Izhaja :
10., 20. in 30. dan vsakega meseca.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
V'o 1 j a :
za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja ; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom :
Uprarništvu „Mira“ v Celovcu.
Leto XI.
V Celovcu, 20. aprila 1892.
Štev. 11.
Vabilo
k
letnemu občnemu zboru
katoliško-političnega in gospodarskega društva
za Slovence na Koroškem,
ki se bode vršil
v sredo dné 27. aprila t. 1.
v veliki dvorani gostilne pri „Sandwirthu“.
Začetek ob Va 3. uri popoludne.
Spored :
1.	Nagovor predsednika in poročilo o deželnozborskem de-
lovanju.
2.	Poročilo blagajnika o denarnem stanju.
3.	Poročilo tajnika o delovanju društva.
4.	Zapisovanje novih udov in vplačevanje letnih doneskov.
5.	Volitev novega odbora.
6.	Volitev dveh pregledovalcev računov.
7.	Poročilo o prošnjah za slovensko šolo in o deputaeiji do
ministrov na Dunaju.
8.	Bazni nasveti.
9.	Poučni govor o kmetijstvu.
K temu shodu so uljudno vabljeni vsi udje političnega društva in tisti slovenski rodoljubi, ki se želijo zborovanja udeležiti in smejo z dovoljenjem odbora od udov vpeljani biti. — Ženstvu vstop k shodu ni dovoljen.
Odbor.
Vab il o
k
slavnostni besedi,
ktero priredi
katoliško-politično in gospodarsko društvo
za Slovence na Koroškem
v Celovcu
v srečLo dné ctprila. t. 1.
v veliki dvorani gostilne pri „Sandwirtlm(i,
Začetek ob 7. uri zvečer.
Spored:
1.	Koračnica, svira godba.
2.	Pozdrav predsednikov.
3.	Deklamacija: „Dobrotna Minka", zložil A. Puntek,
deklamuje mala šestletna deklica.
4.	Fr. Gerbič: „Milotinke“, samospevi za visoki ženski glas.
5.	Dr. Benj. Ipavec: »Narodna pesem", dvospev, uglasben
po koroškem narodnem napevu za moški in ženski glas.
6.	Ant. Forster: »Pesem koroških Slovencev", zbor.
7.	Sim. Gregorčič: »Naš narodni dom", deklamacija, o' a f glasoviru s spremljevanjem gosli.
in a a	»Ljubezen in pomlad", zbor.
»Pesem pojdi milo glasna", čveterospev. n . odved: »Pozdravljam te, gorenjska stran", zbor z bantonovim solom, poie g Jos Nnlli
12.	J. Garthe: »Vinska poskušnja", šaljivi čveterospev s spre-
mljevanjem glaso vira pojó gg. V. Vizjak, J. Pribil, J. Paternoster m A. Stamcar.
13.	Dr. Benj. Ipavec: »Bodi zdrava domovina", zbor s te-
norjevim in baritonovim solom, pojeta gg. J o s. N olii in Pribil.
14.	»Žabja kantata", komičen zbor s spremljevanjem glasovira
15.	I. Skroup: »Večerna", čveterospev.
16.	Iv. pl. Zajc: »Večer na Savi", zbor.
Samospevi
opernega pevca gosp. Josipa N o Ili-ja, ktere poje med programom:
1.	Fran Gerbič: »Svojemu čolniču".
2.	Miroslav Vilhar: a) »Slovo od domovine"; b) »Pozdrav
domovini", iz slovenske spevoigre »Jamska Ivanka".
3.	Kamilo Mašek: a) »Sila spomina"; b) »K slovesu".
4.	Fran S. Vilhar: »Prašaš duša!"
5- Iv. pl. Zajc : »Domovini in ljubavi".
Spremljevanje na glasoviru prevzel je iz prijaznosti gosp. Pavel Lozar.
Med posameznimi točkami svira godba pod osebnim vodstvom g. kapelnika S um er e rja.
Sodelovali bodo iz posebne prijaznosti slavni operni pevec g. J o s. N olii in oktet slovenskih pevcev iz Ljubljane.
Vbod v dvorano bode dovoljen le proti izkazu vstopnic, ktere se bodo dobivale od 25. t. m. naprej pri odboru društva in zadnji dan popoludne pri občnem zboru. K tej besedi vabi vse zavedne Slovence in Slovenke
najuljudneje	veselični odbor.
IPfr’ Z dovoljenjem slavnega c. k. državnega pravdništva smo gledé na Velikonočne praznike to številko našega lista že dné 16. t. m. na pošto oddali.
Trdna volja, gotova zmaga.
Za avstrijske Slovane se bližajo resnobni časi. Nemci, Italijani in Madjari so se zakleli proti nam. S korenom vred nas hočejo vničiti. Od teh nasprotnikov nimamo prav ničesar dobrega pričakovati. Prišel je zadnji hip, da se vzdramimo, ako hočemo svoj jezik in svojo nàrodnost rešiti ter priti do pravic, ktere nam grejo po božji in cesarski postavi. Največja nevarnost preti pa nam -Slovencem. Od treh stranij smo obkroženi od sovražnikov, ki so nam napovedali boj brez vsega usmiljenja. Žalostno je pač to, da mi vse premalo poznamo svoje sovražnike. Mislimo namreč, da so tudi tako rahlega in prizanesljivega srca, kakor smo žal, mi Slovenci. Nekteri med nami celo mislijo, da se bodo nemci in nemškutarji enkrat naveličali tega boja. Taki ljudje so kratkovidneži in pravi siromaki na duhu. V obče pa bilo bi zelo nespodobno in nevredno za nevstrašenega moža, ko bi se ravnal po takem mišljenju. Ko bi večina naših narodnjakov tako mislila, potem je nàrod gotovo izgubljen. Do svojih pravic ne bodemo nikdar prišli, ako bomo samo čakali na nje z rokami v žepu; marveč dosegli jih bomo še le po trdem, vstrajnem boju. Dozdaj še nobena vojska brez orožja ni pridobila zmage. Človek si na svetu mora vse priboriti in privojskovati. Zato nam je pač najlepši vzgled naš Zveličar sam. Tudi on se je moral boriti proti hudiču in peklu, da nam je odprl vrata nebeška ; pa tudi mi še moramo prestati tukaj na zemlji dolgi in težavni boj, ako hočemo vredni postati njegovega kraljestva. Tako treba tudi boja, ako hočemo, da dobi naš slovenski nà-rod tistih pravic, brez kterih ne more živeti kot nàrod. In boja, jeklenega boja treba proti našim zakletim nemškutarskim sovražnikom, ki ne poznajo z nami nobenega usmiljenja.
Naš boj je boj obrambe. Mi ne bodemo nikogar napadali, mi si nočemo prisvojiti zemlje, na kteri živi nemški nàrod, marveč mi si hočemo z
Vrag te vzemi!
(Češki spisal V. Kosina k. Prevel B.)
(Konec.)
Postala sta si tako dobra, da je odvetnik potegnil suho svinjsko stegno iz žepa in ponudil vragu, naj si odreže. „Poslužite se“, rekel je šaljivo, „ako nemate morda danes v peklu posta?“ — „Tega pa že ne,“ reče vrag in si odreže en kos. Potem pa je hudobec potegnil iz žepa Sašo vina in ponudil odvetniku. Odvetnik nastavi flašo na usta in dobro potegne. V očeh se mu zasveti, dleskne z jezikom in reče: „To je vince! Ta ima ogenj v sebi! Tacega pa še nisem pil!“ „Se ve da ne“, reče vrag porogljivo.
Odvetnik pa je bil zdaj take volje, da še ne kmalu. „In kam se pa Vi peljate, cenjeni prijatelj ?“ vprašal je vraga. „Grem tako po svetu, da bi kaj vjel“, odvrne hudobec.
V tem je prišla kočija iz gozda. Sreča kmetico z vozom, kterega ste vlekli dve kravi; na vozu je bila repa. Kravi pa ste se konjev ustrašili, zatekli se v cestni rov in voz z repo se je pre-brnil. „Da bi vaji vrag vzel!“ zaklela je kmetica nad kravama. Zato je odvetnik rekel hudiču: „Ali ste čuli, kaj je ženska rekla? Vzemite krave, saj jih je Vam izročila!" — „Motite se,“ reče rogač, „žena je to le v veter govorila, iz srca jej ni šlo. Ti dve kravi ste nje edino premoženje; ako jih jej vzamem, tožila bi me do smrti."
Peljejo se naprej in pridejo do nekega klanca. Konji so šli korakoma in težko dihali. Še težje pa je dihal mož, ki je vlekel voziček v hrib po
vsemi postavnimi sredstvi ohraniti to, kar je naše. Mi hočemo odbijati ljute napade brezverskih sovragov, mi hočemo in moramo biti gospodarji na svojih slovenskih tleh. To oblast obrambe nam daje naša državljanska postava, ktero je s svojim lastnim podpisom potrdil naš presvitli cesar Franc Jožef I. Po tej postavi imajo vsi nàrodi avstrijske države povsod popolnoma enake pravice. In ker nam Slovencem nemškutarski liberalci nočejo pripoznati nobenih pravic, kakor samo davke plačevati in svoje naj krepkejše sinove za vojake dajati, ker nas hočejo imeti samo za svoje delavce in hlapce, prisiljeni smo, da se vojskujemo proti tako krivičnemu in nehvaležnemu ravnanju.
Naš slovenski nàrod ima pa tudi po svoji zgodovinski preteklosti zahtevati z vso opravičenostjo, da se mu dajo tiste pravice, ktere uživajo že od nekdaj drugi avstrijski nàrodi. Ali morebiti naš nàrod nima nobenih zaslug za avstrijsko državo? Poglejte samo malo nazaj v zgodovino ! Kdo je stražil na jugu Avstrijo proti divjim turškim navalom stoletja in stoletja? Slovenec! — Kdo je branil Avstrijo na zahodu proti italijanskim napadom? Slovenec! — Kdo je prelival na vzhodu svojo kri proti madjarskim napadom? Zopet Slovenec! — Nàrod slovenski, v boju si hraber in pogumen, v udanosti in zvestobi svitlemu vladarju jeklen in neomabljiv, da ti ni enakega; za Avstrijo in slavno habsburško dinastijo dal si milijone in milijone najboljših svojih sinov — in kaj imaš danes za vse to? Po vseh uradih po zemlji slovenski šopiri se še vedno nemščina ; „Sudmarka" naseljuje na naša tla židovske potepuhe in pritepence; nemški šuiferajn ponemčuje s prajzovskimi denarji našo dečico in ji jemlje najsvetejše bogastvo: sv. katoliško vero ; naš materinski jezik je zasramovan in zaničevan ter potisnjen pred vrata!
Toda ne obupaj, nàrod moj ! Avstrija bodi tudi zanaprej tvoja domovina in vzvišena rodovina Habsburška bodi ti voditeljica, za ktero si pripravljen vsak hip dati vse, kri in življenje. Ali ti se moraš popolnoma vzbuditi in vzdramiti. Pravični Bog je vstvaril svet tudi za nas Slovence in za nas velja ravno ista svoboda in pravica, kakor za vse avstrijske nàrode. Dobra in hvalevredna je ponižnost, kjer je treba; toda ako je mož prisiljen braniti svojo čast in poštenje; ako treba, da ves nàrod čuva svoje najdražje svetinje in pravice, takrat
cesti. Poleg blaga je sedel na vozička še kakih 10 let star deček. To pa je fant naredil brez vednosti očetove. Bil je zdrav in lahko bi bil sam šel v klanec, da bi očetu ne bilo treba tako težko vlačiti. Ko pa slednjič oče nazaj pogleda in dečka na vozu vidi, zavpije nad njim: „Da bi te vrag vzel ! Kdo ti je rekel, na voz sesti ? Zato sem tako težko vlekel!"
Odvetnik je rekel smehljaje rogaču: „Vzemite dečka, saj ga je oče uklel!" — „Ta kletev nič ne velja", reče vrag, „ker oče ni tako mislil. Ta fant je njegov edini sin; in ko bi ga jaz vzel, umrl bi oče v enem letu od žalosti in to še — spokorno. Ne, ne, peljimo se naprej!"
Ko pride kočija na klanec, videla se je vés.
„Tukaj imam opravek", reče odvetnik.
„Bom pa počakal, da končate, in potem greva skupaj nazaj ali naprej, kamor Vi hočete," reče vrag.
„Kakor se Vam ljubi," odvrne odvetnik.
Na vési je kočija stala in odvetnik je šel v hišo št. 16. Gospodarju se je začmeril obraz, ko zagleda odvetnika. „Kaj pa je z vanii", začne odvetnik, „ zakaj ne pošljete denarja? Že dvakrat sem Vam pisal." Kmet reče nevoljno: „Kaj bom še Vas plačeval, saj sem pravdo zgubil!" — To me nič ne briga," odgovori odvetnik, „imel sem delo in troske, to ne gre zastonj. Ako z lepa ne date, bote pa z grda." — „Zakaj ste se za krivično stvar potegnili?" godrnja kmet. — „Zakaj ste pa Vi po krivici tožili in zakaj meni niste resnice povedali!" se odreže odvetnik. „No, koliko pa je?" praša slednjič kmet. — „Saj sem Vam poslal račun, 131 goldinarjev," odgovori doktor pravice. Kmet zgine za nekaj minut in prinese denar, ki
pa ni mesta suženjski ponižnosti in pohlevnosti; takrat je treba moškega, odločnega postopanja. V boju za naše pravice nam je državljanska postava, ktero je podpisal sam presvetli cesar, naš kažipot. Od nje se ne odmaknemo niti za pičico. Ta postava zahteva, da so vsi narodi v Avstriji enakopravni. Ali je to veljavno samo na papirji? Mi sami moramo skrbeti, da bo tudi v resnici veljavno. Ničesar se ne smemo ustrašiti, ne popustimo niti za las od svojih pravic, marveč z vso odločnostjo postavimo se nemškutarskim napadom v bran ; združimo, zjedinimo se po vseh slovenskih krajinah kakor en mož; zahtevajmo, tirjajmo z jekleno ne-ustrašljivostjo svojih postavnih pravic. Mi jih moramo dobiti in ako smo pravi možje, dobili jih bomo! Ne udajmo se!	„Slov. Gosp.“
Šolski razgovor v deželnem zboru.
V 17. seji, d né 28. sušca 1892.
(Po stenografičnem zapisniku.)
Prej ko podamo govore, moramo še povedati, zakaj da priobčimo dr. Ublnov govor po stenografičnem zapisniku. Znano je našim bralcem, kako vpitje so gnali liberalni listi, da so podpisi pri prošnjah za slovensko šolo po zvijačah izvabljeni ali pa ponarejeni. Mi smo se temu čudili in z glavami majali, ker se nam je nemogoče zdelo, kajti prošnje za slovensko šolo in podpise za nje pobirajo le pošteni ljudje. Vedeli smo sicer, da ljudi izprašujejo župani in šolski načelniki, tedaj uradni ljudje, toda tolažili smo se s tem, da njih poročila niso takošna, kakor je bilo brati v „Preie Stimmen“ in v Beljaškem listu. Zdaj je pa govoril dr. Ubi, ki je bil do zdaj ud dež. šol. soveta, in je tedaj gotovo svoje trditve naslanjal na tista poročila krajnih šolskih sovetov, ki so se mu dopo-slala v zadevi podpisov za slovenske šole. Ker pa v govoru dr. Ublna mnogo tacega najdemo, kar se nam malo verjetno zdi, zato prosimo vse rodoljube, posebno pa tiste, kteri so podpise nabirali, da naj Ublnov govor natančno preberejo, in če kaj neresničnega najdejo, naj spišejo brž popravek in naj ga nam pošljejo, da ga v „Miru“ natisnemo. Toda ti popravki se bodo natisnili s polnimi podpisi, zato naj vsak pazi, da bo le golo resnico pisal in kar zamore dokazati. Ce je več podpisov, je še bolje. Skrbeli bomo za to, da pridejo ti popravki tudi v nemškem jeziku med svet. Kdor se je o Slovencih kaj zlagal, bo tedaj na sramoti ostal. Pa tudi deželnemu šolskemu sovetu bomo doposlali te popravke v časnikih ; naj poizve, kako vestne in zanesljive poročevalce da ima! Zdaj pa začnimo z govori:
Poslanec Muri:
„Visoka zbornica ! Visokočastiti gospod deželni glavar, kterega vsi spoštujemo in radi imamo, je letos pri odpiranju deželnega zbora rekel, da „delo in mir“ to so zlate besede. Jaz se bom teh besed držal in bom le toliko omenil, da bom, ako se ne vname daljši razgovor, v svojem in v imenu mojega častitega gospoda tovariša izrekel, da ne moreva glasovati za šolski proračun, dokler Slovenci
ga na mizo našteje in tirja potrjilo. Ko je bilo vse v redu, spravil je odvetnik denar v žep, se nasmehnil in ponudil kmetu roko v slovo. To je bilo pa kmetu preveč in namesto da bi roko dal je rekel: „Vrag te vzemiU Odvetnik odide, pa pri hišnih vratih ga je že vrag čakal. Priklonil se je odvetniku in rekel:	„Zdaj pa pojdete z
menoj, kajti kmetu je šlo iz srca, ko Vas je preklel, zato ste v moji oblasti." Odvetniku ni nič pomagalo, mera njegovih grehov je bila polna, zato je moral z vragom v pekel.
*
* *
To je zgodba, ki sem jo hotel povedati. Vrag pa ne jemlje samo nepoštenih odvetnikov, ampak vse hudobne in krivične ljudi. Boj se ga toraj ! Bodi pošten v vseh rečeh, če te prav hudobni zasmehujejo zavolj tega. Bodi kristijan! Nismo za pekel ustvarjeni, ampak za nebesa. Bodi pravi domoljub, t. j. ljubi svojo večno domovino, nebesa !
Morebiti poreče kak kritik, da imam „versko tendenco". Bodi si! S kurjim očesom na nogi se ložej hodi, kakor z vrečo nevere na hrbtu. Kdor je toliko sveta prehodil, ko jaz, bo meni pritrdil. Razpisal sem se dosti, do vročine. Zastonj ! „Ale-luja" mi vendar še vedno v grlu tiči.
Smešničar.
Mestjan:	„Poglejte, oče, to je norišnica
za kmete."
Kmet:	„Sem si koj mislil, kajti za mest-
jane bi bila premajhna."
na Koroškem ne uživajo tiste ndrodne pravice, ki jim gre po postavi in po zdravih pedagogičnih načelih.11
Poslanec dr. Ubi :
„Ne bil bi se oglasil za besedo, ko bi bil gosp. poslanec Muri zvest svojim prvim besedam samo izrekel, da bo glasoval zoper proračun. Ker je pa tudi povedal, zakaj da nasproti glasuje, zato se mi zdi dolžnost, da nekaj odgovorim kot zastopnik dežele v deželnem šolskem sovetu. Dokler sem jaz v deželnem šolskem sovetu, in to je zdaj že nad 20 let, se je zmirom ozir jemal na želje prebivalstva (?), ako so bile opravičene. Koroška je tako majhna dežela, da je tistemu, kdor se potrudi, z ljudstvom v dotiko stopiti, lahko mogoče, natančno zvedeti in presoditi, kaj ljudstvo želi, in kaj je ljudstvu v korist. Te misli se je držal deželni šolski sovet in v soglasju z večino prebivalstva je šole tako uredil, kakor se mu je zdelo najbolj koristno za blagor prebivalstva, in po opravičenih željah večine prebivalstva. Posebno se je to zgodilo v tistih krajih, kjer so Nemci in Slovenci namešani. Kjer se je potreba pokazala, da se slovenščina bolj goji, in ker so razmere javnega prometa to narekovale, tam se je tej potrebi popolnoma ustreglo. Ravno gosp. poslanec Muri zamore potrditi, da se deželni šolski sovet ni obotavljal (?), v njegovi občini pri Jezeru upeljati slovenski učni jezik, ker je ta občina vsled Jezerskega Vrha od Koroške ločena in v gospodarskem in socijalnem oziru bolj na Kranjsko teži in se je v pogledu na sedanje kranjske razmere potegovala za slovenski učni jezik. Druga je bila seveda z željami, ki so dohajale na dež. šol. sovet iz drugih krajev dežele. Tem željam nasproti deželna šolska oblast ni mogla priznati, da so upravičene in da se res vjemajo z nazori prebivalstva. Prihajale so v taki obliki, da ni bilo podobno, kakor bi ljudstvo res to želelo, kar je bilo v prošnjah pisano. V deželnem zboru se je že večkrat govorilo, v kaki obliki prihajajo te prošnje do dež. šol. soveta. Ker jim prejšnja oblika ni več ugajala, so si dotični krogi, o kterih se pa sme po pravici reči, da so zelo majhni, izmislili nov način, take prošnje na dan spravljati. V ta namen se je, saj tiskarska umetnost se zamore tudi za to porabiti, tiskala knjižica 1. 1889. Imenuje se: „Pouk, kako si moremo priboriti slovenskih šol na Koroškem." V tej knjižici, ki se je v Ljubljani izdala, je neki slovenski šolski prijatelj podal natančen pouk, kako se naj šola uredi v slovenskih krajih dežele po željah dotičnih krogov. Čeravno se je ta spis precej močno razširil po Koroškem, vendar so spoznali, da ni dosegel svojega namena, zato so si izmislili še drug po-moček in ustanovili so si v Celovcu tako imenovano „katoliško-politično - gospodarsko društvo za Slovence". Tudi to društvo se je poslužilo knjižice, ki se imenuje „Šole na Koroškem". V tej knjižici so storili korak naprej in so podali natančen pouk, kako se morajo prošnje spisati. V tej knjižici so besede za tako prošnjo sestavljene in predpisani so tudi formulari, kako morajo okrajni šolski so-veti in občinski odbori take sklepe delati in podpisati; povedano je pa tudi, da se naj te prošnje kedar so podpisane, pošljejo v Celovec na društvenega blagajnika g. kaplana Treiberja, ki bo vso daljno skrb za prošnjo prevzel. Kako se more društvo, ki se gospodarsko in katoliško imenuje, s tako agitacijo ukvarjati, mi ni prav umljivo. Resnica je, da se društvo do zdaj z ničem drugim ni pečalo, ko s takimi agitacijami. Gospodom je znano, da je šla lani — mislim, da je omenjeno društvo to sprožilo — koroška deputacija na Dunaj, ta je izročila prošnjo za slovenske šole na Koroškem in napovedala je še celo vrsto prošenj, o kterih se je trdilo, da izražajo opravičene želje slovenskega prebivalstva. Došlo je takrat na Dunaj 33 takih prošenj. Kakor je Njega svetlost g. naučni minister povedal, podale so se te prošnje deželnemu šolskemu sovetu, da pové o njih svojo misel. Zdi se mi na mestu, da o tistih prošnjah, o kterih se je že pozvedelo, kako so se naredile, tukaj v koroškem deželnem zboru povem, kaj se je zvedelo, ker mislim, da z ozirom na velikost dežele, z ozirom na to, da so deželne razmere vsakemu večji-del znane, da bo pojasnenje teh razmer pomagalo, da ena vrsta krogov prebivalstva spozna, kako se podpisi pridobivajo in kaj se z njimi namerava. S tem se bode pa tudi pojasnilo, koliko vrednost da imajo take prošnje, in morda bo še gospod naučni minister vesel, da že danes razmere pojasnimo, ker to v državnem zboru ne bo tako lahko mogoče. Zato si bom dovolil, da visoki zbornici poročam o nekterih najbolj označilnih (markante-sten) teh prošnjah. Ne bom izvajal nobenih posledic, zdržal se bom vsake polemike (prepira), prepustil bom sodbo o raznih prošnjah visoki zbornici.
Ena taka prošnja se je odposlala iz Blač. Podpisov ima 19. Omenim naprej, da so besede v prošnji take, kakor v knjižici, o kterej sem prej govoril, in da se povsodi prosi, naj bo slovenščina
učni jezik v koroških šolah, kjer je mešano prebivalstvo in da se tudi nemščini nekaj prostora pusti, pa le nekaj ur na teden, tako da se more reči, da je toliko ko nič, posebno za take kraje, kjer se otroci po leti pogosto šole oproščajo. To prošnjo je spisal g. Valentin Limpel, dovršen gimnazijalec iz Marijanišča, zdaj bogoslovec prvega leta, ki je v tisti občini doma. Prošnjo so podpisali samo goslači in nekteri kočarji. — Drugo prošnjo v Štebnu na Žili je spisal in okoli nosil cerkovnik Ferlič. Tudi njegova žena in oba sinova sta prošnjo okoli nosila, in pripoveduje se, da so še kmete na polji nagovarjali, naj se podpišejo. Na obeh krajih sta krajni šolski sovet in občinski zastop protestirala zoper prošnjo. Podpisovale! teh prošenj so bili pri okrajnem glavarstvu zaslišani in so rekli, da so s šolsko uredbo popolnoma zadovoljni in da jim nabiralci podpisov niso po pravici povedali, kaj v prošnji stoji (?). — V občini Št. Lenart pri 7 studencih je gosp. poslanec Einspieler svoj upliv porabil in je nagovoril ude tamošnjega Ciril-Metodovega društva, da so prošnjo spisali in v Celovec poslali. Krajni šolski sovet in občinski zastop v Št. Lenartu (?) protestirata zoper prošnjo in kar v njej stoji. — V Ločah je prošnjo spisal gosp. župnik Knaflič. Občinski zastop in krajni šolski sovet pa protestirata zoper to prošnjo. — V Šmarjeti in na Radišah sta, kar so dotični povedali, tamošnja župnika Vidovič in Šercer nagovorila krajni šolski sovet in občinski zastop, da se je naredila taka prošnja, kakor je v omenjeni knjižici. To je bilo tembolj čudno, ker sta še vigredi 1. 1891. krajni šolski sovet in občinski zastop izrekla, da sta s sedanjo šolsko uredbo zadovoljna in da naj tista ostane. Šest tednov potem, ko je ta izjava prišla na deželni šolski sovet, podpisala se je ta druga prošnja, ki je prvi ravno nasprotna. Ko so ljudje zvedeli, kaj sta krajni šolski sovet in občinski zastop naredila, bili so zelo nejevoljni, zato sta občinski zastop in krajni šolski sovet zdaj spet prosila, naj v šoli vse pri starem ostane. (Smeh.) —
V	občini Medgorje je prošnjo spisal župnik Vidovič; na njej je 21 podpisov. Njih večina so revni kočarji (?), ki pošiljajo skupaj le šest otrok v šolo. Tam se je ljudem obetala šestletna šola in pa zmanjšanje šolskih kaznij. — V Tinjah je prošnja dobila 50 podpisov. Spisal je prošnjo cerkveni ključar Križman, sprožil jo je pa tamošnji gosp. prošt Serajnik. Ljudem se je bojda pravilo, da se bo na Tinjski šoli tri leta slovensko in pet let nemško učilo. Tinjsko prošnjo so podpisale tudi take stranke, ki ne stanujejo v Tinjskem šolskem okraju. Pravijo, da so podpisani tudi taki, ki le po leti tje pridejo. Gospod prošt Serajnik je, da bi svojo željo bolj krepko podprl, prošnjo dvakrat (?) podpisal. (Smeh.) Krajni šolski sovet in občinski zastop v Tinjah sta odločno protestirala zoper to prošnjo in prosila, naj ostane stara šolska uredba. Krajni šolski sovet je celo zahteval, naj se tisti, ki so to prošnjo sprožili, na odgovor pokličejo (!). Od tistih 50, ki so to prošnjo podpisali, jih je prišlo 38 v občinski urad in so rekli, da so bili preslepljeni (?) in da prekličejo svoje podpise. (Cujte, čujte !) — Pri Žitari vesi je kraj, ki se imenuje Male Cape.
V	tem kraju je prošnjo sprožil gospod komendator Matevž Šervicelj iz Reberce (?). Krajni šolski sovet in občinski zastop sta pa protestirala zoper to prošnjo. Tisti, ki so to prošnjo podpisali, so vsi (?) preklicali svoje podpise (?) Tudi se je trdilo, da so bili na tej prošnji nekteri podpisani, ki pravijo, da se niso (?) nikoli podpisali. (Čujte, čujte !) — Na Žihpoljah se je prošnja okoli nosila, ktero je spisal mestni kaplan Treiber; podpisov je dobila 20. Tudi tam se je bojda reklo, da prošnja zahteva šestletno šolo. Izmed 20 podpisanih je pet (?) cerkvenih ključarjev (smeh), štirje so dolžni v Celovško slovensko posojilnico, in eden se je podpisal za to prošnjo in tudi zoper njo. (Smeh.) Občinski zastop in krajni šolski sovet protestirata zoper to prošnjo. — Blizo Žihpolj je novi šolski okraj Gol-šovo, kjer je župnik in komendator Šervicelj doma. Tudi tam je taka prošnja okoli hodila in našla 33 podpisov. Krajni šolski sovet in občinski zastop protestirata zoper želje, ki so v tej prošnji izrečene. — V občinah Svetna ves in Št. janž sta prejšnji župan Štih in kaplan (?) Rous podobno prošnjo okoli nosila. Župan Štih je bil tudi eden izmed tistih, ki so šli na Dunaj k naučnemu ministru, da bi mu naznanili želje koroških Slovencev. S tem (?) je toliko dosegel, da so se pri novi občinski volitvi nekteri odborniki izbacnili, in da Štih ni več župan. — V Črni je meseca julija 1891 tamošnja Ciril-Metodova podružnica, ktero je pro-vizor Gabron ustanovil, sklenila odposlati tako prošnjo. Nabirali so podpise in menda so se podpisali trije kmetje. Sicer so to prošnjo podpisali sami posli, bajtarji, rudarji itd. (?) Krajni šolski sovet in občinski zastop protestirata zoper to prošnjo. — V Globasnici je krajni šolski sovet še pred tremi leti prosil, naj se pusti sedanja šolska uredba. Lani sta pa krajni šolski sovet in občinski zastop po večini slovenska postala, in vsled tega se je od tam
odposlala prošnja. Zoper to prošnjo govori pa druga prošnja, ktero je podpisalo 58 posestnikov in sta-rišev šolskih otrok, in ti prosijo ravno nasprotno, naj ostane v šoli pri starem. — V Prevaljah se je nabralo 71 podpisov, Čeravno so tam posebne razmere. V Prevaljah je namreč petrazredna ljudska šola čisto nemška. V Farski vasi je pa podružna dvojezična (?) šola za slovenske otroke. Zdaj se je pa dogodil čudni (?) slučaj, da so se nekteri podpisali za slovensko šolo, ki pošiljajo svoje otroke rajši v nemško Prevaljsko, kakor pa v dvojezično (?) šolo v Farski vasi. Izmed 71 podpisanih jih je le 21, da imajo šolske otroke, 41 jih je, da nimajo nobenih otrok, 10 jih ne spada pod Prevaljski šolski okraj, ena stranka se je dvakrat (?) podpisala. Podpisani imajo vsega vkup 18 otrók, ki hodijo v nemško Prevaljsko šolo. — V Libeličah in Černe-čah so nabrali 22 podpisov. Vsled poizvedeb občinskega zastopa, ki se je g. naučnemu ministru in deželnemu šolskemu sovetu zahvalil za sedanjo šolsko uredbo, je med temi podpisi šest ponarejenih (?), in eden se je podpisal, ki spada pod drugo občino. Krajni šolski sovet in občinski za-stop pravita, da se s slovensko šolo nikoli ne bosta sprijaznila. — Občina Važenberk ima tri šole in tri šolske okraje, namreč Šmarjeto, Trušnje in Slovenji Šmihel (?). Iz vseh treh šolskih okrajev so se odposlale enake prošnje, in sicer je spisal prošnjo za Šmarjeto in Trušnje g. provizor Sakelšek, rodom spodnji Štajerec, prošnjo za Šmihel pa provizor Drdlik, rojen Čeh. Vsi trije šolski soveti in občinski zastopi protestirajo zoper te prošnje. Poizvedbe so, kakor navadno (?), pokazale, da so bili ljudje zapeljani (?) in da so svoje podpise preklicali, ko se jim je stvar pojasnila. Na nekterih prošnjah so ljudje podpisani, kterih nihče ne pozna (?). — Iz Spodnje vasi je došla nemško pisana prošnja za slovensko šolo, ktero je spisal provizor Jakob Papler. Občina Buda je protestirala zoper to prošnjo. — V občini Švabek so bili do junija 1891 čisto zadovoljni s sedanjo šolsko uredbo. Leta 1891 se je volil nov šolski sovet, čigar načelnik je župnik Bandi. Izmed članov novega šolskega soveta trije ne znajo ne pisati ne brati, eden pa le za silo. Ko je bil poslednji zaslišan, je rekel, da je bil k podpisu prisiljen (?), ostali trije so se s križem podpisali in pravijo, da niso vedeli, za kaj je šlo (?). Omeniti se še mora, da je občina Švabek še dné 4. maja 1891, ko bi se imele upe-Ijati posebne učne ure za slovenščino, rekla, da za te slovenske ure ne mara. Čez šest tednov potem se je pa ta prošnja odposlala. Izmed tistih, ki so tam podpisani, sta dva glasovala za prošnjo zoper slovensko šolo, podpisala sta pa tudi prošnjo za slovensko šolo. (Smeh.) — V občini (?) Kazaze pri Doberli vesi je provizor Gabron odposlal prošnjo s 53 podpisi; 40 jih je bilo med temi pa podkri-žanih. Večina krajnega šolskega soveta v Kazazah in ves občinski zastop v Doberli vesi pa protestirata zoper to prošnjo. — Iz občine Libuče pri Pli-berci, ki ima dve šoli, v Predoru in v Zgornjih Libučah, je došla prošnja s 23 podpisi. To prošnjo je spisal kaplan Valentin Podgorec, ki je bil pa še le pozneje v mašnika posvečen (! ?) ; okoli nosil jo je pa neki Janez Ažman, bajtar, ki se je iz Kranjskega preselil v občino. (Čujte!) Kako so se tam podpisi nabirali, vidi se iz tega, kar je povedal neki občan, da so namreč v Spodnjih Libučah ljudem rekli, da v prošnji stoji, naj bi se v Spodnjih Libučah nova fara naredila (?). Občinski zastop in krajni šolski sovet sta protestirala zoper to prošnjo.
Ako se premisli, kar sem zdaj pripovedoval, mora se priznati, da se deželnemu šolskemu sovetu ne more očitati, da bi bil skozi več let ne-postavno in proti volji prebivalstva postopal in da se ni oziral na opravičene želje ljudstva. Nasprotno hočem svoj govor končati z besedami, ki jih je Nj. svetlost g. naučni minister Gautsch govoril v vis. državnem zboru dné 13. novembra 1891 (bere): „Če pregledamo vse te prošnje in vse, kar se gledé šolstva na Koroškem godi, mora se skoraj zdeti, da imamo tukaj postopanje „po načrtu" pred seboj, kar mora škodovati mirnemu skupnemu življenju obeh nàrodov v deželi in gojenju ter znanju nemškega jezika. Znati nemščino, ki jo vsi omikanci razumejo, je pa v Avstriji tako neobhodno potrebno, da bi moral to vsak resen politik spoznati, tembolj ker je to znanje le ljudstvu samemu v korist." (Dobro-klici.)
Poslanec Einspieler:
«Poslanec dr. Ubi je naštel nekaj zgledov, s kterimi je hotel dokazati, da prošnje za slovensko šolo ne prihajajo iz ljudstva samega. Hotel je dokazati, da se je deželni šolski sovet vedno oziral na želje prebivalstva. Kdor med ljudstvom živi, je rekel, tak bo že vedel, kaj je ljudstvu v korist. Gospod poslanec dr. Ubi pa vendar ne bo mogel utajiti, da tudi jaz in moj častiti tovariš, gospod Muri, med ljudstvom živiva in da tudi midva razmere med slovenskim ljudstvom in njegove potrebe
zamoreva prav dobro spoznati in da smeva o tem tudi kaj govoriti. Gospod poslanec dr. Ubi je pred vsem dokazoval, da le nektera društva in nektere osebe se poganjajo za^ slovensko šolo. Tako je omenil neko knjižico «Šole na Koroškem" in posebno katoliško-politično društvo, ki je izdalo knjižico, v kterej se ljudje poučijo, kako morajo postopati, da dosežejo slovensko šolo. Bekel je, da je katoliško-politično društvo prevzelo nalogo, da je 33 prošenj, ki so v novejšem času došle iz občin in od starišev šolo obiskajočih otrok, poslal na vis. ministerstvo za nauk in bogočastje. V vsem tem pa ne najdem nobenega dokaza, da so terjatve slovenskega ljudstva neopravičene, in da je agitacija v tem oziru nepostavna. Če bi bilo v tistih knjižicah, ki jih je g. dr. Ubi omenil, kaj zoper postavo, te knjižice bi gotovo ne bile prišle na svetlo. Tudi delovanje «katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" ni ne-postavno. Omenjeno društvo je od vis. c. kr. dež. vlade potrjeno in ima po svojih pravilih pravico, s prošnjami naznanjati želje slovenskega ljudstva vis. deželnemu zboru in c. kr. ministerstvu. Jaz ne najdem, da bi bilo društvo s tem prekoračilo svoj delokrog, če je hotel gosp. poslanec dr. Ubi težnje slovenskega ljudstva s tem označiti, da je v razgovor vzel tudi deputacijo, ki je šla na Dunaj, da bi se potegnila za tistih 33 prošenj, ki so se poslale na c. kr. učno ministerstvo, tudi v tem pojavu ljudske volje ne vidim nič protipostavnega, saj mora vsakemu državljanu prosto biti, da svoje želje razodene ne merodajnem mestu. (Klici: Pa ne s ponarejanjem!) Ne morem celo dolgo vrsto prošenj, ki jih je g. dr. Ubi našteval, zopet na rešeto djati. Omenim pa, da je g. poslanec dr. Ubi pri vsaki prošnji posebno to povdarjal, kdo jo je spisal, kdo jo je odposlal in kdo je pripomogel, da se je naredila. Jaz pa mislim, da pri prošnjah ni toliko na tem, kdo jo je spisal, ampak na tem, kaj v njej stoji in kdo je podpisan. (Ugovarjanje in smeh.) Kar se je povedalo o tem, da so se pri teh prošnjah do c. k. učnega ministerstva ponarejali podpisi in da so bili podpisovalci preslepljeni, o tem pa mi g. dr. Ubi ne bo zameril, ako tega ne morem prav verjeti. Ako so se res podpisi ponarejali, zakaj pa se ponarejevalci ne pokličejo na odgovor? Podpis ponarediti je kaznjivo dejanje in v tem slučaju poskušeno slepenje oblastnij. Če se tedaj more komu dokazati, da je kak podpis ponaredil, naj se dene v kazensko preiskavo ! Nek koroški poslanec je rekel v državnem zboru nasproti poslancu Klunu, ki je resnico svojih trditev o koroških šolah dokazal s številkami in uradnimi podatki, da on ničesar ne more prav verjeti, kar on (Klun) pové, tako tudi jaz rečem, da ničesar prav ne verjamem, kar poročajo taki občinski zastopi in krajni šolski soveti, kterim je le ponemčevanje pri srcu. (Dobro! med poslušalci.) Da pokažem, kako se delajo prošnje za sedaj obstoječo šolsko uredbo, hočem, ako mi gospod predsednik dovoli, prebrati izjavo nekterih prebivalcev v Št. Jakobu, ki se je v občinskem uradu zapisala (bere):
»Protokol, zapisan v občinskem uradu v Št. Jakobu v Božni dolini po izpovedi podpisanih. Predmet: Podpisani občani so prišli in so naznanili spodaj stoječo pritožbo ter zahtevali, da se zapiše in na pravo mesto predloži.
Navzoči podpisani.
Tukajšnji kramar in krčmar gospod Viktor Horn in gospod učitelj Franc Oman sta prišla v naša stanovanja in sta z zvitimi in lažnjivimi trditvami od nas zahtevala, da se podpišemo. Govorila sta tako, kakor sta mislila, da bosta podpise ložje dobila. Pravila sta nam, da je občinski zastop na svojo roko in proti prejšnjim sklepom za našim hrbtom naredil novo prošnjo zavoljo šole in zdaj se je to dovolilo, da se v šoli ne sme nobena nemška beseda več govoriti. Zavoljo tega bodo vsi učiteljiv proč šli in bodo prestavljeni, in potem pridejo na Št. Jakobsko šolo sami hrovaški učitelji, ki ne bodo poučevali v maternem jeziku, temveč po hrovaško.« (Smeh.)
Gospoda moja! To ni poštena agitacija, to se pravi ljudstvo hujskati. Protokol pravi nadalje (bere):
»V nekterih hišah sta govorila : «Le podpišite, saj ta in oni (tukaj sta imenovala posebno spoštovane može) bo tudi podpisal, mi vemo za gotovo, da ti in ti se bodo tudi podpisali." Spet drugim sta se lagala, da tisti odlok vis. c. k. ministerstva si je občinski odbor le sam izmislil, da ljudstvo preslepi ; da odlok ni resničen, se vidi na tem, ker nima pečata. Kjer moških nista doma dobila, sta otrokom in ženskam rekla, naj podpišejo naša imena. Na ta način so izvabili naše podpise, da smo so podpisali, pa se nam ni po pravici povedalo, kaj v pisanju stoji, ali pa so nas brez naše vednosti podpisali otroci in ženske. Ko smo pa zvedeli, kakšen je odlok vis. ministerstva in ko smo zahtevali, naj se naši podpisi zbrišejo, se nam je reklo: «Kar je enkrat črno, ne bo več belo." Ker tako postopanje zadosti osvetljuje omenjena dva moža, ker mi s tem ne moremo biti
zadovoljni in hočemo priti do svoje pravice, zato prosimo, da se to ravnanje omenjenih dveh gospodov na višjem mestu naznani.
Občinsko predstojništvo v Št. Jakobu, dné 6. februarja 1892. Štefan Basinger, zapisnikar občinskega odbora.«
Podpisanih je dvanajst občanov, ki so to izjavo osebno oddali. (Klici: Imena prebrati!) Prebrati ? Pa bom. Podpisani so (bere) : Karl Klepec, Šimen Colner, Pavel Korejman po Francu Majerju, Josipina Majer po Francu Majerju, Jožef Sučič, Tomaž Kapus, Andrej Tavčar, Krištof Gregor, Janez Serajnik, Štefan Šerbicelj (smeh), Matija Otovic, Peter Pahonik po Mateju Nagele.
Ako se ljudem drugače govori, kakor v prošnji stoji, ako se jim reče, da bo zdaj šola čisto slovenska in da se nobena nemška beseda ne bo več govorila, da bodo Hrovati prišli, dà, potem je pač mogoče, da se ljudje podpišejo na protiprošnje in protiizjave, o kterih je gosp. poslanec dr. Ubi govoril. Če nadalje pomislimo, da učitelji povsodi agitirajo proti slovenski šoli, če pomislimo, da vrh tega še visokopostavljeni c. k. uradniki govorijo na korist nemške šole, kakor se je lani zgodilo, potem se ni čuditi, ako ljudstvo nevoljno postane (ugovor) in da zavolj takih agitacij ne pride do miru. Če pa vkljub temu, da se cesarske oblast-nije slovenskim terjatvam upirajo, in vkljub agitacijam posameznih uradnikov občine vendar še pri svojih terjatvah vztrajajo (in za slovenske šole prosijo), potem se pač ne more reči, da ljudstvo noče slovenskih šol. Da si ljudstvo res želi slovenskih šol, to nam dokazujejo mnogoštevilne prošnje, pritožbe in prizivi, ki so se od leta 1874. do danes odposlali na razne šolske oblastnije. Tukaj imam zapisnik teh prošenj in jih bom z dovoljenjem gospoda predsednika prebral.
(Govornik zdaj našteje celo vrsto prošenj in prizivov za slovensko šolo, ki so se iz Koroškega odposlale od leta 1874. do današnjega dné, in sicer 41 na deželni zbor, 107 na državni zbor, 55 na razne šolske oblasti, in 10 prizivov, pri kterih pa letošnji niso^ ušteti. Tudi mnogoštevilne prošnje in pritožbe iz Št. Jakoba v Božu niso v tem številu.)
Če pregledamo to dolgo vrsto prošenj, vlog, pritožb in prizivov, mora vendar vsak spoznati, da ljudstvo želi, naj bi se v šolah slovenskih občin vpeljal slovenski učni jezik, in da ni res, da le nekteri hujskači (dr. Steinwender: brezvestni) hočejo premembo sedanje šolske uredbe."
Na to je še dr. Ubi odgovoril, da on ni rabil besede «nepostavno" in da mu ni prišlo na misel, da bi to protipostavno imenoval, če kdo kako prošnjo vloži. Plaveč je pa hotel dokazati, da se otroci v sedanjih šolah prav dobro nemško naučijo, in je prebral nemško pismo, ki ga je pisala hči njegove kravje dekle, ki je v Doberli vesi v šolo hodila. To pa nič ne dokaže; ena lastovka še ne naredi vigredi, nekteri otrok ima boljši spomin in se več nauči, ko drugi. Sicer pa gospod Plaveč z ženo in s svojimi otroci gotovo nemško govori, in on je sam pravil, da ste bili njegova hčerka in tista deklica posebni prijateljici ; ker pa njegova hči gotovo le nemško govori, bila je deklina hči primorana z njo nemško govoriti in tako se je nemščine navadila. — Tožil je tudi katehete, da zanemarjajo šolske ure. Pa ravno tako je že predlanskim govoril, in nekteri kateheti so ga ojstro zavrnili v časnikih; zato mislimo, da tudi letos ne bo tako hudo, kakor on pravi.
Dopisi prijateljev.
Iz Celovca. (Čemu se nam vsiljuje nemščina?) Od vseh stranij, skozi duri in okna vsiljuje se zlasti koroškim Slovencem nemščina, in nemški liberalci kričč v enomer, kako neobhodno potrebno je za vsakega Slovenca znanje nemščine, malone še potrebnejše od vsakdanjega kruha. «Učite se nemški!", tako nekako je klical minulo jesen celò minister Gautsch nam Slovencem, in našim «prijateljem", liberalnim Nemcem in slovenskim poturčencem je samo nemška šola, v kteri se slovenskim otrokom prav na debelo ubija (!) blažena nemščina v mlade glave, tista ladija, ki pelje naše mlajše tjà, kjer zorijo zlate fige! — Slovenci se moramo pa vendar vprašati ; zakaj neki se takozvani «liberalni" Nemci toliko prizadevajo za to, da se učijo Slovenci nemščine?! Ali delajo to res le iz ljubezni in skrbi za nas uboge slovenske pare? No, da je tem ljudem blagor in sreča slovenskega ljudstva ravno toliko pri srcu, kolikor nam lanski sneg, tega mi ni treba še le dokazovati! — Kaj te kosmate nemčurje na Slovenskem najbolj briga, zakaj nam tako vrivajo svojo hvalisano in menda «nezgruntano" dobro (?) nemščino, to je nedavno jasno povedala stara graška «Tagespost", ki piše: „Ako se slovensko ljudstvo priuči nemškega jezika, potem je to koristno za Nemce, kterim je s tem omogočeno med Slovenci živeti in delovati, ne da bi jim bilo potreba učiti se slovenskega jezika,
ki Nemcu sploh nikdar gladko ne teče." — Tja tedaj pes taco moli! Slovenci! Preberite „Tages-poštine" besede še enkrat in dobro zapišite si jih za uho! Torej zató mora se naša deca na prav turšk način trpinčiti osem let v ljudski šoli z nerazumljivo jej nemščino, da oholi tujec, ki je pre-malomaren in prelén, da bi se priučil našemu jeziku, more zobati pošteni slovenski kruh in med Slovenci delati veliko-nemško politiko. Vsaka slovenska besedica zabode te ljudi v oči, — a slovenski kruh in slovenski denar jim gre izvrstno v slast in da ga brez skrbij morejo použivati, zató Slovenec — uči se nemški!! To, in nič druzega, je glavni namen našim ndrodnim nasprotnikom, ko trobijo med svet: „Slovencem je potrebno (?) znanje nemščine." Kdor ne verjame, vzemi in beri liberalno graško „Tagespošto !" — Ne za pravico, ne za omiko ni tem ljudem, marveč edino le za kruto gospodstvo nad Slovenci, ki naj bodo dobri samo še za to, da delajo tujcem tlako, da so pohlevni hlapci in sužnji, ki s težkim delom svojih rok preživijo oblastne tujce, kteri za slovenskega kmeta-trpina nimajo srca in usmiljenja ! Zato se trudijo naši nàrodni nasprotniki, ugašeni katoličani in izneverjeni Slovenci. Komur se pa gledé na vse to še ne odprejo oči, kdor je še tako brezumen in nespameten, da z volkovi tuli za nemščino in jo svojim otrokom neskrbno pusti v šoli in doma vsiljevati, temu se sploh ne more pomagati ! A vsak Slovenec, ki namesto srca nima trdega kamna v svojih prsih, — kteremu je kaj mar za srečo in blagor slovenskega ljudstva, in za boljšo prihodnjost svojih otrok, mora spoznati, kaj je njegova dolžnost, namreč krepko in pogumno ustavljati se tujemu navalu, neprestano in vztrajno zlasti z vsemi postavnimi sredstvi zahtevati za slovenske otroke slovensko šolo ! Edino le odločno ter neodjenljivo postopanje nam bode pripomoglo do naših nàrodnih pravic, do boljše bodočnosti, v kar pomagaj Bog!
Iz Celovca. (Nekaj o afrikanskih misijonih.) Te dni se je v Celovcu mudil brat Stanislav Haselbacher iz samostana trapistov Marian-hill v južni Afriki. Misijon lepo napreduje med divjimi Culu-Kafri ; že nad 2000 divjakov se je dalo krstiti. Največ premorejo zgledi lepega in marljivega življenja teh strogih redovnikov, pa tudi to, ker mlade pagane poučujejo v vseh rokodelstvih ter jih zastonj hranijo in oblačijo. Delavnih bratov in sester je okoli 300, med njimi že nekaj zamorcev in zamork. Nekaj je pa seveda tudi duhovnov misijonarjev, ki opravljajo duhovno službo, preobračajo divjake h Kristusovi veri ter jih pre-skrbljujejo z dušno hrano in jim delijo sv. zakramente. Brat Stanislav Haselbacher, rojen blizo Gradca, bo po veliki noči potoval tudi po slovenskih krajih, da nekaj nabere za svoje ljube mlade zamorčke, ki potrebujejo jesti, obleke itd. Treba je pa tudi cerkvic, kapelic, cerkvene oprave in obleke, šolskih knjig, orodja itd. Mislimo, da nam ni treba nabiralca še posebej priporočati, ker Slovenci so za take reči še vselej radi kaj dali. Za vse dobrotnike se berete v samostanu vsaki dan dve sveti maši. Do velike noči bo stanoval brat Haselbacher v Gradcu, Grabenstrasse 74.
Iz Krčanj. (Strašna nesreča) se je zgodila dné 28. sušca pri kovaču Bisterniku. Zraven kovačnice ima malo hišico, skedenj, nekaj zemljišča in nekaj živine. Nad hlevom, kteri je stal med kovačnico in med strmim bregom, utrga se kos hriba in zasuje celi skedenj in hlev, v kterem je bila kovačeva žena, ki je ravno obe kravi pomolzla. Potlači jo in močno poškoduje. Vsa je bila zasuta, samo glava je bila še prosta. Komaj so jo še živo izkopali. Med tem ko je eden tekel na Krčanje po duhovnika, so izkopali obe kravi še živi, seveda ranjeni. Dvoje mladih goved je pa tako zasulo, da jih ni bilo moč brž izkopati. Ko pridejo g. župnik s sv. popotnico, so jim ljudje naproti šli, potem pa so spremljali duhovnika v hišo. Med delitvijo sv. zakramentov nastane zunaj spet strašen hrušč in ropot. Utrgal se je bil nov plaz in spet zasul prej izkopani prostor. Ko bi se spoved ne vršila ravno tedaj, bili bi možje naprej kopali in bi bili vsi mrtvi ; sam Bog jih je obvaroval. Ponesrečenka bo težko kedaj zdrava.
Iz Bistrice v Rožni dolini. (Razne zanimive reči.) Večkrat so bralci„Mira" čitali, kako tu pri nas na Bistrici liberalci, fužinski uradniki, pri volitvah pritiskajo na svoje podložne, da bi občino dobili popolnoma v svoje roke. Že več let sem se trudijo, a niso dozdaj veliko opravili. Če morebiti zdaj zmagajo, bodo zmagali prvikrat in tudi zadnjikrat, ker se jih bodo vsi ljudje kmalu naveličali. Ravno tako bode tudi v Št. Janžu. Vsi nemškutarski veljaki in mogotci iz cele Rožne doline so si prizadevali, da bi g. Štiha od županstva odpravili in glej, še popolnoma niso zmagali. Gosp. Štih si to more v čast šteti, da je bilo treba toliko prizadevanja in toliko pritiska pri volitvah, da bi zmagali in vendar popolnoma ga niso iz odbora odpravili. Iz tega se vidi, da tudi v Št. Janžu
bodo ljudje liberalne vlade po treh letih vsi siti. Samo je treba, da ljudje tudi enkrat poskusijo liberalno vlado in potem pojde vse lahko, samo ob sebi. Zakaj za tako vlado, za take ljudi, kteri ne spoštujejo naše sv. vere, gotovo v prihodnje ne bodo več marali. Da se liberalci res za vero ne brigajo, da jim je vsak človek, naj si je kakoršne-koli vere, samo da je nemškutar in liberalec, dober v boju zoper poštene Slovence, to smo videli pri naši zadnji volitvi v šolski sovet, ktera je bila pa po ukazu deželne vlade razveljavljena. G. Tobeitz in njegovi pristaši so namreč volili v šolski sovet tudi nekega Sveškega luteranca. V celi občini je samo eden lutrovec in še tega so volili v šolski sovet. Mi katoliki spoštujemo vero-izpovedanje vsakega človeka, nobenega nočemo razžaliti, ali to se nam vendar zdi odveč. Nič ne bi rekli, ako bi bilo v občini nekoliko sto luterancev, ali samo eden in še tega voliti v šolski sovet, kteri ima določevati v šoli, v ktero hodijo samo katoliški otroci katoliških starišev! S tem je g. Tobeitz zopet pokazal svojo prav liberalno vest. Potem naj se še enkrat baha, da je tudi dober kristjan. Mi Slovenci tega ne bodemo pozabili in vsakokrat mu to bodemo pod nos pomolili. Izgovor g. Tobeitza, da ni vedel, da je g. Z. lutrovske vere, nič ne velja. Poprej se mora o vsakem možu, kterega hoče voliti in kteri ima v občinskih in šolskih zadevah določevati, prepričati, kakošen je in ne izbrati vsakega, samo da je liberalec. Tega ne bodemo, g. Tobeitz, pozabili! — Vzrok, da so pri nas čudne razmere, je večjidel tudi ta, da je pri nas še nekoliko takih mož, prav za prav figa-mož, kteri omahujejo od strani na stran, kakor pač veter piha. Naj imenujem samo Čareja, brata našega učitelja Rajnika. Prej je bil na naši slovenski strani, bil je celò voljen v načelništvo podružnice sv. Cirila in Metoda v Št. Janžu in zdaj je zoper našo stanko. Pri letošnjih volitvah smo pač spoznali prave može in vemo, kje je znm in kje pleve. Zdaj pa je ta mož strašno hud. Županstvo mu je splavalo po Dravi. Mislil je namreč, da bode župan in je že okrog pravil, kako bo, ako on župan postane, in glej — zdaj še odbornik ni! O pravem času smo ga spoznali. — Drugi vzrok naših čudnih razmer moramo iskati v potuhi, ktero neki Celovški gospod v merodajni vladni službi daje našim liberalcem. Vse vemo in vemo še nekaj več, toda ako bi to tu povedali, pripravili bi bralce ob eno številko ljubega „Mira“ in g. izdajatelju bi provzročili nepotrebne stroške. Žato rajši molčimo, a ob pravem času in na pravem mestu pride vse na dan. Po Veliki noči se zopet snide državni zbor in do tega časa bodemo vse pripravili, da bo iz vsega lepa interpelacija in ako to nič ne bo izdalo, bodemo pa kar naravnost na Dunaju tožili, ker mislimo da so le tam za nas teptane koroške Slovence pravi paragrafi doma.	Svečan.
Iz Medgorij. (Monštranca. — Odlok za-volj šole. — Prepiri.) Naša farna cerkev je dobila novo monštranco v gotiškem slogu. Izdelal jo je prav lepo Celovški pasar Mehlhofer, kterega tu očitno pohvalimo. Veljala je 220 gld. — Na našo prošnjo za slovenski učni jezik smo že dobili odgovor od deželne šolske oblasti. Kakšen je odgovor, nam ni treba praviti. Pritožbe pa ne bomo vložili, ker so prošnjo podpisali le posamezniki; za take prošnje pa še ni čas dozorel; zdaj moramo čakati, da zid prederejo v tistih krajih, kjer imajo občinski zastop v svojih rokah. — Prepira imamo na deželi dovolj. Povsodi ste dve stranki, slovensko-katoliška in liberaluo-nemškutarska. Poslednja je pri nas močnejša, ker ima Grabštanjce za pomočnike, zato imamo pa tudi liberalnega župana in večino odbornikov tudi takih. Da bi bil pa naš župan po liberalni družbi kaj pridobil na svoji oliki, se ne more reči, kajti nedavno se je tako spozabil, da je slovenskemu odborniku Ha-berniku pri občinski seji vrgel besede „Rauber" pa „Gesindel“ v obraz. Očital mu je, kakor bi Habernik ne bil pošteno ravnal, ko je bil načelnik pri zidanju šolske hiše. Ko je pa Habernik tožil, ni mogel župan nič dokazati in je bil obsojen na 20 gld. globe in v troške. Tudi Matevž, ki je pomagal Habernika zmirjati, je bil obsojen na 7 gld. globe. Habernik je pošten mož, zato nas veseli, da je njegova čast tudi pred sodnijo rešena. Žalostno pa je, da so med sosedi take praske. Včasih tega ni bilo, ker so imeli ljudje še več krščanske ljubezni v sebi.
Iz Št. Vida v Podjunski dolini. (Igra Kristusovega trpljenja v Tinjah.) Kakor je bilo v „Miru“ naznanjeno, predstavljala se je v Tinjah dné 25. in 27. marca t. 1. igra Kristusovega trpljenja. Igralci iz Lipške fare nad Vrbo, ki so že daleč po slovenskem Koroškem znani, izvršili so svojo nalogo izvrstno. Posebno Kristus je vse hvale vreden. S svojo resnostjo je ganil srca gledalcev. Prišlo je k igri iz vseh krajev mnogo ljudij, a vendar ne toliko, kakor se je pričakovalo. Morda so ljudje še premalo poznali zmožnost imenovanih igralcev, morda pa je bila napovedana igra
še premalo znana. Tudi slabi poti so marsiktere odgnali. Igrali so tako lepo in ginljivo, da si videl marsikoga solznih očij, ako je premišljeval, kako grozovito je moral naš Odrešenik še le v resnici trpeti. Grajati pa moram nektere ženske iz Tinjske okolice, ki so se pri celej igri smejale in tako nespodobno obnašale, kakor da bi bile v gledišču. Taki ljudje bi bili seveda rajši na plesišču in pri posvetnih veselicah, kakor pri resnobni, pobožni igri. Tudi se je veliko število gledalcev iznebilo majhnega plačila 10 ali 20 kr. s tem, da so si igro od daleč, zunaj igrališča ogledovali. Igralci imajo tudi svoje stroške za pot, igralna oblačila, živež itd. Žalostno je, in znamenje mrzlega srca in posvetnega duha, da imajo ljudje denarje za ošabno obleko, posvetne in zapeljive veselice in druge nepotrebne reči, a za pobožne reči se jim denarja škoda zdi. Zategadelj se nam ni čuditi, da so vrli igralci svojo nevoljo očitno na znanje dali.
Iz Jesenic. (Sram bodi odpadnike!) Tudi mi tukaj na Jesenicah stanujoči Svečani obžalujemo in se sramujemo, da se v našem rojstnem kraju najdejo odpadniki, ki so zatajili svojo kri in svoje slovenske brate ter pristopili k nemškim liberalnim hlačmanom, kakor smo brali v 3. številki „Mira“ o učitelju Janezu Fajuiku in o Pl. Paku, p. d. Rupraču. To je tem bolj grdo za oba, ker sta od Tobeitza neodvisna. Do zdaj so bile Sveče na dobrem glasu zastran domovinske ljubezni ; če pojde pa tako naprej, bodo še v slab sloves prišle ! Kdor ne ljubi svoje domovine in ne spoštuje svojih starišev in svoje materne besede, takega človeka mi nič ne obrajtamo. Zato pa vas prosimo, ljubi naši Sveški rojaki, ne poslušajte takih ljudij, kte-rim je nemška gospoda bolj pri srcu, kakor pa verni slovenski kmet.
Iz Smolnika na Štajerskem. (Svojim sosedom Korošcem.) V uvodnem članku Vašega cenjenega lista št. 5 pod naslovom „Naše občine, njih tajniki in naši učitelji" citai sem, kar me je močno presenetilo, da se tudi naši sosedje Korošci zanimajo za slovensko uradovanje, kar je čisto naravno. Kdo nas more siliti uradovati v jeziku, kterega nismo popolnoma zmožni ? Višji uradni krogi so že sprevideli, da je za nas Slovence celò potrebno slovensko uradovanje, ker vidijo, da imajo taki župani svoja uradna pisma v lepšem redu, kakor drugi, kteri se z zveličavno nemščino silijo. Temu v dokaz nam je gospod Gašper Lampreht, župan in kmet v Kumenu, kterega pisma (seveda slovenska) je tajnik c. k. okrajnega glavarstva v Mariboru drugim županom oziroma njih tajnikom razprte kazal rekoč: „Glejte ! Trd Slovenec je, pa kako ima svoja pisma v redu!" Na izhodni strani Pohorja je omenjeni gospod Lampreht prvi blago reč sprožil, da je dal v uradu slovenskemu jeziku prvo mesto, izbacnil nemščino in tajnika, nemčur-skega nadučitelja, nadomestil z vrlim domačinom Janezom L., kteri sedaj kakor strokovnjak za tri občine piše, namreč: Kumen, Činžat in Smolnik. Za nas so domači ljudje in domač kruh. Z veselim srcem zakličemo mi Pohorjauci vrlim Šmihel-čanom in Globasničanom : „Živio!“ in upamo, da se bo v kratkem več županov sebi v korist s slovenskim uradovanjem oglasilo. Pogumno naprej !
Iz Braslovč. (Kranjska kmetijski družba. — Nemškutarska olika. — Naša pevci.) Naše bralno društvo je na predlog g. Pri-slana pristopilo kot ud h kranjski kmetijski družbi, in tega se nam ni treba kesati, kajti zdaj smo vsi udje bralnega društva deležni koristij slavne kmetijske družbe kranjske. Že desetim iz nas je poslala deteljnega semena, ki je brez predenca. Tudi nam pošilja izvrstno uradovani list „Kmetovalec“. Kedar bomo potrebovali sadnih divjakov, obrnili se bomo zaupljivo do družbe. Priporočamo vsem slovenskim kmetovalcem, naj pristopijo h kranjski kmetijski družbi, da bomo Slovenci vsaj v tej reči «zedinjeni". Nič prej ne bo bolje za Slovence, dokler se vsi ne poprimemo gesla «svoji k svojim". Tega sem se nedavno tudi v Celju prepričal. V neko veliko prodajalnico je stopil nek hribovski kmetič. Eden trgovskih pomočnikov pa mu je stopil za hrbet, se mu pačil, ga oponašal in mu zijala kazal. Drugi pomočniki pa so se posmehovali in rogali. Kaj tacega pri nas še najpored-nejši paglavci ne storijo. Ko sem zvedel, da je gospodar te prodajalnice hud nemškutar in njegovi pomočniki ravno taki, sklenil sem za trdno, da bom zanaprej le pri slovenskih trgovcih kupoval. Ko bi vsi tako storili, bi se nemškutarjem njih luža kmalu posušila, kakor po letu žabam. — Naš pridni organist g. Šušteršič je 12 domačih fantov tako izuril v petju, da nam srca kar kviško vzdigujejo, kedar v cerkvi zapojejo. Živio!
Od sv. Križa pri Ajdovščini. (Smrtna kosa.) Dné 6. marca so v tukajšnjem samostanu umrli č. g. kapucin P. Angelik Neubauer, rojeni v Št. Unu na slovenskem Štajerskem. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudstva ter precej mnihov in drugih duhovnikov. Pokojnega gospoda, ki so do-
živeli 71 let, je vse ljudstvo ljubilo iu spoštovalo, že na zemlji so jih za svetnika imeli. Naj jim bo zemljica lahka!
Deželni zbor koroški.
23.	seja. Za deželnega odbornika namesto dr. Ublna se izvoli baron Aichelburg-Labio. — Učiteljski vdovi Miče Podkloštrom se dovoli 50 gld. letne pokojnine. — Odbijejo se prošnje učiteljev v Celovcu, Beljaku in Bleibergu za zboljšanje plač. — Gospodarski odsek predlaga, naj se železnica iz Podkloštra v Št. Mohor s tem podpira, da dežela kupi za 100.000 gld. delnic. Dr. Luggin pa predlaga, naj deželni odbor prej poizveduje, koliko bo železnica sploh stala in kje se bo denar dobil, ki ga hoče dežela za podporo dati. Po daljšem razgovoru se sprejme Lugginov predlog. — Za preložitev klanca Podlauika v Lesni dolini bo dala dežela nekaj podpore.
24.	seja. Za ravnanje hudournika v Apriach se dovoli 10.590 gld. — Daljši razgovor se vname zarad nove bolnišnice. Dr. Prettner pravi, da se bo zazidalo do 700.000 gld., dežela se bo preveč zadolžila, stara bolnišnica bi bila še dobra. Vsi drugi govorniki pravijo, da je potrebna. Sklene se, deželni odbor naj jeseni predloži proračun. —• Prošnja Celovca za podporo za mestno gledišče se odbije. — Za Dravski most pri Lipici se dovoli
35.000	gld., ako bodo tudi občine in zasebniki toliko dali. Postava o tem pa se bo še le jeseni sklenila.
25.	seja. Za zemljemerce se dovoli 9600 gld.
—	Sklene se ravnanje Čajne ; v ta namen bo dala dežela 19.800 gld., brežani 13.200, država pa
33.000	gld. — Ravnanje Bele in hudournikov v Kanalski dolini se priporoči vladi, ker dežela ne zmore več toliko troškov za vodne stavbe. — Za zidanje meščanske dekliške šole v Beljaku se dovoli 20.000 gld. — Prošnja Celovškega mesta za 9300 gld. podpore za zidanje konjušnice se odkloni, ker je dvomljivo, ali bo kosama toliko nesla, kolikor bo stala.
26.	seja. Sprejme se dostavek k poselskemu redu, da se vpeljejo listki za „likof“, kteri se pred šmihelico ne sme ne dajati, ne jemati. — Da se ravnanje Žile dokonča, bo treba še 64.468 gld. Letos se vzame v proračun 31.000. —- Občini Trbiž se dovoli 400 gld. za jezove. — Mestu Celovcu se dovoli, da prodd nekaj hiš, ki so mestna lastnina.
—	Sprejme se predlog stavbenega odseka, da se bo pregledala reka Labudnica od Št. Andraža do Kolnice, ali bi se dala uravnati. — Za deželni kulturni zaklad sé dovoli 17.316 gld.
27.	(zadnja) seja. Sprejme se deželni proračun. Denarja bo za 1. 1892. treba 1,062.104 gld. Imajo ga 222.504 gld. Toraj primanjkuje 839.600 gld. Ta primanjkljej se bo dobil : a) 20% doklade na dac od vina, mošta in mesa 36.533 gld., b) 4572 °/o doklade na vse neposredne davke 682.500 gld., c) doklade na žganje 121.000 gld. —-Zastran Humberškega klanca se sklene, naj deželni odbor vlado naprosi, da se bo še letos delati začelo, in sicer pojde nova cesta od mosta proti Vrstni vesi. — Zatem sledijo sklepni govori in zborovanje «e 'konča s hoch- in slava-klici na cesarja.
Glasovi nasprotnikov.
„Ven z nemirneži !“
Tako kličejo „Freie Stimmen£‘ št. 43. v uvodnem članku , ki je prav z robatim polenom pisan. Tisti „nemirueži“ so vsi koroški Slovenci, ki so toliko predrzni, da prosijo za slovenske otroke slovenskih šol. Kam bodo nas domačine pognali, tega miroljubni (??) velikonemški člankar ne pové naravnost, pa vendar je te misli, da Slovenci na Koroškem nemarno domovinske pravice. On namreč piše: „Slovenci naj bodo veseli, da smejo v „svoji“ deželi, na Kranjskem, vsakovrstne burke uganjati in naj ne hodijo na Koroško dražit in nemir delat.“ Po tem takem so Slovenci le na Kranjskem doma, v drugih deželah nemajo nobene pravice? Zemlja, ki so jo skozi stoletja obdelovali, ni njih lastnina, ako stoji posestvo na Koroškem ali Štajerskem, temveč imajo vsaki čas pravico, Slovenca iz njegove hiše in domačije pregnati ?
Kaj pa je tisti ,,nemir“, kterega Slovenci delajo? Ali ljudi koljejo, ali pretepe delajo, ali po noči kričijo in ljudi iz spanja budijo, ali kaj? Nič hudega ne delajo, ampak le za slovenske šole prosijo, kakor imajo Nemci nemške, Lahi laške, Francozi francoske itd. Pa že to je na Koroškem strašna pregreha, če kdo za to prosi, kar mu cesarske postave obetajo, za svojo pravico! Člankar je najbrž kak nemškutar iz Prevalj ali Guštanja, kar sklepamo iz tega, ker mu je občina Tolsti Vrh tako na poti. Ker so ti ljudje prosili za slovensko šolo, so v oččh tega človeka že panslavisti in izdajalci cesarja
in države, zato jim svetuje, naj si napravijo rusko vseučilišče. Tako daleč tedaj sega ošabnost, predrznost in krivičnost koroških nemških prenapet-nežev, da čisto slovenska občina ne bi smela prositi za slovensko šolo, in če to stori, naj bi vse prebivalce kot veleizdajalce zaprli ali pa kar spodili. Le to je vprašanje, kdo bo potem za nemško gospodo delal in davke plačeval. Člankar pravi, da hoče občina Tolstivrh šolo v Guštanju posloveniti, čeravno so slovenski otroci le iz milosti v to šolo sprejeti. To ga tako jezi, da kliče: „Veu ž njimi!“ Hujska namreč tržane, da naj bi ne jemali slovenskih otrok iz okolice v svojo šolo, to pa za kazen, ker se njih starisi podpisujejo za slovensko šolo! Kar se nas, to je slovenske n&rodne stranke, tiče, mi ne bomo nikoli obžalovali, če se kmetom okoli Guštanja zabrani pot v nemško tržko šolo, kjer se ne morejo dosti kaj naučiti, ker ne zastopijo nemškega učitelja. Če že mora občina Tolsti Vrh blizo Guštanja kje šolo imeti, naj si jo sama napravi, kakor je zdaj storila občina Bela pri Železni Kaplji, pa slovensko šolo, ne nemške. Srditemu člankarju moramo pa vendar povedati, da občina Tolsti Vrh, kar je nam znano, ni prosila za to, naj bo šola v Guštanju slovenska, prosila je to le za šole v Kotljah in Černečah. On se tedaj vojskuje s strahom, kterega si je sam naredil. Člankar pogreva tudi nektere stare čenče in pregovore, s kterimi se ponemčevanje na Koroškem navadno zagovarja. Tako pravi, da koroški kmet na Kranjsko nič ne prodà, ampak sadje Švabom, živino pa Bavarcem, Gornje-avstrijcem in Švicarjem ; zato mora koroški kmet nemško znati. Dokaze nam je člankar dolžen ostal; zato mu tudi mi brez njih odgovorimo : Sadja Korošci nemajo veliko na prodaj, in če bi ga še enkrat toliko pridelali, bilo bi bolje, ko bi doma mošt iz njega presali in namesto žganja pili. Potem bi jim tisti denar v žepu ostal, kar ga zdaj za žganje izdajo, in .bi bili bolj močni in zdravi. Živino prodajajo naši koroški Šlovenci večjidel na velikih sejmih v Železni Kaplji, Šmihelu, Pliberku, Velikovcu, Celovcu, na Vrbi, v Borovljah itd. Na teh sejmih se večjidel slovensko govori, toraj ne more biti toliko Nemcev med kupci! Tudi Kranjci in Spodnji Štajerci pridejo našo živino kupovat, in to ne samo mesarji, ampak tudi kmetje. To je že stara pa lažnjiva bahanja, če se Nemci zmirom hvalijo, da Slovenec od njih milosti živi. Z večjo pravico bi mi lahko rekli, da na primer trgovci v Pliberku in v Velikovcu, tržani v Železni Kaplji bi ne mogli živeti, če bi ne bilo slovenskih kmetov v okolici, ki kupujejo njih kramo iu njih žganje in njih obrtne izdelke. Tudi v Celovcu bi trgovci tenko predli in redko jedli, ko bi ne bilo slovenskega kmeta. Prosimo toraj, žlahtna gospoda nem-škutarska in nemška, le nekaj bolj ponižno, bolj ponižno, sicer bi znala tudi Slovencem struna potrpljenja pokniti in bi si oskrbeli slovenskih trgovcev, namesto da Vašim denar nosijo ! Ne očitajte nam pa potem, da smo nestrpljivi; Vi nas učite, kako naj bode človek predrzen in mi se bomo potrudili, da Vas v tem posnemamo. Kakor Vi nam, tako mi Vam! Klin s klinom!
,nv‘
Politični pregled.
V štajerskem deželnem zboru so liberalni Nemci spet pokazali, da se niso še nič poboljšali ter bodo nasproti Slovencem zmirom krivični. Sklenili so resolucijo, da naj deželni šolski sovet na spodnjem Štajerskem več nemščine v šole stlači. Slovenski poslanci so živo ugovarjali. Zanimivo je, kako „Tagespost“ ponemčevanje zagovarja. Ona pravi:	Slovenci se morajo nemško učiti, da mo-
remo mi Nemci med njimi službe dobiti in kupčije delati, kajti Nemec se slovenščine težko nauči. To je enkrat odkritosrčna beseda; „Mir“ je trdil, da se mi nemščine ne učimo za nas, ampak za Nemce: če mi nekaj nemščine znamo, še le potem zamorejo k nam pošiljati svoje nemške sinove za uradnike, učitelje, kramarje itd., tako da beli kruh le njim ostane, Slovenec naj bi pa s črnim zadovoljen bil in kopal in oral in vsa težka dela opravljal. — Slovenski poslanec dr. Dečko je bil tudi hud, zakaj so pri savinjski železnici, ki gre skozi same slovenske kraje, samo nemške napise naredili. Nemška gospOda v Gradcu visoko leta in svoj nos kviško viha, pa zna še nizko pasti. Tudi deželnemu glavarju jo je dal Dečko pod nos. Tisti je namreč Savinjčanom rekel, naj menj pijejo in več delajo. Dr. Dečko je pa po resnici rekel, daje malo krajev, kjer bi bili ljudje tako pridni in trezni, kakor v Savinjski dolini, zato pa tudi še dobro gospodarijo. — Deželni zbor v Linču je sprejel predlog, da se ima deželni šolski sovet drugače sestaviti. Katoliška cerkev bo dobila več upliva. Tudi na Tirolskem se je postava v tem smislu predelala. Vlada nič ni nasprotovala, ker misli menda s to drobtinico potolažiti nemške konservativce, da ne bodo preglasno vpili po verski šoli. — Isterski Lahi hočejo bolj strogo nadzorovanje hrvaških šolskih
knjig. Nam se zdi, da bi bili naši Lahi bolj potrebni strožjega nadzorovanja, da bi se irredentov-ska kopriva ne zarastla preveč po naših morskih bregovih.
Sicer pa celi svet zdaj govori samo o anarhistih ali prekucuhih. V Madridu sta dva hotela državni zbor v zrak razstreliti, pa so ju pri delu prijeli. V Anžeru na Francoskem so anarhisti eno hišo z dinamitom razstrelili; en policijski agentje bil ranjen. V mestu Nansi so škof pridigali o so-cijalnem vprašanju. Pa anarhisti so mu začeli ugovarjati in kričati ; nastal je tepež, pri kterem je bilo pet ranjenih. Daleč je prišla „krščanska“ Evropa! — V Argentiniji (Amerika) so zasledili zaroto in 40 častnikov zaprli. — V Afriki je zamorski kralj Dahom ej cev napadel Francoze.
Gospodarske stvari.
Koroška kmetijska družba
je imela lani 68.919 gld. 92 kr. dohodkov in 67.795 gld. 46 kr. troškov, tako da je ostalo v bla-gajnici 1134 gld. 46 kr. Za govedorejo se je obrnilo 6707 gld. 50 kr., za zboljšanje zemljišč 2163 goldinarjev 19 kr., za sadjarstvo 1590 gld., za drobnico (ovce) 671 gld. 68 kr., za ribištvo 90 gld. Plače uradnikov in služabnikov (tajnik, vrtnarji itd.) znašajo 2226 gld. Za kmetijsko šolo se je izdalo 3926 gld. 72 kr., za podkovsko šolo 2006 gld. 68 kr., za gospodinjsko šolo 4749 gld. 22 kr., za drevesnice 5543 gld. 71 kr.), za družbini list 1482 gld. 93 kr., za shrambo (magazin) 8149 gld. Družba šteje 15 častnih, 10 dopisovalnih, 2286 pravih udov ter 43 podružnic.
Podružnice na slovenskih tleh štejejo udov: 1. Dravograd 32 (načelnik Domaingo) ; 2. Žrelec 47 (nač. A. Čare); 3. Železna Kaplja 38 (nač. Morocutti); 4. Spodnja Žila 39 (nač. Fil Kreuth); 5. Grabštanj 28 (načelnik je bil rajni vitez Gut-mannsthal); 6. Grebinj 20 (nač. V. Plešivčnik; 7. zgornja Podjunska dolina 21 (nač. P. Vertot v Doberlivesi); 8. spodnja Podjunska dolina 40 (nač. vit. Metnitz); 9. Mežiška dolina 32 (nač. Fr. Lečnik); 10. Blatograd 48 (nač. Čemernik); 11. zgornja Rožna dolina 35 (nač. Mosslacher v Dulah); 12. spodnja Rožna dolina 39 (nač. Štef. Krasnik v Svetni vesi); 13. Vetrinje 36 (nač. Jan. Kužej); 14. Velikovec 45 (nač. Nagele). Kar je nam znano, sta izmed teh 14 načelnikov samo dva sloven-sko-nàrodna; zdi se toraj, da te vrste kmetovalci niso posebno priljubljeni pri družbi. Za po-vzdigo živinoreje so se delile premije, in sicer 92 konjem po 1 do 6 cekinov, 30 konjem svetinje (medalije), na 31 krajih pa se je izplačalo posestnikom 356 bikov 5100 gld. v premijah. Kar se je v celi deželi lani priredilo svinjskega mesa in masti, se ceni na 3,240.000 gld.
Pridelalo seje lani na Koroškem: ovsa 618.563 hektolitrov, rži ozimne 341.839, rži poletne 123.805, pšenice ozimne 144.828, pšenice poletne 63.792, sirka (turšice) 197.913, ječmena 178.114, prosa 35.682. fižola 30.706, boba 10.154, graha in leče 5759 hektolitrov. Krompirja (repice, podzemeljskih hrušek) 579.797 meterskih centov, zeljnatih glav 73.800, sena 1,878.410 meterskih centov, mošta 37.852 hektolitrov, žganja 241, vina 134 hektolitrov, strdi (medu) 2542 meterskih centov, de-teljne krme 625.749 meterskih centov, deteljnega semena 3163 meterskih centov, volne 2350 kil, mleka 1,262.500 hektolitrov.
N o v i č a r,
Na Koroškem. Na Beljaški gimnaziji je do 8. maja razpisana profesorska služba za klasične jezike. Prošnje na deželni šolski sovet. — Deželna sodnija v Celovcu je do 1. maja razpisala službo kancelista. — Posojilnica v Dravogradu je imela lani 6P625 gld. prometa in 317 zadružnikov. — Na Brnci je vlak povozil hlapca Golobiča. — Hišo za revne bodo priskrbeli v Ukvah.
Na Kranjskem. Za nunsko šolo v Loki so dali svitli cesar 1000 gld. — Most čez Savo se bo zidal pri Smledniku. — Pravila za hranilnico v Kranju so potrjena. — Sv. misijon so imeli na Vačah. — V Ljubljani so štiri postopači 15 letno kmečko deklico v hosto zvabili in ji tam vzeli denar in prstane. Tički so pa že pod ključem. — Pogorel je Pogačar v Vrbi. — V Savi pri Mengšu je utonil Črne iz Zadobrove. — V Vodeščah pri Radovljici je utonila 3 letna deklica. — Sv. misijon so imeli v Preddvoru. — „Pomladni glasi II.u se imenuje zabavna knjižica, ki so jo spisali in izdali Ljubljanski bogoslovci. Primerna je za darilo pridnim šolarjem. Dobi se v katoliški bukvami za20 kr. — Novo deželno gledališče v Ljubljani sebo letos dozidalo in stalo 274.000 gld. Kakor v deželnem zboru, imela bo pa tudi pri gledališču peščica Nemcev in nemškutarjev prvo in odločilno besedo,
h kteri jim žalibog pomagajo nekteri slovenski poslanci sami, ki se bojijo napraviti slovenski napis na gledališče le zavoljo tega, da bi se Nemcem ne zamerili. O nesrečna popustljivost! In to vse godi se v beli Ljubljani, v središču Slovenije?! Pojte! Pojte!
Na Štajerskem. V Teharjih pri Celju so pri občinskih volitvah nemškutarji zmagali. To je čudno za ta kraj! — Umrl je sloveči sadjerejec Miha Bizjak v Teharjih. Bil je zvest Slovenec. — Čitalnica v Keichenburgu si je priskrbela godbo. — Pri tiskarju Drag. Hribarju v Celju je prišla na svitlo knjiga „Obrtno knjigovodstvo11. Spisal jo je dr. Bornih. Priporočamo jo posebno mladim rokodelskim mojstrom. — Tat se je oglasil pri g. kaplanu v Brežicah, pa so ga še o pravem času za škrijc prijeli. — Sv. misijon so imeli v Selnici pri Mariboru. — Utonil je delavec Kržišnik pri Trbovljah.
Na Primorskem. V Trstu so zidarji vendar spet delati začeli. Menda so mojstri nekaj plače primaknili. — V Istri so ljudje žalostni, ker je ob službo djan njih poslanec in zvesti rodoljub prof. Spinčič. Za zdaj bo še ložej vse svoje moči obrnil v blagor svojih zapuščenih in preganjanih rojakov.
Duhovniške zadeve v Krškej škofiji.
Milostljivi g. knezoškof odpotujejo dné 19. t. m. v Eim, odkoder se vrnejo koncem tega meseca v Celovec. — Preč. g. Prane Viconik, prošt in dekan v Doberlivesi, so na smrt zboleli; dekanijska opravila oskrbuje vel. č. g. Mat. Šervicelj, kn. škof. konzist. svetovalec in komendator na Rebrci. — Premeščeni so čč. gg. kaplani: Vaclav Valeš iz Guštanja za provizorja v Šteben na Žili; Ant. Konečnj iz Sokolovega v Šmarje pri Wolfs-bergu in Theod. Stufka iz Šmarja na Sokolovo.
Milostljivi gosp. knezoškof bodo meseca maja sledeče fare obiskovali in sv. birmo delili : 3. maja v Ovbrah, 4. maja v Krčanjah, 5. maja na Budi, 6. v Št. Andražu, 7. pri sv. Jederti pri Wolfs-bergu, 8. v Šmarjeti, 9. v Bojah, 10. v Šmartnem (Granitzthal), 11. v Guštanju, 14. v Glodnici, 15. v Nemškem Grebinju, 16. v Piswegu, 18. Podkrnosom, 19. na Dholici, 21. v Lipi nad Vrbo, 22. v Ško-fičah, 28. v Št. Petru pri Grabštanju in 29. maja v Bilčovsu.
Toliko pogleda nam „Mirovi“ računi že dopustijo , da vidimo, da je list na trdne noge postavljen, ter da mu povečanje ni škodovalo, ampak le koristilo. Za to smo pa zahvalo dolžni v prvi vrsti onim požrtovalnim rodoljubom, ki so nas z denarnimi darilipodprliin tako storiti tudizanaprej obljubili; v drugi vrsti onim rodoljubom, ki so nas okrepili, pristopivši kot novi naročniki; ne smemo pa pozabiti tudi starih naših prijateljev, ki nam pridno dopisujejo in se trudijo s pobiranjem naročnine v svojih soseskah. Vsem tem dobrotnikom našega lista naj bo na tem mestu izrečena naša najtoplejša zahvala.
Lastništvo „3Iiva“.
Loterijske srečke od 9. aprila.
Gradec 46	1 86 39 20
Dunaj	1 52 90' 51 11
Ì ržrTe cene v Celovcu.
Ime blaga	na birne		na hektolitre	
	gid.	kr.	gld.	kr.
pšenica 		6	80	8	50
rž		5	90	7	30
ječmen		4	50	5	60
oves			2	40	3	—
hejda		5	—	6	60
turšiea (sirk)		3	90	5	—
pšeno		6	80	8	50
fižol		—	—	—	—
repica (krompir)		1	30	2	10
deteljno seme					
Sladko seno je po 2 gld. 60 kr. do 2 gld. 90 kr., kislo 1 gld. 40 kr. do 2 gld. 20 kr., slama po 1 gld. 70 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 60 do 65 kr. kila, maslo in puter po 90 do 100 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 33 do 35 gld. stari cent.
Vabilo
k občnemu zboru Savinjske doline v Žavcu
v nedeljo dné 24. aprila 1862 ob 2. uri popoludne v občinski pisarni v Žavcu. Dnevni red : 1. Predlaganje računov za leto 1891. in volitev dveh pregledovalcev. 2. Volitev novega odbora. 3. Bazni nasveti. Ako bi k prvem občnem zboru Savinjske posojilnice ob 2. uri popoludne ne prišlo zadostno število društvenikov se ob enim ob 3. uri popoludne na isti dan z istim dnevnim redom in v istih prostorih drugi občni zbor Savinjske posojilnice skliče, pri kterem je vsako število navzočih udov sklepno.	Nacelništvo.
Vsem svojim prejemalcem in znanim kmetovalcem po celem koroškem
naznanjam, da se bom dué 1. maja 1892 preselil iz dosedanje prodajalnice ,,pri sladkornem klobuku“
Burggasse št. 12
na stari trg štev. 19, četrta hiša od hranilnice, „pri zlatem vencu“.
Zahvalim se za dozdanjo zaupanje ter zagotavljam, da se bom vselej potrudil, postreči ljudem z dobrim in frišnim blagom po najnižjih cenah. Z odličnim spoštovanjem
mussi.
fOOOCOOOOOOOOCOOOiOOOOf
§ Tovarniško zalogo!
^ nepremočljivih oblačil in storjenih ^ Q	pogrinjal (plaht) ima	Q
o Janez Tsckrnitz y Celovcu. 8
o	o
^ Dunajske ulice (Wienergasse).
Dalje priporoča svojo veliko zalogo 4?
<> raznega sukna in tkanin,
O toslcina, p e m vij ena, O
!
kakor tudi
o
prtenine (platna) in kotenine «>
O	v raznih oblikah.	O
Prodaja vse na drobno in debelo po nizkih cenah.
oaooooo

8

K AITA
je letos dobro rodila in se daje boljši kup, kila po 145 kr. in više, kakor je sorta.
iz parnega mlina delniške družbe v Pesti.
NATORNA VINA,
rudeča, bela, v sodih po 56 litrov in več, in prav posebno priporočam še moja tirolska vina po 24 gld. hektoliter.
Za pošteno, pristno blago se jamči.
Kupčija za tržaško blago, zabelo, moko in vino :
AMA1¥S>
v Celovca, kosarnske ulice štev. 24.
Kramarjem se daje blago nekaj ceneje.
i
0
1
0
1
0
1
I
0
1
0
1
0
1
Stavbeni éas je tiiJkiij !
I
0
Rihard Neumann |
i
0
1
strešni krovec v Celovcu,
kosarnske ulice št. 10, se priporoča p. n. velečastitim cerkvenim pred-Stcjdišk :... : vsa v to stroko spadajoča dela,
kakor: kritje s škrlom ali opeko in poprave', nadalje popravlja in barva zvonike, pribija strelovode po najnovejši metodi, poslednja na premičnem stolčeku.
Novi strešni krovi kakor tudi poprave na njih se izvršijo dobro in po ceni. Za trpežnost se jamči
I0BB0aB0BB090fiBK>BB0Bi0E
Zvon, eei'lvx eiil,
12 centov težak, popolnem nepoškodovan in čistega glasu, leta 1857. vlit, je na prodaj do konca junija tega leta pri
predstojništvu mestne farne cerkve v Pliberku.
Osebe, ki prihajajo mnogo z ljudstvom v dotiko, morejo si brez truda zagotoviti
fpp-lep zaslužek,
ki se spreminja v stalen letni dohodek in se more uživati do smrti. Kapitala za té ni treba, pač pa mora dotičnik znati razločno slovenski pisati. — Občinski tajniki, gostilničarji, trgovci, cestarji , dacarji, občinski sluge in dimnikarji imajo posebno priložnost okoristiti se s tem zaslužkom. Pisma pošiljajo naj se pod šifro „JT. Z. 314< poste restante v Ljubljano.
V zalogi tiskarne družbe sv. Mohorja v Celovcu dobiti je v mali obliki molitev:
Tri božje čednosti,
kakor so jih slovenski verniki na Koroškem povsod moliti navajeni. — 100 iztisov velja 30 kr., po pošti prejetih 40 kr.
i n zetoaec
VD
ktero prireja GABBI JET. PICCOEI, lekarnar „pri angelju“ v Ljubljani, Dunajska cesta, je mehko, učinkujoče, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, krepča želodec, ter pospešuje telesno odprtje. —- Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 steklenicami velja gld. 1.36, z 55 steklenicami, 5 kilogramov teže, velja gld. 5.26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničico raz-
__	prodajajo lekarne v Celovcu Thurn-
wald in Egger, v Beljaku dr. Kumpf in Seholz, v Trbižu Sle gel.
4SI
&
SIEOO klasov v delit.
Za najboljši uspeh jamči
tovarna I*JI. MAYFARTII in dr.
Normalni, patentirani, jekleni plug; mlatilnice na ročno gonjo ali pa na par; žitne čistilnice; slamorez-, niče ; mečkalnice za krompir; oljarnice; peči s hranilnim ognji-* ščem za kuhinje in pranje.
PH. MAYFARTH in dr.
tovarna za stroje, poseben oddelek za vinarstvo in sadjarstvo, |f^~na Bunaju II/l, Taborstrasse 76.
Ceniki zastonj. — Zastopniki se spre j mjo.
Ile». Jegliò,
trgovec in čebelar na Selu, pošta Lesce pri Bledu,
priporoča slavnemu občinstvu in čebelarjem najžlahtnejši med (strd), garantiran pitanec v škatljah pò 5 kil, kila po 52 kr., ki se pošiljajo proti poštnemu povzetju. Dalje prodaja pravi, natomi brinjevec po 1 gld. 20 kr. liter, slivovko dve leti staro po 1 gld. liter, staro dolenjsko in hrvaško vino iz najbolj znamenitih krajev, liter po 22, 24 in 26 kr. v sodih. Na zahtevanje se pošljejo tudi uzorci.
Proč z navadno kavo, kupujte
Kneippovo sladno kavo,
ki jo izdeljuje za Avstro-Ogersko po naročilu g. župnika
Seb. Kneippa edino le tovarna
• t
bratov Oiz v Krcgcaed
na Bodenskem jezeru.
Velečast. gosp. župnik Kneipp se je odločno izrekel zoper bobovo kavo, kakor jo zdaj v prodajal-nicah kunujemo in
uživamo. Tista je sad strupenega drevesa, ne daje telesu nobene moči, razburja le živce, ker je strupena, ter izvaja še druge jedi na pol prebavljene iz želodca. Kneippova kava pa ima veliko redilno moé, pomiri živce in je dosti boljši kup. Komur bi se ta kava ne zdela dovolj okusna, naj jej primeša nekoliko
Òlzove kave.
in ne bo skoraj poznal razločka od navadne kave. Pil bo pa potem redilno, zdravo in ceno kavo.
Kako se ta kava kuha, to se bere že v naših zavojih. Kdor kupuje, naj pazi, da dobi pravo blago, ki ga pozna na tem: zavoji so štirivoglati in rudeči, bratov Olz, varnostna marka, ponvica, podob» in podpis župnika Kneippa. Olzova kava nosi naše ime in ponvo.
Dobi se v vseb boljših špecerijskih prodajal-nicah v Celovcu.
L:
tovarna za Kneippovo sladno kavo v Bregencu. J
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik Podkloštrom. — Odgovorni urednik Filip Haderlap. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.