List 51. Ml àj I : • j iy. », > : •J * ' > Tečaj XLI V. ' -yt • I* I izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. pošiljanev% V Ig ubij ani 19. decembra 1883. Ob s e g : Razglas. Poskušnje s hmeljarstvom na Kranjskem. 1. 1883. (Dalje.) Gospodarske novice. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske 21. nov. Letno zborovanje društev : Vdov- Pomočki za pokončavanje miši. sko učiteljsko društvo", ;;Slovensko učiteljsko društvo" in „Narodna šola" v Ljubljani. (Dalje.) XIX. občni zbor Matice Slovenske 5. dan decembra 1883. (Dalje.) Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvar m in rabijo za pleme v okolici imajo svoje mesto in Razglas. Od mnogih strani so se oglasile želje, naj je dalj je primerno število plemenskih kobil. Zrebca, katerega je priporočati za podporo, morala . da pripoznati in licencovati izborna komisija se je v vsakem oziru v okolici izvrstno sposoben za ple-menjenje zaradi svojega plemena ali (sposobnega) rodu pomnožilo število plemenskih kónj, toda ker slavno in z ozirom na pleme tamošnjega kraja c. kr. ministerstvo poljedelstva ne more ustreči želji, Dotične predloge imajo pošiljati izborne komisij da bi stalno povišalo število cesarskih žrebcev, sklenilo po\eljništvu državnega žrebčarskega oddelka je skrbeti še v razsežnejši meri kakor do zdaj o tem da se pomnoži število privatnih žrebcev. ? Omeuj poveljništvo se bode dogovarjalo o njih z organi. katere je poklicalo ministerstvo poljedelstva Sredstvo, ki more bistveno pospeševati dosego tega na sodelovanje pri vseh uredbah , ki se tičejo deželne namena, bilo bi to, da se po nekoliko prenaredé in kar konjereje, in potem bode iskalo odloka pri ministerstvu najbolj moči povsod razširijo naredbe, na podlagi po- poljedelstva. godeb privoljene državne podpore licencovanim privât- Predlogi o podporah, katerih ni priporočala izborna nim žrebcem , kakeršne so uže želah, in katere kažejo uspeh. uvedene po druzih de- komisija, ne bodo se vzprejemali Vsak gospodar žrebca, katerega je po predlogu iz- Ako se zagotovi mnogoletna in vsako leto veča dr- borne komisije ministerstvo poljedelstva potrdilo in bodi žavna pripomoč k troškom za vzdržavanje izvrstnih pri- si gospodar posameznik, občina, ali več osob vkupe, ima vatnih žrebcev, zaupno se bode znatno pomnožilo ste- Se zavezati v pogodbi z državnim žrebčarskim oddelkom, vilo takšnih konjerejcev , ki jih bode volja na mnogo ki jo potrdi ministerstvo poljedelstva, da bode redno vzdr- let se zavezati, da pripravijo, vzdržujejo in upotřeb- žaval in rabil svojega žrebca štiri leta v pleme tudi za Ijajo take žrebce za pleme. Najbolj se ima ozirati pri tem, da se daje podpora tuj 3 kobile. Natančnejša določila o pogojenem upotrebljanji žrebca privatnim žrebcem tako imenovanih mrzlokrvenih 0 strogem izpolnovanji pravil, katera se tičejo izbi rodov, kajti tú je najprej upati, da bodo take žrebce ? primerno vzdržavali menj imoviti in zatorej potrebnejši konjerejci. Ta naredba v povzdigo konjereje bode se podpore kolikor bodo dovoljevali novčni pripomočki, začela izvrševati zaveze ranja, in po katerih se ima ravnati gospodar žrebcev ki je dobil podporo, bodo se za trdno postavila v pogodbi o podpori, ako se sklene ž njim. Ako se strogo izpolnujejo vse po pogodbi prevzete in ? ako je dotični žrebec v dobi, odločeni za uže prihodnje leto po vseh kronovinah tostranske dr- plemenjenje, ubrejil določeno število kobil, o čemer se žavne polovice, ' ---------------------------- _ ( I^VUlVUJVUjV) XA.KJM.-KJJM.M. Y V ^ W ~ ^ ~ ~ ---------7 ----- Koroško, kjer se je proti njej iz- je izkazati, potem vzprejme gospodar žrebčev po mino izimši javil konjerejski odsek, poklican po ministerstvu polje- ]em vsakem letu vseh delstva na sodelovanje kmetijski družbi koroški, rekoč, naj se ne uvede, temveč naj se ravna po starih dotičnh podpornih let državuo pod poro f Prvi podporni obrok bode znašal 100 gold., samo v pravilih, kakor s Koroškim, tako je tudi z Dalmacijo in slučajih posebnega ozira vrednih, utegne biti viši, vendar s Primorjem, kajti v obéh omenjenih deželah, to kažejo nikoli ne bode presezal 150 gld. zdanje okolnosti, vsaj zdaj še ni upati, da bi se vzdržavali privatni žrebci. Pri izvrševanji te naredbe bode se ravnati po tem-le prve letne podpore 100 gold., druga letna podpora 150 gold., tretja 200 gold, in četrta 250 gold. Žrebec, ki je dobil podporo, ne sme se prodajati, dokler ima veljavo podporna pogodba, drugače, kakor z naslednjih treh letih se bode podpora zviševala vsako leto za 50 gold., zatorej bode znašala na podlagi načinu Izborne komisije imajo izmed privatnih žrebcev, ki pri so se privedli na izbiranje, na prošnjo gospodarjev _ poročati le óne žrebce za podporo, o katerih je res po- dovoljenjem ministerstva poljedelstva, katero se je vpre-trebno in želeti, da se v povzdigo konjereje vzdržujejo jelo potem državnega žrebčarskega oddelka. Kdor bi pridelovanjem pitanega hmelja pričelo se je na ravnal temu nasproti, vrniti bi mu bilo poslednjo podporno svoto, ki jo je vzprejel za tega žrebca. Kranjskem še le lansko leto. Največ poskušenj napra Jemljem si čast, da po ukazu slavnega ministerstva vilo se je v okraji kamniškem, in sicer od Mengši "' " " ~ lagovici. Morav poljedelstva 8. dne novembra meseca 1883. 1. št. 12.884, proti Kamniku, Lukovici, B čah in Troj ani. Navesti hočem le nekoliko izgledov naznanjam to glavnemu odboru s prošnjo, naj o tej naredbi poroča družbinim podružnicam, da se same poučé Tako na pr. napravil je France Cerar, posestnik v Bla o nji in da se kar najbolj moči, na daleč in široko govici, hmeljišče 500 kvadrat, sežnjev veliko, nasadil je razglasi. Ljubljani, 23. dné novembra 1883. nad 700 reznikov visok in uže prvo h^elj izrastel je prvo leto tri metre leto dobil je 7 kilogramov česark Za c. kr. deželnega prvosednika: Leveč, posestnik v Mengšu, naredil je blizo 1000 kvadr Chorinsky s. r. sežnjev z 1400 rezniki, hmelj izrastel je jako visoko, 'n dobil je uže prvo leto nad 80 kilogr. česark. Isto tako nasadil je J. Škofic, posestnik v Podpeči, Poskušnje S hmeljarstvom na Kranjskem. lOOO kvadr. sežnjev s 1400 rezniki. Hmelj izrastel je visoko, česarki pa niso popolnem dozoreli, ker je bil hmelj prepozno, to je še le koncem meseca maja saden. r. . , v , . _ , ,.xl ,. - . L- Pirnat, grajščak v Moravčah, napravil je tudi kateri donasa gospodarjem več dobička nego vsaki drugi poskušnjo, katera se je dobro obnesla; isto tako tudi Znano je obče, da se v savinski dolini na spod njem Štajarskem od leta do leta prideljuje več hmelja pridelek. Hmelj se lahko dobro in hitro prodá, in če Frôhlich je letina in cena le srednja, da hmelj na istem prostoru posestnik v Kamniku, Gregor Konšek v Tro gotovo vsaj trikrat več doneska nego pšenica Gospo jani, Janez Petrič v Blagovici itd Razun teh krajev napravile so se poskušnj s pri darji štajarski to dobro znajo, ter so tudi stvar uže delovanjem hmelja tudi na Dolenjskem , in sicer blizo dobro precenili, da začenjajo še slabeje vinograde spre- Radeč. Od Radeč proti Boštanju je jako rodovitna glo- minjati v hmeljišča, tako na primer, v žavski okolici ' ' " --- Tudi po Kranjskem so odličneji gospodarji opazujoči lesnik boka zemlja. V Radečah poskusil je s hmeljem A. Pod hmeljarstvo stajarsko, jeli misliti bil mogoč pridelovat tud na Kranjskem hmelj? Predno zamoremo odgovoriti to jako važno vpra Hmelj izrastel je v prvem letu nad tri metre visoko; nasadil je kakih 500 kvadr. sežnjev ter dobil uže prvo leto pol mernika česark , katere so imele v sebi sanje, vedeti nam je treba, kako podnebje, kako zemljo in kako obdelavanje zahteva hmelj. nebj Hmelj zahteva srednje gorko in dovolj vlažno ob-3. Hudemu vetru podvržene in prevlažne lege niso za ; isto tako škoduje mu tudi gosta megla če tudi dalje traja, mu posebno ne škoduje. Hmelj poganja korenine, ki so tudi po štir Suša 7 dolge torej je glav Pogoj » iri metre da je zemlja dovolj glo- ranogo „lupulina", to je, iste grenke tvarine, po množini katere se ravná dobrota hmelja. Vse te enoletne skušnje kažejo, da imamo mnogo upanja, pridelovati na Kranjskem pravi hmelj. prihodnjem letu, kolikor je pisatelju teh vrstic znano, poskusilo bode s hmeljem pri nas gotovo kakih 30 drugih gospodarjev, o katerih poskušnja bode čez leto dni mogoče natančno poročati. —r. boka. Zemlja, v kateri se nahaja polovica peska, druga polovica pa ilovice in apna, ugaja najbolj hmelju. Nikdar ne sme se pa nahajati v spodnji plasti preobilne mokrote. To so glavni naravni pogoji, katere zahteva hmelj v svojo rast napravi hmeljišč in obdelovanja zemlj za hmelj itd. poročale so uže lanske „Novice" nekoliko obširnej Občni zbor c. k. kmetijske družbe kranjske 21. novembra 1. 1883. (Dalje.) Poročevalec Robič poroča dalje: C. kr. deželna vlada je glavnemu odboru z dopisom od 3. februarija Kranjska dežela ima srednje gorko in precéj vlažno 1883. leta št. 1545 iz poročila popotnega učitelja za obnebje, isto tako se ilovčnato peščene in z haj pri nas mnogo globoke 1882. naznanila njegove nasvete, da se izreče o njih. apnom pomešane zemlje, katera Nasveti zadevajo vpeljavo Cugmajerjevih plugov, dalje tudi v spodnji plasti ni mokrotna. Torej bi uže naprej lahko trdili, da je pri nas mnogo kraj gotovo dobro rodil in takih kraj oddajo holandskega plemenskega bika za ljubljansko bi hmelj močvirje; konečno, da je treba natanko omejiti okraje bilo morda še ve- v deželi za različna goveja plemena. Glavni odbor liko več na Kranjskem, ako bi jih spomladanska in je- izrekel je o tej zadevi svoje mnenje in naznanil c. kr. senska gosta megla vedno ne pokrivala. Predno je pa vsaka taka važna stvar dognana treba v raste je prvi vrsti iskušenj. Strokovnjaki pravijo Kj divj hmelj ti m tud pit u deželni vladi in to : Gledé vpeljave Cugmajerjevih plugov, da se s tem predlogom popolnem strinja in da je v ta namen c. kr. si. vlado naprosil še za leto L884. za državno podporo Ako je to istina, roditi mora pitani hmelj izvrstno na 300 gold. Pri tem naznanilu pa se je tudi omenilo, Kranjskem, kajti divj najdeš povsod dovolj. Po Do- da je glavni odbor uže leta 1869. popolnem ocenil pred lenjskem preraščeno je skoraj vse grmovje z divjim nosti onega pluga, ter ga priporočil na vse strani pa meljem. Tudi tudi nekatere take pluge razdelil podružnicam gorenj odovinsko je dognano, da se je po Dolenj- skim, dolenjskim in notranjskim, da jih poskušajo po odtod skem v prejšnjih časih pridelaval pravi hmelj ; izvira tudi menda imé grajščine „Hmeljnik". Ker se v istih časih za pivo ni še potrebovalo toliko hmelja, družnica za podružnico in si potem takih omislijo. Izrekel pa se je glavni odbor zoper oddajo ho nego landskega plemenskega bika za ljubljanski močvir in J« v sedanjem času, bila je niža in gospodarji ukvar- navedel za to svoje mnenje rečne razloge. Kar se tiče natančnega omejenja okrajev v deželi ako se tudi ne prodá, za vsako vrsto govejih plemen, je to glavni odbor storil kajti jali so se raje z vinsko trtico nego s hmeljem trta daje dobro kapljico, katera se, lahko doma s pridom vporabi, grenki hmeljevi česarki, uže koj, ko so se vpeljale v ta namen državne podpore če se ne prodajo, niso pa za nobeno rabo in je to tudi naznanil c. ministerstvu za poljedelstvo ji Izkušnja uči", pravi star pregovor; vedeti nam je v svojem poročilu od 20. decembra leta 1877., št. 1066 toraj tudi o tej zadevi najprvo, kaj govore izkušnje tem točkam oglasi se k besedi vodja slapské šole R. Dolenc, ter naglaša, da se sicer strinja s predlogom za priporočanje Cugmajerjevega pluga, toda vipavska dolina, kjer je treba globoko orati, ako se hoče skrbeti za dober pridelek, potrebovala bi posebnega pluga, ki se sicer dobi, pa le za drag denar, tako da si ga tamošnji ubožni kmetovalci ne morejo omisliti. Za to predlaga govornik, naj bi kmetijska družba razpisala darilo, katero naj bi se podelilo onemu, ki izdela dober in ne drag plug, ki bi bil pa primeren razmeram vipavske doline. Poročevalec gosp. Robič podpira gosp. Dolenčev predlog in dostavlja, da je ravno v vipavski dolini treba izredno globoko orati za to, da se rastline globoko ura-stejo in se morejo v bran staviti silni burji. Predsednik gosp. baron Wurzbach pritrjuje tudi predlogu gosp. Dolenca, toda opominja, da bode pri eventuelnem razpisu daril treba natanko navesti lastnosti pluga in namene, katerim ima služiti. Na to odgovori gosp. Dolenc, da bode on glavnemu odboru poslal vse dotično za razpis darila potrebno gradivo. K tej točki oglasi se še gosp. Ogulin, kateri tudi pritrjuje predlogu g. Dolenca in omenja, da bode tak plug dobro služil tudi črnomaljskemu okraju, kjer so blizo take razmere, kakor v vipavski dolini. Po tem bil je predlog gosp. Dolenčev sprejet. Poročevalec gosp. Robič omenja dalje lastninskega vprašanja kmetijske družbe na ljubljanski botanični vrt. Deželna sodnija rešila je to vprašanje z odlokom od 24. marca 1883. 1., št. 2111 tako, da en del vrta, namreč stara pare. štev. 159/b, zdaj pare. štev. 158/2, ki meri 665Q sežnjev, ostane last c. kr. kmetijske družbe, se prenese na poseben list z vpisano opombo, da je ta del odločen c. kr. eraru kot botaniški vrt. Daljna zahteva kmetijske družbe odpotena bila je na pravdno pot, katere pa družba ni nastopila, ker ji ni bilo na razpolaganje potrebnih dokazov. Poročevalec gosp. Robič poroča dalje: Odbor zadruge za trgovino z mlekarskimi izdelki poslal je glavnemu odboru svoja pravila s prošnjo, da deluje za pristop k zadrugi. Ta pravila s prospektom vred razglasila so se v „Novicah" št. 23., 24. in 25. tega leta, ker je tudi c. k. ministerstvo za poljedelstvo z razpisom od 27. junija t. 1. štev. 4824 to podvzetje priporočilo, opo-zorjevali pa so se tudi kmetovalci na to podvzetje za čas živinske razstave dne 12., 13. in 14. julija t. 1. in se je tudi popotnemu učitelju dalo nekaj iztisov omenjenih pravil. Konečno naznanja gosp. poročevalec, da je c. kr. kmetiiska družba tej zadrugi pristopila kot ud s svoto 100 gold. Odbornik dr. Pokiukar oglasi se pri tej točki k besedi in poroča, da se je on svoj čas pri osnovanji omenjene zadruge na Dunaji vdeleževal. — Živinoreja postala je, odkar je meja proti Ruski in Rumunski zaprta , še bolj važen del našega gospodarstva, in pričakovati je pri živinoreji še boljšega vspeha po razdelitvi pašnikov. Uže na zadnjem živinskem trgu ljubljanskem prodajala se je goved prav dobro in živinorejci so velijo stržili, ker se goved dobro prodaja na laško stran, pa tudi čez Koroško v nemške dežele; kedar bodejo pa še vožnine na železnicah zadosti znižale, bode pa našim kmetovalcem tudi za prodajo živine pot odprta proti severu in izrekoma na Dunaj. — Sploh se živinoreja tudi za to pri nas bolj priporoča, ker je v njej kmetovalcu zagotovljena dobra prodaja, med tem, ko se žito dobiva od vseh strani po ruski ceni. Okoliščina pa, da živinorejci avstrijski s svojimi mlekarskimi pridelki mnogokrat ne vedó, kam in jih le težko in po nizkih cenah spečavajo, napotila je gospoda grofa Durkheima, ki si je pri zadnji tržaški razstavi pridobil v tej zadevi mnogo skušenj, skupno z več gospodi državnimi poslanci, udi gosposke zbornice in odličnimi poljedelci, sestaviti pravila omenjene trgovinske zadruge, katera se ima v kratkem osnovati, s posebnim namenom, da podpira živinorejce pri prodaji mlekarskih izdelkov. — Ker se bode zadruga pri svojem delovanji ozirala v prvi vrsti na svoje družabnike, sklenil je glavni odbor naše kmetijske družbe pristopiti zadrugi kot ud, zato da potem vsi njeni družabniki morejo vži-vati dobrote one zadruge. — Udje zadruge pa razun posredovanja pri prodaji morejo dobivati od zadruge, ako jej pošiljajo svoje izdelke, tudi še druge koristi, ker zadruga bode vsak poslan jej izdelek, recimo, surovo maslo, natanko preiskala, in onega, ki je blago poslal, natanko podučila, je li izdelek dober ali slab, katere napake ima in kako se odpravijo, da mu več vrže. Tako so si znali razumni in marljivi živinorejci uže zdaj poiskati za svoje mlekarske zadeve dober trg in prodajajo razun sira posebno okusno surovo maslo, katero prodajajo za mnogo boljše cene. Zato govornik živo priporoča živinorejcem domačim in izrekoma udom kmetijske družbe, seči po vsi moči po koristi, katere ponuja nova zadruga. Oseba in veliko vspešno mlekarsko podvzetje grofa Durkheima daje zadosti poroštva za bla-gonosen vspeh tega podvzetja. Po tem priporočilu omenja še društveni predsednik baron Wurzbach, da kmetijska družba zmiraj rada pripomore svojim udom, kakor kaže, ravno omenjen pristop družbe, k občekoristni mlekarski zadrugi, toda z malo svoto 520 gold, letnih doneskov, katere plačujejo udje kmetijske družbe, ne dá se mnogo storiti, upajmo, da nastopijo v tem oziru boljši časi. Tajnika namestnik in blagajnik gosp. Brus poroča potem o računu za 1. 1882. Dohodki so znašali 8432 gold. 34 kr., stroški pa 7446 gold. 47 kr. Ostalo je tedaj v blagajnici 985 gold. 86 kr. Proračun za leto 1884. kaže dohodkov 5283 gold., stroškov pa 5241 gold. 41 kr., tako da bi bilo blagaj-ničnega preostanka 41 gold. 59 kr. Gospod Dežman vpraša, se je li skrbelo v proračunu za stroške izdavanja kmetijskega lista, katero je sklenil lanski občni zbor. Gospod Brus opomni, da zaradi izdavanja lista niso še došla vsa poročila podružnic. V obče pa se porabi za list 400 gold., ki so umeščeni v proračunu za izdavanje „Naznanil" in poročila centralnega odbora. Predsednik baron Wurzbach pravi, da so se nekatere podružnice izjavile za izdavanje, druge pa proti. Tudi ni še rešeno vprašanje, ali bi izhajal list v enem, ali v obeh deželnih jezicih. V obče pa ima priti vprašanje izdavanja lista še v razpravo. Cesarski svetnik gosp. M urnik pravi, da ni treba staviti za list kake svote v proračun, kajti porabi se denar, ki se je doslej izdava} za „Naznanila". Da se udje vpisujejo, to ne zadostuje, treba je tudi plačati letni donesek. Potem se bode izhajalo in plačal se bode tiskar, posebno ako dovoli, kakor se je izrazil gospod Kramar, poljedelsko ministerstvo podporo za kmetijski list. Stroški za list so zavisni od papirja. Za tisoč izvodov na slaběji papir tiskane številke veljá 14 do 15 gold., na boljši 20 gold. Zraven pa je še računiti za razpošiljatev vsake številke 2 do 3 gold. A to veljá le, ako je uredništvo lista brezplačno. Potem se proračun odobri. Premoženje društva znašalo je, kakor nadalje poroča blagajnik, koncem 1882. leta 34.650 gold. Va kr. in se je proti prejšnjemu letu pomanjšalo za 927 gld. 44 kr. vsled kursne diference. * Tudi stan premoženja se odobri brez razgovora in gosp. govornik do meščanskih šol preide se k volitvi odbornikov in tajnika, o kateri smo uže poročali. (Dalje prih.) Djal je, da v p rej s njih postavah sta bila namen in pravno stališče teh šol nejasna m ne natančno določena Novela pa jasno pravi, da vsaka meščanska šola je redna pripravljal Gospodarske izkušnje. Pomočki za pokončavanje miši. niča za učiteljišča in za strok da toraj mora biti pripravljavnica za praktično življenje Na kmetih naj ima ona kmetij s k ki značaj Dalj v mestih pa obrt izreče željo, naj bi se zlasti na Vratislavsko kmetijsko društvo razpisalo je darilo Kranjskem ustanovilo več meščanskih šol, in kot naj- pnpravnejsa kraja 1000 mark za nov način pokončavanja poljskih miši Za to darilo oglasilo se je veljavno 223 prosilcev, kateri so priporočali 17 različnih načinov za pokončavanje naslednji dve resolucij imenuje Ljubljano in Idrijo ker je na teh dveh krajih največ otrok. Zatoraj stavi Te nasvete dejansko poskusiti dobil je nalogo Czampe, kateri je dotične poskušnje delal kon- mernem potu na to deluj misi dr cem meseca septembra v leobšiskem okraji. Konec po- kranjske dežel skušenj pa je bil ta, da se izmed vseh nasvetov ui ne st „Odbor „slov. učit. društ se z m na in dotič ministerial učn menj d db t d dejansko potrdil in ni pripoznalo nobenemu se pokončavanje miši nalezljivi mišji bolezni, zato ker da se darilo 1000 mark Komisija je mnenja, da bi z II m n Odb potrebe vnaši deželi prenared u dalo doseči po hitro morilni, mernem pot 5? 1 m J čit. društv sni korist aj se tako sredstvo vsak čas in povsod dalo rabiti in bi se s tem mogle v Ljublj lasti koristi obrtnijske meščansk čansk ih e šole in Id a hitro in zanesljivo pokončati, predno so se razširile in veliko škode napravile. Komisija je kmetijski družbi priporočila za tak pripomoček, ki bi se dejansko tudi P**- v Radol bi se Gosp. Le vični k izreče k II. resoluciji željo za k t , naj osnovala tudi taka šola, da potrdil, razpisati darilo 2000 mark Gosp. Lap a j ne sicer pravi je ondi za to premalo otrok; gosp. Le vični k pa misli da bližava obrtnijskih krajev Krope, Kamneg Gospodarske novice. Bohinja, Javornika, J * Po koliko jajic znese kokoš kranjskogorske doline zagotovila šoli v Radoljici brezdvomno učeče mladi (Save) in obširne bi meščanski dovolj zlasti kansk časnik: Kokoš ima tem piše ameri- če bi imela ta šola obrtnijski značaj. (Ta misel nikakor jajčniku poprek po 600 jajč ni jih kali, katere se zaporedoma razvijajo in kot jajca na poročevalčeva.) dan prihajajo. Od omenjenih 600 jajic znese kokoš v slaba, in vsakako zasluži 5 da zapisana ostane. Opazka (Dalj prih.) prvem letu 20, v drugem 135, v tretjem 114, vsako slednje leto pa za 20 jajic menj, kakor v prejšnjem letu tako da jih v devetem letu uže ne nese več. To kaže da se ne splača, kokoši rediti dalj kakor k večemu 4 leta ? t Slovenska Matica. Šolske stvari Letno zborovanje društev: „Vdovsko učiteljsko društvo teljsko društvo" u uci- m ; „Slovensko Narodna šola" v Ljubljani. (Dalje.) Y) Po dnevnem redu prišla je zdaj na vrsto razprava : Ali in koliko bo sploh vplivala zadnja šolska novela XIX. občni zbor Matice Slovenske . dan decembra 1883. (Dalje.) letošnjem „letopisu" nahajate, gospoda, nekatere izpremembe. Odbor je namreč sklenil, iz letopisa izključiti vse prestave in kratke beletristiške spise ter sprejemati vanj le učeno-znanstveno pisane slovenske razprave. Poleg tega pa „Matica" nikakor ne misli na naše šolstvo". Gospod Lapaj zanemarjati prekoristnega leposlovja. Izdavala bode posebno zabavno knjižnico, v kateri se bodo ob- ščanske šole, obravnaval je ta predmet v "precej obširnem govoru, iz katerega smo prevideli, da je novelo dobro in natančno preštudiral; izrekel pa je misel, da bo ona zlasti na Kranjskem in Primorskem dosedanje razmere le malo spremenila. Nekoliko koristi vidi pa gospod govornik vendar-le. Najbolj hvalno se ki določuje učne predmete, in gledé realij vodja krške me- javljali izvirni in na slovenski jezik preloženi leposlovni spisi, in začela je to knjižnico letos s Turgenevljimi T c__________„ u : _ ___________ J5 izreče v poudarja, da naj se jemlj to ? kar je učencem mevnej in jimenitnej naju-Za deklice telo- vadba ni več obligatna; gosp. govornik meni, da se bodo one učile takrat ročnih del, kedar bodo dečki telovadili strinjamo se pa vendar popolnem z njegovimi mislimi in besedami, ko pravi zdravstvenem obziru in s Lovčevimi zapiski". Samo ob sebi se razumeva, da prinaša letopis, kakor doslej, poročilo o matičnem delovanji in imenik udov „Matice Slovenske". Odbor se nadja, da bodo gosp. matičarji s to izpremembo zadovoljni in da nahajajo v letošnjem letopisu, obsezajočem 28 tiskanih pol, zadosti njim ugajajočega gradiva. biiMnil Turgenevljeve „Lovčeve Glovackijevo „Floro slovenskih dežel", ako gosp. pisatelj drugo polovico svojega rokopisa kmalu pošlje. Tudi za 1. 1844. se je odbor že za spise pobrinil ter je doslej sklenil izdati: zapiske", II. del, b) letopis, Lanski veliki pedagogičnega stališča je vendar učiteljem, zlasti pa društvo „Narodni dom učiteljicam svetovati, da bodo sem ter u cam privoščili kake telo vad in Dobro omeni dalje tudi gosp. Lapaj tudi dekli- •je je bil sklenil prositi, da izpremeni svoja pra- zbor „Matice Slovenskei: u a med vrsticami šolske novele veje poseben duh, namreč, da ona hoče imeti dobre. vila toliko, da bi sedel v upravnem odboru tega društva tudi zastopnik „Matice Slovenske". dom u Društvo „Narodni je tej želji ustreglo, vsled česar je matičin odbor ne tič šol —---, " drage, in pa prak- nadaljevanji svoje razprave prišel je v svoji seji dne 4. aprila izvolil mojo malenkost za stalnega zastopnika „Matice Slovenske" v upravnem odboru 5? Narodnega doma u Na priporočilo g. Jana Lega, uradnika Musea kra- te zamude popravijo, morala bo biti skrb, nujna skrb ve daroval je visokorodni gosp. čine državnega zbora. Ijevstva Češkega v Pragi, Jan grof Harrach „Matici Slovenski" „biblioteko novo- Gledé gospodarskih vprašanj priznati se mora se- česke poezije", obsezajočo 83 krasno vezanih zvezkov; danji vladi, da je uže mnogo koristnega storila, pa tudi svojemu darilu pa priložil pismo, v katerem javi svojo to, da se sme pričakovati, da se bode vlada tudi vpri največo naklonjenost narodu slovenskemu ter pravi, da hodnje držala svojih dobrih gospodarskih načel, je izbral „z básnického písemnictva (českeho) veškera ^ /«k íli ^ rl^lr^CÉ / TH A vi i nrv\ a i n r\ i* r\ tt n n a Irmi /ya v\ n p /\f Preidem najlipší díla". (To pismo in darovane knjige naštete manjino, najdete, gospoda, v letošnjem letopisu.) strankam in začnem z nemško-ustavaško Razmera večine in manjine pokazala se je do zdaj pri dvakratnem glasovanji: prvo glasovanje po-Nemila smrt nam je to leto marsikaterega matičarjev kazalo je desnici večino 17 glasov, drugo današnje gla-odtegnila. Imena vseh to leto umrših matičarjev mi sovanje pa je pokazalo za desnico večino 31 glasov in niso znana; omeniti si dovoljujem njake: gosp. Jurij Grabrijan, dekan v Vipavi in dolgoletni odbornik „Matice Slovenske", je 1882; gosp. šolski nadzornik J. Šolar, umrl 22. februarja nekatere odlič- to pri čisto strankarskem vprašanji : „je li naj se prične o odgovoru ministerskega predsednika grofa To razgovor umrl 22. junija Taaffe-a na interpelacijo poslanca Wiesenburga. priča j da v združeni levičarji" v novi zbornici gledé šte- 1883; gosp. dr. Stef. Kočevar, dr. Rapoc, notar v So- vila niso postali močneji, kakor pa se tudi ni bati, da štanji, gosp. prof. Iv. Macun, pesnik in Matičin usta- bi postali nevarnejši po svojih programih. — V „zdru- novnik Hašnik, dekan in pisatelj Novak, prošt Sorčič, ženi levici" še zmiraj ni one edinosti v načelih, katera Fr. Remec, slov. pisatelj itd. — Bodi vsem tem zemljica bi bila neobhodna za lahka in ohranjen blag spomin ! močno stranko. V boji so • 1 • • /li • i i f ^ Dne 15. novembra tam zmiraj še zmernejši véliki posestniki in fabrikanti je umrl v Zagrebu dr. Gjuro katera se po pravici sme imenovati konservativni del Daničič, slavni pisatelj in urednik „Rječnika hrvatskoga levice, dalje brezobzirni zagovorniki veliko-nemških na < ili srbskoga". Njegovega pogreba se je udeležil kot za- rodnih načel, in pa tretja najmodreja , med prvo in • - ^ ^ m S-^J « ' « t «t A 1 V t t 1 f ^ m ' m m t stopnik „Matice Slovenke" odbornik prof. Vodušek. drugo plavajoča stranka, katera nima druzega programa, kakor odstraniti sedanjo vlado, vsesti se na njeno mesto in si sploh zopet pridobiti sladkosti večine in vladanja, in Praprotnik. — Ob času otvorjenja češkega narodnega TaMel levice s Clumeckyem na čelu nasprotuje sicer ~ 1 sedanji vladi z vsemi mogočimi in nemogočimi sredstvi, Na Miklošičevi slavnosti v Ljutomeru dne 2. septembra t. 1. zastopala sta „Matico" odbornika gg. Šuklje gledališča v Pragi zastopal je tudi „Matico" gosp. od- na drugi O —- ---------r— %) ----- ji--------------------* ~ «/ — --o---------o--- bornik prof. Pleteršnik, katerega je poslalo dramatično naslanja se deloma bolj na eni, deloma bolj društvo tjakaj kot svojega zastopnika. Ob drugih pri- del svoje stranke, pa varuje si tudi potrebno zvezo s ložnostih izraževala je „Matica Slovenska" svoje sočutje Coroninijevim klubom, toda pri vsem tem varujejo se ali pismeno ali telegrafično. kolovodje tega dela levice skrbno vsakega koraka, ka Delovanje dosedanjega gosp. tajnika ni bilo toliko teri bi jih storil nemogoče uspešno, kakor je odbor pričakoval; zatorej je odbor v prihodnje vladanje. na vzgor za prilično svoji seji dne 19. novembra t. i. sklenil dosedanjemu Rekel sem, da so vsej levici dobra vsaka sredstva gospodu tajniku službo odpovedati ter drugega tajnika v boju zoper sedanjo vlado. Omeniti hočem pri tej pri najeti. liki tudi izstopa (streika) levičarjev iz državnega zbora, Slavna gospoda! To je v glavnih potezah vse, kar o katerem se je zadnji čas mnogo govorilo in pisalo. bi Vam imel o delovanji „Matice Slovenske" v tem letu poročati. Iz tega blagovolite razvideti, da „Matice Slovenske" nje Po mojem prepričanji ni dvomiti, da se bodo levi-je bil na- čarji kuj ali na mnoge načine, kakor so to pokazali odboru ves čas na srci, deloma vlani z izstopom iz pravnega odseka, tu in tam predek da je odbor delal, kolikor je mogel in znal. Ravno ta tudi s pasiviteto v davkarskem odseku, in letos zopet skrb za „Matičin" napredek je tudi povod, da stopa v budgetnem odseku, da bi pa levičarji v resnici anes odbor pred Vas z nasvetom o nekaterih izpre- zapustili državni zbor, to pa se meni zdi ne membah društvenih pravil. teh nasvetih imate pri- verjetno. Ako pa bi se to zgodilo, prepričan sem, ložnost pri in točki svojo sodbo izreči. da Prosim vas, slavna gospoda, da blagovolite to moje bilo to v veliko škodo levičarjev samih. Coroninijevem klubu ni omeniti pomenljivega » poročilo na znanje vzeti. u (Dalje prihodnjič.) večemu to, da po vsem, kar se zdaj kaže, ravno pred sednik klubov, grof Coronini, sam kot deželni glavar go riški ne bode pomenljivo segal v delovanje klubovo da Naši dopisi. Dunaja 11. dec. Politično življenje tukajšnje začelo se je zopet zbirati v državnem zboru. Tam t)ode tedaj morebiti drug poslanec moral prevzeti dejansko vodstvo tega kluba. klubih desnice omeniti moram danes, da ne postanem preobširen, le na kratko. Klub središčini in pa nespremenjena in sme se reči, da, akoravno imata mnogo opravičenih želja in klub desnega središča sta ostala se tedaj plete vse deloma v javnih zborih, deloma v pritožeb, vendar kažeta največo organično mirnost, odsekih in poglavitno pa v klubih. Zato so dogodbe v Bolj živo se giblje v klubu gališkem in še bolj v klubu zbornici večega pomena in ne dvomim, da bom vstregel českem. V prvem videti je močno gibanje zarad važnih marsikomu izmed bralcev „Novic", ako nekoliko na gospodarskih vprašanj izrekoma zarad decentralizacije železnic, tudi sprejem rabinarja dr. Blocha ni se vršil drobno popišem sedanje razmere v državnem zboru. Začenjam pri vladi. tej ne bo treba obširnejšega brez zaprek. českem klubu pa izbudila je izvolitev popisavanja, ker ministri so stari in program imajo stari Mladočeha dr. Ed. Gregrja veliko razburjenost, klub pa tudi način postopanja stari; sme se tedaj na kratko ni hotel Gregrja v svojo sredo in to izrekoma zato reči: da se vlada drži svojih dosedanjih načel in potov. ker je ravno Gregr češki klub pri svoji kandi UCt O O Viaua U.1^1 O V UJ IJL1 IU JLl kr na leto več Za prinašanje na dom v Ljubljani po Naročnina naj se po najcenejši poti poštarskih nakaznic pošilja pod naslovom Blaznikove tiskarne v Ljubljani Vredništvo in opravništvo „Novic Odgovorni vrednik: Alojzij Majer Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani