TOD VLADA JAHTA
Pustila si seno in mukajoče krave, tvoj Reks otožno laja pozno v noč, šepavi sosed nakosi za boren koš otave, še sam bi rabil vdano roko za pomoč.
Sediš na plaži in tranzistorji igrajo,
od jaht, razkošja in gospode v glavi ti brni,
brez žuljev bele roke vsi imajo,
in kdor je bolj pečen, kot vzor slovi.
Z ogromno torbo sedeš k Evropejcem, iz nje domači kruh, klobase zadiše, ošine te nasmeh. namenjen le Pigmejcem, ti gala gostje po hotelih od konzerv žive.
Tod vlada jahta, Babilon jezikov tvojega vozla, namesto petelinov osel brez kontrole riga, in komaj čakaš, da spet v hlevu zarožlja veriga,
tod z našim morjem tujec se igra.                                                      IVAN CIMERMAN
*                                                        (Iz zbirke Slamnata vdova, ki izide
jeseni pri Pomurski založbi)