta in dopolnjevali v okviru mestnega vodovoda iz sredstev občinskega ljudskega odbora, sredstev mestnega vodovoda, samoprispevka občanov in prispevka gosi>odarskih organizacij. Zlasti na ]>odeželju pa niso še vsi računi zn gradnjo vodovodov poravnani. Vodovodi na območju naše občine so šc vedno pereč problem tako v mestnih kot r izven mestnih predelih. Pri pomoči krajevnih skupnosti za gradnjo vodovodov pa ho občinn nudila ]>omoč predvsem tistim krajevnim skupnostim, ki z lastnimi prispevki gradijo in rekonstruirajo vodovodno omrežje. V letu 1933 je naša občina predvidel* dotacijo za |M>moč pri rekonstrukciji ozirom* dograditvi vodovodov na Brdu, v Zažarju, n* Škofljici, na Igu, v Kozarjah, na Dvoni, ▼ Preserju, na Brezovici ter v Vnanjih goricah in drugod. Mnogo žuljev in znoja, šc več pa dobre volje, je bilo treba, preden je tudi v Notranjih goricah pritekla vaščanom voda v njihove domove Na sliki zajetje vodovoda, ki so ga zgradili domačini večji del s prostovoljnim delom Pomanjkanje uslužnosfnih obrtnih dejavnosti Po olategu proizvodnje in narodnega dohodka je obrt na tretjem mestu, takoj za industrijo in kmetijstvom. Z naraščanjem družbenega bruto proizvoda je bilo v zadnjih letih (1959—1963) je ta naraste! od 3.200 na 4,263 milijonov ali za 48o/o. Naraščanje družbene obrti pa je bilo nekoliko hitreje saj je ta naraščal za 54<>/o. Za to obdobje je značilno ustanavljanje obrtnih delavnic z uslužnostnim značajem. Po krajšem ali daljšem poslovanju pa se jc uslui-nostni značaj v teh delavnicah spremenil v proizvodnega, to pa zato ker je trg zahteval gotove, do neke mere serijske izdelke in jih tudi dobro plačeval, kar jc stimulativno vplivalo na obrtne proizvajalce in na njihovo |m>-slovno prcorientaeijo. Na območju občine pa |>oslujc 16 gospodarskih organizacij družbenega značaja, katere obstoj pogojujejo okolne po-trcl)c industrije in ]M)trebe ]>o uslugah naraščajočega prebivalstva in standarda. Poleg družbene obrti posluje na področju občine tudi 588 obrtnih enot zasebnega značaja. Večina zasebnih obrtnikov, predvsem iz kovinske in lesne stroke sc je preusmerilo v proizvodnjo za trg. Spričo vedno večje gradnje stanovanj hi naraščanje števila prebivalstva primanjkuje predvsem teh uslužnostnih dejavnosti: pleskarstvo, vodno-toplotno inštalaterstvo, kleparstvo, lina mehanika, popravljalnicc čevljev in uslug za zaščito kovin pred atmosferskimi vplivi, zlasti šc za avtomobile (pleskanje). To nalogo nadaljnjega razvoja in povečanja tako družbene, kot zasebne obrti bo morala v še mnogo večji meri reševati in usmerjati občina. Dejavnosti uslužnostnega značaja že v veliki meri prevzemajo servisi stanovanjskih skupnosti to zlasti v mestnem področju. To dejavnost oziroma vlogo pa bi bilo potrebno stimulirati ravno tako na podeželju pri krajevnih skupnostih. V obdobju od 1959—1963 zaznamujemo močno naraščanje obrtnih kapacitet, ki so bile pogojene z večjimi investicijskimi vlaganji v nova obrtna |>odjetja in sicer: ,.IGO” To je podjetje za izdelavo gostinske opreme. Us|M:šnost poslovanja se kaže v naraščanj« družbenega produkta, saj je ta znašal v letu 1950 kar 200 milijonov, letos pa bo že 700 milijonov dinarjev ali za 250»'o povečanje. Kvaliteta izdelkov tega podjetja se kaie v tem, da so dosegli renome jugoslovanskega merila. Oprema podjetja si utira pot v vse važnejše obrate turističnega in gostinskega značaja. Podjetje nastopa s svojuni eksponati tudi na različnih razstavah in sejmih. ,.TEKSTILKA“ Podjetje je bilo ustanovljeno pred tremi leti in jc us|K>sobilo prostore za svojo dejavnost v Vrbljenju pri Igu. Iz skromnih razmer in z (majhnimi finančnimi sredstvi je to obrtn® l>odjotjc postalo eno zelo važnih gos[KHlarskih organizacij, saj bo znašal celotni dohodek 1963-leta 170 milijonov dinarjev. Podjetje jc z večjim delom sredstev sam* investiralo v svoj obrat stroje in vozni parit-- To pa je lahko doseglo le b krepitvijo uspešnega finančnega poslovanja. Proizvodi podjetja so na trgu zelo iskani, tako da so uvedli sc tretjo izmeno, da bi vsaj do neke mere lahko krili potrebe. Velika prednost tega podjetja se kaže tudi za prebivalstvo, saj zaposluje večje število domačinov, ki so se popreje vozili v kaj oddaljeno Ljubljano. „GALVANOTEHNIKA“ Podjetje se bavi s površinsko obdelavo kovin — niklanjc, cinkanje in kromanje. Ustanovljeno je bilo leta 1961 kot usluž-nostno |M>djetje za potrebe prebivalstva, industrije in obrti. Važnost tega obrata sc kaže v njegovih odjemalcih, saj dela za naše največje industrijske predstavnike, kot so: ISKUA, TOMOS, PRETIŠ in drugi. Podjetje je začelo s svojo proizvodnjo v zapuščenih prostorih na Glineku pri Škofljici. Vso svojo investicijsko opremo in pa prostore je podjetje tekom svojega poslovanja v večji meri nabavilo iz lastnih sredstev. Svoj nezadostni delovni prostor je ]>ovc-čalo z dozidavo delovnih prostorov, skladišč in sanitarij. Vrednost celotne proizvodnje bo v letu 1963 dosegla 60 milijonov, kar je za uslužnost-no obrtno podjetje z malimi materialnimi stroški zelo velik uspeh. Podjetje je prisiljeno delati v treh izmenah ih mu že sedaj primanjkuje delovnih prostorov tako, da mora že sedaj računati na svojo razširitev. „GALJEVICA“ Obrtno podjetje za vlivanje barvastih kovin je bilo ustanovljeno leta 1960. Iz minimalnih pogojev se je tudi to podjetje kljub težavam razvilo v solidno obrtno podjetje, saj bo bruto proizvod letos znašal že preko 130 milijonov. Ker je na trgu veliko I »vpraševanje po uslugah tega podjetja, bo to že letos preuredilo oziroma razširilo svoje delovne prostore. ..MIZARSTVO IG- Podjetje je nastalo z osamosvojitvijo leta 1959. Bruto proizvod je takrat znašal 3,5 milijonov, letos pa Ih) že predvidoma znašal 120 milijonov. Podjetje se bavi z izdelavo .stavbenega in ostalega pohištva, letev za okvirje slik in ima poseben obrat za tapetništvo. Podjetje je tudi v proizvodnem sodelovanju z drugimi podjetji, katera proizvajajo sodobno industrijsko opremo. Podjetje je od ustanovitve do danes pridobilo preko 400 m2 novih delovnih prostorov in si nabavilo nove stroje. Važnost te gospodarske organizacije sc kaže tudi v tem, da je zaposlila preko 70 delavcev, med katerimi pa prevladujejo žene. To dejstvo je za sam kraj izredne važnosti, saj je več delovne sile kot pa znašajo vse zaposlitvene kapacitete. „ELEKTROMOINTAŽA“ To podjetje je le uslužnostnega značaja. Upravlja \sa popravila raznih električnih instalacij, popravila 'električnih strojev, vrši ser-% is za električne bojlerje tovarne „T1KI“. Podjetje posebno v zadnjih dveh letih uspešno širi s roje usluge in je pridobilo nove delovne prostore v Kožni dolini. »SERVISU4 Opaža se, da naša uslužnostna obrt ni zadosti prisluhnila naraščajoči motorizaciji in n. »dernizaciji gospodinjstva. Zato je 01)1,0 s sodelovanjem podjetij „ISKRE“ in »Slovenija-avto“ ustanovil servise. Iskra servis ima v Kožni dolini 1300 m2 novih delovnih prostorov. Osebje v serrisu je prezaposleno in je velika potrebi po teh uslugah v okolici. Servis vrši |H>pravila vseh vrst radio aparatov, televizarjev in drugih električnih naprav. Kako potreben je bil servis, se vidi iz tega, da je v letu 1962 bil bruto proizvod 250 milijonov, letos pa bo predvidoma 500 milijonov dinarjev. Kljub velikemu prostoru pa bo Iskra servis primoran zaradi velikega gospodarskega poslovanja pridobiti nove delovne prostore. Drugo podobno servisno delavnico je pa ustanovilo podjetje Slovenija-avto, katero je Ustrezna davčna politika — pogoj za krepitev zasebne obrti odprlo velik AVTO-SERVIS na Tržaški cesti. V načrtu pa je gradnja večjih hal za tehnične preglede vseh vrst vozil, kakor tudi za pleskanje in popravila. To bo eden prvih modemih servisov v Jugoslaviji, kjer bodo možne vse reparature vključno tudi registracija avtomobilov. Poleg servisa na Tržaški cesti |K)sliije tudi na Dolenjski cesti AVTO-SERVIS v sestavi podjetja COSMOS. Ta servis vrši vse usluge in popravila avtomobilov. Tudi ostala obrtna podjetja so vlagala lastna sredstva v opremo in j »o večanje delovnih prostorov in lahko trdimo, da so bila v ta namen potrošena znatna sredstva. Večje adaptacije oziroma pridobitve novih prostorov pa so bila izvršena še pri naslednjih podjetjih: Mizarska zadruga Vic, je v obdobju 1959 do 1953 z lastnimi sredstvi zgradila 499 m2 delavnic in sanitarije. Podjetje sc bavi tudi s stavbenim mizarstvom in je velik del svojih kapacitet (45«/0) usmerilo v to vrsto dejavnosti. Primanjkuje pa raznih delavnic ushižuost-nega značaja. Značilno za zasebno obrt je to, da je uslužnostna obrt v upadanju. Celotno število obrtnih enot se zadnja leta zmanjšuje, vendar to zmanjševanje gre na račun odpovedi privatnih mlinarjev in pa prevoznikov s konjsko vprego. V zasebni obrti prevladujejo zlasti še obrtne delavnice mizarskega in kovinskega značaja. ObLO bo na podlagi zakonskih določil vodil politiko krepitve zasebne uslužnostnc obrti z ustrezno davčno politiko, z zmanjšanjem občinske doklade kot to predvidevajo republiški predpisi. Za to bo pristojen svet za obrt izdelal predlog katere obrti so ushižnostnc za katere bo veljalo znižanje. Poleg klasične zasebne obrtne dejavnosti pa ima naša občina zelo razširjeno domačo obrt, predvsem v predelih Velikih Lase, kj«r v vsaki hiši izdelujejo suho robo. Promet, ga na ta način ustvarjajo proizvajalci znaš* preko 150 milijonov dinarjev in predstavlja izdaten vir dohodkov za prebivalce hribovskega področja Velikih Lašč, Roba in Turjaka. Tudi ta obrt je velikega pomena saj se večji del izdelkov iz manj kvalitetnega lesa izvaž* v tuje države. Tudi to obrt bo treba še |>osp«-siti in jo usmerjati da tako postane še važnejši gospodarski činitelj v teh krajih. V zasebni obrti je bilo v letu 1962 58& obrtnih enot z 429 najete tuje delovne sile i** 118 vajencev. Tako število vajencev pa je z* naše področje premajhno ter bo treba vaj®" niško vprašanje reševati tako, da se 1m> vključevalo v proizvodnjo — v uk čim večje števila vajencev, če hočemo, da se nam Ikj uslužnostna obrt tudi progresivno razvijala. Izpopolnitev zdravstvene službe Z združevanjem občin je tudi organizacija in mreža zdravstvenih ustanov doživljala svoje spremembe. Od začetka leta 1961 dalje imamo na območju naše občine naslednje samostojne zdravstvene domove in ustanove: Zdravstveni dom Vič z zunanjimi enotami: ambulanta v Horjulu, ambulanta v Polhovem Gradcu, ambulanta na Dobrovi, ambulanta v Vnanjih goricah. Zdravstveni dom Rudnik z zunanjimi enotami: ambulanta na Škofljici, ambulanta na Igu, ambulanta v Podpeči, ambulanta v Velikih Laščah, pomožna ambulanta na Rakitni. Materinski dom Ljubljana-Vič. Lekarna Vič. Mreža zdravstvenih ustanov kot tudi njihova kapaciteta, upoštevajoč dograditev stavbe ZD Rudnik zadošča sedanjim |>otrcbam in v glavnem tudi potrebam prihodnjih let. Za razvoj in izpopolnitev zdravstvene službe so na območju naše občine bila vložena pomembna sredstva za gradnjo novih prostorov, za izboljšanje obstoječih prostorov in za kritje stroškov zdravstvenih storitev na [>od-ročju zdravstvene preventive ter zdravljenju določenega kroga prebivalcev oziroma določenih bolezni. Najpomembnejša vlaganja so prav gotovo bila v gradnjo novih prostorov in sicer: Zdravstveni dom Vič z opremo 290.000.000 dinarjev in dosedanja gradnja ZD Rudnik 74,000.000 dinarjev. Za dograditev Zl) Rudnik in za njegovo opremo pa je i>otrcbno še nadaljnjih 110 milijonov dinarjev. V' letu 1961 in 1962 so sredstva občine narasla v primerjavi s prejšnjimi obdobji, ker je v letu 1961 bil dograjen ZI) Vič in s tem razširil svojo dejavnost in ker je v tem letu občina prevzela plačevanje zdravstvenih storitev za duševno bolne nezavarovane bolnike, in plačevanje prispevkov za kmetijske zavarovance. Bežen vpogled lia posamezne zdravstvene domove nam daje naslednjo sliko: ZDRAVSTVENI DOM „VTC“ Z dograditvijo novega doma je bila omogočena razširitev zdravstvene dejavnosti. Povečano je bilo število splošnih ambulant in zagotovljeno kvalitetnejše delo. Razširjena je bila zobozdravstvena služba in uvedene nove specialistične službe in uvedena industrijska Najbolj pereč problem so upravni prostori in' prostori za ambulante v Ljubljani na Ižanski cesti, kjer je spričo velikega števila pacientov in skrajno neprimernih pogojev skoraj onetno-gočeno zadovoljivo delo. V' zunanjih organizacijskih cnpluh mo prostori in oprema ustrezni in sc delo opravlja v zadovolji,cm obsegu in kvaliteti. LEKARNA VIČ Z dograditvijo ZD Vič je tudi lekarna Vič dobila nove prostore. Njeno dejavnost nart pojasnjujejo podatki o prometu, ki se je |>0- Dctajl iz zdra,st,enega doma na Vuu: sodobno urejena ordnaeijsku sprejemnica preventivna služba. Organizirana je bila poli-valentnu zdravstvena služba. ZPRAVSTVENT DOM „Rl DNI K” Zaradi pomanjkanja prostorov sc dom ni mogel razviti v potrebni meri vseh dejavnosti. Kot kaže, bomo letos spravili z mrtve točke tudi dokončno izgradnjo zdravstvenega doma na Hudniku — Sredstva, ki smo jih vsa leta več kot pogrešali, bodo to pot na razpolago, tako, da se lahko že v bližnji prihodnosti nadejamo pomembne pridobitve v našem zdravstvu večal od 23 milijonov dinarjev v letu 1959 i'1'1 60 milijonov dinarjev v letu 1952. MATERINSKI DOM Materinski dom sprejema v oskrbo no-" sečnice, ki pričakujejo otroka. V letu 1961 imel 32 postelj, v letu 1952 pa 37 postelj'' ;/apot!ujc I honorarnega zdra rolka, 4 medicinske sestre in 6 ostalega osebja. Njegovo delouk kemije in fi-*ike, za likovni [muk in glasbeno vzgojo. Reformirani pouk je zahteval tudi nova učila, ponazorila in druge učne pripomočke. Tako je bilo v letih 1937—1962 porabljeno za gradnjo novih šol skupno 578 milijonov dinarjev in pridobljenih 57 učilnic s tem, da šola Oskar Kovačič" še ni popolnoma dograjena. Za dograditev de šole bo v letu 1963 porabljenih še nadaljnjih 100 milijonov din. Poleg navedenih novogradenj pa je v zadnjih štirih letih bilo z večjimi popravili in adaptacijami izboljšano stanje šolskih prostorov na šolah na Viču, na stari šoli na Brezovici, Dobrovi, Notranjih goricah, Polhovem Gradcu, Daljni vasi, Mohorju, Iški vasi, Igu, Tomišiju, Turjaku, Velikem Osolniku in v Brezjah. Za te adaptacije je bilo vloženo preko 13 milijonov dinarjev. Vzporedno z gradnjo novih šol na Brezovici, Vrhovcih in v Trnovem so bile zgrajene tudi dve trafo postaji, kanalizacija in vodovod, kar pa ne služi samo potrebam šole, pač pa tudi prebivalstvu okolice. Da bi zagotovili kvalitetnejše Vzgojno-izobraževalno in tudi drugo delo reformirane osnovne šole in zmanjšali stroške za administrativno in finančno poslovanje šol, je ljudski lodhor v letu 1932 s posebnim odlokom določil mrežo osnovnih šol tako, da so nižje organizirane in nc|»opolnc osnovne šole kot [mdruž-nične šole priključene najbližji popolni šoli. Tako imamo danes v občini 12 osnovnih šol s skupno 23 [mdružnicami. Poleg osnovnih šol so v pristojnosti občine še ena gimnazija in glasbena šola. Zdravstveni dom na Viču je po dolgih letih slednjič le rešil pereče vprašanje naše zdravstvene službe ®Iaba opremljenost šol je zaradi uspešnejšega **vajanjn šolske reforme in kvalitetnega |wniku Zahtevala hitrejše in odločnejše ukrepe. Obsežnejše in kvalitetnejše vzgojno-izobrn-*e'aln<> delo je zahtevalo tudi večja sredstvu ** redno delo šol. Splošno [Mmianjkanje učnega kadra v na-šolah se je s šolsko reformo na nekaterih '*®*'o-vzgojn ih |M)dročjih še [kj večalo in zu-^atrilo. Pomanjkanje učnega osebja pu so ®preniljali in večali še drugi problemi zlasti *'*bo urejeno nagrajevanje in [(omanjkaiijc ••anov anj. Skratka, problemi in potrel>e nn [»odročjti ^°klva so v naši olvčini bile velike in številne *n jih ni bilo moč rešiti vseh hkrati niti v ^zelenem obsegu. V mejah možnosti so se ®>08aniczni problemi in potrcl>e reševale tako, *o bili zagotovljeni |M»goji za uresničevanje ^•dske reforme in da je bilo otrokom zagotovljeno obvezno osemletno šolanje v zahtevanem Za reševanje najosnovnejšega problema v "•■•Ivu — pomanjkanju šolskih prostorov je na <>**Uočju občine bilo v zadnjih letih vloženih sredstev in pridobljenih precej novih ozirom« šolskih prostorov. Poleg učilnic so bili zgrajeni tudi ostali P^OMori. Vsa dosedanja vlaganja in organizacijski ter drugi ukrepi na področju šolstva nam omogočajo, da liomo v letu 1963 in v prihodnjih letih omogočili kvalitetnejše delo šol in Ivoljšc sprovanjnnje šolske reforme. Sc naprej pa bomo morali izl>oljševati materialne pogoje za delo v šolah, zlasti njihovo opremo, učila in ponazorila ter druge učne pripomočke. Z nadaljnjimi investicijami Imviiio še naprej večali število učilnic in zboljšali stanje učilnic v obstoječih šolah. V cilju uspešnejšega dela šol Ijomo utrjevali družbeno upravljanje šol kot samostojnih družbenih vzgojno-izobraževalnih zavodov, hkrati pn tudi uveljavljati vlogo kolektiva šol in delitev osebnega dohodka v šolah po opravljenem delu in po doscžaiih uspehih. Za povečanje šolskih prostorov sc v mejah možnosti predvideva naslednji program: V letu 1963 Ik> dograjena osnovna šola „Oskur Kovačič", zgrajen bo del nove osnovne šole na Igu in opravljena najnujnejša popravila v nekaterih šolah izven mestnega področja. X IkmIočUi letih sc predvideva nadaljnja gradnja šol v Horjulu, Velikih Laščah in v Polhovem Gradcu, na mestnem področju pa skladno z urbanističnim programom in nadaljnjo stanovanjsko izgradnjo zlasti na območju ob Tržaški cesti in v Rožni dolini. Več posluha za varstvo lu vzgojo otrok bel našega vzgojno-izobražcvahicgn siste-**** je tudi otroško varstvo, na čigar razvoj Vf*^va predvsem [»oglobljena skrb družbe za , ki zaradi naraščajočega zaposlo-terjajo vzporedno reševanje var-*tv* in vzgoje otrok. Redki otroški vrtci za predšolske otroke so °Reini bili ustanovljeni okrog leta 1955. vprasauja V,,,ia žensk Prvi šolski oddelek je bil organiziran pri osnovni šoli Vič. Ti vrtci so poinciulmi glede im pionirsko delo, zlasti pri proučevanju in oblikovanju predšolskega otroka, niso pa mogli odigrati pomembnejše družbene vloge, predvsem zaradi tedanjega administrativnega načina upravljanja in premajhne pod[>ore družbenih organov na tem [»odročju. Z nastajanjem stanovanjskih skupnosti se je mnogo več pozornosti posvečalo zlasti »krbi za otroka in družino. Z osamosvojitvijo posameznih otroških vzgojno-varstvenih ustanov je bila [»odami naravna možnost za vsestranski razvoj. V letu 1950 nastopi prelomnica. Vse dotlej nekako vase zaprti vrtci začno preraščati v vzgojno-varstvene ustanove s posluhom za potrebe zaposlenih ljudi svojega okoliša. ustanove prejele iz sklada za šolstvo ObLO Ljubljana-Vič-Rudnik v | zadnjih letih večja sredstva, v letu 1951 12 milijonov, v letu 1962 pa 15 milijonov dinarjev, plan za leto 1963 pa predvideva 20,4 milijonov dinarjev. Poleg tega je ObLO pos|>cševal razvoj otroškega varstva tudi s tem, da je v mejah možnosti skrbel tudi za prostore teh ustanov: — Za otroško ustanovo v Rožni dolini je HB| | jgtaf.i »nuuuSlii Pred dvema letoma smo med vrsto naših znanstvenih zavodov in inštitutov', dobili tudi novo Biotehniško fakuteto V ospredju je skrb za šolske otroke, ureditev prostorov zanje, organizacija dela in zadostno in urejeno prehrano, podaljša se delovni čas od 6 na 10, 11 in 12 ur dnevno, zniža se starostna meja za sprejem celo na dveletne otroke, organizira sc oddelek za dojenčke itd. Zelo važno je poglabljanje vsebine vzgojnega dela v ustanovah, popestritev dela z dopolnjevanjem najrazličnejših načinov in pa vzgojnih prijemov v skladu z družbenim vzgojnim smotrom. Dejavnost vzgojno-varslve-nih ustanov se prenese navzven, tako da sc občasno vključujejo tudi drugi otroci, ki niso redni oskrbovanci. Materialni pogoji so bili sprva dokaj težavni. Zlasti prostori so bili najbolj liolcča točka. Ob splošnem prizadevanju pa se je število otroških ustanov v zadnjih letih povečalo od tri na sedem. To jc posledica koordinirane skrbi tako u stanov samih, njihovih samoupravnih organov in ObLO. Ker pa je le ena od teh ustanov grajena za potrebe varstva, ostale pa so v več ali manj primernih preurejenih prostorih, 1h> v bodoče za razširitev mreže teh ustanov treba [ničeti z graditvijo odgovarjajočih prostorov. V skladu z resolucijo o nalogah konrinc in stanovanjskih skupnosti pri otroškem varstvu jc ObLO vedno zagotavljal sredstva za nemoteno vzgojno delo in za manjše investicije (oprema, učila), medtem ko stroške za prehrano in druge materialne izdatke krijejo starši. Socialno varstvo daje del sredstev tudi za nekatere gojenec vzgojno-varstvenih ustanov. Za vzgojno delo in manjše investicije za opremo in učila so otroške vzgojno-varstvene prenesel na stanovanjsko skupnost Rožna dolina večjo stanovanjsko hišo. v kateri so deloma že, deloma [in še bodo z manjšimi preureditvami pridobljeni ustrezni prostori za potrebe tega okoliša. — Na stanovanjsko skupnost „Malči Beličeve" jc prenesel staro šolo na Viču, v kateri ima že dol svojih prostorov otroška ustanova in v kateri se bo moglo z izpraznitvijo drugih uporabnikov v celoti urediti otroško varstva. — Na Bičevju je prepustil stanovanjski skupnosti ..Milan Cesnik" dvostanovanjsko hiša, v kateri je del prostorov že preurejen za otroško varstvo in v njih posluje ustanova »e od jeseni leta 1952. — Oh Tržaški cesti je v gradnji nova stavba za otroško vzgojno-v arstveno ustanovo s kapaciteto 100 otrok. — V novo zgrajeni trnovski šoli je del prostorov začasno dobila otroška vzgojno-varstvena ustanova Trnovo. Osamosvojitev teh ustanov kot samostojnih zavodov z družbenim upravljanjem je že do srtlaj mnogo pripomogla pri razvoju in delu otroških varstvenih ustanov. Kot doslej 1k> občina tudi v bodoče posvečala posebno skrb vzgojno-\arstveni dejavnosti v mejah možnosti skrbela za zadostno in za Mstrezno mrežo teh ustanov in v ta namen Ugotavljala sredstva za investicije in opremo ter za vzgojno delo. S povezovanjem prizadevanj krajevnih oziroma stanovanjskih skupnosti, delovnih in drugih organizacij; z združevanjem sredstev ter z drugimi ukrepi se bodo krepile in širile obstoječe ustanove in ustanavljale nove skladno s krajevnimi potrebami in urbanističnim razvojem mesta. Iz dela in življenja KZ „Mokerc“ na Igu Zrasla fe vrsta znanstvenih inštitutov Po urbanistiincm načrtu je predvidena, na našem mestnem območju tudi pomembna gradnja inštitutov. V preteklih obdobjih so bili zgrajeni: Inštitut za keuujo ,,Borisa Kidriča , Nuklearni inštitut ,,Jožef Stefan", Hidrotcb-nični oddelek fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, odsek za šibki tok pri oddelku za elektrotehniko na fakulteti za elektrotehniko in strojništvo, Metalurški odsek, odsek za splošno elektroniko in odsek za jaki tok, tekstilni odsek fakultete za rudarstvo, mcta’urgijo in kemijsko metalurgijo, inštituti za gozdarstvo in lesno industrijo, biotehniška fakulteta in drugi. V' gradnji ozirom# v načrtu pa so še naslednji objekti: fakultet# za arhitekturo, gradbeništvo in geogc/.ijo ob Tržaški cesti, kjer so že pričeli z gradbenimi deli. inštitut agronomske fakultete ob Večni poti, skupni inštitut za liziko, povečanje odseka za šibki tok oddelka za elektrotehniko ob Jamovi ulici in tako dalje. Avtomatizirana proizvodnja cigaret v Tobačni tovarni Statutarna tribuna o problemih socialnega varstva Prejšnjo sredo je občinski odbor SZDL pripravil statutarno tribuno o problemih socialnega varstva v občini. Tribuna je izoblikovala predvsem vse tiste zaključke, ki naj bi služili ObLO in pristojnim družbenim organom za smotrnejše reševanje teh vprašanj. Se posebej naj tu omenimo oblike in možnosti socialnega varsria ter |K>moei občanov in vlogi krajevnih skupnosti pri reševanju socialnih problemov. V razpravi je bilo slišati precej besed tudi o oblikah financiranja socialnega varstva, o možnostih zagotavljanja cenene in kvalitetne prehrane zaposlenih in socialno ogroženih, problemih zaposlovanja invalidnih oseb, skrbi za borce in invalide NOB ter o ustanovitvi centra za socialno tlelo v občini. Delo naše mladine v času volitev in predvolilnih priprav Delo mladine v občini smo razdelili v štiri dele in sicer: za osnovne in srednje šole, ter delavske in terenske aktive. Na osnovnih šolah se mladina intenzivno pripravlja s pomočjo OhK — komisije za osemletke na sprejem v mladinsko organizacijo. Predhodno smo poslali vsem vodstvom šol predloge, kako naj mlade pripravljajo na sprejem v mladinsko organizacijo, ter jim priložili potrebni material, komisija za osemletke pa redno obiskuje vse osnovno šolske aktive ter jim pomaga pri realizaciji sklepov seje Občinskega komiteja. Na srednjih šolah bomo organizirali v okviru mladinskih ur predavanja o gospodarski politiki v občini ter kritično pregledali uspehe in neuspehe v preteklem letu. Vsak razred bo imel po eno uro. Komisija za delavsko samoupravljanje pripravlja skupno z aktivom ZM6 v .,Elektroniki“ v Horjulu, ..Žičnici11 in v „Tobačni tovarni" proizvodne konference. Obravnavali bodo proizvodne probleme in družbeni plan ter gos|>o-darski plan podjetja. V celotni predvolilni kampanji želimo dati največji poudarek mladini v terenskih aktivih in sploh mladini v oddaljenih krajih naše občine. V ta namen organiziramo kulturno-poli-tične tribune, s katerimi želimo pritegniti eimvce mladine ter jim prikazati vsaj del njihovega dela. Kulturno-politična tribuna je razdeljena v dva dela, ki pa sc med seboj prepletata. Prvi del je v obliki veselega večera, ki naj se ga udeleže vsi prebivalci kraja. Na večeru bo sodelovala mladinska skupina i» mladinci iz kraja, kjer bo tribuna. Za sodelovanje mladine iz kraja so potebne pestre priprave in že na ta način bomo mladino razgibali, na vseh področjih, ki jih naša mladinska organizacija razvija. Mladinci, ki so v delavskih svetih, sc bode morali podrobno seznaniti s stanjem in perspektivami svojega podjetja, da bovlo lahke odgovarjali na prireditvi v obliki: „Povcj, če ves.1' Na področju delovnih akcij bomo poiskali skupne možnosti za občasne delovne akcije, e katerimi bodo mladinci lahko prispevali lep delež k razvoju turizma, telesne vzgoje, izgradnji, olepšavi in ureditvi krajevne skupnost* in tako naprej. \ primerni obliki (razgovora na večeru) bomo agitirali za pomoč pri izgradnji naprednega socialističnega kmetijstv#, s tem v zvezi bomo pokazali možnosti perspektive mladine* nekje na vasi itd., itd. \ sehina politično-ideološkega dela tribun* t>i> v največji meri odvisna od strukture prcbl-valstva in problemov kraja, v katerem bcp tribuna. Tribune IhkIo: Polhov Gradec 20. aprila, Dobrava 2L aprila. Horjul 27. aprila, Šentjošt 27. aprila, Lini vrb 4. maja, Velike Lašče 5. maja, Turjak 19. maja, Ig in Veliki Osolnik 12. maja, z#> v Podpeči in v Preserju pa datumi še ni'*’ določeni. OBČINSKI KOMITE ZMS LJUBLJANA-VIC-RUDNfK . 1 ^ PUP1* 'r * t M. 'l mB // Maketa stanovanjske cone ob Tržaški cesti (srednja vpadu Takšna naj bi bila podoba nove »Ilirije'1 — V ospredju, na desni strnili so centralna skladišča, ki sodijo v prvo fazo rekonstrukcije tovarne in ki jili bodo izročili svojemu namenu že v prihodnjih mesecih