S
zahtevna,
mmr ■	■ ■ ■	■
zemljisca.!n
občane V novo leto

Občina Moravče
oTî 18. ! ň' v K t! I s; M . n
l'îvM.M I'"«:«:' ti-w.u :• ' >u»Jî:LnV.\f \ 'HrVi^i. lifil.sfV:"'!
. )s-i v,[	i [ ii 1,1 i-H!
I/, s t tlMU I i.iirt •

■Qs^tí«^ :ëiaét m fwnSisTf■ àe
SCEMAH^.
OBČINA MORAVCE
v sodelovanju s Turističnim društvom Moravče in Pihalno godbo prireja
PUSTNO RAJANJE
za vse generacije ki bo v soboto, 21. februarja 2009 ob 9.30. uri
Maske se bodo zbrale na parkirišču ob parku - Trg svobode in v povorki zaokrožile po trgu in parku.
Sledilo bo druženje mask in obiskovalcev ob pustnem pecivu in toplih napitkih.
Vabimo vas, da se udeležite veselega pusta v Moravčah!
OŠ JURIJA VEGE MORAVČE Vegova 38, MORAVČE tel.: 72 31 003
VPIS V PRVI RAZRED ZA ŠOLSKO LETO 2009/2010
Osnovna šola Jurija Vege Moravče vabi k vpisu v prvi razred devetletne šole vse otroke, rojene v letu 2003.
Vpis otrok, ki bodo 1. razred obiskovali v Moravčah, bo potekal na OŠ Jurija Vege v Moravčah v: PETEK, 6.2.2009 od 8.00 do 18.00 SOBOTO, 7.2.2009 od 8.00 do 12.00
Vpis otrok, ki bodo 1. razred obiskovali na POŠ Vrhpolje, bo potekal na POŠ Vrhpolje v: SOBOTO, 7.2.2009 od 8.00 do 12.00
V petek, 6.2.2009, bo v 1. razredu matične šole tudi »Dan odprtih vrat« in sicer od 8.00 do 11.40. Starši in otroci, vljudno vabljeni!
UČENCI 9. RAZREDA, SPOŠTOVANI STARŠI!
Radi bi vas obvestili, da bo v petek, 13.2., in v soboto, 14.2.2009, na srednjih šolah INFORMATIVNI DAN. Želimo, da boste izvedeli čim več koristnih informacij za lažjo poklicno odločitev.
Spoštovane bralke in bralci!
Pred vami je nova, prva letošnja šteoilka Novic. Takoj boste ugotovili, da je tudi po nas udarila kriza. Razen ovitka, bodo vse notranje strani črno-bele. To je pač eden izmed varčevalnih ukrepov. Iskreno upam, da to ne bo vplivalo na branost glasila. Tisti, ki ga prebirate na spletnih straneh, pa ga boste še naprej v barvah.
Iz pogovora z županom boste razbrali, da vse le ni tako črno. Proračun občine za tekoče leto bo kljub krizi višji za 6%. Čeprav je večina njegove porabe določena že v naprej, bodo sredstva namenjena za investiranje višja za 2%. Menim, da moramo, kljub številnim slabim napovedim, z realnim upanjem in optimizmom gledati naprej. Navsezadnje Slovenija še uradno ni v recesiji in ni nujno, da sploh bo.
Polemiko, kije zajela skoraj vso moravško javnost in se nanaša na komunalno dejavnost, poskušamo pojasniti z razgovorom z direktorjem JKP Prodnik. Pokazalo se je, da je dejavnost veliko bolj kompleksna in komplicirana kot se zdi na prvi pogled. Slovenska zakonodaja je morala slediti evropski. Skrb za okolje postaja vse širša prioriteta. Odlaganje odpadkov, poraba vode, urejena kanalizacija in čistilne naprave bodo vse bolj regulirane in dražje. Zato je treba razumeti tendenco, da so stroški uporabnikov direktno povezani z njihovo porabo. Le tako bo namreč možno zmanjšati kvarni vpliv na okolje.
Prihajajoči mesec je mesec kulture. Če boste preleteli članke, ki so v tej številki na kakršen koli način povezani s kulturo, boste ugotovili, da je ta dejavnost pri nas zelo bogata. Marsikateri večji kraj je ne dosega. Pa ne gre samo za količino. Nastopa Ode in pihalne godbe na novoletnem koncertu sta bila res enkratno doživetje.
Vsem našim bralkam in bralcem čestitamo ob Slovenskem kulturnem prazniku!
Odgovorni urednik
Naslednja številka izide 27. februarja 2009. Vaše prispevke pričakujemo do 11. februarja.
Novice iz Moravške doline
Januar 2009, Letnik X, Številka 1.
Novice iz Moravške doline je informativno glasilo občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. Izhaja predvidoma desetkrat letno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Sedež in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, tel 7231229. Izdajateljski svet: Martin Rebolj (predsednik), Franc Kmetič, Roman Cerar, Stanislav Ravnikar, Roman Novak, Janez Vidic. E-poštni naslov moravske.novice@moravce.si. Odgovorni urednik: Edo Veselko, namestnica odgovornega urednika: Vojka Rebolj. Uredniški odbor: Marko Kladnik, Edo Veselko,Tanja Ravnikar, Maja Hren, Janez Virk, Vojka Rebolj, Nevenka Marolt, Jana Konček Cigula, Nada Mlinarič. Novice iz Moravške doline so vpisane v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374. Priprava za tisk: Studio L.A. Andrej Lombar s.p.. Tisk: Tiskarna Januš. Naklada 1550 izvodov.
Seznam uradnih ur institucij in organizacij v občini Moravče
KARITAS	prvi in tretji ČET v mes: 17.45 - 18.45
RDEČI KRIŽ Tel: 031/291-564	prvi PON v mes.: 17 - 19
ŽUPNJSKI URAD Tel: 7231-055	PON in PET: 9 - 10; 16 - 18
OBČINA MORAVČE Tel: 7321-044; Faks: 7231-035	PON: 8 - 12; 13 - 15 SRE: 8 - 12; 13 - 17 PET: 8 - 13
BANKA Tel: 7231-017	PON - PET: 8 - 11; 14.30 - 18
POŠTA Tel: 7296-510	PON - PET: 8 - 9.30; 10 - 15.30; 16 - 18 SOB: 8 - 12
POLICIJSKA PISARNA	PON: 16 - 18, PET: 8 - 10 zad. NED v mes: 8 - 10
OŠ JURIJA VEGE Tel: 7231-003, 7231-210	PON - PET: 7 - 15 inforrmacije tudi na: www.osmoravce.si
VRTEC Tel: 7231-227	PON - PET: 7 - 15
POŠ VRHPOLJE Tel: 7231-233	PON - PET: 7 - 15
KNJIŽNICA Tel: 7231-359	PON, ČET: 14 - 19 TOR: 11 - 16
GASILSKA ZVEZA MORAVČE Tel: 7231-234	24-urna dežurna služba na tel 112
Zavod za gozdove, revir Moravče Tel: 7231-040, 041/657-223	TOR 7 - 11
Info oddaja o občini na ATV	SRE 20.00 ČET 21.00
LEKARNA Tel: 7232-780	PON: 12 - 19 TOR, SRE, PET: 7.30 - 14 ČET: 13- 19 prva SOB. v mes.: 8 - 12
ZDRAVSTVENI DOM 1	
AMB. SPL. MED. Tel: 7231-008	PON in ČET: 13 - 19, sprejem do 18 TOR, SRE in PET: 7 - 13
AMB. ZA OTROKE IN MLADINO Tel: 7232-943 tel. patron. sl.: 7232-944	PON: 13 - 19 SRE: 7 - 10.30 amb. za bolne; 10.30 - 13 posvet PET: 7 - 8 amb; 8 - 11 sistem.; 11 - 13 amb
DIAG. LAB.	PON: 13 - 18, TOR: 9 - 12 SRE, PET: 7 - 12
ZOBNA AMB. Tel: 7231-150	PON, ČET: 13 - 19.30 TOR, SRE, PET: 7 - 13.30
ZOBNA AMB ZA OTROKE Tel: 7232-750	PON, SRE: 7 - 14 TOR, ČET: 13 - 19 PET: 7 - 13.30
	
januar 200^ HM	
Pogovor z županom Martinom Reboljem
Investicije v občini se ne bodo zmanjšale
Smo pred prvo razpravo o občinskem proračunu za leto 2009. Se vam zdi, da zamujamo?
Ne, nič ni zamujenega. Mogoče smo letos malo previdnejši, saj se veliko govori o finančni krizi in celo recesiji.
Po uradni metodologiji Slovenija še ni v recesiji, po napovedih iz Bruslja pa obstaja možnost, da se ji celo izogne. Kakšne prihodke planirate v letošnji proračun?
Z zmernim optimizmom lahko povem, da bo, kljub vsem dvomom, letošnji proračun za 6,6 % višji od lanskega. Prihodki naj bi tako znašali malenkost več kot 3,7 milijona evrov. Glavnino, skoraj 3,1 milijona, predstavljajo davčni prihodki. Od tega je prenos dohodnine s strani države 2,77 milijona, 310 tisoč pa prispevajo davki od premoženja in davki na blago in storitve. Kako pa je s kapitalskimi prihodki. Vemo, da v preteklem letu niso bili realizirani? Res je. Zato obstaja vrsta razlogov. Pri prodaji stanovanj so, po opravljenih cenitvah, nekateri interesenti odstopili od nameravanih odkupov. Pri prodaji zemljišč pa so razlogi v nedokončanih postopkih geodetskih izmer, nedokončani komunalni infrastrukturi in odstopih kupcev od nameravanih nakupov. Menimo, da smo nekatere vzroke za manjšo prodajo občinskega premoženja odpravili in je planirana višina prihodkov 155 tisoč realna.
Ali je še kakšen priliv, ki bistveno prispeva k prihodkom proračuna?
Da, to so še transferni prihodki s strani države, ki pomenijo finančno izravnavo in posebna sredstva za izgradnjo cest in vodovodov v skupnem znesku 226 tisoč evrov. Kako pa z odhodki?
Prepričan sem, da večina občanov ve, da je velik del odhodkov proračuna razdeljen že na osnovi predpisov in obveznosti občine. Tu izbire ali možnosti odločanja pravzaprav ni. Poudariti pa želim, da sem na postavkah, kjer kot župan imam določen vpliv, vztrajal na razumnem zmanjšanju postavk (pokroviteljstva občine, pravni stroški, občinske prireditve, občinsko glasilo, itd). Iskreno upam, da bodo občani in predvsem društva to razumeli.
Pri pregledu plana proračuna nas je, še posebej v teh dneh, ko celo na ravni države vsaj simbolično zmanjšujejo svoje plače funkcionarji in poslanci, zmotilo povečanje plač občinske uprave. Ali to ne pomeni, da se z davkoplačevalskim denarjem ravna neracionalno?
Indeks porasta res kaže na to. Rad bi pa poudaril, da je višina nekaterih izdatkov, kot so sejnine in kompenzacije funkcionarjem, določene z državnimi odločitvami. Res pa je tudi, da smo doslej dva pripravnika redno zaposlili, kar ima seveda pri majhnem števili zaposlenih, velik vpliv. Tudi stalna odsotnost zaposlenega, pri tako majhnem kolektivu, veliko pomeni. Na odhodkovni strani pa je razveseljiv podatek, da se sredstva za promet, infrastrukturo in komunikacije ne bodo zmanjšala?
Drži. Ta sredstva so za slaba dva odstotka celo višja od tistih v letu 2008 in znašajo skoraj 1,080 milijona evrov. Tukaj se lepo vidi, da je praktično 70% porabe proračuna že v naprej določeno z zakonskimi obve-
znostmi (šola, vrtec, zdravstvo, sociala, varovanje okolja, kultura) in nam za vlaganje ostane slabih 30%. Gre za vrsto investicij v ceste, javno razsvetljavo, vodovod in kanalizacijo. Kaj pa , tako imenovani, »veliki« projekti? Še naprej intenzivno delamo na gradnji knjižnice in pripravi pridobivanja zemljišč in dokumentacije za šolo in vrtec na Vrhpoljah. Znatna sredstva namenjamo v izdelavo občinskega prostorskega načrta in občinskega podrobnega prostorskega načrta za moravško
obvoznico. Realizacijo obeh pričakujemo do konca letošnjega leta.
G. župan, občinskemu glasilu ste sredstva za leto 2009 močno znižali. Se vam zdi to smotrno?
To je pač eden od varčevalnih ukrepov. Tudi v drugih, bogatejših, občinah berejo glasila v črno belem tisku in menim, da smo naredili napako, da smo v letu 2006 prešli na barvni tisk.
EV
Stane Ravnikar
Podžupan občine Moravče
Za nami so božični in novoletni prazniki. To je čas, ko pozabimo na vsakdanje skrbi, ko si vzamemo čas, za sorodnike, prijatelje in znance, se ozremo na preteklo leto, ter naredimo inventuro zastavljenih ciljev in izpolnjenih želja in upov. Mnogi smo imeli letos precej daljši počitek zaradi krize, ki se vse bolj zajeda v vse pore življenja. Mnoga podjetja so predčasno zaradi pomanjkanja naročil ustavila proizvodnjo, kar je seveda poslabšalo razpoloženje, kljub daljšemu dopustu, mnogih občank in občanov. Občanke in občani so zaskrbljeni zaradi napovedi o odpuščanju in krajšanju delovnega časa, kar posledično pomeni, tudi nižje prihodke in slabšanje kvalitete življenja. V koaliciji LDS, SD in SDS smo zadovoljni z opravljenimi deli v preteklem letu, zaradi katerih, smo marsikomu olajšali pot v službo in šolo, ter na drugih področjih komunalne urejenosti. So pa tudi nekatere neopravljene zadeve pri katerih si želimo, da bi se hitreje odvijale,
žal pa nanje nimamo neposrednega vpliva, kot je izgradnja trgovine.
Zelo intenzivni delamo na pripravi osnutka plana proračuna občine Moravče za leto 2009. Zavedamo se, zaostrenih razmer in negotovih časov, ki so pred nami, zato je naša odgovornost do občank in občanov še toliko večja, da z z^elo omejenimi sredstvi, ki so na voljo, čim bolj gospodarno ravnamo. V zadnjem obdobju potekajo delavnice, kjer družba Locus ob sodelovanju župana predstavlja občinski prostorski načrt. Namen teh delavnic je, da se pridobi čim več idej in pobud, ureditve prostorskega razvoja občine. Pomembno je planiranje primernih območij v občini, kjer bi lahko posamezni gospodarski subjekti gradili in izvajali razne dejavnosti, kar bi pripomoglo k odpiranju, večjega števila delovnih mest, za naše občanke in občane. Potrebno je tudi pospešiti razvoj turizma, ki kljub lepo ohranjeni naravi in mnogim kulturnim zanimivostim, ni na taki stopnji, da bi lahko gostu ponudili razne kulinarične specialitete, ki jih znajo pripraviti naše občanke, kar so že večkrat dokazale na raznih prireditvah. Prav tako je veliko pomanjkanje nastanitvenih kapacitet, kjer bi gostje prespali in preživeli dopust.
Pomembno je, da čim več naših občank in občanov sodeluje pri oblikovanju občinskih prostorskih načrtov, da s svojimi idejami pripomorejo k hitrejšemu in uspešnemu razvoju naše občine.
Vstopili smo v leto, za katerega največji finančni in gospodarski strokovnjaki ne upajo s sigurnostjo napovedati, kaj bo prineslo. Gotovo je, da bo na tisoče ljudi ostalo brez dela. Kako omogočiti kolikor toliko normalno življenje tej armadi nezaposlenih, so mnenja zelo različna. Tudi načini, kako se države krize lotevajo, so različni. Kaj je pravilna odločitev, bo pokazal čas, zagotovo pa tista, ki bo ohranila gospodarstvo za ponovni zagon.
Po zagotovilih župana je občina Moravče leto zaključila uspešno. Zavedajoč se resnosti položaja, je predlog proračuna, ki je v sprejemanju, varčevalno naravnan,
SOCIALNI

kar pa ne pomeni, da ne bi nadaljevali vseh pomembnih investicij.
Vsem občanom čestitamo ob slovenskem kulturnem prazniku!
OOSD Moravče
V začetku novega leta smo polni novih idej in načrtov, kaj vse bomo naredili v tem letu. Pa kaj, ko ima občina letos ta problem, da se je razbohotila svetovna recesija, občani pa tudi nasprotujejo občinskim projektom, zato spet zamujamo pri uresničevanju predvolilnih obljub. Takšni so komentarji našega župana. Ali pa je to le izgovor za to, da so se v preteklih »dveh bogatih letih« odločali za napačne občinske projekte?
Namesto povezovanja, je vodstvo občine delilo občane na naše in vaše. Projekti, ki so bili v preteklosti zastavljeni, so jih vladajoči občinski veljaki prekinili, ker to niso bili njihovi projekti. Ljudi, ki imajo znanje in izkušnje, so medijsko očrnili in odstranili ter nastavili svoje, pa naj stane, kolikor hoče, pri tem pa tudi ni pomembna ustrezna izobrazba. Ob finančno tako bogatih dveh letih občani žal niso, razen nekaj kilometrov asfalta in nekaj vodovoda, bili deležni tega bogastva občinskega proračuna, saj je bilo pomembno, da si »naš«. Veliko denarja je bilo potrebno dati za razna pravna mnenja in odvetniške storitve, da bo vse »zakonito«. Seveda, sodni mlini meljejo bolj počasi in težko je reči, kakšni bodo končni rezultati in koliko bo to stalo občino oziroma dav-
N.SĚ
Nava SSovenUa
KrítčansicoUiHlsíiastrmika
koplačevalce. Morda bo moral vso to samovoljo župana nekdo plačevati v naslednjem mandatu. Da vse delamo »zakonito in pošteno«, se vidi tudi v
tem, da stranka SD, kateri pripada g. župan, že eno leto nima zakonitega predstavnika v nadzornem svetu občine. Ali smo res prišli tako daleč, da je potrebno v to politiko vključiti tudi humanitarne organizacije, kot sta Rdeči križ in Karitas, ki bi morala, po mnenju županovega svetovalca Vir-ka, podpirati brezglavo politiko župana? Ali ni morda župan, še kot občinski svetnik, podpiral gradnjo doma pod okriljem Karitasa in je takoj, ko je prišel na oblast, naredil vse, da se ta projekt ne bi uresničil? Začel je z aktivnostmi za »svoj« dom. In ko je stvar obstala na mrtvi točki, naj pa humanitarne organizacije pomagajo reševati predvolilne obljube. Glede na predvideno ceno postelje v profitnem domu za ostarele, pa si bodo le-te lahko privoščili samo tisti z najboljšimi pokojninami, ki pa ji v Moravčah ni ravno veliko.
OO NSi Moravče
Čas nam neusmiljeno teče dalje. Za letošnje leto je nekje v sredini leta napovedano, da se bodo posledice finančne krize najbolj čutile. V SLS verjamemo, da bomo s pravimi, predvsem pa pravočasnimi ukrepi, ki jih je potrebno sprejeti, te posledice minimalne. Seveda pa je potrebno varčevati pri vseh izdatkih, ki niso najbolj nujno potrebni in nameniti več energije gospodarstvu, kajti če gospodarstvo ne bo močno in učinkovito, se nam slabo piše. Država bo morala vložiti veliko napora v gospodarstvo, kot tudi kmetijstvo in s tem ohraniti delovna mesta in zagotoviti, da ne pride do prevelikega odpuščanja. SLS je in bo podpirala vsako pobudo, ki bo dobra za premagovanje krize.. Optimizma nikakor ni treba prehitro vreči čez ramo, treba ga je dahniti naprej, tako menimo v SLS. V tem letu na občinski ravni v OO SLS pričakujemo,da se bodo uresničile dolgoletne sanje vseh nas, da bo končno stekla gradnja doma za starejše občane in da izgradnja doma ne bo le služila vsakokratni predvolilni temi Po zagotovilu župana, sedaj ni nobenih ovir več, da ta dom koncesionar ne bi začel graditi in to pričakujemo čim prej. Tako, da naj bi v jesenskem času dom začel obratovati. Razveselila nas je tudi novica v novoletnem nagovoru
župana, da bo takoj v začetku leta odprt še en oddelek za otroško varstvo. S tem bi se v
veliki meri zmanjšale slovenska ljudska stranka
stiske staršev, ki so na
čakalni vrsti za oddajo
svojega otroka v organizirano varstvo. Tako potezo župana v celoti pozdravljamo. Pričakujemo pa tudi, da se bi na Vrhpo-ljah hitro pristopilo k gradnji osnovne šole in pa, kot je bilo večkrat poudarjeno, tudi oddelku otroškega varstva. Glede na finančno krizo, ki naj bi jo najbolj čutili v sredini leta v OO SLS pričakujemo, da se občinski proračun čim hitreje sprejme in se investicije, ki so v teku čim prej nadaljujejo. Kot je zapisano, optimizem v letošnjem letu, pa tudi dobro sodelovanje vseh, ne bo odveč. Za lažjo prebroditev krize, pa bi bilo potrebno, da občinski svet strni svoje vrste. Bliža se nam kulturni praznik 8. februar. Ob tem dnevu želimo, da ne pozabimo naših velikih kulturnih velikanov ter s tem ohranjamo našo identiteto.
OO SLS MORAVČE
Prazniki so za nami. Priče smo zelo intenzivnemu dogajanju na političnem področju. Politične stranke se zavedajo resnosti trenutne neugodne situacije. Mnogi mislimo, da bi bilo potrebno hitreje sprejemati ukrepe, ki bi olajšali finančno in gospodarsko situacijo ter poslovanje podjetij.
Pričeli so se tudi kandidacijski postopki za evropske poslance. Po zadnjem zasedanju in glasovanju v evropskem parlamentu, je ta odločitev še posebej pomembna. Kljub nenehnemu zavzemanju nekaterih evropskih poslancev iz Slovenije za družinske vrednote in pomen družine, so vsi poslanci , ki se deklarirajo kot poslanci desnice, glasovali za podaljšanje delovnega časa na 65 ur, kar bi seveda negativno vplivalo na družinsko
LDS
življenje. Odsotnost staršev in ločenost od družine, g bi se povečala za več kot g polovico, kar bi povečalo = odtujenost med družinskimi člani. Pomembno je tudi zdravje zaposlenih, kajti pri takih delovnih obremenitvah in brez zadostnega počitka, bi se počutje zaposlenih zelo poslabšalo. V občinskem odboru LDS Moravče takih poslancev, ki se zavzemajo za tako drastično povečanje ločenosti staršev od otrok ter tako povečane obremenitve zaposlenih gotovo ne bomo podprli, to pa svetujemo tudi ostalim občankam in občanom..
OO LDS Moravče
Komunalna dejavnost postaja vse bolj zahtevna
Pogovor z direktorjem JKP Prodnik
V	zadnjih mesecih je bilo veliko polemike okoli odlaganja odpadkov, še zlasti kar zadeva cene, ekološke otoke, praznjenje greznic, ipd. Ker je bilo tudi veliko različnih mnenj, smo se odpravili na pogovor tja, kjer pravzaprav največ vedo, torej v JKP Prodnik k direktorju Marku Faturju.
G. direktor, kje je »izvirni greh«, da so se zgodile vse te spremembe, ki so povezane z odlaganjem odpadkov?
Deponija v Dobu je bila že dolgo problematična. Leta 1998 je bilo izdano gradbeno dovoljenje za sanacijo. Predvideno je bilo, da se zapre konec 2003. Leta 2000 so se občine odločile za širitev deponije tako, da bi obratovanje podaljšali za 15 let. Pridobljeno je bilo dovoljenje do 31.10. 2007. Zaradi spremembe predpisov smo uporabo deponije podaljšali še do konca 2008, ko je fizično zmanjkalo prostora. Naj poudarim, da smo se sicer trudili za širitev deponije, pridobili vsa potrebna zemljišča in soglasja razen okoljevarstvenega dovoljenja. Občine so morale najti novo rešitev. Sklenjena je bila pogodba s celjskim odlagališčem, ki je najbližje in ima vsa potrebna dovoljenja. Cena odlaganja je takoj poskočila iz 30 na 135 evrov na tono.
Kakšno vlogo igra pri tem država?
Politika države na tem področju je opredeljena v posebnem dokumentu, ki predvideva organizacijo večjih regijskih odlagališč. To je v skladu z direktivo EU, ki pri tem upošteva višje standarde in ekonomijo obsega. Jasno pa je, da višji standardi pomenijo tudi višje cene. Kljub sprejetemu planu se le-ta realizira prepočasi. Trenutno je edino odlagališče, ki ustreza vsem standardom v Celju. Naše področje bo pokrito z deponijo v Ljubljani, ki bi morala biti končana do leta 2011. Tam je predvidena celovita predelava in končna dispozicija, tako da bo ostanka le še 20%.
Ali nam lahko razložite strukturo cene, ki jo plačujemo občani?
75% predstavljajo stroški prevozov in deponiranja, 25% pa so stroški JKP Prodnik, ki obsegajo pobiranje in odvoz, dvakrat letno zbiranje in odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov, kompleten sistem ekoloških otokov, obratovanje zbirnega centra za odpadke, kjer lahko občani dodatno brezplačno odlagajo tudi sami kosovne odpadke. Naj poudarim, da je imel Prodnik, do zadnje spremembe, najnižje cene in so tako tudi občani naših petih občin plačevali najnižje cene.
Od 1. januarja letos plačujemo odvoz že po višjih cenah. Kako to, da so cene po različnih občinah različne?
Oblikovanje cen je precej komplicirano. JKP Prodnik skrbi za odvoz odpadkov gospodinjstev in gospodarstva (razen iz restavracij, menz, gostiln itd., ki imajo poseben režim). Cene za gospodarstvo so višje od tistih za gospodinjstva. To pomeni, da del stroškov drugih pokriva višja cena za prve.
V	gospodarsko razvitejših občinah je torej »subvencija« gospodinjstev višja. Na stroške vpliva tudi gostota pose-
ljenosti. Stroški pobiranja v mestih se seveda razlikujejo od stroškov v ruralnem okolju. Ljudje običajno menijo, da se s prerazporeditvijo smeti v ekološke otoke, količina odpadkov zmanjša. To seveda ne drži, saj so le locirani drugod in je za njih ravno tako potrebno poskrbeti. Na ceno vpliva tudi ločeno zbiranje komunalnih in bio odpadkov. To opravljamo v občinah Domžale, Trzin in Mengeš, medtem ko tega ne delamo v Lukovici in Moravčah, kjer prebivalci bio odpadke odlagajo v kompostnike. Da bi omogočili čim nižje stroške smo poskrbeli tudi za različne velikosti kontejnerjev. Najmanjši 80 litrski je minimum, ki še omogoča strojno pobiranje. Potem pa obstaja še cela vrsta različnih velikosti (120, 140, 240, 360, ...). Novi kontejnerji, ki smo jih pred kratkim razdelili so opremljeni s čipi. Njihova uporaba bo omogočila določene popuste tistim, ki ne bodo oddajali smeti vsak teden. Ne morete pa pričakovati, da bo popust linearen, saj je kljub temu potrebno pokrivati fiksne stroške poslovanja.
Ali čipi omogočajo tudi kontrolo odloženih odpadkov?
Ne, ti čipi so namenjeni identifikaciji kontejnerja oz. lastnika. Sedaj poteka študija o možnih tarifnih sistemih, ki bi v večji meri upoštevala število oddaj in tako upoštevala delne popuste. Sistem tehtanja za stroko ni sprejemljiv. Študija bo končana do konca februarja, v letu 2010 pa bomo začeli s postopno implementacijo. Najprej pol do enega leta v eni občini, nato pa prenos v druge. Opravka imamo z 12 tisoč uporabniki in ne sme prihajati do napak.
Kam pa se odvaja republiška taksa za deponiranje odpadkov?
Do sedaj je šla v občinski proračun in je bila namenjena za sanacijo deponij, ekološke otoke, vzpostavitev centra za ravnanje z odpadki. Sedaj jo pobiramo mi, nakazujemo v Simbio, ta pa občinam, ki so se zavezale, da bodo denar plasirale v projekt Ljubljana 2011. Gre 140 milijonsko investicijo.
Ali »odkup« odpadkov s strani pooblaščenih zbiralcev prinaša JKP Prodnik kakšne prihodke?
To je urejeno podobno kot drugod v EU. 90% zbranega papirja oddajamo v Papirnico Količevo za minimalno kompenzacijo. Trenutno so tam precejšnje težave, saj je proizvodnja zmanjšana in nimamo kam s papirjem. 10% ga oddamo v Slopak, kamor gre tudi vsa steklena in PVC embalaža. Za to ne dobimo nič, v preteklosti pa smo celo morali plačati.
Pri vodarini občani plačujemo tudi vodno povračilo in republiško takso za obremenjevanje vod. Kam v resnici gre ta denar?
Prvo je taksa državi. Gre za neke vrste koncesijsko dajatev. Sredstva gredo v integralni državni proračun in se kar izgubijo. Druga pa ima podobno funkcijo kot taksa za deponiranje odpadkov. Taksa bremeni onesnaževalca in je tudi odvisna od tega do kakšne stopnje vodo očistimo. Do pred kratkim je bila določena kot povprečna vrednost za celotno občino. Zadnje čase pa tisti, ki imajo kanalizacijo plačujejo manj.
Precej polemika je povzročila tudi nova storitev tj. obvezno praznjenje greznic. Govori so o
zelo visokih cenah, ki bodo močno obremenile družinske proračune. Ali to drži?
Najprej naj poudarim, da te odpadne vode predstavljajo v Sloveniji velik problem. Večina greznic ni grajena po prepisih. Čiščenja potekajo tako, da se do treh četrtin črpa prvi prekat in nato še delno drugi. Četrtino puščamo zato, da ostanejo v greznicah mikro organizmi, ki omogočajo razpadanje in razkrajanje gošče. Ceno pa sestavljata črpanje in odvoz, ki znaša 33 evrov in čiščenje na čistilni napravi, ki je predstavlja dodatnih 10 evrov na kubični meter. Pri povprečnem gospodinjstvu se tako načrpa približno 3 m3, kar znaša 129 evrov oz. 32,25 evra na leto oz. 2,7 evra na mesec. Pri povprečni porabi vode 18 m3 na mesec je torej strošek le 15 centov na m3. To pa zagotovo ni pretirana cena. Sicer pa bodo morali po letu 2017 vsi, ki ne bodo priklopljeni na javno kanalizacijo, preiti na male čistilne naprave.
Očitno dobro poznate to problematiko. Kako se bodo zadeve odvijale v prihodnost?
Da, s to dejavnostjo se ukvarjam že 13 let. Dosežen je znaten napredek, ki ga najprej opazimo pri zakonodaji. Članstvo v EU je pozitivno vplivalo na pospešeno spreminjanje zakonodaje. Po drugi strani pa se kaže napredek v razmišljanju ljudi. Gre za ekološko osveščenost in vpliv visokih cen. Politika v EU ja taka, da onesnaževalec mora plačati vse stroške, ki jih povzroča. Čim bolj je opazna direktna povezava med ceno in porabo, tem boljši so učinki. Zaradi omejenih sredstev nikoli ne naredimo dovolj za okolje. Toda vedno moramo paziti, da ne popustimo, da ne izgubimo tempa.
EV
Predlagajte dobitnike občinskih priznanj
Na podlagi 17. člena Statuta Občine Moravče in 10. člena Pravilnika o priznanjih Občine Moravče vabimo vse občane Moravč, društva, podjetja, zavode, da do vključno
petka, 13. februarja 2009, do 12. ure pošljete na naslov Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče svoje PREDLOGE ZA DODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ za:
•	ČASTNEGA OBČANA,
•	PLAKETO OBČINE,
•	PRIZNANJE OBČINE.
Naziv častnega občana Občine Moravče se podeli posamezniku, ki doseže pomembnejše trajne uspehe na gospodarskem, znanstvenem, umetniškem, kulturnem, športnem, vzgojno-izobraževalnem in humanitarnem področju.
Plaketo občine se podeli posameznikom, organizacijam in skupnostim v občini, prijateljskim mestom in podjetjem, organizacijam in posameznikom iz tujine, ki s posebnimi prizadevanji in uspehi na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti in drugih področjih dela pomembno prispevajo h gospodarskemu in političnemu razvoju občine in k razvijanju družbenih dejavnosti ter medsebojnih prijateljskih odnosov.
Priznanja lahko dobijo posamezniki, skupine, organizacije in skupnosti, podjetja, društva, zavodi in druge pravne osebe, kakor tudi posamezniki, ki niso občani Moravč, so pa bili rojeni na območju občine, ali so živeli določen čas v občini in so s svojim delovanjem in dosežki bistveno prispevali k ugledu občine.
Predlogi za podelitev priznanj morajo vsebovati naslednje podatke:
1.	podatke o predlagatelju,
2.	vrsto predlaganega priznanja občine,
3.	podatke o predlaganem prejemniku priznanja,
4.	obrazložitev k predlogu,
5.	dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi.
6.	predlagatelj mora pridobiti pisno soglasje prejemnika občinskega priznanja iz katerega izhaja, da se prejemnik strinja s prejemom priznanja in da se bo udeležil podelitve, ki bo na proslavi ob občinskem prazniku.
Priznanja bodo predvidoma podeljena ob občinskem prazniku.
Morebitna dodatna pojasnila lahko dobite pri Nuški Jerman Ben Amor na telefonski št.: 723-10-44 int. 106.
Poročilo z 20. seje OS
Povišanje nadomestil za stavbna zemljišča in davka na premoženje
Po tem, ko so, z nekaterimi pripombami, potrdili zapisnik prejšnje seje, so se svetniki posvetili vprašanju povečanja vrednosti točk za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, nezazidanega stavbnega zemljišča in povprečne gradbene cene za leto 2009. Občinski odlok namreč določa, da višino omenjenih davščin, na predlog župana, določi občinski svet do konca leta za naslednje leto. Tako sta se nadomestili povišali za 5,3%. Za toliko so se namreč zvišali življenjski stroški. Nadomestilo za pozidano stavno zemljišče tako znaša 0,00173 €/m2, za nepozidano stavbo zemljišče pa 0,07231 €/m2. Za zvišanje povprečne gradbene cene pa so vzeli kot kriterij indeks dviga povprečne gradbene cene stanovanjske gradnje. Povišanje torej znaša 4,77%, to je 904,34€/m2 in je osnova za izračun davka na premoženje občanov. Nove izhodiščne vrednosti se uporabljajo od 1. januarja letos.
Precej pozornosti so svetniki posvetili drugemu rebalansu občinskega proračuna. Razlogi za spremembo oziroma uskladitev proračuna so predvsem na prihod-
kovni strani. Načrtovani prihodki bodo zaradi nižjih prilivov iz naslova manjše prodaje občinskih stanovanj in zemljišč, komunalnih prispevkov in davka od prometa nepremičnin. Vzroki za upad so različni: od višine cen pri prodaji stanovanj in ponekod tudi zemljišč, nedokončanih postopkov pri odmeri zemljišč do nedokončane izgradnje infrastrukture na določenih parcelah. Rebalans mora uskladiti odhodke z razpoložljivimi prihodki, kar je v gradivu za sejo podrobno razvidno iz posameznih proračunskih postavk. Večino pripomb in kritik so izrekli opozicijski svetniki, župan pa je na to poskušal odgovoriti s konkretnimi argumenti. Po daljši razpravi je bil rebalans nato sprejet. Župan je podal poročilo o rezultatu pogajanj med občino in podjetjem Engrotuš d.d. Stranki sta oktobra 2008 sklenili poravnavo in jo realizirali s podpisom pogodbe. Svetniki so sejo sklenili z različnimi vprašanji, pobudami in predlogi.
EV
Razvoj turističnih programov
Projekt Trkamo na vrata dediščine, o katerem smo vam poročali že v prejšnjem letu, se bo izvajal tudi v letu 2009, in sicer do septembra. V teh dneh pripravljamo na Centru za razvoj Litija serijo konkretnih tržnih programov oziroma turističnih paketov, s katerimi želimo ponudbo Srca Slovenije približati posameznim ciljnim skupinam in jih tako konkretno spodbuditi k obisku Srca Slovenije, v katero se umešča tudi območje občine Moravč.
Po uvodnem srečanju s »tržniki« z območja Srca Slovenije, smo v decembru že izvedli nekaj delavnic s ponudniki na terenu, med drugim tudi za območje občin Moravče, Dol pri Ljubljani in Lukovica. Srečanje, ki se ga je udeležilo okrog 20 interesentov za konkretno sodelovanje v turističnih programih, je potekalo v Moravčah, 15. decembra 2008. Pri izvedbi omenjenih aktivnosti sodelujeta zunanji strokovni sodelavki Miša Novak in Mojca Hauptman iz Jarine.
V januarju in februarju bomo pripravili table za k točkam dediščine, ki bodo tudi na terenu opozarjale na kulturne in naravne vrednote okrog nas. Poleg tega je v načrtu tudi izdelava spletne strani za promocijo projekta. Za promocijo Srca Slovenije se bomo med 22. in 25. januarjem
predstavljali tudi na sejmu Turizem in prosti čas na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na dogodku bo sodelovalo tudi Turistično društvo Moravče. Vabljeni, da nas obiščete.
Mija Bokal
trkamo
vrata dediščine
Moravški kulturniki so občane v novo leto pospremili
s koncertom
V nedeljo, 28. decembra 2008, smo v Moravčah spremljali novoletni koncert v nabito polni dvorani. Res je polna vsako leto, a najbrž zato, kakor je bilo v napovedi rečeno, »ker so moravška društva, kot staro vino, ki je z leti vse boljše«. Le da v naših društvih opažamo veliko tudi novih, mladih obrazov, s katerimi vodje uspešno obogatijo svoje programe.
Za Stino Strehar velja, da se razvija v dobro pianistko, ko ima prav gotovo vse možnosti naslediti svojo mentorico Anomarijo Zupanc Javonik. Tokrat jo je na klavirju spremljal Vito Urbanija. Nekaj učencev, najbrž bodočih ustvarjalcev glasbenih užitkov v naši občini, obiskuje glasbeno šolo v Domžalah. Komorni zborček nam je pripravil prijeten inštrumentalno - vokalni novoletni nastop. Iz Moravč sta v zborčku nastopila Žiga in Nastja Svetlin, iz knjige Otroci staršem pa so skupaj z Moniko Vrhovec povedali nekaj napotkov za življenje, ki bi se jih odrasli morali večkrat spomniti. Matic Hrovat je svojo umetniško žilico izrazil s popevko in Darvinovo pesmijo. Že peto desetletje nas razveseljuje petje moškega pevskega zbora Tine Kos pod vodstvom Mira Capudra. Še posebej močan aplavz pa je
Dvorana je bila premajhna za številne obiskovalce. Navdušenje sta izražala tudi župan Martin Rebolj in podžupan Stane Ravnikar
Moški pevski zbor Tine Kos
ponovno požel Milan Kokalj s svojo Odo in s solisti Julijo Avbelj, Lenartom Zajcem ter Natašo Per. Jurij Cizej je, če sledimo očem in ne ušesom, s svojo mlado pihalno godbo, ponovno navdušil novoletno razpoloženo občinstvo. Župan Martin Rebolj je v svojem govoru povzel uspešno delo čez leto, kar je po njegovem odraz trdega dela in za kar se je zahvalil Občinskemu svetu, Občinski upravi, društvom in občanom. Dejal je, da nas pretekli rezultati lahko navdajajo z zdravim optimizmom za naprej, pri izvedbi investicij kot so dom starejših, šola in vrtec na Vrhpoljah ter druge.
Program sta s pesmimi slovenskih pisateljev in novoletnimi mislimi povezovali mladostno iskrivi Tina Žnidar in Irena Ravnikar.
Nekako smo že navajeni tudi glasbenega gosta. Tokrat je v dvorani Kulturnega doma nastopil legendarni Alfi Nipič in zaokrožil lepo novoletno prireditev. Občina Moravče se kot organizator lepo zahvaljuje vsem nastopajočim in vsem, ki so sodelovali pri prireditvi. Z željami po srečnem in uspešnem letu za vse občane, vabi na kulturni dogodek že v petek, 6. februarja ob kulturnem prazniku, saj kultura povezuje in vabi vse ljubitelje kulture v naši občini.
RV
Ženska vokalna skupina Oda
- Pi
ifli I
Moravčani v Dražgošah na 52. spominski svečanosti
Kakor vsako leto, smo se tudi letos iz Moravske doline številčno udeležili spominske prireditve v Dražgošah, ki pomeni spomin za eno največjih bitk druge svetovne vojne v Sloveniji. V tej bitki leta 1942, je pri napadu Nemcev na Cankarjev bataljon, padlo 9 partizanov, 11 je bilo ranjenih, ustreljenih je bilo 41 talcev.
Na 52. prireditvi, Dražgoše 2009, ki je bila v nedeljo, 11. januarja 2009, ob 12. uri na prireditvenem prostoru v Dražgošah, je bil slavnostni govornik predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar. Venec k spomeniku padlim v dra-žgoški bitki sta položila predsednik vlade RS Borut Pahor in predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar.
RV
S soncem obsijane Dražgoše. Med obiskovalci naš župan Martin Rebolj, minister za promet dr. Patrick Vlačič in minister za šolstvo in šport dr Igor Lukšič.
ICIJA SVETUJE
'ali najnujnejše ukrepe in aktivnosti, ki so nujno	fe X ^ S
astne varnosti in osnovni element samozaščitnega E ^^ 3
Bodi preVIDEN - aktivnosti policije in nasveti pešcem za Rubriko ureja: MarkTKladnik varnejšo udeležbo v prometu
Pešci kot udeleženci v cestnem prometu spadajo med najbolj ogrožene prometne udeležence. Najbolj so ogroženi jeseni in pozimi.
•	Pešci, poskrbite za svojo varnost!
Pešci so pogosto žrtve nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil (ki vozijo z neprilagojeno hitrostjo, pod vplivom alkohola, preblizu desnemu robu vozišča, vozijo z neočiščenimi ali zarošenimi stekli na vozilu ipd.). Nesreče pa se zgodijo tudi zaradi napak ali neustreznega ravnanja pešcev. Zlasti starejši so pogosto žrtve prometnih nesreč zaradi svojih napak ali ker kršijo cestnoprometne predpise.
Za večjo varnost pešcev izvajajo policisti številne preventivne in represivne aktivnosti. Preventivne so namenjene predvsem ozaveščanju pešcev, da morajo že sami čim bolje poskrbeti za svojo varnost v prometu, represivne aktivnosti pa so usmerjene v umirjanje hitrosti voznikov motornih vozil na območjih, kjer se pešci najpogosteje zadržujejo.
Policisti bodo v tem obdobju izvedli naslednje aktivnosti:
•	obveščali javnost o problematiki pešcev v prometu ter preventivnih in represivnih ukrepih policije,
•	obiskali vrtce in prve razrede osnovnih šol, kjer bodo otroke poučili o varni udeležbi v prometu in jih peljali po varnih poteh in čez prehode za pešce,
•	obiskali domove za starejše občane in društva upokojencev ter predavali o varni hoji pešcev,
•	redno obveščali pristojne službe, odgovorne za vzdrževanje in sanacijo nevarnih odsekov cest (predvsem
cestnih površin, namenjenih pešcem),
•	obiskali zdravstvene domove in druge institucije, kjer se bodo dogovorili, da se v čakalnicah oziroma na panojih razstavijo slike otrok na temo varnosti pešcev (slike bobo izdelali otroci osnovnih šol),
•	izvajali krajše poostrene nadzore nad hojo pešcev v in izven naselij, in sicer tam, kjer pešci pogosteje hodijo in niso zavarovani (ni pločnikov, javne razsvetljave),
•	izvajali meritve hitrosti in druge ukrepe za umirjanje prometa na krajih, kjer se pojavlja problematika pešcev,
•	ugotavljali nepravilnosti pešcev v prometu in nepravilnosti glede označevanja v času zmanjšane vidljivosti,
•	pisno obveščali starše o vseh težjih kršitvah cestnopro-metnih predpisov, ki jih storijo otroci.
Akcija je del načrtovanih aktivnosti za večjo prometno varnost v Sloveniji v okviru Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa do leta 2011, ki tečejo pod okriljem Ministrstva za promet RS. Poleg tega pa je akcija tudi del skupnih prizadevanj v okviru Evropske listine o varnosti v cestnem prometu, ki pravi: 25.000 življenj, Rešimo jih!
Za varnejšo udeležbo v prometu vam pred začetkom
jesenskega obdobja policija svetuje:
Pešci:
•	poskrbite, da boste v prometu vidni; nosite svetla oblačila in predmete, ki izboljšajo vidnost pešca (odsevne trakove, kresničke),
•	upoštevajte prometne predpise; prečkajte cesto na označenih prehodih za pešce, hodite po pločnikih (če obstajajo) oziroma ob levem robu,
•	poskusite predvideti ravnanje drugih udeležencev v prometu.
Vozniki:
•	upoštevajte, da so na cestah tudi pešci, odstopite jim prednost,
•	hitrost prilagodite razmeram in dosledno upoštevajte omejitve,
na območjih, kjer se običajno zadržujejo pešci, vozite še posebej previdno (pred šolami, v naseljih), izven naselij vozite po sredini voznega pasu, da zmanjšate možnost trka s pešcem, ki hodi ob vozišču.
VARNOST NA SMUČIŠČU
Ker se je v zadnjem obdobju na smučiščih zgodilo več tragičnih nesreč, ne bo odveč, da v Moravških novicah podamo nekaj zakonskih določb, ki urejajo obnašanje smučarjev in ostalih obiskovalcev na urejenih smučiščih. Zakon o varnosti na smučiščih - (uradno prečiščeno besedilo) (ZVSmuč-UPB1, Uradni list RS št. 3/2006) ureja temeljna pravila za uporabo smučišč in določa pogoje za zagotavljanje varnosti na smučišču. Zakon tudi določa pogoje, pod katerimi se lahko opravlja organizirano poučevanje smučanja, in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati površine, namenjene smučanju. Po določbah navedenega zakona se za smučanje šteje drsenje po snegu s pomočjo smuči in smučem podobnimi športnimi rekviziti z različnimi smučarskimi tehnikami.
Motorne sani
Uporaba motornih sani je čedalje pogostejša in predstavlja svojevrsten problem. Vožnjo z motornimi sanmi ureja Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju. Zakon o varnosti na smučiščih pa prepoveduje vožnjo z motornimi sanmi po smučarskih progah oziroma zunaj za to predvidenih površin na smučiščih. Nadzor nad spoštovanjem teh določb zakona in ukrepanje zoper kršitelje je v pristojnosti nadzornika smučišča.
Nadzor nad spoštovanjem določb Zakona o varnosti na smučiščih in ukrepanje zoper voznike motornih sani je v pristojnosti inšpektorjev v okviru Prometnega inšpektorata Republike Slovenije. Če pa prekršek iz navedenega zakona ugotovi policist, svoje ugotovitve odstopi inšpektorju. Pristojnost nad določbami navedene uredbe pa ima tudi policist, ki lahko kršitelju izreče globo.
Smučarska oprema je poglavje, ki ga ne smemo zanemariti. Velikokrat gre za pomanjkljivo, staro, izrabljeno, pokvarjeno ali slabo vzdrževano opremo. Ta ne sodi na smučišče, kar velja za smuči, vezi, pa tudi obleko. Ničesar ne smemo zanemariti, ko se pogovarjamo o varnosti. Večino napak (obrabljeni robniki, uničene ali nepravilno naravnane vezi, pretesni smučarski čevlji ...) navadno opazimo šele na smučišču, torej takrat, ko je že prepozno. Tam ni strokovnjakov, ki bi nam lahko vse popravili. Na to je treba misliti prej. Vzemite smuči iz kleti, garaže ali podstrešja pred smučanjem in jih zaupajte v pregled serviserjem športne opreme. Tako ne boste prisiljeni v improvizacijo in skrbi na smučišču, kjer bi se morali zabavati. Neprava oprema lahko pripelje do hujših okvar, ki prav lahko povzročijo nesrečo, česar pa si na oddihu nikakor ne želimo! Osnovno pravilo smučanja je neprecenjevanje lastnih spo-
sobnosti in spoštovanje drugih uporabnikov smučišča, pa naj bodo to smučarji, deskarji, sankači ali le sprehajalci. Vsi udeleženci zimske smuke se morajo ravnati po znakih, s katerimi so smučišča opremljena. Znaki so opozorilni, ob-vestilni, znaki za prepoved ter znaki za obveznost. Vsak je dolžan te znake poznati in jih upoštevati. Njihov namen je, da smučarje še pred pričetkom smučanja seznanijo z imeni prog, njihovo težavnostno stopnjo, točko, kjer se končajo, predvsem pa na to, ali so proge odprte ali zaprte.
Nadzorniki na smučiščih
Zakon o varnosti na smučiščih določa, da neposredni nadzor nad varnostjo in spoštovanjem reda na smučišču oziroma nad ravnanjem smučarjev kot javno pooblastilo izvajajo nadzorniki smučišča. Nadzornik izreka opozorila, odredbe in navodila v skladu s tem zakonom. Zoper smučarje in druge osebe na smučišču, ki kršijo določila tega zakona, izvaja represivne ukrepe. Pri tem lahko izreka opozorila ali izreče globo. Pooblaščen je za obravnavanje nesreč na smučišču, katerih posledice so lažje telesne poškodbe ali materialna škoda. Pri lažjih nesrečah opravi ogled in o ogledu napiše zapisnik. Izvod zapisnika o nesreči izroči tudi udeležencem nesreče. Nadzornik tudi obvešča policijo o ravnanju smučarjev, za katere sumi, da smučajo pod vplivom alkohola, prepovedanih drog ali psihoaktivnih zdravil. Poleg tega obvešča policijo o nesrečah, v katerih je prišlo do hude telesne poškodbe ali smrti, in pomaga pri ogledu kraja nesreče, ki ga opravi policija.
Smučanje pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog
Smučar ne sme smučati, če je pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi. Pod vplivom alkohola je tisti smučar, ki ima v krvi več kot 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka oziroma 0,5 grama alkohola na kilogram krvi. Navedena določba je smiselno povzeta iz določb Zakona o varnosti cestnega prometa. Za ugotavljanje alkoholiziranosti in prisotnosti drog pri smučarjih in za ukrepanje zoper tovrstne kršitelje zakon pooblašča policijo.
Prepoved smučanja, preklic ali odvzem vozovnice
Nadzornik ali policist ima pravico pod določenimi pogoji smučarju prepovedati smučanje in odvzeti vozovnico za tisti dan brez povračila stroškov ali o tem obvestiti upra-
vljavca smučišča, ki prekliče veljavnost vozovnice, pri čemer mora smučarju omogočiti vrnitev v dolino, če je za to potrebna vozovnica.
Nadzornik lahko ta ukrep uporabi tedaj, ko je smučarja predtem že opozoril oziroma mu odredil ali dal navodilo v skladu z določbami Zakona o varnosti na smučiščih (24. člen). Če smučar ne spoštuje tega ukrepa, nadzornik obvesti policijo, ki v postopku ta ukrep izvede.
Policist ta ukrep izvede ob sumu smučanja pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi, tako da opravi predpisan postopek preizkusa alkoholiziranosti oziroma preizkus s posebnimi sredstvi oziroma napravami ali strokovni pregled za ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi.
Varnost nad upravljanjem smučišč in varnost žičniških naprav
Inšpektorji Prometnega inšpektorata Republike Slovenije so pristojni za nadzor nad izvajanjem določb Zakona o varnosti na smučiščih ter nadzor nad delom nadzornikov in upravljavcev smučišč. Ukrepajo v okviru svojih pooblastil, določenih v Zakonu o varnosti na smučiščih. Pooblaščeni so tudi za vodenje evidenc o nesrečah na smučiščih. Za nadzor nad izvrševanjem določb predpisov, ki urejajo stanje žičniških naprav in njihovo vzdrževanje ter varstvo pred nesrečami na takšnih napravah, pa so poleg inšpektorjev Prometnega inšpektorata RS pristojni tudi inšpektorji Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Naj na koncu še opozorimo, da je na slovenskih smučiščih obvezna smučarska čelada za otroke do 14 leta starosti, zelo priporočljiva pa je tudi za odrasle.
Mladi gasilci temelj gasilstva
Mladinska komisija je ena izmed komisij, ki deluje pod okriljem GZ Moravče. Komisijo sestavljajo predsednik komisije (Anton Lukan) in namestnik (Janez Klopčič) ter predsedniki (oz. predstavniki) komisij posameznih društev (PGD Moravče - Ivo Povirk, PGD Peče - Tone Stenko, PGD Vrhpolje - Peter Grad, PGD Velika vas - Peter Lavrič in PGD Krašce - Aleš Vidic). Komisija v tej sestavi deluje od lanskega leta. Izkazalo se je, da so društva na ta mesta postavila prave ljudi, saj je delo znotraj komisije potekalo dokaj nemoteno. Ker smo vsi v komisiji tudi člani operative v posameznih društvih, nam ta dodatna aktivnost vzame precej prostega časa. Vsak, ki je kdaj delal z mladimi, ve,
da so potrebni vsakodnevni kompromisi, da lahko ekipa funkcionira. Ker pa se delo z mladimi porazdeli čez celo leto, lahko brez dlake na jeziku rečem, da smo/so vsi mentorji, ki delamo/jo z mladimi, najbolj obremenjeni člani v gasilstvu. Pa ne da nam bi bilo žal, mogoče pogrešam malo večjo podporo in razumevanje samega operativnega vodstva GZ. Konec koncev, mladina je podmladek gasilstva in če je ne bo, bodo naše vrste čez deset let (mogoče tudi prej) veliko redkejše.
Kot sem že omenil, je delo komisije potekalo čez celo leto. To lahko tudi dokažemo z udeleževanji na raznih srečanjih in tekmovanjih, ki jih čez leto ni bilo malo:
tekmovanja na občinski ravni:
o Moravče, 14. 6. 2008: tekmovanje GZMoravče. Tekmovanje je bilo organizirano za pionirje (vaja z vedrovko) in mladince/mladinke (vaja z ovirami). Sodelovala so naslednja prostovoljna gasilska društva:
-	pionirji: Peče, Moravče, Velika vas in Krašce;
-	mladinci: Moravče, Peče, Krašce, Vrhpolje;
-	mladinke: Krašce in Peče;
o Moravče, 10. 10. 2008: mladinski kviz GZ Moravče. Na kvizu vsako društvo sodeluje z eno ekipo. Ekipe tekmujejo v praktičnih spretnostih (poznavanje gasilskih vozlov in gasilnikov), v poznavanju gasilskega orodja in gasilske tehnike ter v splošnem znanju. Sodelovala so vsa društva GZ Moravče; tekmovanja na regijski ravni:
o Gabrovka, 26. 4. 2008: 10. srečanje DMG (Društvo mladi gasilec). Sama dejavnost DMG bi se morala izvajati v okviru osnovne šole. Ker pa OŠ Moravče te aktivnosti ne izvaja, smo na nivoju regije domenjeni, da lahko kljub temu sodelujemo na tem tekmovanju. Tekmovanja so se udeležile tri ekipe: ekipa iz Vrhpolj in dve ekipi iz Krašc; o Žeje, 31. 5. 2008: orientacija. Orientacija združuje poznavanje gasilstva (vozli, gasilska tehnika) in tudi sposobnost udeležencev za orientiranje v nepoznanem okolju. Tekmovanja so se udeležile tri ekipe: Krašce, Vrhpolje in Moravče; o Mengeš, 24. 10. 2008: 7. regijski kviz gasilske mladine 2008. Kviz je razdeljen na tri starostne kategorije. Na to tekmovanje se uvrstita ekipi, ki sta dosegli prvi dve mesti na občinskem kvizu. GZ Moravče pripravlja kviz samo v eni kategoriji. Kljub temu smo lahko prijavili še
dodatne ekipe. Sodelovale so naslednje ekipe: dve ekipi iz Krašc, ena iz Peč in ena iz Moravč; o Turnišče (Prekmurje), 28. 6. 2008:10. srečanje sloven-sko-hrvaške mladine: Anita Hrnčič iz Krašc je sodelovala kot tekmovalka ene izmed sodelujočih ekip; • tekmovanje na državni ravni:
o leto 2007 je bilo izbirno tekmovanje za mladino. Društvu Velika vas se je s pionirsko ekipo uspelo prebiti na državno tekmovanje.
Glede na našteto je razvidno, da po društvih poteka veliko aktivnosti prek celega leta. Naj opozorim, da so to le aktivnosti, ki zadevajo zveze in da vsako društvo poleg omenjenih (tekmovalnih) aktivnosti izvaja tudi druge (razne čistilne akcije, srečanja
Komisija tudi uspešno sodeluje z regijo Ljubljana III. Tam se aktivno vključujemo v različne projekte. Na koncu bi se rad zahvalil vsem staršem, ki nam zaupajo in spodbujajo otroke k humanitarnim dejavnostim, kamor sodi samo gasilstvo. S tem nam omogočajo, da otroke poučujemo o nevarnostih nesreč in reševanju. Zahvala tudi vsem mentorjem, ki prispevajo ogromno svojega časa za izobraževanje otrok. Vsekakor pa hvala tudi mladini, ki je konec koncev naša prihodnost in dejansko temelj gasilstva, saj brez njih ne bi bilo dobrih gasilcev. Naj zaključim s povabilom. Delo z mladino poteka skozi vse leto, zato vabim vse otroke, ki imajo željo po spoznavanju gasilsko-reševalnih tehnik in humanitarni pomoči prizadetim okoli sebe, da se vključijo v svoja društva in jih s tem okrepijo s svojim znanjem, ki si ga bodo pridobili v mladinskih letih.
Anton Lukan
Sedmi pohod z baklami na Limbarsko goro
Tak kot je število sedem, je bil pravljični tudi že skoraj tradicionalni petindvajsetdecembrski pohod z baklami na Limbarsko goro, s pričetkom ob sedemnajsti uri. Malo so k vzdušju prispevali topli napitki na startu pri organizatorju Vojku Cerarju v Podstrani, malo prednovoletni in božični čas, malo idilični sneženi večer, sigurno pa je vse skupaj obogatila prijazna in vesela družba pohodnikov. Rekordni čas pohoda čez Sotesko in Serjuče je nagradil pohodnike z romantičnim pogledom, ko so prišli iz gozda na cesto pod vrhom gore - rahel sneg in prostrana dolina, polna osvetljenih hiš, res pravljično. Čisto na vrhu, v gostilni je nujno počiti in si nabrati moči za spust nazaj v dolino. Med spustom se pohodniki radi ustavijo še pri kakšni domačiji. Tokrat so potrkali pri Tiču in bili seveda pogoščeni z domačimi dobrotami.
Konec pohoda, je bilo seveda potrebno proslaviti, kar je trajalo vse do polnoči. Bilo je mrzlo, tudi malo naporno, a predvsem prijetno, lepo. Vabljeni na osmi pohod!
RV
5 >
/
y
Češnjičani silvestrovali ob kresu
Novoustanovljeno Društvo krajanov Češnjic pri Moravčah je za svoje sokrajane na zadnjo decembrsko noč pripravilo silvestrovanje ob kresu.
Uro pred polnočjo so se ob pešpoti Češnjice-Hribce začeli zbirati prvi kresovalci, ki so se po obilni večerji in sedenju pred televizorjem odpravili v mrzlo noč, da bi se ob ognju poslovili od starega leta in pričakali novo. Kres je poskrbel za toploto od zunaj, za notranjo toploto pa so poskrbeli topli napitki.
Toplo hišo je za klepet ob kresu zamenjalo presenetljivo veliko krajanov, ki so se ob prijetnih zvokih glasbe in žarečem ognju veselili in pomenkovali do zgodnjih jutranjih ur. Zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva sta nam opolnoči osebno zaželela tudi župan Martin Rebolj in njegova žena. Ob vseh željah, takih in drugačnih, ki smo si jih izrekli, verjamemo, da bomo Češnjičani zdravi, srečni in tudi uspešni -
celo leto oziroma vsaj do naslednjega silvestrskega kresa.
Božena Groboljšek, foto: J. G.
Pa smo v letu 2009
Kot vsako leto se ob zaključku leta napolni dvorana Gasilskega doma na Vrhpoljah. To se je nazadnje zgodilo 26.12.2008. Poleg domačih tambu-rašev, ki so gostitelji vsa ta leta, sta nastopili tudi skupini: Suhe češplje in Gadi.
Prvi so popestrili program z živahnimi pesmimi na domače in priročne inštrumente. Slišali smo, kaj zmorejo perilnik, žaga, grablje, procka, česalnik za lan, vedro in lončeni basi. Drugi pa so nas razveselili z domačimi, narodno zabavnimi vižami, s katerimi so nas zabavali tudi po uradnem delu prireditve. Za vodenje in povezovanje programa je poskrbela dramska skupina KUD Vrhpolje.
Sproščen program v ritmih slovenske glasbe in posrečen program dramske skupine se je zaključil z zahvalami našim financerjem, donatorjem, mentorju in seveda tudi predsedniku društva, ki
Turistično društvo Moravče
Skok v Novo leto je uspel. Lepe želje imajo sedaj eno leto časa za uresničitev. Toliko jih je bilo, da bo leto gotovo prekratko in bo morala marsikatera počakati.
Turistično društvo je delovno leto zaključilo s prazničnim sejmom v Moravčah. S kančkom optimizma ugotavljamo, da se je v štirih letih že skoraj »prijel«. Ponudba je bila primerna za praznične dni in nekateri prodajalci so prišli res od daleč. (Gornji Grad, Šmartno ob Paki). Poskrbljeno je bilo tudi za najmlajše, za kar se je potrudila Marija Gotar in učenci OŠ Jurija Vege. Upamo, da nam bo uspelo tudi ob koncu letošnjega leta pripraviti tako prijetno vzdušje, a to je še zelo daleč. Za začetek nas čaka OBČNI ZBOR društva, ki bo 30. januarja ob 18. uri v avli KD. Če vas je pritegnilo delo našega društva, ste lepo povabljeni, da se nam pridružite.
Na večer pred kulturnim praznikom ob 18 uri bomo že četrtič po vrsti organizirali nočni pohod po učno sprehajalni poti Rača.
Turistično društvo Moravče, Dani Jančar
je najbolj zaslužen za nemoten potek celotnega večera.
Vsako leto znova nas je strah, kako bo izpadlo. Koliko ljudi bo? Bodo zadovoljni? Kaj jim še lahko ponudimo? V vseh teh letih nas publika ni razočarala in mislim, da lahko rečem, da tudi mi ne njih. Vsako leto znova se snidemo ob približno istem času, na istem mestu -ki postaja iz leta v leto premajhen - z novimi presenečenji in predstavitvijo novih pesmi, ki jih znamo, novim znanjem, ki ga imamo. S tem se skušamo zahvaliti vsem našim obiskovalkam in obiskovalcem, za zaupanje in podporo, da spremljate naše korake, ki nas spodbujate in nam brezpogojno stojite ob strani.
Že smo v letu 2009, ki brzi v nova pričakovanja, nova znanja in za seboj pušča sledi, ki jih bomo konec leta speli v venec naslednjega novoletnega koncerta. Do takrat pa srečno in zdravo v letu 2009!
Natalija Brodar
Mladi glasbeniki zaigrali pri Franu Deteli
V spominski sobi Frana Detele, v gostišču Detelca, so sredi decembra mladi instrumentalisti pod vodstvom Jureta Mo-čilnikarja pripravili zanimiv večer. Mladi glasbeniki so se predstavili z različnimi skladbami. Nekateri so prvič zaigrali pred občinstvom in uspešno premagali tremo pred javnim nastopom, nekateri učenci pa so javnega nastopanja že vajeni iz glasbene šole. Flavtistki, klarinetistu, tenoristu, baritonistu in trobentačem sta se pridružita mlada pianistka Nastja Osolnik in harmonikar, kije tudi po neformalnem druženju po koncertu zaigral nekaj poskočnih. Pripravili so nam lep koncert.
Božena Groboljšek, foto: J. G.
Obetajoča »podjetniško-civilna iniciativa«
V soboto po božiču je bil v kavarni Deteljica, pri moravški farni cerkvi, zanimiv večer.
Lastnik kavarne Janez OSOLNIK, njegov tast, pevovodja Miro CAPUDER in Milan Brodar, vodja moškega pevskega zbora dr. Tine Kos, so prišli na idejo, da bi v kavarni, v domačem vzdušju, priredili koncert božičnih pesmi. Nosilci programa so bili fantje in možje tega zbora, ki so zapeli nekaj božičnih pesmi, pomembno je k večeru prispevala že precej umetniško vpeljana domača hči Nastja OSOLNIK na klavirju, prisrčno pa so delovali nastopi nadebudnih mladih glasbenih »povzpetnikov«: Kristine FALE na violini, Karin ZAJC na prečni flavti in 4 zvončkov iz otroškega zbora ZVONČKI. Spored je povezovala ga. Bernarda MAL. Moški zbor je skorajda sam napolnil prisrčno Detelovo sobo, veliko prostora je zavzel še reprezentativni klavir, pa še domače jaslice, a so za poslušavce organizatorji poskrbeli tudi tako, da so lahko gledali spored koncerta tudi na ekranu v sosednji sobi. Seveda sta bili obe kavarniški sobi polni poslušavcev, ki so bili po koncertu deležni še domačih dobrot.
Upamo, da ta prijetni dogodek pomeni popestritev že tako bogatega kulturnega utripa v Moravčah. Prostor, Detelova soba, je zelo primeren za intimnejše predstavitve glasbenih in kulturnih dogodkov, morda tudi za manjše likovne razstave. V kolikor bo lastnikom kavarne uspelo pritegniti primerne nastopajoče: glasbenike, pesnike, likovnike, ob tem imamo v mislih še posebej predstavljanje talentov in iskalcev pa tudi zrelejše umetnike, potem si lahko obetamo še obilo kulturnih užitkov.
JV
Ali je to res ? Ali je pretiravanje ? Ali je kaj drugega ? (Kritika - kritizerstvo)
» NIŠAN « ali MALO PIVO? Če bi napisal »merek«, bi le malokdo, razen lovcev, vedel, kaj to pomeni. Včasih, v stari Jugoslaviji št.2 smo pa vsi, ki smo služili vojsko in imeli v šoli predvojaško vzgojo, vedeli kaj je »nišan«. No, služenja vojske ni več, s tem pa (ob vseh dobrih straneh, ki jih je prinesla odprava tega) je žal odpadla skoraj edina obvezna šola, kjer smo se vsaj moški seznanili s tem , da v tej deželi ne živijo le moji znanci in ljudje mojega stanu, ampak tudi drugi. Tako smo se ljudje s fakulteto srečevali in skupaj živeli z ljudmi, ki so bili nepismeni, so bili drugačne narodnosti, drugačne vere (no, o temu nismo smeli vedeti nič) in iz drugačnega kulturnega okolja. In eno leto smo si delili isto sobo in si bili enaki. Ko sem končal fakulteto, sem moral za eno leto v vojsko. Prve mesece sem moral ubogati desetarja, ki je bil 5 let mlajši od mene in le s končano osnovno šolo. To je bila dobra šola za življenje tako zame, kot za vse. Da smo spoznavali, da smo vsi ljudje in da lahko živimo skupaj in, da se lahko tudi spoštujemo - pa če smo si še toliko različni.
Moravška dolina velja za zaprto območje. Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine v Kranju so posredovali tudi podatek, da ima moravška dolina svoj, značilen dialekt. To pa se dogaja le v okoljih, ki so »zaprta«. To pomeni, da ne spustijo medse ljudi iz drugih okolij, iz sosednjih ali drugih krajev, da se družijo (pretežno) le med seboj in podobno.
V redu, pa naj bo, če bi to pomenilo, da se vsaj v osnovi razumemo med seboj. Žal pa je to zelo velik problem. Res, da to ne velja le za Moravče, vendar v večini občin v Sloveniji je razumevanje med ljudmi nekaj normalnega. Predvsem gre tu za različno misleče, za različne, celo nasprotujoče si politične opcije. V moravški dolini pa: če organizira proslavo, koncert ali igro ali kaj podobnega ena stran, potem so na njej prisotni le »naši« in obratno. Tako je bilo ob Prešernovem dnevu v letu 2008, ko je prišel brat svoje pesmi eden najpomembnejših živečih slovenskih pesnikov Milan DEKLEVA, politično povsem neopredeljen, pa je bila dvorana na pol prazna. Na dan KULTURE. Podobno je bilo koncem novembra na prvi predstavi za Abonma. Prišli so igralci, odlični igralci, odlična igra - za pol dvorane. Samo »naši«? Pa še to, nobenega (0) občinskega svetnika, le župan in 1 (en) podžupan.
Menda velja za večji del slovenskih občin (ne za vse) da se občinski svetniki po sejah, ne glede na politična nasprotja (nasprotniki), vsedejo na »kriglo pira«. V Moravčah to ni možno.
Tu se pogovarjajo le preko odvetniških pisarn, preko »Kosove« komisije, preko inšpekcij, s polresnicami v NMD - preko NIŠANA. Upam, da vemo, kje je nišan oz. merek.
Ali si je možno zaželeti v tem novem letu več LJUBEZNI, medsebojnega SPOŠTOVANJA in RAZUMEVANJA -in DELA ZA SKUPNI BLAGOR, ne le za člane naše stranke, za »naše«.
JV
Proteja zopet v Kosezah
V nedeljo, 11 januarja 2009 ob 16. uri je bil v podružnični cerkvi Sv. Štefana v Zg. Kosezah tradicionalni koncert božičnih pesmi dekliškega pevskega zbora Proteja.
Tudi tokrat so dekleta navdušila s pestrim in za uho prijetnim repertoarjem pesmi različnih avtorjev. Tako so bile nekatere od njih dobro znane in se pogosto prepevajo ob praznikih, druge slišimo le poredko, nekatere pa
smo prav gotovo slišali prvič. Urica je hitro minila.
Ko sem kasneje razmišljala, kaj bi o tem koncertu lahko napisala izvirnega, sem bila v veliki zadregi. Veliko stvari se ponavlja vsako leto. Koncert je ve-
dno na to nedeljo, vedno v isti cerkvici, ki jo vedno krasijo lepe jaslice. Tudi mrzlo je vsako leto. A tudi lepota in harmonija petja, ki prihaja iz mladih grl ter prostora, v katerega se ob nežni svetlobi plazi večerni mrak, je vsakič nepopisno lepa. In vsakič znova navduši in razveseli številne obiskovalce. Mnogi od njih prihajajo vsako leto. In vedno, ne glede na to, koliko stopinj pod ničlo kaže termometer, še nekaj časa po koncertu stojijo okoli cerkve in ob čaju in kuhanem vinu prijetno kramljajo, hvalijo petje, organizacijo in jim je kljub mrazu toplo. Nekateri pridejo tudi vzpodbujat dekleta, ki prepevajo v zboru, okrog dvajset jih je. Pod vodstvom zborovodkinje Elizabete Pirnat, zadnja leta ob podpori in spremljavi njenega moža Tomaža Pirnata, dekleta veselo prepevajo že kar lepo dobo. Pa bi človek dejal, da je to pri tej mladosti čudno, če že ne nemogoče. Ne bo odveč pojasnilo, da so v veliki večini ta dekleta kot dekletca prepevala v otroškem, nato pa v mladinskem zboru. Ko je zborček zrasel in dozorel, se je v decembru leta 1999 razcvetel v zbor Proteja, kar pomeni socvetje. Ime je več kot primerno! Naj to socvetje še dolgo cveti in nas navdušuje z lepim petjem! Najlepše se razcveti prav na božičnem koncertu, takrat je to času primerno šopek ledenih rož.
J.L., foto: Rok Vozel
Božični koncert Grajskega okteta
25.12. 2008, cerkev sv. Petra in Pavla, Vrhpolje.
Tretje leto zapored je Grajski oktet priredil božični koncert v vrhpoljski cerkvi. Spet je bil lep večer, poln miru, veselja in ljubezni. Lani je snežilo, letos pa je bilo mraz kot že dolgo ne. Mrazu navkljub smo napolnili cerkev do zadnjega kotička in bilo nam je toplo.
Letošnji gost je bil baritonist Matevž Kink. Na klavinovi ga je spremljala žena, Špela Kink. Ob spremljavi Petre Pirnat sta nastopila v duetu tenorist Peter Pirnat in Matevž Kink. Sodelovala sta tudi vrhpoljski župnik Ivan Povšnar in Nastja Osolnik. Koncert je povezovala Bernarda Mal, ki zna splesti niti različnih pesmi v zgodbo. Letos smo izvedeli nekaj več o zgodo-
vini jaslic. Po koncertu smo se pogreli voščil na s toplimi napitki in si voščili vse dobro doživetje. za praznike. Klepet in toliko iskrenih
enem mestu je prijetno
P.P.
V ZAČETKU JE BILA BESEDA ...PREŠERNOV DAN...KULTURNI PRAZNIK
Ali nam lahko pesnik še kaj pove danes ?
Človek je menda postal človek šele, ko je začel govoriti. To je: z besedo. Z besedo se je sporazumeval in tako je nastala družba - človek je družbeno bitje.
KULTURA - je celota materialnih in nematerialnih stvaritev človeške družbe in
KULTURA - je oplemenitenost, izpopolnjevanje zlasti človeške nravi -morale - dobrega v človeku. MORALA - celota moralnih vrednot in običajev v posamezni družbi. KULTUREN - omikan, izobražen.
Tak uvod je danes nujen, kajti morala, dobro v človeku, omikanost, plemenitost, so danes večini pozabljeni pojmi in nepotrebna navlaka, ki je napoti vsesplošnemu napredku družbe. »Narava« vseskozi opozarja, da brez vred-not-kulture-morale ne gre (uničevanje narave, neurja, razne bolezni...), sedaj je udarila bolj naravnost, z RECESIJO.
Družba, ki se je oblikovala na tem prelepem koščku zemlje, se je poistovetila s pojmom SLOVENIJA - SLOVENSKI in, končno še s svojo SLOVENSKO DRŽAVO.
Ta (družba) država, zaradi ohranjanja svojih vrednot, nastalih v preteklosti, praznuje državne praznike. Eden najpomembnejših je: PREŠERNOV DAN, imenovan tudi DAN KULTURE. Kot svetilnik svojih vrednot smo Slovenci izbrali: ne generala, ne politika,
ne znanstvenika - vseh naštetih imamo mnogo več, kot pa smo izvedeli v šolskih klopeh - ampak smo izbrali PESNIKA.
Pesnika, ki je umrl pred 160 leti - ko ni bilo še ne automobilov, ne radia, televizije, še koles in hladilnikov ne - a bila je beseda, bila je že pisana slovenska beseda.
In povedano pred 160 leti naj bi veljalo še danes, ko imamo vse prej našteto in pesnik o ničemer, o vsej tej tehniki, napredku ni imel pojma? In če njegova beseda še velja, ali se ne velja zamisliti, kaj pomenijo za človeka vsa ta božanstva, ki jih malikujemo danes: televizija, internet, računalniki, mobilci... Kaj je vsa znanost doprinesla k moralnem razvoju človeka, da je človek bolj srečen? ...da rojak, prost bo vsak, ne vrag le sosed bo mejak!!! To njegovo sporočilo ne velja le za narod, kot se radi tolažimo, ampak za vsakega posebej, Zame in Zate. Kako se obnašam do svojega soseda? Kot do vraga? In tu je treba dati razlago: kot »sosed« ni mišljen le sosed, ampak vsi ljudje, s katerimi imam opravka. Sem prijazen sosed, spoštujem druge ljudi, pa čeprav se morda z njimi ne strinjam, sem pripravljen pomagati drugim, ali me briga le moj »napredek«? Ali pa:
Komur pevski duh sem vdihnil, z njim sem dal mu pesmi svoje,
V A B I L O
Moški pevski zbor KD Tine Kos Moravče
in Kavarna Detelca Moravče vabita ob slovenskem kulturnem prazniku
na
Večer poezije in glasbe
v soboto, 7. februarja 2009 ob 20. uri v Detelovi rojstni hiši v Moravčah.
Vljudno vabljeni!
drugih ne, le te naj poje, dokler da bo v grobu zdihnil.
Dandanes se večina ljudi boji, da bodo veljali za zaostale, če ne bodo korakali z modo. To še kako velja tudi za glasbo. Že dolgo je, kar velja slovenska ljudska glasba za »govejo muzko«, ko se sramujemo slovenske ljudske pesmi, ko so Avseniki, Slaki pa Miheliči, kljub svetovni slavi, le muzika za stare in podeželje. Na reprezentativnih proslavah ob slavnostnih priložnostih na TV in v Cankarjevem domu i.p. ne bomo slišali ne slovenske ljudske pesmi ne Avsenikov. To je menda »pod nivojem« za »razsvetljence«. Pač pa glasba brez zvoka, neprepoznavni zvoki, odsotnost melodije, svetlobni učinki itd. To je »visoka kultura«. In vsi smo ponižno tiho, da ne bi izpadli zaostali. Kaj je zapisal Prešeren daljnega leta 1845: vsak narod ima svoje pesmi in le te naj poje.
Ali to drži? Ritmi bobnov so doma v Afriki, nam pa ne pomenijo nič. Divji ritmi mambe, sambe, rumbe i.p. so doma v Južni Ameriki in za tamkajšnji temperament. Ritmi, ki spravijo človeka z bobni in kravalom v trans, ali pa če hočete v delirij (duševna motnja - Leksikon CZ l.1985), niso iz te dežele, ki ji je ime Slovenija. Prav je, da spoznavamo tudi druge dežele, druge kraje in druge običaje. Spoznavamo in lahko tudi spoštujemo. Naša pesem pa je naša pesem. In to ljudje podzavestno vemo. Mediji in modni voditelji in »visoka kultura« še niso utišali pesnika pri nas. Moravška dolina ima pravo bogastvo narodne glasbe, narodnih običajev in slovenske kulture. To vsako leto predstavi tudi na Novoletnem koncertu in na Prešernov dan. Na Prešernov dan, ko se vsako leto sprašujemo, ali nam ima pesnik še kaj povedati? Letošnje leto, že 160 let po smrti, je še posebej primerno za premislek njegovo SLOVO OD MLADOSTI:
Sem zvedel, da vest čisto, dobro djanje Svet zaničvati se je zagovoril... ...da le petica da ime sloveče, da človek toliko velja, kar plača. Sem videl čislati le to med nami, Kar um slepi zgoljfijami, ležami!
Janez VIRK
Moravče že dolgo niso zmogle tolikšnega kulturnega projekta
Sobota, 17. januar 2009. Kulturni dom Moravče je to pozno zimsko popoldne pokal po šivih, saj si je še marsikdo želel ogledati premiero gledališke predstave Ariela, mala morska deklica, pa je ostal brez vstopnice. Kulturno izobraževalno društvo Limbar je ta večer uprizorilo 8 mesecev nastajajoči mjuzikel, ki je nastal po istoimenski pravljici slovitega svetovno znanega danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena z 62 nastopajočimi v starostnem razponu od 5 do 20 let..
Ariela, mala morska deklica, ena Andersenovih pravljičnih čudes, je pod peresom Andrejke Vombergar Štrfiček dobila tudi priredbo za gledališče. Besedila pesmi so se zapisala Marjani Šušteršič Rezelj. Oboje pa navdušilo tri zagnane članice Limbarja, da so se lotile tega obsežnega projekta. Marjeta Capuder, Fani Capuder in Tatiana Javoršek so besedilo režijsko obdelale in začele iskati številno igralsko zasedbo, kar ni bilo lahko, saj so morali igralci biti tudi dobri pevci, da so lahko odpeli pripadajoče songe. Zgodba je zelo tipična. Ariela, najlepša in najbolj priljubljena hči podvodnega kralja Tritona, bo kmalu praznovala svoj 15. rojstni dan, za katerega si nadvse želi, da bi pogledala na zgornji svet, svet nad vodo. Kljub moledovanjem in prepovedim to stori. A na gornjem svetu je ne navduši le sonce, svetloba, zelenje, tam gane dekličino srce z njeno pomočjo rešeni princ Erik, ko se je morje že poigravalo z njegovim življenjem. Vse njene misli so zgoraj, ves njen dom spodaj. Oče se nad hčerino zaljubljenostjo ni navdušil, odredil ji je zapor v sobani. Kadar pa je kdo v stiski in nesreči, se kaj hitro najdejo koristoljubci in prevaranti. Mala Ariela verjame spletkam čarovnice Urše, ki ji za to, da ji bo poklonila človeško podobo, vzame prečudoviti glas. Mnogim zapletom tam zgoraj Ariela in princ Erik kljubujeta zaradi svoje srčne dobrote in ljubezni, ki edina premaga vse, če je prava in iskrena.
Igralci glavnih vlog Patricija Štefan (Ariela), Miha Vesel (Erik), Marija Štefan (Fabij, ribica, ki varuje neugnano Arielo) in Vito Urbanija (rak Sebastjan, varuh in nadarjen glasbenik) občuteno pojejo besedila pesmi in ga dopolnjujejo z gibi, plesom in zavzemanjem celotnega gledališkega odra. Barbara Fale, ki se je posvetila urjenju pevcev, je svojo nalogo opravila več kot odlično. Prav vsi igralci presene-
čajo z naučenostjo in dovršenostjo svojega nastopa, ki je včasih natančno omejen, saj se hkrati na odru znajde do 40 igralcev, v zaključnem prizoru vseh 62. Z majhnimi detajli so izpilili nastope do veličastnega gledališkega dogodka. Igralci so znali izkoristiti vnaprej posnete pesmi in glasbo, saj so prav zato lažje svoj gledališki inštrument, svoje telo, prepustili gibanju in s tem ustvarili enakovredno vzdušje na obeh svetovih. Še posebej gre pohvaliti njihovo vživitev v vloge, ki jih najstniku res ni lahko odigrati pred polno dvorano, na primer pritisniti čisto pravi poročni poljub. Scenska preprosta, a nadvse učinkovita zamisel Nine Dorič je omogočala prostor za igro in vplivala, da so gledalci lahko lovili zrak v morskih gladinah, kot uživali na gladini morja ali v blišču gradu in grajske dvorane. K temu so izdatno pripomogli z okusom in domiselnostjo izdelani kostumi. Ploskanje v dvorani ni poleglo in predsednica KID Limbar Milka Novak je čakala na besedo kar nekaj minut, da se je lahko zahvalila vsem igralcem, ustvarjalcem predstave, staršem in nepogrešljivim sodelavcem pri kostumih, maski in nenazadnje pri varstvu 62 razposajenih otrok, ki so v silnem razburjenju čakali na svoj gledališki debi. Po uspehu sodeč pa bodo z veseljem stopili ob novi ponujeni priložnosti na gledališki oder in zaradi svoje mladosti še vrsto let razveseljevali prave ljubitelje kulture, ki nimajo nikakršnih osebnih ali političnih zadržkov, da bi si ogledali, kakšno mladoletje raste v domačih logih.
To, kar smo videli in doživeli, ni le kulturni dosežek, temveč tudi dosežek številnih otrok in odraslih, ki so se uspeli povezati, uskladiti in uresničiti v en skupni interes ter povezati prebivalce iz celotne občine. Iskrene čestitke.
Bernarda Mal, foto Franc Capuder
Peljite svojo ljubezen na Valentinov koncert
Ker se nam obeta zanimiv glasbeni dogodek z Nušo Derenda, smo se odločili za kratek intervju.
Vem, da vam je bila glasba položena že v zibelko. Kateri dogodek smatrate za začetek vaše »resne« glasbene kariere?
Že leta 1990 sem se začela profesionalno ukvarjati z glasbo, to je bilo obdobje "garanja "po tujini s skupino KARAVAN'S. Vidnejši uspeh pa sem dosegla z zmago na oddaji Orion s pesmijo Vzemi me veter leta 1998. Takrat, menim, se je začela moja resnejša glasbena pot v Sloveniji.
Frenk je vaš glasbeni in življenjski sopotnik. Ali sta ti njegovi vlogi kdaj v konfliktu?
Pravzaprav, ne. Družinske prepirčke ali kakršne koli težave,ki se v nekem partnerstvu in družini seveda dogajajo, pustiva vedno doma in se osredotočiva na delo. Drugače bi težko delovala skupaj že toliko časa.
Prejeli ste celo vrsto pomembnih nagrad. Ali vam je katera še posebej pri srcu?
Same nagrade mi ne pomenijo toliko kot dejstvo, da sem mnogokrat prepričala občinstvo in razne žirije s svojim glasom, v Sloveniji in tudi v tujini.
Kaj vam pomeni odlična uvrstitev na Evrosongu 2001 v Kopenhagenu?
Imam neko zadoščenje, da sem dobro opravila svojo nalogo in da sem naredila nekaj dobrega navsezadnje tudi za prepoznavnost Slovenije. Že osem let držim doslej najboljšo uvrstitev Slovenije na tem festivalu, poleg Darje Švajger, seveda.
Ali vam je omogočila tudi več nastopov na mednarodni sceni?
Ja,v tistem obdobju je bilo kar nekaj nastopov po tujini. Imela sem možnost sodelovanja tudi na različnih festivalih, na primer v Romuniji, na Hrvaškem, na Malti...
Velik pomen posvečate svoji družini. Ali se kdaj zgodi, da vas na kakšen način omejuje?
Družina me nikoli ne omejuje, ker sem se za to zavestno odločila. Vedno sem razmišljala o tem, da bom imela dru-
žino. In hvaležna sem, da mi je kljub družini uspelo delati, to, kar najraje delam. In to zelo uspešno!
Slovenija je majhen trg. Se da dostojno preživeti le z glasbo?
Ne vem, kako je z drugimi, meni to kar dobro uspeva!
K uspehu nedvomno prispevajo talent, izobrazba in trdo delo. Čemu pripisujete prednost?
Trdemu delu. In če delaš tisto kar rad delaš, ti ni težko.
Kaj sporočate Moravčanom pred vašim nastopom?
Ta nastop v Moravčah bo na Valentinovo. Ta dan je nekaj posebnega in mislim,da bo tudi ta dogodek v Moravčah nekaj posebnega. Potrudila se bom MAKSIMALNO!Se vidimo!
EV


V mesecu decembru je bil župan na obisku pri dveh naših občankah, ki sta praznovali svoj visoki življenjski jubilej.
Osemdeset let sta praznovali: Pavla Sušnik, Gora pri Pečah 15 in Štefanija Otolani, Podstran 2 (na fotografiji). Tudi iz uredništva jima želimo dobrega počutja in trdnega zdravja ter jima iskreno čestitamo.
VR


Lep uspeh moravške osnovnošolke
Tina Korošec se je uvrstila med tri najboljše v svoji starostni kategoriji z svojim likovnim izdelkom z naslovom »Svet v srcu oz. srce za vse ljudi sveta« na natečaju, ki so ga organizirali v Društvu za združene narode za Slovenijo. Na natečaju je sodelovalo 48 osnovnih in 6 srednjih šol. V četrtek, 11.12.2008 smo se udeležili podelitve nagrad in proslave ob Dnevu človekovih pravic ob 60 letnici sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic, ki je bila v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani.
Podelitev je vodil predsednik Društva ZN za Slovenijo prof. Dr. Bojko Bučar, slavnostni govornik pa je bil direktor Informacijske službe ZN na Dunaju (UNIS VIENNA) nj.eksc. gospod Maher Nasser. Oba gospoda sta tudi na fotografiji.
Novoletni sejem
Inge Ivartnik
V četrtek, 11.12.2008, smo imeli na šoli že tradicionalen novoletni sejem. Sejem je bil zelo lepo obiskan, saj so na šoli potekale še druge dejavnosti: srečelov, projekt Za srečen dan za prav vsak dan, roditeljski sestanki, športne igre... Sredstva, ki smo jih izbirali s prodajo svojih izdelkov bomo namenili za šolo v naravi za 6. razrede, za valeto in za šolski sklad.
Pomagala so nam tudi podjetja in posamezniki s svojimi donacijami, za kar se jim z vsem srcem zahvaljujemo: Vezjak Damijan, Peterka Franc, Grošelj Dušan, KZ Cerklje, Gerič Marta, Mihalinec Matjaž, Markuš Klavdija s.p., Gerčar prevozi d.o.o., Vrečar Jerca s.p., ATP Povirk transport.
Inge Ivartnik
Poskočni ples z ANSAMBLOM SVETLIN
Že sredi novembra smo se na srečanjih kolektiva pogovarjali in načrtovali, katere dejavnosti in predvsem, kaj lepega in zanimivega bi pripravili našim otrokom v vrtcu, da bi jim popestrili že tako prijetne dni v času bivanja pri nas. Vsak od nas je nekaj predlagal in se lotil česa novega^ V vse te zanimivosti pa smo želeli vključiti tudi starše otrok. Vzgojiteljica Joži se je domislila, da bi tudi letos med našo sredo povabili Ansambel Svetlin, ki nas je že velikokrat navdušil nad prijetnim igranjem in petjem, saj v njem igra tudi očka enega otrok s skupine Pikapolonic. Tako smo jih povabili in odzvali so se. Prijetni fantje, vsak s svojim instrumentom in glasom, so se rade volje vrnili med nas in nam polepšali petkovo dopoldne. Z otroki smo se že v jutranjih uricah pogovarjali o obisku in se ob domači glasbi skušali naučiti nekaj osnovnih veščin naše znamenite polke. Otroci so se sprva nasmihali in muzali, potem pa je vsak izmed njih prijel svoj par in skupaj smo se zavrteli v ritmih polke. Ta naša »vaja« nas je popeljala do čisto pravega začetka in tako smo se v naši telovadnici srečali z Ansamblom Svetlin. Fantje so nastop prilagodili otroški publiki; igrali in peli so tudi otroške pesmi, v sam nastop so vključevali otroke, ki so
na »pravi« mikrofon skupaj z njimi zapeli kakšno poznano. Med njihovimi vižami smo se vrteli kar v krogu, s pravimi koraki polke, v vlakcu in še kako. Otroci so se popolnoma vživeli v rajanje ob živi glasbi in jo doživeli na njim prav poseben način.
Poslovili smo se s prošnjo in željo, da se naslednje leto ponovno srečamo in veselih obrazov so se nasmehnili in nam pritrdili.
Ana Gerčar, vzgojiteljica
Podari igračo in nasmeh
V mesecu oktobru se je po vsej Sloveniji začela humanitarna akcija podari igračo in nasmeh. Z velikim navdušenjem smo jo sprejeli tudi na podružnični šoli Vrhpolje. Ob tem smo se pogovarjali o prihajajočem prazničnem decembru, ki bo za mnoge bogat z darili. Nekateri otroci pa se bodo razveselili igrače, ki so jo podarili njihovi vrstniki, naši učenci. Zato smo vsi pridno zbirali igrače. Le te smo lahko oddali na Petrolovih bencinskih črpalkah v poseben zabojnik. Za podarjeno igračo je posameznik dobil spominsko zapestnico. Ob zaključku akcije, ki je bila 30.11. smo na naši šoli zbrali 52 zapestnic. To je več kot ena zapestnica na otroka. Vse zbrane igrače bodo podarili manj priviligiranim otrokom iz Slovenije in drugih balkanskih držav. Prav zagotovo smo s podarjenimi igračami podarili veliko nasmehov!!!
Odbojka
V četrtek,11.12.2008 smo se z odbojkarskim krožkom udeležile tekmovanja nekdanje domžalske občine v odbojki,v Trzinu. Tega tekmovanja se udeležujemo že več let. Letos smo se še posebej dobro odrezale. Skupaj z našo mentorico Alenko Rajh smo se dobro pripravile. Naše nasprotnice so bile iz Mengša, Domžal in Trzina. Pokazale smo svoje znanje in odlično zastopale našo šolo. Zasedle smo izvrstno drugo mesto in se uvrstile na področno tekmovanje.
Še naprej si želimo takih uspehov.
Patricija Štefan
Nogomet pozimi
Letošnja zima je, vsaj doslej, prava zima. In normalen človek pomisli, da nogometaši v tem snegu in temperaturah počivajo. Pa ni tako. Počivali so le v novembru in nekateri decembra, sedaj pa so zopet sredi priprav vse ekipe NK Termit. Vse ekipe imajo priprave v zimskem času v telova-
dnici moravške osnovne šole - razen najmlajših ekip, to je dečkov v starosti 8 do 14 let, ki so že sredi decembra začeli s tekmovanji v zimski ljubljanski ligi. V tej ligi sodelujejo 3 ekipe NK Termit in sicer: ekipa U -8, ki jo vodi Husko Đafić, U-10, ki jo vodi Franci Ravnikar in U-14, ki jo vodi Darko Anželj. Po šestih kolih tekmovanja so:
-	starejši dečki (U-14) na zadnjem mestu v svoji skupini z eno zmago in razliko v golih 6:22
-	U-10 zasedajo 9.mesto med 12 ekipami. Dvakrat so zmagali in enkrat igrali neodločeno, razlika v golih pa je 12:21
-	U-8 so pravtako na 9.mestu med 12 ekipami, z dvema zmagama, a z zanimivo gol razliko: 21:34. Prejeli so res veliko golov, a so jih veliko tudi dali, predvsem še na račun vrstnikov iz Kočevja, katere so premagali kar z 12:1.
V začetku februarja pričnejo s pripravami člani, ki so, kar velja ponovno opozoriti, jesenski del končali na prvem mestu lestvice in se, po besedah predsednika Rajka Vavpetiča in sekretarja Tineta Bizilja, pripravljajo, da to prvo mesto obdržijo do konca tekmovanja in se tako uvrstijo v III. slovensko ligo.
JV
Slovenska zmaga na Moped-triatlonu v Avstriji
Ekipa Javorških jazbecov se je 3. januarja 2009 skupaj z SLO-Racing Team Depala vas in ekipo YART 7 udeležila Moped-triatlona v Eichberg-Trautenburg-u blizu Leibitza (Avstrija). Tekmovanje je potekalo na prizorišču, kjer običajno prirejajo vztrajnostne moped dirke. Gre za vztraj-nostna tekmovanja z motorji katerih delovna prostornina agregata ne sme presegati 50 ccm, ne sme imeti več kot štiri prestave in mora imeti zračno hlajen cilinder. Takoj po prihodu je sledilo ogrevanje premraženih motorjev in prve težave, ki so že stalnica vsaj ene od slovenskih ekip, katere se teh tekmovanj redno udeležujemo. Ekipi Javorških jazbecev je še pred začetkom tekmovanja odpovedala sklopka in sledilo je prepričevanje vodje ekipe, da ubogi moped ne bi končal svoje kratke kariere v plamenih sredi zasneženega prizorišča tekmovanja. Po dobre pol ure mehaničnih spretnosti so motor le usposobili in strasti so se pomirile. Tokratno tekmovanje pa je bilo malo drugačno od prejšnjih, saj smo tekmovali v zimskih razmerah in kot se za triatlon spodobi v treh različnih disciplinah. V prvi disciplini, t.i. Skijoring, sta tekmovala po dva od tričlanske ekipe. Gre za tekmovanje, kjer tekmovalec na motorju za seboj vleče smučarja. Smučanje na tak način je zelo podobno smučanju na vodi, le hitrosti so nekoliko nižje. Za dodatno zabavo je poskrbel organizator tekmovanja, saj smo smučali z starimi lesenimi smučmi nameščenimi na obutev. Smeha pri tej disciplini res ni manjkalo. Sledilo je klasično Mopedrennen tekmovanje v zasneženi in poledeneli kros progi, ki je trajalo uro in pol. Tekma je bila prav zaradi snežnih razmer in poledenele proge naporna tako, da so preko menjav vsi tekmovalci prišli na svoj račun. Tretja disciplina je bila vožnja po enaki progi s štirikolesnikom.
Turnirji v odbojki
V začetku decembra so v telovadnici OŠ Moravče 2x tedensko potekali mini turnirji v odbojki. Na turnirju je sodelovalo več skupin, ki so se med seboj pomerile po ligaškem sistemu. Cilj turnirjev je bila izboljšanje tehnike in koordinacije igralk, zato so zmagovalke prav vse. V spomladanske času pa se lahko nadejamo še kakšnega turnirja, v katerega bi odbojkarice rade vključile tudi skupine iz sosednih občin.
Maja Hren
Da pa je bila zadeva bolj zanimiva je moral tekmovalec po prevoženem krogu čim hitreje (po domače na eks) spiti pivo in narediti naslednji krog. Temu je z enako nalogo sledil sotekmovalec iz ekipe in na koncu se je upošteval skupni čas vseh voženj ter eksanja piva.
Za končno uvrstitev na tekmovanju so štele točke vseh treh disciplin in tako se je ekipa Javorških jazbecev (Jože in Dejan Gorta) uvrstila na 6. mesto, ekipa YART 7 (Igor Jerman in Steve Plater) na 2. mesto, člani ekipe SLO Racing Team-a Depala vas (Damjan Dajčar, Maks Merela in Mitja Gorta) pa so ponovili lanski uspeh iz Wagne in tako osvojili odlično 1. mesto. Zasneženo prizorišče smo tako zapustili dobre volje in že pred začetkom sezone avstrijski konkurenci dali vedeti, da bomo tudi Slovenci v letošnji sezoni mešali štrene tik pod vrhom. Ob tej priliki ekipa Javorških jazbecev vsem bralkam in bralcem želi srečno, uspešno ter predvsem zdravo in mirno leto 2009.
Maks Merela
VABIMO NA VPIS TRENINGA SHOTOKAN KARATE
Karate je vzhodnoazijska borilna veščina, ki je nastala po koncu 19. stoletja. Namen karateja je razvoj celega človeka skozi dolgotrajno vadbo, tako v pomenu fizičnega razvoja (zdravje, borba in samoobramba, šport) kakor razvoja osebnosti in doseganja notranjega miru. Poleg tega karate vsebuje tudi filozofsko plat, tesno povezano z vadbo. Karate lahko trenirajo tako otroci kot odrasli. Trening karateja vsebuje razgibavanje, različne dihalne vaje za sprostitev in učenje samoobrambe. Z vadbo karateja pridobimo samozavest in se naučimo reda in discipline. V ta namen se ustanavlja karate klub tudi v občini Moravče.
Vabimo vse, ki bi se radi naučili borilnih veščin, da pokličete na eno od naslednjih telefonskih številk: 031 574 716 Jernej ali (01)72 31 098 občina Moravče
Jernej Homar, mojster karateja 2.dan
"Pisma biaicea

V vsaki številki se pojavlja več pisem bralcev, ki smo jih sicer veseli. Ker pa sta prostor in denar omejena, smo se v uredništvu odločili, da obseg prispevkov omejimo na 2.000 znakov brez presledkov. Prepričani smo, da takšen obseg omogoča izraziti vsako mnenje. Članke, ki bodo presegali določen obseg, bomo primorani skrajšati. Odločitev velja od naslednje, to je druge številke glasila tega letnika. Pisem bralcev ne lektoriramo! (uredništvo)
Prisvajanje medijev
Pod tem naslovom seje v prejšnji številki Novic razpisal Tone Pačnik, ki je nezadovoljen z obveščanjem v občini. Želi si podrobnih poročil iz sej občinskega sveta in stališč političnih strank o posameznih primerih. Seje občinskih svetov trajajo lahko več ur in poročila bi lahko obsegala več strani kot jih Novice sploh imajo. So pa seje javne in jih je možno v živo spremljati. Vsi sprejeti odloki so objavljeni v Uradnih vestnikih, ki so na voljo na spletnih straneh občine. Obsegajo po od nekaj pa do tudi več kot sedemdeset strani na številko. Politične stranke imajo za izražanje svojih stališč tudi zagotovljen prostor v občinskem glasilu in samostojno odločajo o čem bodo pisale. Na občini so na voljo tudi obsežni zapisniki posameznih sej. Res pa je, da vsebinsko zasnovo določa izdajateljski svet, v katerem so zastopani predstavniki vseh političnih strank, ki so v občinskem svetu. To pa je v skladu s sprejetim občinskim odlokom, ki je bil sprejet še v bivši sestavi občinske oblasti. S spremembami na volitvah pridejo torej nove sestave izdajateljskih svetov.
Odg. urednik
PRORAČUN OBČINE MORAVČE ZA LETO 2009
Običajno pripravljalci občinskega proračuna predstavijo svoj predlog nekje v mesecu novembru, najkasneje pa v začetku decembra, za naslednje leto. Trideset dnevna javna razprava omogoča vsem političnim strankam, društvom in ne nazadnje vsem občanom, da predlagajo oziroma vložijo amandmaje za spremembe na postavkah proračuna. Sledi postopek usklajevanja na podlagi argumentov, kateri kot končni rezultat prispevajo k sprejetju občinskega proračuna, v zadovoljstvo najširšega kroga občanov. Na zgoraj opisan način, naj bi potekali postopki za sprejetje občinskega proračuna za leto 2009. Sredi meseca januarja, ko ta prispevek nastaja, pa še vedno ni ne duha in sluha o predlogu občinskega proračuna za leto 2009. Vemo, da so časi pred nami zelo negotovi in je težje načrtovati ob tako velikih neznankah, predvsem na strani
prihodkov proračuna. Vendar pa to nikakor ne more in ne sme biti razlog, da se ob tako zaostrenih pogojih zamuja z pravočasnim, preudarnim in temeljitim planiranjem za letošnje leto. Ne nazadnje, v Sloveniji je že kar lepo število občin že sprejelo občinske proračune za letošnje leto. Kaj pa je pri vsem tem tisto, kar nas najbolj skrbi? To, da bodo izgovori zaradi stiske s časom, onemogočili demokratične postopke, kjer bodo na podlagi argumentov izbrane najboljše možne rešitve. Pri vsem tem, je potrebno veliko strpnosti, poslušanja in razumevanja drug drugega s pozicije enakovrednih partnerjev. Najslabše pri vsem tem pa bi bila ignoranca, češ saj imamo večino v občinskem svetu in bomo proračun sprejeli tudi brez vaših glasov. OO ZARES-nova politika Moravče, je županu posredoval kar nekaj predlogov, za katere smatramo, da jih je nujno uvrstiti v občinski proračun za letošnje leto. Predlagamo, da se v proračunu zagotovijo sredstva za odprtje oddelka vrtca v osnovni šoli. Veliko nerešenih prošenj za sprejem otroka v vrtec, postavlja starše v zelo nezavidljivo situacijo. Na žalost, pa so vrtci tudi v sosednjih občinah polni. S predlogom o izgradnji pločnika na regionalni cesti Želodnik-Moravče, od Moravč do avtobusne postaje Žaga, želimo zaščititi najbolj ranljivo populacijo udeležencev v prometu - otroke. Omenjeni odsek je opredeljen kot nevarna šolska pot, zato imajo otroci zagotovljen šolski prevoz. Dejstvo, da morajo otroci opraviti pot do postajališča šolskega prevoza peš, po regionalni cesti in to v času, ko je frekvenca prometa največja, v zimskem času tudi v temi, zahteva od nas, da jih zaščitimo. Upati je, da bodo pripravljalci občinskega proračuna čim prej predstavili svoj predlog, ga objavili tudi na internetni strani občine in tako omogočili najširši javnosti, da se z njim tudi seznani. Naj to ne bo breme občinski upravi in županu, temveč prispevek in izziv za čim bolj demokratično razpravo. Razprave po krajevnih skupnostih niso dovolj temeljite in produktivne, če občani prej niso seznanjeni s predlogom.
Miran Cerar, OO Zares-nova politika Moravče
Varujmo naravo
Veliko govorimo o lepi in čisti naravi, vendar se očitno nekateri za lepo okolje sploh ne zmenijo. Glede na to, da imamo dvakrat letno odvoz kosovnih odpadkov, je nekdo kljub temu pripeljal avtomobilski gumi in ju odvrgel ob cesti, ki povezuje avtobusno postajo Dole - Imenje. Če bi vedela, kdo jih je pripeljal, bi jih dobil tudi nazaj na dvorišče. Zadnje čase se dogaja, da nekateri odmetavajo prazne pločevinke od piva, embalažo od pic in drugo. Ni problem, če se nekdo ustavi in pomalica. Zaželjeno pa bi bilo, da prazno embalažno odnese v kontejner. Upam, da bo morda kateri od onesnaževalcev prebral to pismo in bo prenehal odmetavati pločevinke in druge smeti.
Metka Božjak
Kmetje smo po lovskem zakonu tlačani Republike Slovenije
Po lovskem zakonu smo lastniki zemljišč dolžni, citiramo: »ZDLov-1, Ur.l. RS, št. 16/2004, 53. člen; (1) Fizična ali pravna oseba, ki ji divjad lahko povzroči škodo, mora na primeren način kot dober gospodar narediti vse potrebno, da obvaruje svoje premoženje pred nastankom škode. (2) Imetniki kmetijskih in gozdnih zemljišč na katerem je lovišče, so dolžni uporabljati ustrezna zaščitna sredstva, ki jim jih preskrbi upravljavec lovišča in izvajati druge predpisane ukrepe za preprečevanje škode po divjadi«. Po Zakonu o varstvu okolja, citiram: »Ur.l. RS, št. 39/2006 - 163. člen, (2) Divjad po predpisih o lovstvu je lastnina države«. Mislim, da mi je država po lovskem zakonu naložila obvezno neplačano delo, sem postal TLAČAN Republike Slovenije.
V moravški dolini so se v zadnjem desetletju namnožili divji prašiči ,katerih prej nikoli ni bilo. Na koruznih posevkih naredijo ogromno škodo. Če pogledamo samo ceno repromateriala v cenejši trgovini v letu 2008, stane kmeta za hektar le te 750 evrov. Organska gnojila in kmetovo delo so vredna naslednjih 250 evrov, kar znaša toliko kot so moravški upravljalci divjadi namenili zaščitnim sredstvom in odškodnini skupaj. Po zakonu so namreč dolžni dati zaščitna sredstva in realno odškodnino, uničeno je bilo na moravškem več hektarov koruze. Velik problem so tudi krokarji, ki so po zakonu zaščiteni in jih po 200 v jati. Populijo ogromno kaleče koruze a ministrstvo za okolje priznava le vrednost semena vse ostalo mora kmet ponovno sam plačati. Ob prihodu medveda na moravško mi je rekel sin ob prihodu iz
šole, da sta medved in divji prašič ponos Slovenije. Spomnim se TV ankete na ulicah Dunaja ali so za medveda. Večinsko mnenje je bilo ja ampak v Sloveniji. Pred leti so ga v Ljubljani ubili, mesec dni nazaj na Muljavi odpeljali, v Moravčah pa se držijo pregovora, da je s tujim K... lahko po koprivah mahati. Upravljalci divjadi morajo vedeti, da lahko po zakonu mirno lovijo divjad po naših zemljiščih a svojo infrastukuro imajo na naši posesti zaenkrat še zastonj. Uporabljajo lahko samo javne ceste, ne smejo parkirati na privatnih zemljiščih ter z lovom povzročati škode. V Sloveniji je na 10 lastnikov zemljišč le en sam lovec. Zato je težko razumeti dejstvo, da sejemo sami a pridelke naših polj, travnikov in gozdov pobirajo tudi drugi. KDOR SEJE NAJ TUDI ŽANJE - LOVSKE MILOŠČINE IMAMO DOVOLJ.
Jože Ribič
, /-I
Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA V 91. letu je Bog po večno plačilo poklical našo mamo, babico, sestro, teto in taščo
ANO SRMKOLJ
Mrčičevo Ano iz Dešna
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Viktorju Primožiču in pogrebni službi. Zahvaljujemo se Branku Ustarju in Jožetu Kvedru za prebrane poslovilne besede. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: hčere, sin, sestre in brata z družinami ter vnukinje, vnuki, pravnukinje in pravnuka.
^kM
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal in čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
V SPOMIN 16. decembra je minilo žalostnih enajst let, odkar si mnogo prezgodaj odšel od nas, naš dragi ati in mož
TOMAŽ VOZEL
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
Življenje gre na videz dalje, a vsak/l pot nas k grobu pelje, kjer so pokopane sanje in grenka solza pa/ie nanje.
ZAHVALA Z bolečino v srcu smo se po težki bolezni v 53. letu poslovili od drage hčerke, sestre, tete, nečakinje in prijateljice
ANICE - NUŠKE KOKALJ
učiteljice na OŠ Jurija Vege v Moravčah.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste bogatili njeno življenje in nam v težkih trenutkih krute resnice stali ob strani. Hvala prijatelju Johanu za nesebično pomoč v času njene bolezni. Zahvaljujemo se vsem sosedom, ki so pomagali oblikovati pogrebni sprevod. Hvala za tople besede slovesa ravnateljici ga. Nuški Pohlin Schwarzbartl in g. Marjanu Grilju. Hvala g. župniku Viktorju Primožiču, g. Jožetu Mrvarju in g. Miru Šlibarju za lepo opravljeno sveto mašo in pogrebni obred. Še posebna zahvala g. Šlibarju za njegove vsakodnevne obiske v bolnici. Hvala pevskemu zboru Limbar za lepo petje in Pihalni godbi Moravče za zaigrane žalostinke. Zahvaljujemo se njenim učencem in vsem za darovane sv. maše, cvetje in sveče. Hvala zvonarjem, ministrantom, pogrebni službi Vrbančič in vsem njenim sodelavkam in sodelavcem, ki ste
delili bolečino z nami. Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala, ker ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi domači
Bila sta skromna in poštena, življenje težko sta imela, a vsakomur dobro sta želela. Pridnih rok in srca dobrega sta bila.
V duši vse nas zaboli,
oko se naše orosi ob spominu,
ki za vama boleč ostal je, a lep in večen.
V SPOMIN
Letos mineva 1. leto in 18 let odkar sta nas zapustila draga starša
I


ANTON in PAVLA STEGNAR,
Mihevčeva s Pretrža.
Hvala vsem, ki ju ohranjate v spominu, zanju molite, obiskujete njun grob in jima prižigate sveče.
Domači
V SPOMIN
8. februar, dan ko nas je zapustil sin, brat in prijatelj
ALEŠ SLAPAR
*1983 +1999
Minilo let je že deset odkar odšel si tja v nebeški svet. Se solza nam na licu posušila, se rana v naših srcih zacelila, toda bolečina v prsih, ostala bo za vedno!
Dragi Aleš, mi te nikdar ne bomo pozabili, saj smo te v srca naša zaklenili. Hvala njegovim sošolcem in prijateljem, ki postojijo pri njegovem grobu. Tvoja družina
Je čas, ki daje in čas, ki vzame, pride čas, ki celi rane. Nikoli pa ne doumeš, da izgubiš nekaj, kar imaš najraje.
V SPOMIN
ALEŠ RESNIK
19.12.1977 - 8. 2. 1999
Pred desetimi leti, 8. februarja, nam je črna cesta iztrgala iz sredine našega ljubega sina Aleša. Praznino polnimo z lepimi spomini nate, čeprav tvoj glas in tvoj korak še vedno je živ kot takrat. V naših srcih si.
Vsi tvoji in vsi, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
NASA SOLA - ZDRAVA SOLA
V današnjem času se vse bolj zavedamo, kako pomembno je zdravje, ki vsekakor vpliva na naše življenje, pa naj si za to prizadevamo ali ne. Šola kot okolje, ki igra poleg družine ključno vlogo pri otrokovem razvoju, učencem pomaga doseči znanje, prevzeti stališča in razviti veščine, ki jih kasneje v življenju še kako potrebujejo. Tega se v naši šoli dobro zavedamo, zato smo si prizadevali, da bi se priključili Slovenski mreži zdravih šol, ki spodbuja zdrav način življenja in dela šole, in to nam je letos tudi uspelo.
Za šole, ki pristopijo v Slovensko mrežo zdravih šol, je značilno, da si prizadevajo spodbujati, omogočati, krepiti pobude v zvezi z zdravjem ter zdravim načinom življenja učencev, učiteljev in staršev. Zdravje pojmujejo celostno, kar pomeni, da enakovredno skrbijo za duševno, telesno, socialno in okoljsko področje šolskega življenja. Tim Zdrave šole sistematično načrtuje naloge s področja zdravja, izvajanje nalog sproti spremlja in na koncu samoevalvira, glede na predhodno zastavljene cilje, ki se nanašajo na cilje Evropske mreže zdravih šol.
V letošnjem šolskem letu smo se odločili, da v okviru zdrave šole, namenimo največ pozornosti zdravi prehrani in gibanju otrok. Pri zdravi prehrani skrbimo predvsem za to, da je vsakodnevno pri obrokih prisotno sadje ali zelenjava ter, da imajo učenci tudi kasneje možnost dobiti še dodatno sadje. Poleg tega se zazvzemamo za pitje nesladkanih napitkov, predvsem vode, zato je v pritličju šole že nameščena «vodna postaja», ki spodbuja učence k večjemu uživanju tekočine. V okviru gibanja se za učence že izvaja rekreativni odmor na prostem, v razredih pa poteka «minuta za zdravje», predvsem pa je naš namen osveščati tako otroke kot njihove starše o pomenu zdrave drže za zdravo hrbtenico. Poleg navedenih dejavnosti, ki spodbujajo zdravo prehrano in gibanje otrok, je bilo v mesecu novembru za starše organizirano še predavanje na temo pomen gibanja in zdrave prehrane otrok. To so le nekatere načrtovane dejavnosti, ki že potekajo in predstavljajo vpogled v naše tekoče delo, obstaja pa še vrsta dejavnosti, ki se bodo šele pričele izvajati.
Koordinatorica Zdrave šole: Saša Igrec
NOVOLETNA NAGRADNA KRIZAN^KA
V uredništvo smo prejeli 77 rešitev in izžrebali 12 nagrajencev. Čestitamo!
Dve enakovredni prvi nagradi, tj. kosilo za tri osebe prejmeta
•	Peceli Marija, Goričica pri Moravčah 16, Moravče in
•	Pavlin Anton, Sv. Andrej 1, Moravče.
10 gledaliških abonmajev (štiri preostale predstave sezone 2008/09) pa prejmejo:
Sušnik Melita, Gora pri Pečah 15, Vače Cerar Marinka, Stegne 12, Moravče Gros Alojz, Detelova cesta 5, Moravče Peterka Marinka, Stegne, Moravče Rems Ivan, Vodnikova 10, Dob Toni Amalija, Zalog pri Moravčah 10, Moravče
Smolnikar Marjanca, Vegova ul. 19, Moravče Lavrinc Ana, Križate 2, Moravče Lenček Stojan, Vrhpolje 18a, Moravče Kosmač Niko, Sv. Andrej 2, Moravče Izžrebanca prvih nagrad lahko dvigneta nagradi v tajništvu občine, dobitniki abonmajev pa na prvi naslednji predstavi v KD.
Turistično društvo Moravče ob Kulturnem prazniku vabi na nočni pohod z lučkami (baterijske svetilke) po učno sprehajalni poti Rača. Odhod 07.02.2009 ob 18. uri izpred gasilskega doma v Krašcah. Vabljeni!
Turistično društvo Moravče
Mali oglasi
Inštruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo ter fakultete.
tel.: 040 550 040
OŠ Jurija Vege Moravče
razpisuje
mednarodni fotografski natečaj na temo
VODA
Možne so digitalne fotografije na temo VODA, ki niso starejše od enega leta. Dela lahko pošiljate od novembra do konca januarja 2009, ko se bo zbrala strokovna komisija in bo te fotografije pregledala.
Povdarek naj bo na likovni in pripovedni vsebini fotografij, zato je pomembno, da fotografije vsebujejo tudi misel, besedo ali stavek, ki zaznamujejo to fotografijo oz. sporočilo, ki ga skušamo posredovati drugim.
Sodelujejo lahko tako v treh starostnih skupinah:
•	osnovnošolski otroci
•	dijaki in študentje
•	in starejši od 25 let.
Vsak avtor lahko pošlje največ tri fotografije. Vsak sodelujoči bo dobil potrdilo o sodelovanju na natečaju, najboljša dela pa tudi priznanja in praktične nagrade.
Razstava fotografij bo v Kulturnem domu v Moravčah v mesecu marcu, ko je tudi Moravški občinski praznik in bodo ta dela del praznovanja občinskega praznika.
O datumu otvoritve boste naknadno obveščeni prek internetne strani šole, nagrajeni oz. uvrščeni na razstavo pa še po elektronski pošti in z vabilom na otvoritev.
Naslov za pošiljanje del; ta naj bodo na cd-ju ali po elektronski pošti:
Osnovna šola Jurija Vege Moravče
Vegova 38, 1251 Moravče
Tel.: ++386 1 7231 003
o-jvmoravce.lj@guest.arnes.si
Natečaj je opisan tudi na šolski internetni strani:
http://www.osmoravce.si
Koordinatorica projekta: Inge Ivartnik Vodja projekta comenious: Zdenka Wicher
Ravnateljica:Nuša Pohlin Schwarzbartl, spec.
v
cla	ionce ^/it^i^ èo áv^ é<>..




VRHPOLJE
vabi ría
V7

prireditev ob KULTURNEM DNEVU,
^ ki'bo v
nedeljo, 8. februarja 2009 ob 15, uri v gasilskem domu na Vrhpoljah.
Nastopila bo dramska skupina KUD Vrhpolje in otroci Podružnične šole Vrhpolje.
Vabljeni!

Mercator
Franšizne trgovine Mercator
Trgovine
5% POPUST ZA ZADNJI IN PRVI DAN V MESECU ZA VSE UPOKOJENCE
Vabljeni na nakupe v Spíníne trgovine
PVC okna, vrata,senčila, police
Edvard Jerina
Ribče 10 1281 Kresnice GSM 041/696-433 salamander jerina.edvard.sp@siol.net
A
'^aê^fenl na	Âiince-ri
i s ay ^e/iendii/
Ji- '^íimiíit THsÉiiii fàr/ttistiiinr'^T/tpitf^
1 ■	\ttlAUlWHI
...	'^nUnHfi'ad í/llHFil
íiíi fr. mi	'
_	'íř/d j suvii.'-
Vstopnice v predprodaji v prodajalnah Mercator Moravče in Krašce po 9€ in eno uro pred koncertom v avli KD po 12€.