PRO DOMO
Opis Linhartove sobe
Linhartovo sobo v radovljiški graščini je zasnoval in uresničil SGM ob razumevajoči pomoči Kulturne skupnosti Slovenije in Radovljice. Tako je pomnožil kulturne pomnike ožje zgornje Gorenjske, kjer so nam zrasli največji možje: Kumerdej, Cop, Prešeren, Finžgar.
Ustvarjajoči delež Radovljičanov je združen z imeni nekaterih domačinov: Maruša Avguštinova, Miran Kenda, Jošt Role itd., s katerih pomočjo je bilo delo opravljeno ne samo uglašeno in vneto, pač pa še vestno, strokovno in naglo. Naporom delovne skupnosti SGM pa je bilo v oporo že večkrat ponovljeno sodelovanje arhitekta in gledališčnika Viktorja Molke, ki je bilo usmerjeno v reševanje ne le tvarnih in oblikovnih, ampak tudi vsebinsko-idejnih vprašanj ureditve in postavitve radovljiškega spominka.
Odprtje je bilo 17. aprila popoldne lanskega leta. Začelo se je z vabljenjem gorjanske godbe, ki je dvakrat premerila trg pred graščino. Zatem je bila v veži pod mogočnim stopniščem slovesna »beseda«: godba, praznični govor akademika dr. Krefta (glej objavo v Dokumentih št. 23—24, str. 1—13), podajanje pesmi iz »Cvetja iz Kranjske« in govora pred Akademijo operozov, prepevanje kroparskih pevcev, petja dveh pesmi za glas in klavir, ki jim je Linhart dal tekst in napev, za povrh pa še »prva poklicna izvedba« Bilčeve igre »Slovenija oživljena« iz sredine prejšnjega stoletja, ki v nji nastopajo Vodnik, Linhart in Zois (igrali B. Miklavc, B. Juh in J. Albreht — prizor iz igre glej v Dokumentih št. 23—24, str. 5).
Zatem je številno občinstvo odšlo v prvo nadstropje na levo v zadnjo sobo, kjer so spregovorili in jo odprli radovljiški kulturno-politični delavci.
Velika graščinska soba kakšnih sedemdesetih kvadratnih metrov s tremi širokimi in visokimi okni (eden od njih — tisti, ki gleda na trg — je zdaj zaprt z zelo povečano Kauperzovo silhueto A. T. Linharta) je morala sprejeti precej razstavnega gradiva: deloma na vse štiri stene, deloma pa v vitrine, od katerih sta dve na levi strani (gledano od vhoda) prav pri obeh oknih, štiri pa sredi sobe v obliki na eni strani odprtega četverokotnika, vloženega v prostor vzporedno s stenami.
Na stenah visi štirinajst tabel (1,30 m X 1 m, dvojno steklo), ki s podobami in razlagami (legende in navedki iz razprav o Linhartu) prikazujejo in posredujejo Linhartov življenjepis, njegovo zgodnje leposlovje v nemškem jeziku, njegovo zgodovinopisje, sodelavce, Micko in Matička, delo za šolstvo in splošno prosvetljevanje, prve ponatise njegovih gledaliških del in njihove kasnejše izdaje ter uprizoritve njegovih iger v slovenskih poklicnih gledališčih od Gavellovega Matička dalje.
V vitrinah ob oknih so najprej izvirniki ali — če teh ni bilo mogoče dobiti — fotokopije naslovnih strani izvirnikov Linhartovega pisateljevanja ter vsi ponatisi
Dva pogleda na Linhartovo sobo v Radovljici
Inž. arh. Viktor Molka: Tloris Linhartove sobe
njegovih (dramatskih) del, v vitrinah, ki sestavljajo oglato podkev, pa so na les prilepljene fotokopije odlomkov prve strani poglavitnih člankov in razprav o Linhartu iz knjig in revij od prvih objav do danes, vštevši zgodovine slovenske književnosti.
Gledati začneš na levi od vhodnih vrat in po rdeči preprogi obhodiš pravokotnik, ki sta vanj ujeta delo in duh našega prevratniškega, v svoje ljudstvo zaverovanega genija. Na to kratko pot te pospremi knjižica »Linhartova soba v Radovljici«, ki je izšla ob odprtju sobe.
Nekaj je le narejenega. Zdaj čakamo na čas, ko bodo dane vse možnosti za ureditev njegove rojstne hiše.
(mm)
Chambre commémorative de Linhart à Radovljica
La chambre de Linhart dans le château de Radovljica a été conçue et réalisée par le Musée du théâtre Slovène avec le concours de la Communauté de culture de Slovénie et de Radovljica. Elle fut ouverte le 17 avril 1974. On y trouve accrochés aux murs 15 panneaux représentant la vie et l’oeuvre de Linhart et des photos des représentations de ses pièces dans les théâtres professionnels Slovènes. Dans les vitrines sont exposés les originaux ou les photocopies de ses oeuvres et les premières pages de tous les principaux articles et études sur Linhart, tirées de livres et de revues, depuis les premières publications jusqu’à nos jours.