r^NajT n ečji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 g Za pol leta.....$3.00 m jp Za New York celo leto - $7.00 U Za inozemstvo celo leto $7.00 tU VUMHM GLAS NARODA Ustislovenskih .delavcev v Ameriki. I The largest Slovenian the United States. □ Issued every day except Sundays □ and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 28. — ŠTEV. 28. NEW YORK, WEDNESDAY, F EBRUARY 3, 1932. — SREDA, 3. FEBRUARJA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK XXXX. AMERIKA POSREDUJE V JAPONSKO-KITAJSKEM SPORU WASHINGTONSKA VLADA JE PREDLOŽILA OBŠIREN NAČRT ZA USTAVLJENJE SOVRAŽNOSTI Nankinško prebivalstvo se boji ponovnega obstreljevanja. — Ameriške bojne ladje bodo dospele v četrtek v šanghajsko pristanišče. — Japonske mornariške čete so premagale-kitajski odpor v Cape j okraju. — Tekom boja je padlo najmanj deset kitajskih izstrelkov v mednarodno naselbino. — Načelnik japonskega admiralnega štaba je odstopil. Nezaposlenost narašča v Franciji WASHINGTON, D. C., 2. februarja. — Ameri- ška in angleška vlada sta predložili Kitajski in Japonski načrt za ustavljenje sovražnosti. Načrt podpirata tudi Francija in Italija. Po današnji kabinetni seji je bilo rečeno, da zasleduje vlada Združenih držav dva cilja, namreč zaščito ameriških državljanov in prenehanje sovražnostmi. Poudarjeno je bilo, da ameriški mirovni predlog ne vsebuje nobene pretnje ter da je bil sestavljen na izrecno prošnjo Japonske in Kitajske. Tako Kitajska kot Japonska sta namreč prosili Zdr. države za posredovanje. Ameriška in angleška vlada predlagata, naj Japonci in Kitajci takoj prenehajo s sovražnostmi ter naj ustanove okolu inozemske naselbine v Sanghaju nevtralno zono. z Zdi se, da je Japonska s tem predlogom zadovoljila in da bo jutri odgovorila nanj. SANGHAJ, Kitajska. 3. feb ruarja. — Kitajski zunanji urad je danes objavil, da bo Kitajska v vseh ozirih ugodila mirovnim predlogom sveta l.i-f*e narodov. Istočasno je zunanji urad poslal japonski vladi oster protest glede obstreljevanja Nankinga. SANGHAJ, Kitajska, 3. februarja. — Japonska vojaška oblast izjavlja, da so japonske mornariške čete zdrobile zadnji kitajski odpor v okraju Capej. Artilerija v Honkju okraju je začela včeraj po-popoldne z obstreljevanjem, ki je trajalo do veče ra. Pekom boja je padlo najmanj deset kitajskih izstrelkv v inozemsko naselbino. Tukajšnji ameriški generalni konzul Cunningham je rekel, da je slišal o mirovnih predlogih, ki so bili poslani iz Ženeve, pa se mu zdi, da je sedaj že prepozno. Vesti, da so se bojev udeležili tudi ameriški mornariški vojaki, so označili kot netočne. Istotako netočne so tudi vesti, da so Japonci zasedli neko ameriško misijonsko postajo ter poteptali v blato ameriško zastavo. ŽENEVA, Švica, 2. februarja. — Na seji sveta Lige narodov je zahteval v imenu angleške in ame riške vlade angleški minister za domini je, J. H. rhomas, da mora v Sanghaju tako j. zavladati mir. Dnevni dogodki so jako resne narave, in dasi nihče tega ne pravi, je vendarle dejstvo, da divja v Sanghaju vojna. Japonski zastopnik Naotake Sato je rekel, da bo njegova vlada storila vse, kar bo v njeni moči, za izboljšanje položaja. Posebno je pozdravil predlog, naj se ustanovi okolu inozemske naselbine nevtralno zono. Prečital je tudi dolg dokument, v katerem je rečeno, da se Japonci boje kitajskega napada. NANKING, Kitajska. 3. februarja. — Kitajske patrule imajo obilo posla, da že vsaj deloma drže v šahu razburjeno prebivalstvo. Ponoči in davi je VLADA NAJ PREVZAME INDUSTRIJO United Mine Workers of America zahtevajo, da vlada prevzame rudnike. — Sklenili so na letni konvenciji. Indianapolis, I-nd., 1. februarja. KoiivfiH'ija l.'nited Mine Workers < ■ f America je sklenil, da naj zvezna vlada prevzame vso pre-mogarsko industrijo ter vse druge poglavitne -industrije. Konvencija je tudi sprejela re-soliieijo. da izvrševalni odbor proučuje zadeve glede zavarovanja delaveev in naj skuša izdelati najboljši načrt za zavarovanje ter naj skuša, da ga predloži najvišjemu mestu ameriške vlade. V prvi vi-sti ima to zavarovanje namen pomagati nezaposlenim. Konvenuija je tutki sklenila, da priporoei ameriški vladi, da prizna vlado sovjetske liusije. Tozadevna resolucija pr»« . i : — Priznavamo pravico ameriškega naroda, da votli sam svoje zadeve brez vmešavanja Rusije, obratno pa priznavamo pravico Kusije do oblike svoje vlade brez zapovedovanja od strani kake druge države. Med drugrim zahteva konveneija tudi neodvisnost Filipinskih otokov. F. 0. L0WDEN BO NASLEDNIK C. G. DAWESA Vlade se zanimajo, kdo bo Dawesov naslednik. Njegova žena odpotovala iz Londona. — Resen kandidat Lowden. Pariz, Francija, 2. februarja Ameriški poslanik v Parizu, Wal- ! ; ter K. Edge, ki bo v kratkem ob- 1 j iskal Združene države, pravi, da mu ni nič znano, ako bo mogoče imenovan za Dawesovega nasled-' nika kot poslanik na angleškem dvoru. London, Anglija, 2. februarja, i .Mrs. Charles (I. Da\v«s, žena anie-j riške ga poslanika v Londonu, bo odpotovala v Združene države v spremstvu .svojega nečaka Ilenrv Dawesa. Francoska javnost se zelo pe-] ča 7. vprašanjem,, kdo bo imenovan za Dawesovega naslednika. Nekatera poročila pravijo, da je zelo resen kandidat prejšnji go-vemer države Illinois. Frank < >. Lowden. | Četudi je v času velike krize na Daljnem Iztoku mesto brez pasla-nika. je vodstvo poslaništva v J veščih rokah Kava Athertona, ki I je služboval ž«' na Japonskem in • * Kitajskem. Atherton tudi vodi vsa posvetovanja glede politike v Aziji z angleško vlado. EVROPEJCI NAJ SE SELIJO V AFRIKO Caillaux pravi, da ima Evropa 150 miljonov ljudi preveč. — Ljudje ne morejo v Ameriko. Afrika najbolj primerna. VSE DELO V FRANCOSKI LADJEDELNICI POČIVA ST. NAZAIRE, Francija, 2. feb. — Ker je bi'.c ustavljeno delo na dveh največjih prekooceanskih parnikih, je izgubilo delo več tisoč delavcev. Imeli so protestno zborovanje, nato pa korakali po mestu. Tudi trgovci, ki so bili odvisni od delavcev, so iz simpatije do delavcev zaprli svoje trgovine. Ker je bilo delo vstavljeno, je izgubilo delo okoli 4600 delavcev. Pariz, Francija, 2. 1'ebruarja. Bivši franeoski finančni minister Joseph i'aillaux pravi, tla ima Evropa l."»0 milijonov ljudi, katerih j lie more preživeti. Ker je Amerika ustavila naseljevanje, je po ; . ..." - 1 J«* sicer dovolila Franeoski progi njegovem mnenju najbolj pri- i ,, .... , . ' ..... , - , - ! 1- milijonov d<>l merita Airika, kamor naj hi se! ljudje izseljevali. Kot pravi ravnatelj ladjedelnice. Rene (Jould. ne bodo prej pri-i čeli z delom, dokler družba ne bo dobila denarja. Fnuieorika poslanska zbornica Caillaux. ki j«' hil franeoski po-j milijonov ilolarjev iirzavm* podpore za zgradbo parnikov. toda senatni finaneni odbor je to REGISTRACIJA MEHIŠKIH DUHOVNIKOV ohlaščenec na konferenci gled« vojne odškodnine v \V ashing-tonu. trdi, da je seH7 oseb, ki bodo deportirane. ! Polovica od teh se ho odpeljala s pa mikom "President lioo«evelt*\ \'Iak, ki je pripeljal te ljudi, je odpelji!I iz Seattle, Wash., ter je med potom pobiral ljudi, katere so izsledili zvezni agenti ker niso pravilnim potoiu prišli v Združene države. Med temi je sedem u-mobolnih oseh. ter dvajset žena in otrok. Xajvee med njimi je bivših mornarjev, ki so ušli s parnikov, ki si prišli v razna ameriška pristaniška. Xt kateri pa so tudi, ki so bili po dvakrat obsojeni v zapor in niso imeli državljanskega papirja. Zadnji mesee -o zvezni agenti v Xew Yorku dobili nad •'*">!» oseb, ki nimajo praviee bivati v Združenih državah in ImmIo vsled tega deportirani. Mcxico City, Mehika. 2. febr. Rok za registracijo katoliških duhovnikov v okrožju glavnega mesta je potekel. Po novi postavi je za glavno mesto dovoljenih 2"» j huhovnikov. morajo pa se re^i-i strirati pri vladi. List "La Liiberte" izjavlja, ako j i>VJ, dneva je vlada dovolila, I francoska vlada ne da potlpure' ker se ravno sedaj vrse pogaja-Kot pravi Caillaux. morajo ev-, francoski progi, bo morala paro- j nju „mi mehiško vlad*> in cerkvi-rop-k t narodi gledati na to. da ! brodila družba napovedati banke- j0 |»0 postavi bi imeli posvetni najdejo kak izhod v drugi del . rot "» ll0 nadaljnih usluž- ljmlje prevzeti oskrbo katoliških ."»() milijonov. — Leta 1810, — pravi Caillaux, —- je imela zemlja OSO milijonov ljudi. L. je imela 1 milijardo 7:»().0(MM)(K). V teku enega stoletja se je človeštvo podvojilo. vsled ustavljenega dela. p rule v pošte v še 20.000 delavcev v drugih industrijah, kjer so izdelovali razni materijal za ladje. MORILEC GRE MIRNO V SMRT sveta, drugaee jim preti lakota in beneev brez dela. nekateri narodi bodo izmrli. j__ — Mislim pa, da se je mogoee temu izogniti, — pravi Caillaux dalje. — Afrika je pred našimi vrati. Črni del sveta ima dovolj prostora za precejšen del belega plemena. Afrika je trikrat večja kot Evropa in ima samo pet prebivalcev na kvadratni kilometer. Poleg tofra. da bi tam bili evropski naseljenci, bi Evropa imela velik dobiček, ker bi tja izvažala svoje izdelke. zapustilo na tisoče prebivalcev mesto, ker se boje ponovnega obstreljevanja. Tukajšnji japonski konzul je naznanil, da se v ponedeljek Japonci niso izkrcali v Nankingu. Obstreljevanje se je vršilo le z japonskih bojnih ladij TOKIO, Japonsko, 3. februarja. — Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da bo Japonska o sprejemu angleško-ameriškega mirovnega predloga stavila proti-predlog. Japonski zunanji minister se je včeraj dolgo časa posvetoval z raznimi poslaniki. Načelnik japonskega admiralnega štaba, admiral Taniguči, je odstopil. Njegov naslednik bo postal princ Fušimi. Za poveljnika brodovja v Sanghaju je bil imenovan admiral Nomura. ZDRAVNIKI PREISKUJEJO MORILKO Zdravniki preisku jejo zdravstveno stanje Mrs. Judd. — Hočejo dokazati, da ni duševno zdrava. cerkev. Kako daleč so sedaj prišla podajanja, ui znano. Katoliška cerkev pa je privolila, da sme vlada registrirati vseh 300 duhovnikov v mestu in izmed njih izbrati '_'."» duhovnikov, ki bodo upravljali cerkve, katere dcloei vlada. Cerkvene oblasti postopajo v sporu po navodilih Rockview, Pa., 2. februarja. — Potolažen s katoliškimi zakramenti je 'JI let stari Joseph lvosli sedanjem sel mirno na električni stol. Na i papeža Pija XI., ki je prepovedal smrt je bil obsojen, ker je umoril duhovnikom, da bi delali proti Viktorijo Smoliiiskv. novem- , državni postavi. bra 1930 v Scranton. Pa. j _ Kosh je svojo vest očistil s popolno spovedjo in je še! mirno v ' smrt. SPOPAD MED FAŠISTI IN POLICIJO HITLER JE POSTAL DRŽAVLJAN Berlin, Nemčija, '2. februarja. Kot poroča li>t "Montatrsblatt*, __I je postal voditelj nemških faši- /Dortmund, Nemčija, 1. febr. —' stov, Adolf Hitler, nemški držav-V spopadu med nemškimi fašisti liani. Hitler je bil rojen v Avstri-in policijo sta bili ubiti dve osebi, -H- tod;i j** izgubil avstrijsko dr-mnogo drugih pa je bilo ranjenih, zavija ust vo in je bil dolgo časa Phoenix, Ariz., 2. februarja. — llorba zdravnikov glede duševnega stanja Mrs. Winnie Ruth Judd. ki je priznala, da je umorila svoji prijateljici Mrs. Agnes Anne Leroi in Miss lied wig Sa-muelson. se je pričela.- Dr. George \Y. Stephens, ravnatelj Arizona State bolnišnice za tiiuobclne. je rekel, da je Mrs. Judd zelo razburljiva, da se more zjokati nad smrtjo psa. da pa o-st.iiie popolnoma mirna, ako gleda. kako je umorjen kak njen sorodnik in ne bo nie razburjena. Vsled bolezni dveh porotnikov je bila obravnava za dva dni preložena. Fašisti so imeli veliko zborovanje. katero je policija razgnala. PORTUGALSKE LADJE ČAKAJO POVELJA ,,iilk" m,-s,n ,,emike ■■<■l»'blil"•• "brez domovine", ko je prihajal do politične moči v Nemčiji. List pravi, da mu je bilo podeljeno državljanstvo v Brunswic-ku, v Turingi ji. kot priprava za njegovo kandidaturo za predsed- MAJNERJIV OHIO BODO STAVKALI Athens, Ohio, 2. februarja. —- Lizbona, Portugalska, 2. febr. Itojna ladja Adamaster čaka na povelje vlade, kdaj naj odpluje na Daljni Izhod. Bojna ladja Ke-publica. ki se sedaj nahaja v Mozambique. bo poslana v Macao, portugijsko koncesijo na Kitaj- Majnerji v državi Ohio, katerih skem. da varuje portugalske dr- število se ceni na -1000, bodo za-žavljane, ako postane stanje v stavkali, ker so jim lastniki ro-Sanghuju bolj resno. vov naznanili, da jim bodo plače zopet znižane. Majnerji so imeli več zborovanj in splošno je bilo sklenjeno, da ne sprejmejo znižanih plač in da bodo zastavkali. NEMIRI VINDUI Kalkuta, Indija, 1. februarja. Tudi Mrs. Judd je bila dva dni' Angleška je poslala nadaljnje če-j bolna. Xjeu mož dr. William C. te vlvašmir. kjer so uporniki po- Naročite m mi "Glas Judd je izpovedal, kako se je nje- žgali dvanajst vasi in pomorili! . gova žena pogosto obnašala kot bi ter ranili vee sfto prebivaleev, po- j bila mati, dasi nima otrok. Heistov in vojakov. ULA8 NARODA* NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 3, 1032 THE LARGEST SLOVENE DAILY in 0. S. A. and PubUabftd by ■LOYKN1C PUBLISHING COMPANY (A Oorpomtton), L. of bojdncM of th« corporation and addresses of above officers: r. ISUi Itmt, Boroifh, of Manhattan.___New Yark City. N. T. GLAS NARODA (▼•lea at the Peeple) Issued Nrery Day Except Bon day* and Holidays FRANCIJ A IN RUSI J A ■a celo lato valja Ust aa Ameriko,. Za Ne v York sa ceio leto ___$6.001 Za pol leta In Kanado fta pol leta ■a četrt leta $3.00 j za lnozemstro ta celo leto ...SliO1 Za pol leta $7.00 .$3.50 ....$7.00 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. »OIm Narodt" lahaja raald dan Isreemil nedelj in pmnitof. Prod nedavnim so francoski desničarski listi prinesli vest, da ho je v pogajanjih med zastopniki sovjetske in francoske vlade dosegel popoln sporazum in da se bo pogodba med obema državama v Kratkem podpisalo. Ta "v kratkem" je vezan na enaka pogajanja. ki se vršijo med Poljsko in Rusijo; Francija bo dala svoj podpis na pakt z Rusijo šele takrat. ko bo dosežen sličen sporazum tudi z varšavsko vlado. In zadnji« vesti pripovedujejo, da so tudi ni pogajanja že dobro uspehi da. zoper sklep pogodbo ni več bistvenih ovir. vjetske strani se naglasa, da v Ploskvi nikakor ne mislijo na to. da bi zagarantirali Poljski za padli e meje. Ali k temu moremo samo pristaviti, da takega pojasni- Rop sredi Krškega. ti .sekiro in ciganko vloviti. Ci- -QLSS NABODS", XI« W. lSth Street. Nem T«k. N Y. Telephone: Cilelsea 'S—387$ RAZOROŽITVENA KONFERENCA Ko je 10. pee Pisa nee i . i gan sam pa se jim je vendar iz-januarja zveeer bi a- .. ... . , . ... V I nt' si -'.h j muzinl. I jeto ciganko so odvedli bi pač ni bilo zelo treba, ker tako,1,1 ^ 1 1J " 'V*. " U/ na Bern.sovo stanovanje. Ko je - . ... ... I pri veletrgovcu hngelsberger ju v - - , , , . fantastičnih pričakovanj o paktu * ^ , . cigan videl, da je njegova druzi- I Krškem, stopal okrog doma. je ■ . ..... . i [ : ca ujeta, je pričel vascanom cd- I zapazil, tla je iz domae-ega hleva \ , , . , . " - , , kom-1 ... - v Idalee kričati > pokolom m po/.i- cm 11!.' mil iiovnmi iikkLm ihki>i< mul • nihče goj-iti ni mogel. A tudi ostalo je dovolj je sklei padalni pakt rc publikami. pa s munijc. hkrati, kar ska vlada sama nehala Dc^nirarski pariški J isti so tudi že objavili vsebino pogodbe in (topiti bres podpisa in osetmoett m ne priobCujajo. Denar oajsabU- ^ poročila se z vladne strani ni- COVGll DoStUatt DO Money Order. Pri spremembi traja naročnikov, ' . . T> . . So^aH* s. 1 tudi prejfaje bltallMe ntznmrJ, da hltrejt najde- 'ieniantm.la. I akt .. nenapadn- mo naslovnika. "J11 v glavnem sestavil že v avkustu, čas odtlej se je porabil, da se pripravi sličen pakt. med Poljsko in Rusi.jo. Vso kaže. da je tudi ta svrlia sedaj v glavnem dosežena. Rusija in Francija se obvezujeta. da s«- ne bosta z. orožjem napadali. da p;i tudi nobeim od nji ju ne bo na-topila sovražno. če bi se ena ali drug« zapletla v boj na tretji strani. V tem pogledu je bila torej potrebna izpopolnitev na poljski strani. Nadalje se je s francoske strani dalo zagotovilo popolne neagresivnost i v gospodarskem pogledu. Zelo je važna določba. d.i nobena od pogodbenic ne bo trpela na svojem področju sovražne akcije ali propagande. naperjene /oper eksistenco in obstoje«*! red v drugi državi. Ravno to točko desničarji zelo na-])adajo če. da se že davno ve, koliko so vredna v tem pogledu boljševiška zagotovila in da sovjetski zastopniki ne bodo nikdar odnehali od komunističnega rova rjeu.ja. Pri tem pa bo Francija . , ., ... smukniH neznan moški, noseč pod; plicirano. Sprva je bila poljska i , . • o«, i « • ' . n,- ; pozduho zavoj. Stekel je za ne- zahteva. naj sklene Rusija nena- r . ... , , , , znancem m ga dohitel pred lekar-z vsenn baltiškimi ». . , . . ... i no. v svoje se veeje začudenje ie Poljsko m Ko- »i- i , opazil, tla ima neznanec pod paz-pa je moskov- . , • ... , , , ' .... dubo njegovo najboljšo obleko in insist irati • « , . , , , ,. ... škornje. Zahteval je svoje reci na tej zahtevi, toda kombinaciji z . .... . .. . nazaj, pa je bil tat uren m je v Komuni to se vendarle ni mogla ..... ..... ... , - t, - ,-- , svoji odločnost.!, tla hj si prisvojil odreei. Zato }o umi uro. da se tu-' . , , . ... . . ukradene reej. posege I po nozn. di seda.) vršno istočasno pogaja- T1. . i . • • , , , " .. ' Pisaneu zadal tri rane in pobeg- nja gle«le Komnnije. Podoba pa ^ je. da s«> ho t ml i tu kljub besa-j spretnim krškim orožnikom se je posrečile roparja izslediti v o-sebi Vrhanča Jožeta iz .Mrtvic, rhr-ina Cerklje, ki je že znan ptiček in je že 8-krat setlel za zapahi. Spravili so ga seveda takoj na varno. V Snnghaju in X;mkinmi icrieela razoro->:itvona konforonen. Na Daljnem iztoku ^tnic t«»}»«»vi in strojno pušk«*, na brogtu Ž<*in'vskc^a jezera so si* začeli posvetovati zast«ip-liiki šestdesetih držav, kako l>i hilo mogoče zaenkrat zmanjšali oboroževanje in ua polagoma popolnoma odpravili. * Zdi se, da se tozadevna pogajanja niso za- j »•< mogočiti restavracijsko delovanje ruskih emigrantov ter jami.,rj}, pro(1 s0,imo gla.sjn gletle liesarahije. ali ven- 1|ro sr j,, vračal iz sokolske dar je bila težava doseči obliko. SPje na svoj^ stanovanje dr. ile-ki bi zadovoljevala vse, kar se ve- jak Krvjn starešina sokolskega že na ta konflikt. Zdi se. da je društva v Konjicah, obenem sta-sedaj moč francoskih posredoval- mšina dravinjskga sokolskega o-cev premagala vse-ovire. jkrožja. Xjegovo stanovanje je na gradu (loliču, ki leži približno če- gom. ciganka |>a kričati, da je njen drug ubil že par ljudi, ter da hiti po pmoe k eigaiiski družbi, ki bo uniila vso vas. Vaščani so se teb groženj prestrašili v toliki meri. da so takoj npostaviii nc«-ne straže, obenem {trosili x;i pom>><- «»rožnik«»v. •Xasilni eigan Janez llrajdič. katerega orožniki vestno zasledujejo. je bil opažen v okraju prečen- sk«' ohi-ine. — «*iganko Angelo l»rajdi«"evo so kronovški orožniki ]»rivedli v zapore novomeškega Sodišča. Nevaren požar v Šmarju pri Sevnici. — Si slišal, da je kapitan par-nika "Larsen** upokojen .* — Zakaj pa tako nepričakovano.' 9 — Ker ne razločuje več barv. is svojim paruikom je namreč za-vozil v lideče namesto v Črno morje. * Šofer povozi pešca. — Sami ste krivi! —- se zadere nanj. Jaz se dobro spoznam na firanje. j š«>firam ž«* tO |« t. — Tudi jaz v1 dobro > poz na m na hojo. saj boilim že 4M h*t peš. — se odreže pešec. * — Zdravnik mi j>* uhljnhil. da in«' -.pravi v 4 tednih na im«.». —- In je <»-*tal mož h«-s-*da — l*a še kak<»! Moral s.-ni prodali avtomobil, da s.-m lahko poravnal ra«"*un. Kar i/.bij \/. glave la vz zasluži komaj dol ar j« • da bi mogla vzeti t<*ga fanta »n teden tak« Praktični pomen novega pakta bi se izkazal nedvomno in hkrati najbolje šele takrat, kadar bi >e iz njega razvila osnova tudi za gospodarsko, zlasti l'inančno tedelovanje. Ali do tega je ipak še nekoliko daleč, razen če bi se potrdile one vesti, ki pravijo, da se vršijo na tihem tudi pogajanja o ureditvi dolgov carske Rusije. Sele to bi mogel biti tenvlj za obnovo krepkejših vezi med ruskim vzhodom in francoskim za pa d oni. iiieno oddahnil, ne pa živel v neprestani nevarnosti in bojazni pred novo vojno. Delo bo jako težavno, kajti vsaka država ima svoje imeti garancije, ee bodo zahtevali od nje, naj zmanjša svojo armado, pa tudi stari franeosko-italijanski spor glede moei na morju bo zopei stopil v m* pred je. Dvomljivo je, če )><> mogoče ta nasprotja u,gladiti Tpoštevati bo treba tudi kmivcneij.ski načrt, ki ^a je po dolgoletnem trudjit sestavila razorožit vena komisija Lige narodov. Ta načrt bo služil za podlago ženevskim pogajanjem. umno zato. da stopi v čini boljše od noša je z najmočnejšo finančno predstaviteliico sodobne Evrope, zlasti sedaj, ko od Xemč:je pač ne more pričakovati znatnejše go-spodarske pomoči. Franciji je na tem. tla se spričo trajnih groženj i in napihovanj z nemške strani ne-1 koliko oslabi ravno ta nemška na-1 pibnjenost, ki bi rada eksploati-rala izoliranost Rusije v svojo LJUBAVNO ŽIVLJENJE GEORGE SAND Pred štirimi leti je tožila Aurora Sand, vnukinja francoske pisateljice George San dove, pisatelja Boulengerja, ki je napisal članek, v katerem, je na drastičen način orisal ljubavno življenje francoske pisateljice. Vnukinjo George San-dove je to tako ogorčilo. da je vložila proti Boulengerju tožbo. Hotela je izzvati priznanje, da je živ?la njena babica zelo dostojno življenje. Dokaz pa se ji ni posrečil. Že v prvi instanci je tožba Aurorc Sandove propadla in zdaj jo je za- korist in francosko škodo. Zato. .. , .. , Najbolj temeljite prodl«>ge za razorožitev b«> gotovo zbližanja med Francijo in so v je-1 vrn sodlsce- kl stavil sovjetski ljudski komisar za zunanje zadeve, Lit-vinov. Navzoči mu bodo sicer pritrjevali, sprejeli jih pa ne bodo, kajti smatrali jili bodo za prave«"- radikalne za sedanjo dobo. Vprašanje je tudi. kako l*>sta zastopnika Kitajsko in Japonske obrazložila stališče svojih vlad. To so problemi, ki s<» svetovne važnosti, za katere vlada splošno zanimanje. <>«1 izida t«; koiitereiu'o je odvisen tudi obstoj Lige narodov, ki j«* v zadnjem času doživela toliko neuspehov. Ako s<* bo konferenca izjalovila, bodo ljudje, ki iskreno hrepene po resničnem miru. zopet enkrat tako razo-čara n i kot so bili že neštetokrat. Ma&cagnijeva nova opera. 1i naeijonali-ti v Nemčiji prav gotovo ne bodo z veseljem pozdravili. Pakt nenapadanja med Poljsko in Rusijo ima približno isti pomen, pomaga pa prav gotovo o-jaeiti pozicijo varšavske vlade napram nemškim težnjam. S so- obsodilo tožiteljico sodnih stroškov. na poravnavo LISTNICA UREDNIŠTVA. A. Z., St. Michael, Pa. — Za ta ke stvari ne dajemo nagrad. V Livornu so nedavno slavili 50-letnico umetniškega delovanja književnika Targione Tozzettija, libre-;tista Mascagnijeve svetovne znane opere "Cavalleria rusticana". Slav-noctl se je udeležil tudi skladatelj ^ascagni, ki ni zamudil prilike, da bi spregovoril nekoliko besed o alavljencu in o postanku besedila svojega opernega rela. Na koncu se je dotaknil tudi svoje najnovejše opere "Pinotta", ki bo v letošnjem prijel za delo. Tako sem se v resnici vrnil v enemu mojih opernih del. ki sem ga napisal, ko mi je bilo 17 let. V tej stvari sem našel ves 3genj mladosti, svežost in lepoto u-metnosti, ki si utemeljeno lasti pravico do življenja in slave. — "Pinotta'*torej pomeni rokavico mladi -skladateljski generaciji. To je rokavica, ki sem jo bil že pred desetimi leti vrgel mladinom in reči moram, da sem s svojim deja- sezonu Imela krstno predstavo na. njam popolnoma zadovoljen, kajti napol 1 tan.skem odru. | umetnost ne parna starosti, manir — Po prvi uprizoritvi "Malega, in dob, če imajo njeni vrelci izvor Murata", — je dejal skladatelj, — 1 v življenju in duši. vem izjavil, da ne bom zložil nič j Na koncu je Mascagni pri pom -novega v letih 1921 do 1931. Zani- nil, da se zaveda, kaj ga čaka. Iz-malo me Je videti, kaj bodo v tej bojevati bo moral težek boj, navzlic temu pa je prepričan, da je dobi ustvarili mladini, tako svazU jprtsta*! novih rvokov. Obljubil sem da bom, če se ne bo v tem času mjaj&i od mladih, katerim bo "Pi-notta" povedala nove resnice v stari obliki. Nekaj jih še imamo. Ni še prepozno, da dobite Vaš izvod Koledarja za 1932. Cena 50 centov Pošljite naročilo še danes na Slovenic Publishing: Company 216 West 18th Street New York VEMO, DA BOSTE ZADOVOLJNI trt ure izven Konjic. Ko je prekoračil most rez potok 1 »<*zino. kakih lf><) korakov prt>a letimo!" Dr. Mejiik ima vtis. da so bezali najmanj trije. Ko se je previdno dvi. januarja okrojr pripe- lji«! neki vaški fant iz <;ozda na svoj dom drva. Ko je prispel z vozom do hleva posestnika Franca Bernsa. je opazil, da prihaja iz hleva, starejši cijran. Ker se mu je cigan videl po svojem obnašanji! zelo sumljiv, je opozoril nanj vašeane. ti pa posestnika samega, ki se ji' napotil s sosedi v hlev. Xa veliko začudenje prisotnih je posestnik ugotovil, da mu leže v hlevu ubiti dve lepi. dragi ovci. tretja pa da krvavi iz nosa, vsj že omamljena od udarcev. Dogodek je spravil pokonci takoj celo vas. Ljudje so se spustili v dir za bežečini coganom. ki j« imel pri sebi svojo tovarišico ciganko. Ko so vaščani dohiteli drzno cigansko dvojico, se je cigan, ki je imel pri sebi sekiro, s katero je bil pobil ovce. postavil vaš čanom v bran, dočim je pričela ciganka neznansko vrešati. Po 17. januarja zvečer okoli ure je izhruhnil požar v hiši po-j sestnika Zcliča v Šmarju. 1'lat , . [ — I <">»la. napa. zvona m sirena tovarne .Ingota-«,- . .. 1 hitro mine. um 'sta kmalu spravila vso vas- ^ pokonen. X:i pomot" ^o prihiteli gasilci iz Sevnice in 1'oštanja. /. ročnimi hrizgiilnami. Požar >o mogli 1»' omejiti, ker je bila ze vsa hiša v plamenih. Da bi pomagal morebitnim ponesrečencem, je tu- . . . . , -m | pismo za lrmo 1'epernni koj prihitel imli zdravnik »Ir. ' 1 — S;i j niti n i »te tak>» kakor se zilit — Tako je. In to je ravn j ki razloček med nama. misel, i i i Komaj je mlada potnica prišla v hotel, že je pohitela k vratarju l — Ali je morda /»• «h>š!e k;iki» pismo /a lrmo IVroni .' — Trenutek — ne. tu je samo I — Ze vel ja m reč jeclja. moj prijatelj na nastal požar, še ni dognauo. (io-ri t? je začelo v shrambi za živinsko krmni. Domači so rešili skoro vse pohištvo in živino. ;t hiša je popolnoma pogorela. neumni. -li- Posestnik je zavarovan za Jo listve dinarjev. Sevniški gasilci gasilci do ure zintraj. a gore,.,. ., . , . . . '. -' , . . . 1 mli je se do dneva, sreča je. da m In- . lo vetrovno, sicer bi zadela nesrc-j cii vso vas. Pri požaru je bilo na-j vzočih mnogo ljudi, ki so gledali ! iu nekateri tudi kritizirali to iu j ono. a za delo pri ročni hrizgalni Znani moderni pe.>uik prid«' k zdravniku in mu toži <» nepresta-helečinah v glavi. Xe more sp;it r in tudi sicer da je zelo nervozen. Zdravnik ga pregleda iu mu nasvetnje: — Predvsem se morate dobro , .. ... iSiHvčiti; ogibajte se pos«>bno vsa- p hje hsle zal le malo. \ nesreči tej . i K |K»maga dolžnost vsakogar, da bližnjemu, četudi ni gasilec. Obenem lii dogodek nujno opominja. »lil je tudi v Sevnici potrebna nočna telefonska zveza. MEDNARODNI PLESNI AR HIV V PARIZU Y Parizu so otvorili "Les Alchi-ve.s Internationales de la Kanse". Arhiv ima nologo zbrati kolikor mogoče popolno zbirko listin o zgodovini in razvoju plesne u-metnosti v vseh deželah sveta. Imel ho tudi svojo knjižnico in etnografsko-socijološki oddelek. Najvažnejša pridobitev arhiva pa bo plesni muzej. Vsake tri mesece bo izšla publikacija, ki bo obravnavala v sii plesnosfrokovna vprašanja. V teku leta namerava prirediti arhiv tudi mednarodno kratkem mučnem ruvanju se je| 1»Ichiio olimpijado. Naslov arhiva vaščanom posrečilo ciganu odvze- je: Pariz. Tine de la Comet e DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" n« čita umo nk čluutro, p*c pm ni Slovenci ▼ tu! okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE ' t ega duševnega dela, ki bi zinilo prenapeti vaše možgane. - i\"i mogoče, jaz sem pesnik, vzklikne revež, na kar miii zdravnik odgovori: — Pcsini lahko delale! — Saperlot. pismo, ki ga čitaš. je pii res dolgo! —r Da. celih 10 strani obsega. — Kiij ti pa piše prijateljic.!.' — Piše mi. da mi pove vse ust -tllelio. k»- se sreča Vil. V- — Pravkar sva se z gospodarjem sporazumela glede povišanja plače. nil No. in koliko l i je primak-sva. da ostane vse — Sklenila pri starem. 11 grdemu moškemu spada bleščeče lepa ženska. Zanjo je grd mož kakor črna temeljita barva, ki je slikar nanese toliko več na sliko, kolikor zlata in rdečine hoče v nje.i naslikati. K lepemu moškemu spada isto tako bleščeče lepa ženska. Xe samo radi harmonije — ki je nadaljnje slikarsko pravilo — temveč zato. ker spada sploh k vsakemu moškemu lepa ženska. ■K bogatemu moškemu spada vsaka ženska, k revnemu nobena. K nečiinernemu moškemu spada grda. preprosta, štedljiva pridna ženska. Kajni če bi se nc-čimerni moški poročil z nečimer-no žensko — ne to ne gre. Ne gre zato. ker v zakonu more bitii le ena polovica ženska. K skopemu moškemu spada razsipna ženska. Zato da zve. za kaj je doslej skoparil. K zelo inteligentnemu moškemu. recimo pisatelju, umetniku, mislecu — ženska ki ga razume, kaj ne? Pa to ni važno. Prvič zato. kjer ga itak ne bo razumela, drugič ker sploh ni važno, da ga razume temveč da on razume zakaj . . . zakaj se je poročil ž njo. bas ž njo od milijonov drugih žena. In tista ženska ki se more moškemu napraviti razumljivo, napraviti razumljivo še po desetih letih zakona, zakaj se je poročij baš ž njo od milijonov drugih žena, je večja umetnica nego največji umetnik. 0 LAB NARODA' NEW YOEK, WEDNESDAY, FEBRUARY 3, 1932 THE LA&6E8T SLOVENE DAILY in U. 8. A. FR. Ž. Saj nič ne rečem — kdor me pc.na. itak ve. da ni=em tisti, ki b: kdaj kaj rekel in potem spravil klolioo. Ne?o itm previden in vsi-Kdar gojim ozire in upoštevam. Toda bi se nemara dalo poved-i-ti tudi tako in ne da bi kaj rekel. )a bi bila stvar vendarle jako resnici na ljubo in koristna. Namreč zastran našega rad.o. Namreč za stran reportaže v radio. Naprimer je te dni v Stuttgart a norel stari grad. pa je bil radio, oni v Stuttgartu. jako hvalevreden in je takoj in sproti prenašal res požar z lica mesta z vso tisočglr.-vo mncžieo radovednega občinstva. in z vrlimi gasilci in z mrazom in je bilo radioposlušalcem nepc/a-) ben učitek pc-lušati, kako da poro-j čevalcu od strupenega mraza škle-j pečejo zobje. Tako smo bili s po- j močjo radia vsi na v;em ivetu lah-' ko deležni požara v Stuttgartu in ' tisočglave množice in vrlih gasil-ccv m strumnega mraza in škle-petonja zob in nam niti ni bilo tu ba Rdečega Križa, in vročih • ;cv ob mnogoštevilni udeležbi. Nego ; bil bolj pclzek. V radio bi se jako dobro slišalo škropljenje in bi lahko katera dama zavpila, ker so j « poškorpili po nogavicah. Potem bi pripeketal konj. dr-c-Io bi mu, lovil bi se s podkovanimi kopiti — tof tef — toftoftof — in o; telebnil in bi se čula razburjena J kletvica vozr.ika in švrkanje biča. oboje za preikušeno prvo pomoč, kaiai konju spodrkne. In še bi se ločili onemogli poizkusi konja, da se spravi na noge. Pa bi se takisto slišalo naraščajoča množica radovednega naroda I in bi se počasi pojavilo od koder-j koli oko postave s svinčnikom in! beležnico in bi zapi«al dejanski' stan. kako da s? piše in koliko da i je star — namreč voznik. Narod na cesti je vsakikrat a- j smerjen zoper oko postave in eo i dmja. Pa bi nemara mimo pripe- j tjal še kdo na kolesu — trriii — m j se ustavil in potem podučil polt-1 caja. naj nikar ne zapisuje vozni- ; ka, rajši naj konju pomaga na no- ; ge: konj in voznik da sta takisto' žrtvi kapitala — toda kmalu da bo! drugače! Spregovorivši dobrohotno! to grožnjo bi se jadrno pognal r.a! kolo — trriii — in izginil okoli vo- j gala. j Iz množicc bi se čuli pritrjevalni j klici; — Tako je. Pa bi se oko po- j stave z beležnico in svinčnikom. obrnilo na ono plat. odkoder prihajali klici, toda noče biti nikdar nihče tisti, ki je vzkliknil karkoli. Voznik bi s svojega sedeža potegnil koc in ga konju pogrinjil pod noge. da mu ne bi dršelo. Pri tem prizadevanju bi mu pomagala marsikatera izpodbudna beseda l? vrst zbranega naroda. Tako bi se konj ne brez vika in krika spravil kvišku in bi se konj in voznik odpravila po nadaljnih svojih poslih. Oko postave pa b: se vedno imtlo opravila z narodom in beležnico in bi se konj polagoma izpremenil v razžalitev straže. Pa bi se lahko kdo naš£l in bi bil telefoniral živalski bolnici po rešilni voz in bi se čulo teelfoni-ranje — rrrre — in razgovor v telefonu in potem — ta, tata, — rešilni voz, mislim, da imajo rešilni voz tudi za živali. In bi bil pot?m rešilni voz zelo ogorčen, da ni več konja — kakšen red da je to! Oglasil bi se potem še glas iz občinstva, češ ko magistrat zahteva, da hišni posestniki potresr.jo pred hišami, zakaj magistrat sam ne potresa asfalta sredi ceste. Mar konji niso takorekoč tudi ljudje: To da mora v novine s podpisom "Star meščan" ali pa "Eden v imenu vseh"! Pa bi se ppretni roki gospoda radio-poročevalca, nedvomno posrečilo. da bi h koncu koncev mimo mikrofona prišel gospod župai.. Dal bi si poročati, kako in kaj in potem bi splošno razburjenje omilil s prijazno izjavo, da bo zvečer dal razsvetliti grad. Taka reportaža bi bila zelo zanimiva, mislim, da bi bila, in vrhu tega domača in tudi poučna in bi se dala. morebiti porabiti še ?a šolski radio. In bo zopet zaznamovati jako iep napredek. Napravi oslabele organe močnim Nuga-T»n^ »Inj«- tiovo 111 ruvi holi^riirki- glivice iz života. rij.n":i ostalta-le oUnii, prižene žvl.idčnt- ru-i«-il-nosti, kIsivoIh.i in <>ruoiii-o. Xujfu-T«>n«-• •življ.i os1:iIm1.- živi-e in mi.šicp in na-pr.ivi \;tši- sp.nij.- )>o<"-itii<> in invciujuiv. Ako v^t,4 irivaiijkuje iimei in iivlj,-n->U- sil«-, t' >i;ij si ]»r<-skrlMt»- Xuku-Toiw-in vximju- il<>lir<> 7.«lr:ivj»- in iivljrnskc •irjiuii.-. Xusa-Tonc s«- i>r< »daj a v lekarnah. Ako ;r.i vaš li'karAar nima. re-«;t«- mu naj k.i narmH vas o«l trjfov-t-n na tu Sfslo, fmvest ir. Ahrueev .........30 Sili meilvedjesa iovca, Put o^lsn l roman .................................................30 študent naj ho. V. zv.....................-3.1 Svela NoHmrga ...................................3.1 Spittje, mah' |mvestl .............................35 Stezosledec ............................................J<0 Šopek Samolark« .............................-35 Sveta nof .........................................-30 Svetlobe in irarr .........................:...1.50 Slike *k»| .....................................00 Spake, humoreska, m I h vez............. SHAKESPEAROVA DELA: Marlibet, trdo ve*................................90 liro&iriiiiu ................. ......................"0 t)th»lo ..................................................» Sen Kresne nori .............................7* SPLOŠNA KNJIŽICA: Št. 1. (Ivan Albreelit) Ranjena gruda, izvirna povest, 104 istr., brl.šimno .................-............—• ...35 št. •_». (Itn.lu Murni k) N* BleJu. izvirna povest, 181 srtr., liroS. šr. .1. < Ivan Ito/nuih) ..TadMMnt ljudska drama v 4 dej., bfoft. 105 strnul ....................-...............35 Št. 4. (Cvetko Uolar> .Toietne klanje, fzttmne pei-. [Kiln zal>oj«»v. oh stenah pa bile naslonjene puške. Vsejra je bilo v tej nenavadni shramhi 7."»0 pušk tipa "Manlieher". šest strojnih pušk in okoli liI.O(M) nabojev. nadalje vee posoet*vanja z njim i«* lieiiadoina s|)Oznala njo»nvi> mal »vniilii<^t 13 , I'ozaldl pa jscni povoilati, da je Arijami' po tfiii zadnjfiii sramotnem dogodku j»«>-klieala k sebi finega, ki st* je stol za za»«»-»Viif«. Dol^o sc* je z li ji m raz^ovaijala ir. mu ]K*vedala, da namerava v kratkem <«if-potovati lia vson«"ilišre. Tudi Nikolaj je kaj pak slišal «• j^ovorieah, ki s «^l»yjhl. I a dogodek je za- ko^ar, ki je v njegovi navzočnosti pripove-1 {'"f11 \ trpek oheUlek: skuhala je tle-doval te reeL je tako s repo pogledal, da je Pf1' '/hLi luoni lU-ltelji sti jo razoe;na i. oni takoj lutih,iii in žarel govoriti o drutrili' XIos^Vil \l J«) P«sklltlla. ('ulihi stvareh. Arijanina vest ^a ni presenetila, S0 "e? Utehe. Želela si jO Iiekopi, Ma ka- i,.,i. j • , , • i i v« . , . terena ni so moo|a nasloniti, xelela si je kakor rta je to vnaprej vedel. Nn- m nil i»h- , ; . .. .... , (Iruzanmka. s katerim In so in >ula pogovoriti; želela si jo priznanja in ohi'Miilovfin;a. ki na jo hila deležna ma in ki ua je spre- a- mo ob srbi. Potrebovala je od^las za >\«' je dnhovne in ženske kakovosti, ila hi jih moola razvijati in uživati srečno. upan in potrt, ampak ji rekel z docela mirnim glasom, tla razume njen sklep, da ima pae pravieo študirati še ent> ali dve leti. da . . , , . . . . . .. .... o« ^ i • i • . I jemala kakor nekaj, kar je min umevno pa se je on ne moro odreci 111 ho nanjo ..... kal. da postaneta mož in žena, ker drugače' ne moi-e hiti. ''Zakaj tako je neho odlori- lo!*1 je rekel dohesetlno. Po tem pogovoru je dlje rasa ostal na svojem posestvu in niso ga videli v mostu. V začetku septembra jo hila Arijami pripravljena na pot. Xa dan odhoda seje na kolodvoru odigral dogodek, ki je vzbudi! veliko pozornost. Arijana jo hila na peronu v družbi Varvare Petrovne. Vhtdimir.ja Tvanoviča. Olge Dirnitrijevne in nekaterih svojih mladih prijateljev od katerih se jr poslavljala. Ko je objela tet > v vratih železniškega voza, se je pre ril skozi skupino močan hrust. Bil je Nikolaj Ivanov. Potisnil je Arijami v oddelek, kjer jo Olga že sedela. Bil je veliko hledejši kakor sicer in silno razburjen. Vzklonil so jo nad Arija-no. jo nekaj časa gledal, nato jo pa sunil > pestjo, je onega aprilskega Saljapin prvič v tej sezoni likom gledališču v Moskvi. O od mio v o na. Tež k < > je z. obličjem proti njemu, vala začudenje. "Saljapin vendar!" Napravil je kretnjo, kakor da j«* side zd.ij i spoznal, da je hil<» njei;«»v:» vpra-anjr «"u-j dno, in se nasmehnil. "Pri odmoru vam razložim. . . Hvala." Arijana ji- zatajila smeh. ki j«» ,i<- silil,*in i molčala. Ko je po prvem dejanju zavosa večera, ko je padla in je bilo v dvorani zopet svetlo, je nastopil v Ve- sosed nadaljeval: Pel je Borisi "Kaj si boste mi>lili o meni.' Moja »u- da orožja jim ni nikdo zaplenil.' 4 . . Orožništvo in vojaštvo je Ileim-' toidmiovoga. 1 ozko si je predstavljati !.e vednost pa je vsaj razumljiva: prispel sem vehrovee šeitilo. »la so lahko svo-|kaj bolj svočaiiostnoga, kakor jo pogled na v \[,,skvo šele nocoj, in ko sem v hotelu je orožje spravili na varno. Orož- veliko dvorano, ki je hila že tri tedne raz-j National slišal, da predstavljajo Borisa <•«»-je pa. ki namenjeno za obrani- prodana. Bogati paradni kroji častnikov in ; dunovi r«if. Frohletm sodobne filozofije. .".47 strani, l>i«»š. .............70 Ar. lo. (Ivan Albrehti. ..Andrej Termine, relijefua karikatura in minulosti, ."i str., broS..........-."i St. 11. (Pavel Onllai Peterfkove poslednje, sanje, l»o?.i*na povr^t Ar. 12. H)r. K.irl Fn^Mši Denar naroyris. 2:M! str., broš...................................................80 št. ].*•. Kdmond in Jules de Gon- court, Iteiiee Matiperin .................„40 At. Its. (Janka Sanic«* Življenje, pe*mi, 112 str., brus......................43 Št. 17. (Prosier Mnrimoei Verne duše v rlcah. povest. prevH M ir- Ko Pretnar, so str.i.....................J3Š Si. IS. (Jflrosl. Vn-lillek.v> Oporoka lukovškega eraj^aka, loigra v enem Kreutzerjeva sonata .60 št. 23. < Soplioklesi Antigone, žalna iera. i m »slov. C. . Boheme šr. 47. Misterij duše štev. 4ft. Tarzanov« živali štev. 4ti. Tarzanov sin. trd vez št snu Siika De Gra> c št. 51. Slov. balade in romance. Št. W. V metežu ........................... št- .15. Namišljeni bolnik ............. št. sit. To toJi^nj Salto___________ št. 57. ftimiri mlmimL trd .30 1— .M 1.— ■M 1.20 1JM ...80 ..JM vlada zapleniti. Na vsakem zbo- . ,. . ... . .j 1 . , barvno prehvanio njihovih sorti, svetli rovanju napoveduje Starbem- 1 - 1 her^. ds»^ boo družili znamenjih smatral dr. Leakey, da je elovešksi okostnjak iz rane ehe-leenske dobe, kar rzpričuje, da je bil Homo sapiens v Afriki domae že v easii. ko še ni bilo nikjer drtipje na svetu sledu c njem. Gostje v pariških nočnih azilih. plesno obleko dani. svetiikanjo biserov m lesket diamantov, vse to se je zlivalo v rii-dovito skladnost bleska in harv. A' retrti vrsti pred orkestrom jo sedela v nasJnnjaeii Arijana Nikolajevim. Polet; njo io bil še eden prazen sedež, dasi je odbila že šesta ura. Arijana je ravuodu^no opazovala svoje obližje ter zdaj pa zdaj o-gledala v spored, ki ^a je držala v golili rokah. Oklenila se je in pogledala na d mu o galerijo, s težavo je našla majhno svetlo toeko ined stotero potlohnimi jjolohradninii tihrazi, ohlirje nekega dijaka z zlatimi na rainniki. Bil je obrnjen proti njej. Prijazno mu je pokimala, nakar je oni odzdravil. Zaeeli so uvodno ii»ro. Sedež pole«; nje je bil še vedno prazen. Arijana je hila slabe volje, kar je trajalo pri njej že dolgo. Življenje v Moskvi, kjer je bivala že nekaj meseeev, jo je razočaralo. V velikanskem m^stu se jo eiiriln osamljena in izgubljena. Doma je bila kraljica, vsi so kleeali pred njo, tukaj pa je morala vse znova žareti. Arijana bi bila i-mela dovolj moei za to, t-oda neki neprijeten doirodek jo je ozlovoljil. Stanovala je namreč pri nekem porojenem stricu. To je bila edina stvar, ki jo jo naredila očetu na ljubo. Ni soglašala ne s stricem ne z njegovo ženo, zato so se občutku osamljenosti pridružile še razne družinske neprijetnosti. Zato je pogostoma zaha- **Ah. veste, zame je povsod in veilno !<;:-ko mesto prosto. I>lagajničai ka me je sieei odslovila, to je res, totla v veži mi ji' neka stara ženska, ki je gotovo na meno čakala, ponudila ta sedež, ker da je nekdo težko obolel. Torej vidite, da je stvar kaj preprosta." "In vso se vam tako lahko posren ! 'Seveda". i NA DALJ K V AN J K SLEDI jala v gledališča, zlasti Čudovito v Umetni-T^ni je preučevalo v javnih Zaljubila se je v nekega pr- vega igralca tega gledališča, ga videla v vseh njegovih vlogah in se nazadnje sezna-i nila z ajixu. Vozil j^ je v svojem avtomobi- prenoeišeih v Parizu 165.000 oseb. Med njimi je bilo 15 umetnikov, 16 učenjakov. 18 neiteljev. 13 rUabemfcer ui S» dijakov. Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" _ 'GLAS NARODA" NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 3, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in IT. 8. A. sga VSE SE PREBOLI ROMAN IZ ŽIVLJENJA. a Za Glas Naroda priredil L R B =*= H □ INI ( XhcIh I jeva nje. 1 1V» j;ledi*'u m' je ririhnva mati čutila trudno, tako d«i je hotela takoj domov, medtem ko *i je želel TIrih *«' kako uro citati v knki kavami in *»• pojr«»vj»rj«ti. T* nm-rt |»a mu je mati prekrižala. Kt» poluH navdiw^nja pride Margareta naslednje jutro h go-spej baronici, kateri *e je zdelo, da je dekle čez noč razcvetelo. — Kot e vet lira, ki je stala v oživi ja jočem solneu. — si je mislila. — Kaj v%e naredi mal«» vex»lja. Kaj bi se rekla Margareta, ako bi bila povabljena, na Vrbsko jeiero. Ob lepem dnevu sta »li dopoldne v park. Tam ste pili mleko, •nalo počivali, nato pa sta šli domov. Proti poldnevu se je vrnil 1'lrih. Ko pozdravi mater, mu pravi Mneje: — — Ali si ie na za Gotovo si lačen. — I)n, eel o dvakrat. — pravi 1'lrih. — Lačen cm na kosilo in na delo. — In na tvoje ustuiee. Margareta. — si je mislil. — Veseli me. l"li. bomo takoj jedli. — ririli se obrne k Margareti. — Ali /nate plavati, gospiea Greta! Malo je bila ostipnjeiia nad t«-in vprašanjem. — l>a gospod baron. Toda pfejžnje leto sem imela malo časa .»a plavanje. — Dobro, potem pa boste gotovo enkrat radi plavali v Vrb-j.kem jezeru. .1 ntri se nameravam odpeljati tja za kaka dva dneva n vas vzamem s seboj. Zakaj tako začudeno zatezate svoj obraz, gospiea Greta f Ali mislite, <|ji bi ne bilo mogoče spremiti tja mojo mater in mene* Nasmeji- s#* ji in reče: — Tam moram zopet dobiti misli za svojo novelo. Torej pripravite se. vzemite vse potrebne stvari in kopalno obleko. Prosini. ne oporekajte. Ne izgovarjajte se, da vaša mati ne more biti brez vas. l»o že prestala brez vas teh par dni. Jutri zjutraj ob pol s«*dmih se odpeljemo. Zato pa greste že tudi dane* popoldne donntv. Tako boste imeli dovolj časa pripraviti vse potrebno. Kako zapovedujče je govoril; je kar določil, kot sama ne bi smela ničesar odločevati, kot ne bi imela svoje volje. Zelo je bila užaljena, ker je ravnal ž njo kot z mladoletnim otrokom. Pojedli so Baronica je zopet legla iu kmalu j«' Margareta sedela pri pisalnem stroju. 1'lrih ji pripravi pisalni papir, nato pa pokaže na zavitek, kjer so bili že napisani listi. Bila iva zelo pridna, gospiea Greta. .Moj založnik bo kar ktrlUfl. Naenkrat pa jo pogladi po laseh, rekoč: — Zelo lepi ste z ostriženimi lasmi. Margareta se strese in žareli. 1'lrih odstopi, nato sede k mizi iu prične narekovati. Toda vse. kar je danes narekoval, je bilo povsem drugače kot pa doslej. fn s kakim povdarkom je izgovarjal vsako besedo. Kako Žena, To Je Tvoje Delo! črstvi moški nočejo priznati, da potrebujejo vsakovrstne nego. Zato je od tebe, 2ENA, odvisno, da ostane tvoj mož zdrav. Vedno imej pri rokah steklenico slavnega liniment*. Varstvena PAIN-EXPELLER* Znamka Rte. U. S. Pat. Of L Utrujene mišice, zgodnji prehladi, vsakovrstne bolezni in bolečine hitro izginejo s tem pomirjujočim linimentom. PAIN-EXPEL-LER* je najcenejša oblika "zavarovanja dela." 35c in 70c ------ Naprodaj ^ •Pristni ima SIDRO varstveno znamko. vsepovsod ga sta pričeli nad žalostno pokrajino svoj mrtvaški ples. Če bi tu hoteli dobro organizirana svetovna akcija. Svet pa je molčal. Tafco) je lansko poletje na Kitajskem — po uradni cenitvi — umrlo nad dva milijona ljudi vsled poplave, gladu ali kuge. Nad deset milijonov ljudi je zgubilo svoja domov-ja. svoje premoženje.... CIGANSKI NAPAD NA TRI KMETE PTUJ. KADAR NARAŠČAJO VODE... Kdor ni sam doživel strahot velike poplave, si bo ob suhoparnin vesteh o naraščanju rek in o poplavah težko mogel ustvariti vsaj približno sliko o strahotnem razdejanju valovja voda, ki naraščajo od ure do ure in katerih moč je vedno večja, vedno silovitejša. l5a-nets še reko mirno vali vodovje, ko nemudoma nastopi nepričalkovano južno vreme. S strahom v srcu o-pa^ujejo to spremembo ljudje, ki stanujejo ob reki. Južno vreme drži še par dni. V zgornjem toku pričenja reka naraščati. Mali dotoki se spremene v močne hudournike in njih množine voda reka ne more več odtakati v normalnem tempu, zato neprestano narašča, prestopa bregove in uničuje vse, kar stoji na poti. Kdor se pravočasno ni rešil, je izgubljen, uničeno je vse premoženje. O teh sfu-šnih elementarnih nesrečah poročajo iz Nemčije in Francije. Tudi v Jugoslaviji smo doživeli leta 1P25 strahovito poplavo Donave, ko je najbolj trpelo znano veleposestvo Bel je. Katastrofa mesta Vlkov zmrzovanje ob izlivu skoraj mirno stoječe reke. Lepega dne so prišla poročila, da je v srednji Evropi nastopilo iužno vreme. Prebivalstva ! bogatega mesta Vlikov ob donavski | delti, ki je naseljeno večinoma od Rusov, Največja katastrofa v zadnjih letih pa se je zgodila pred letom dni. februarja 1931 v Romuniji. Delta Donave je zamrznila od iz-I liva v Črno morje do glavnega toka v vsej dolžini. Od vzhoda sem ! od ruske strani so pihali strupeno .... . . „ . , -1'*! mrzli vetrovi, ki so pospeševali mueilo njen nežni eut, ko «ra je morala poslušati. Ta vroča zatrjevanja ljubezni so jo popolnoma zmedle, kar je 1'lrih zapazil v svo-j ;e veliko zadoščenje. Margareta globoko skloni glavo do stroja, da I so ji kratki lasje padli po licih in trdo stisne ustuiee. Najrajši bi jo bil pritisnil na svoje prsi. — Ti neumniea, ti! Vse to. kar zdaj pišeš, bova napravila res-i nično. — si je mislil. _ Rusov, se ' je polaščal strah pred I oda ni bilo se tako daleč. Se nekaj dni. Margareta je mora-j pretečo nevarnostjo. Katastrofa !a za koprnet i po njem in mu sama zleteti v objem. Neskončno ga je! se je bliala. Led na Donavi v nje-veselilo, kako se je igral s tem nedolžnim dekletom in naenkrat mu nem srednjem in severnem toku šine v glavo misel: — To je prava snov za novelo. ! se je pričel topiti, reka je vidno Potrpežljivo je čakal, kako se bo vse razvilo. In kar je vzel iz \ naraščala, prebivalstvo mesta VI-resničnega žil vi jen ja. je bilo najbolj zanimivo. Naposld reče kratko, kot je bila njegova navada: — Zdaj pa fckoitčunin. Moram še nekaj premisliti. Lepo pisane liste položi v zavitek k ostalemu rokopisu. — Torej, da ste jutri ob pol sedmih pripravljeni. Tudi jaz bom točen z avtomobilom. ,*. Njen obraz je zardel in ni se upala pogledati, ko ji je v slovo ponudil roko. Kako je bila v zadregi! Hriba pa je samo veselilo, ko je videl. da je dekle vse zmedeno. Vožnja k Vrhskemu jezeru . . . Nikdar še ni Margareta kaj lepšega doživela. Pri spominu na te dni je vedno čutila velik užitek v svojem srcu. Ko je zagledala prostrano jezero, ki je ležalo pred njo kot veliko zrealo. ji je hotelo razpočiti srce. Nehote prime baronico za roko. ki ji ljubeznjivo gleda v njen srečni obraz. — No, kaj je! 1'lrih se obrne proti obema damama. Margareta stoji žareče ga obraza v vsej svoji lepoti pred njim. V hotelu so si očistili obleko, se preoblekli in nekaj pojedli. Margareti ni ugajalo sedeti; najraši bi šla k jezeru in gledala okrog. Toda zavedajoč se svoje dolžnosti, je ostala pri baronici. vse tako lepo. — odgovori tiho in otročje. Mogoče je bilo dobro, da v navzočnosti veslača ni mogel reči kaj neprimernega. arja je pričela katastrofa. Donava je preplavila mesto in prebivalstvo je zbežalo v višja nadstropja in z grozo opazovalo, kako umazani valovi rušijo in podirajo. Poslali so na vlado v Bukarešto brzojav: 'SOS! Voda narašča od minute do minute. Ledene mase so Donavi zaprle pot v morje. Preti nam pogin, pošljite takoj ledolomilce1'" Če bi ledolomilci prišli pravočasno. bi do končne katastrofe ne prišlo. Samo mala razpoka v ledenem oklepu — in voda bi se lahke iztekla. Voda je naraščala in naraščala. ledolomilcev od nikoder ni bilo. Prebivalstvo je iskalo zavetja že na strehah. Se en brrojav: "SOS! Mesto je pod vodo, ledolomilcev še vedno ni! 8000 ljudem grozi smrt v umazanih valovih! * — Voda je razrušila brzojavno poslopje, nobenih vesti ni bilo več iz ogroženega mesta. Letalci, ki so jih odposlali, so bili priča strašnega razdejanja. Nad 4000 ljudi je našlo smrt v valov ju, nekdaj cvetoče mesto skoraj popolnoma u-ničeno. — Proti oblastem, ki niso pravočasno poslale ledolomilcev, so pozneje vpeljali preiskavo, — ki še traja.... 15. jan. Ciganska nadloga je v krajih vedno bolj občutna in vedno bolj si žele naši ljudje, da bi jim bili neljubi ciganski poseti prihranjeni, saj je v današnjih časih tako no-madstvo vendar že v nebo vpijoč anahronizem .Ciganski potepini, ki se skoro neovirano klatijo iz kraja v kraj. niso nevarni samo tujemu imetju, nego tudi osebni varnosti. V sredo se je v ptujskem srezu izvršil izredno drzen napad na dva posestnika. Omenjeenga dne se je vračal s svojim vozom proti domu Marko Valenko, posestnik iz Stojnicev, v spremstvu posestnika Ivana Jamnika iz Ga-jevcev. Ko je bil okrog 15. ure predi 4. marca gostilno Pongračiča Ferdinanda v| Goričanah, so ju nenadno in brez 9 marca: vsakega povoda napadli trije ci-j uremVu. ci.nb..urC gani. in sicer 34lotni Josip Krpač\j io. marca: 38 letni oženjeni Mato Goman in1 l>eull»',',an«l. SHIPPING NEWS — ■ -------■ — . ■ i - -- - ■ ■"— j-r-sc; 4. februarja: Hamburg. Ilamlmrj*, Cherbourg Bremen. CferUiurg, Bremen 11. februarla: Deunwhlanit. Hamburg. ClierUiurg Kuropu. Cherbourg. Bremen 14. marca: Avcustux, ».ubrovnlk in Trat 17. marca: New York. Hamburg-. Cherbourg Kuropa, Cherbourg, Hrenten 22. marca: lie de Krance. Havre 23. marca: Statrndam, tenia in Boulogne Bur Mer, Uol- 15. februarja: l>ret!giiria. Cherbourg 17. februarj.i: lie de Fr.ince, Havre 18. februarja: New York, Hamburg, Cherbourg 19. februarja: Saiurnia. l»ubrovnik. Trst 20. februarji: Bremen, Cherbourg, Bremen 25. februarja: .Albert lUitlin. llamlmrj:. OherbourR New Amsterdam. ISoulogne stir Me» R..tterd:iin 26. februarja: ilauretani.i. Cherlwmrg 27. februarja: Kuropa. Cherbourg. Bremen 24. marca: Albert liallin, Hamburg, Cherbourg 25. marca: Bremen, Cheibourg, Bremen 23. marca: Maurrtania, Cherlmurg 29. marca: New .XimtercJam, Boulogne siir Mer. Itottei dain 31. marca: Hamburg, llambiiig. fherbours 3. marca: Hamburg llrmliurg. Cherl»our{ l"e de Prince, Havre I ierengaria. t 'heiboii' g Hamburg , Cherbourg fWf POZIV! Vsi naročniki katerim CENA DR. RERNOYEGA BERILA JE ZNIŽANA Aagleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo Naročite ca pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18tb Street New York City Poplava, glad in kuga Sto in stokrat sirašnejše so bile poplave preteklo poletje na Kitajskem. To je bila brez dvoma največja in najstrašnejša katastrofa v zadnjih stoletjih sploh na svetu. Nesreča je pričela s tem, da je reka Jantze prestopila bregove in poplavila obširne pokrajine tja do Hankaua. Že ta poplava je zahtevala na deset tisoče žrtev. Istočas no pa je nad poplavljeno pokrajino pričel besneti strašen orkan, ki je opustošil, kar je ostalo in porušil še zadnje obrambne nasipe. — Številne pokrajine je v par dneh poplavila več metrov visoka voda, i uničila vse naselbine, ljudje so bi- j kov je s strahom opazovalo vedno j f ™ mil(>st in nem:-! bolj preteče valovje, ki je butalo i lost valovju- ob ledeni jez, ki jim je zajezil pro-- Ko je poplava minula, je nasto-sto pot do morja. Ravno pod »e- pila nova nevarnost. Vlada ni mostom Vlkov je bil ta ledeni jez takoj gla pravočasno poslati dovolj hra-masiven, da ga niti valovje mo-| ne v opustošeno ozemlje. Na slo-gočne Donave ni moglo prebiti.} tisoče ljudi je umrlo od gladu. Nato Dan in noč je trajala borba, Do- j je pričela razsajati kuga. V blatu, nava je naraščala in nenadoma1 ki so ga naplavile reke, so gnila prestopila bregove. Dne 13. febru-! trupla nesrečnežev. Kolera in ku- Uprava "G. N." 33 letni Jožko Goman. vsi trije lojeni v Ludbregu in pravoslavne ve- i re. Eden ciganov je zgrabil na vozu sedečega Jamnika in ga stiskal za grlo, pri čemer ga je tudi tolkel | z roko po desni strani glave. Obe-i ma posestnikoma so cigani prizadejali lahko telesne poškodbe. Jam- j nik se je komaj izvil ciganu iz rok in zbežal. Med tem časom pa je privozil mimo neki Alojz Prelog, ki je takoj ustavil voz, ko je slišal na ce=ti vpitje, in šel vaienku na pomor, je, oziroma bo v kratkem Tedaj pa je cigan Krpač zgrabil šJa naro£nina za list, SO Preloga in ga z okovano težko ro- j v . , čico od vo?a udaril po glavi, da naproseni, da JO po most je Prelog nezavesten zgrudil na žnosti Čimprej obnove. — tla. Cigani so po tem dejanju pobegnili. Valenko in Jamnika sta dvignila nevarno ranjenega Preloga, ga naložila na voz in ga odpeljala domov, kjer so ranjencu poklicali zdravnika dr. Novoselskega od sv. Marjete. Drzni ciganski napad je bil jav-ljen orožnikom v Zavrču, ki so začeli nemudno zasledovati napadalce. Našli so jih v vasi Lovren-čanu na Hrvatskem, kjer je taborila tolpa ciganov, kakih 40 po številu, v štirih šotorih. Orožniki so imeli mnogo opravka, preden so dobili iz tabora prave storilce, posebno ker se je vsa ciganska, dr hai uprla aretaciji trojice. Ako n? bi možem postave pomagalo okoliško prebivalstvo, bi napadalcev sploh ne bilo mogoče aretirati. Vsi trije napadalci so orožnikom storjeno dejanje delno priznali, izgovarjali so se pa na to, da so bili prvi napadeni. Vso aretirano trojico so prepeljali v zapore ptujskega sodišča. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE štiri krasne knjige stanejo s poštnino vred $1.35 "GLAS NARODA" 216 W. 18th St. New York dreta 1 flreta ! JCa nikogar (lrujrpjrii ni mkvlil kot na njo. Vse žile so drpretale v njem. Na ozki klopiei se primakne o je j. Margareto obide bojazen in se mu umakne. 1'lrih pa jo prime okoli pasu. (Dmlj« prihodnjič.) Koledar 1932... Cena 50c VSEBUJE poleg spisov dveh naših najboljših opazovalcev—Marka Rupnik in Franka Troha — dosti čtiva za ljubitelje povesti; tudi več zanimivih člankov, tehničnih razprav in drugih zanimivosti. Bogato je ilustriranih več člankov s slikami, ki bodo vsakega zanimali. Vpoštevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še danes. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. AbmmmNPMS-'::...; -.•?::.v. •»•!•..•>: :•..:::!"......'..H'-;- ..""•;■■ v.:t;i;■ :r::~ ■ :;: • r;. g...........................................................................................I II I i ill III III I If lllli II11 M L ! Mali Oglasi imajo velik uspeh ■ ■ ii Prepričajte se T Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN 11