Domoznanski oddelek 35
PTUJČAN
2001
COBISS s
6005689,1
(v7L n (Lil ® E-pošta:fotografija@foto-tone-sp.si
v JANUARJU
FOTO-VIDEO STORITVE	3° % POPUST
UOKVIRJANJE PREDMETOV ZA FOTOGRAFIJE 10X15
POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 2250 PTUJ
domač, za domačine, vsak mesec pride !
16. JANUAR/PROS
MESTNE OBČINE PTUJ-
	’* 1 1	
		Im. IaM-é
v*s HJ s	f 11 'Jji	lìTfMLkì
AKTUALNO
mm ©H)®®v7©miB WwiMid^s
MEDITACIJE SVETNIKA MESTNE OBČINE
®@KP
vrvem mandatu mestnega sveta sem bil s podžupanom Y\ naših zdomcih v Frankfurtu. Predsednik njihovega 'društva me je takrat vprašal za moj status svetnika. Na hitro sem odgovoril, da je to "naziv" zaradi članstva v mestnem svetu (MS). Po dveh letih drugega mandata ugotavljam, da to ni veliko več. Samo nekaj mojih travm.
Ptujska trojka je z otvoritvijo knjižnice doživela realizacijo druge faze. Blizu sedemsto milijonov tolarjev smo nekaj iet odobravali v mestnem proračunu za Mali grad. Sedaj se zatika pri financiranju baročne fasade v tretji fazi dogovorjene trojke. Farani župnije Svetega Petra in Pavla bodo cerkev obnovili na ruševinah pošte. Nastal bo nov versko kulturni spomenik minoritskega samostana, edinstven v Sloveniji. Upamo, da bodo svetnice in svetniki ter država odobrili sredstva za fasado, ki bo kulturno nacionalnega pomena. Tudi zakonodaja MS ni na tekočem. Statut smo začeti le delno popravljati, čistopis lani sprejetih sprememb Poslovnika še ni sprejet. Zato moramo vestni svetniki ugotavljati pravilnost svojega delovanja v dveh Uradnih vestnikih.
V upanju, da bo podžupanova komisija podala rešitev za ptujsko KTV, se to še ni zgodilo. Narobe, neki INK nam ponuja nočne programe, ki jih morajo starši pred mlajšimi občani (pod 18 let) izključevati. Še dobro, da za to niso v centru panorame povišali naročnine.
Še in še. Vendar vzrok za dogorele ognje ni samo v meni. Sem med redkimi člani MS, kjer so svetnice in svetniki iz večinskih političnih strank, ki nosijo nekatere soodgovornosti. Tajselj (težek voz s širokimi platišči) poriva tudi naš župan in od njega predlagani trije podžupani. Vse skupaj pa še otežuje nedodelana zakonodaja, ki ni pošteno rešila statusa mestnih občin. Ptujski proračun MO mora napajati številne javne zavode, ki jih koristijo občani v novo nastalih občinah in jih ne pomagajo sofinancirati (Bistra, Pokrajinski muzej Ptuj, CIZ Poetovio Vivat, gledališče, Športni zavod, Knjižnica Ivana Potrča, gimnazija, CID, glasbena šola, ZKD, požarno varstvo...). Zato so male občine finančno bogatejše od mestne občine. Sprememba zakonodaje v korist mestnih občin bo naloga poslancev državnega zbora.
Zagoreti morajo novi ognji, nove energije. Veliko jih je tudi bilo, kot tista še sveža za kmetijo MO 2000, dva uspešna zbora občanov za traso obvoznice, zbor občanov v Spuhlji za odlagališče v Čajkah, pet let Ptujčana, kjer prispevki niso plačani, kot pri Listu iz Markovcev.
Moč svetniškega glasu je večkrat glas vpijočega v puščavi. Vendar je tudi zadovoljstvo, ko se uresničijo male pobude, pomembne za posameznika, ulico ali kraj.
Drage bralke in bralci Ptujčana, želim vam srečo v novem letu in ostajam še vedno vdani svetnik.
Pred tremi leti smo sprejeli planske akte za ptujsko obvoznico, ki bo del hitre ceste Ormož-Ptuj-Slovenska Bistrica. Občanom smo zadovoljno naznanili, da bo DARS začel graditi že naslednje leto, oddelek za okolje pa bo začel priprave že čez nekaj mesecev. Veselje ni trajalo dolgo. Po enoletnem zatišju smo neuradno izvedeli za novo traso, ki je razburila občane na levem in desnem bregu Drave.
V	pričakovanju, da so rešitve, ki smo jih občani predlagali, prave, je DARS pred mesecem zanikal z izjavo, da za sedaj še ni znano, kako bo potekala trasa od Ptuja do Markovcev?!
V	dveh proračunih MO je bilo predvidenih nekaj krajcarjev za načrtovanje kulturno kongresne dvorane. Soglasno. Dvorano potrebujemo, saj je Narodni dom že iz 19. stoletja. V osnutku letošnjega proračuna so sredstva znižana v skupni postavki za drugo dokumentacijo. Neuradno slišim, da se pri županu in občinskem uradu naprezajo za večnamensko dvorano, ki naj bi služila kot nadomestilo za karnevalski šotor. Predstave o kulturi so pač različne. Drugi dan po novem letu smo pohodniki po poti Ivana Potrča in Matije Murka ugotovili, da veliki ptujski pisatelj iz Štukov Ivan Potrč še nima spominske plošče na rojstni hiši. Spontano smo zbrali prva sredstva.
Turizem ni moje področje, vendar ga podpiram, ker naj bi bil gospodarska esenca Ptuja. Dobili smo že dve mednarodni priznanji, prejel jih je gospod župan z delegacijama.
Mestni svet pri teh pripravah ni imel zaslug. Nekaj smo razpravljali o CIZ-u Poetovia Vivat. Družba je nastala pred začetkom prvega mandata MS. Bilo je nekaj neopaznih pripomb svetnikov na delo direktorja, dokler nismo zvedeli, da ga je nadzorni svet odstavil. Najbolj bleščeča turistična organizacija v Sloveniji je padla kot kula iz kart! V kratkem bomo zvedeli, koliko izgube bo potrebno pokriti iz proračuna. Pred letom smo sprejeli osnutek odloka o turistični organiziranosti po novem zakonu. LTO (lokalna turistična organizacija) naj bi bila privesek CIZ-a, kot je predlagal občinski in županov urad. Upam, da bomo kmalu dobili nov osnutek ali popravljen predlog, ker v nekaterih občinah LTO že deluje (npr. v Lenartu). Zaradi odmerjenega prostora bom le naštel nekatera svoja nezadovoljstva.
Odlagališče odpadkov smo napolnili prej, kot je bilo načrtovano. Novega še nimamo.
Odvoz smeti bo postal za nas cenovno dražji in zaskrbljujoč.
Strategijo ptujskega zdravstva smo svetniki že dvakrat odklonili, ker je bila pripravljena samo po meri ptujskega ZD in manj po potrebah občanov.
MINILO JE 5 LET OD USTANOVITVE PTUJČANA
po prvem zasedanju na sejah 30. novembra in 4. decembra 7 995 dokončno sprejel odlok o izdajateljstvu javnega glasila Ptujčan s prilogo Uradni vestnik MO Ptuj in sklep o programski zasnovi občinskega glasila. V odloku o izdajateljstvu je bil tudi člen, da mora biti prva številka Ptujčana izdana še v istem mesecu, torej v dobrih treh tednih po sprejetju odloka. Kar se je tudi zgodilo in prva številka je izšla z naslovnico, na kateri so božična in novoletna voščila župana, predsednika mestnega sveta, mestnega sveta in občinskega urada vsem občanom. Krasi jo čudovit pogled na zimski Ptuj, fotografska upodobitev Stojana
/nulem decembru je poteklo natanko pet let, odkar so poštarji na vaše tople domove prvič v zgodovini prinesli Ptujčana. To je bilo prav v predbožičnem času leta 7 995. Ptujski mestni svet je leto dni poslanstvo in razvoj v minulih petih letih, sodelavce, financiranje, okoliščine, v katerih glasili nastajata, ter načrte in želje za prihodnost.
Ptujčan se je razvil iz nekdaj 8 strani obsegajočega mesečnika v dvobarvnem tisku v enkrat obsežnejšo glasilo z barvno ovojnico, vezano s sponkama, in s pomočjo računalniških programov grafično oblikovano barvno naslovno stranjo. Prav tako je oblikovana notranjost, kjer uporabljamo vse odtenke "cyan" modre in črne barve, ki jih dopušča dvobarvni tisk.
V lanskem letu je Ptujčan izhajal praviloma na 7 6 straneh; z barvno ovojnico in dvobarvno notranjostjo. V juliju izide kot
Iz slavnostne seje uredništva ob 5. obletnici izhajanja Ptujčana, v poročni dvorani, 27. decembra. Fotografija: S. Brglez
Slavko Brglez
P. 5.; Ne bo tako kot v popevki, ko ognji dogorijo, se samuraji rodijo.
Kerblerja. Dogodek je bil v Mestni hiši deležen proslavljanja in nazdravljanja.
Ob peti obletnici smo v poročni dvorani Mestne hiše pripravili slavnostno sejo uredništva Ptujčana. Na slovesnosti, ki so se je udeležili sodelavci in člani uredništva ter predstavniki javnih medijev, sva s Slavkom Brglezom, prvim urednikom Ptujčana in dolgoletnim mestnim svetnikom, predstavila namen, s katerim sta bili ustanovljeni obe glasili, njuno
dvojna številka v obsegu 24 strani. V avgustu pa ne izhaja. Priloga Uradni vestnik MO Ptuj, kjer so objavljeni predpisi in drugi akti MO Ptuj, izhaja v obsegu od 2 do 20 strani mesečno. Izide lahko tudi samostojno. V petih letih je izšlo 57 številk Ptujčana in 54 številk Uradnih vestnikov MO Ptuj. V tem času se je glasilo oblikovno in vsebinsko spreminjalo, razvijalo in našlo svoje mesto med ostalimi mediji v tem prostoru. Občani ste ga
MISLI ODGOVORNE UREDNICE
sprejeli. Na to kaže vedno večji odziv tukajšnje javnosti. V uredništvu sprejemamo vsak mesec večje število vaših prispevkov, bodisi člankov, fotografij, pobud, pisem, odzivov na nagradne križanke in igre, predlogov za nadaljnjo vsebino, pa tudi kritik.
Občani ste najbolj nezadovoljni, če glasila recimo ne prejmete na dom oz. če je dostavljeno z zamudo, če se ne strinjate z vsebino, opozarjate nas tudi na napake.
Pri izbiri vsebine sledimo programski zasnovi, zato največ in najobširneje obveščamo o delu občinskih organov, občinske uprave, o dogodkih v Mestni hiši in o projektih ter prireditvah, ki jih vodi, organizira ali pri njih sodeluje MO Ptuj.
Veliko pozornosti namenjamo fotografijam, posebej na naslovnicah. Glasilo ima po sklepu mestnega sveta svojo programsko zasnovo, ki jo na j tako majhnem številu strani in s sedanjo skopo kadrovsko zasedbo s težavo v celoti uresničuje.
Ptujčana s prilogo tiskajo, tehnično urejajo, oblikujejo in jezikovno pregle- \ du jejo v tiskarni Graf is, d. o. o., iz Rač, s katero sodelujemo s presledkom že štiri leta. V prvem letu izhajanja ga je \ tiskala Ptujska tiskarna, kjer so tudi zasnovali njegovo prvo oblikovno podobo. V tej tiskarni so natisnili in oblikovali 6 številk. Nato smo začeli sodelovati s tiskarno Gratis, takrat iz Slovenske Bistrice, ki je bila na razpisu najuspešnejša. V drugi polovici leta
1998	je štiri številke natisnila Dravska tiskarna iz Maribora. V začetku leta
1999	pa smo znova začeli sodelovati s tiskarno Gratis, ki je na razpisu spet ponudila najugodnejše pogoje.
Dostavo opravlja Pošta Slovenije. Gospodinjstva v MO Ptuj prejemajo Ptujčana s prilogo Uradni vestnik MO Ptuj brezplačno. Pošiljamo ga tudi ostalim naročnikom. Distribucija preko pošte je draga, a tudi najzanesljivejša. Z zasebnimi distribucijskimi podjetji nismo imeli takšnega uspeha. Dostava nenaslovljenih tiskovin je bila pri njih zelo površna. Prejemali smo veliko vaših pritožb.
Prvi urednik je bil Slavko Brglez, med drugim svetnik ptujskega mestnega sveta, ki si je zelo prizadeval za ustanovitev občinskega časopisa in je poleg župana Miroslava Lucija in nekdanjega predsednika mestnega sveta Milana Čučka ter svetnikov eden izmed najzaslužnejših za njegovo ustanovitev. Ptujčana je urejal od decembra 1995 do maja 1997, kar je bila zanj, politično opredeljenega svetnika, pogosto zelo nehvaležna naloga. 15. maja 1997 sem to samostojno, zelo izpostavljeno, velikokrat nezavidljivo in v občinski
upravi zaradi drugačne narave dela osamljeno delovno mesto, a resnici na ljubo ustvarjalnosti polno in zanimivo delo prevzela sama. In na mojo vest je potrkala teža odgovornosti do javnosti.
Leto dni, med marcem 98 in marcem 99, je imela priložnost vse prijetnosti in grenkosti ter razpetosti na delovnem mestu odgovorne urednice in predstavnice za stike z javnostmi okusiti Liljana Vogrinec, sedanja direktorica javnega zavoda za informiranje Ormož in glavna urednica Ormoških novic.
Pri Ptujčanu je redno zaposlen le še tajnik uredništva in sooblikovalec glasila Aleš Šprah, sicer tudi tajnik oddelka za splošne zadeve v MO Ptuj. Uredništvo Ptujčana je posvetovalni organ, ki ga sestavlja 10 članov. Mestni svet izmed predstavnikov strank in liste KS mesta Ptuj, ki so zastopane v mestnem svetu, imenuje člane uredništva za obdobje štirih let. Tudi urednika imenuje svet.
Pred izidom vsake številke se vsaj enkrat sestanemo ter oblikujemo terminski in vsebinski načrt za naslednjo številko. Uredništvo ima pravico do zavrnitve prispevkov, če ti niso v skladu s programsko zasnovo glasila ali so v nasprotju s kodeksom novinarske etike. Na sejah so stalno izpostavljeni naslednji problemi: premajhen obseg mesečnih številk glasila za objavo vseh prispevkov, potreba po stalnem sodelavcu - novinarju, ki bi bil prisoten na terenu in bi pripravljal članke o najodmevnejših dogodkih na celotnem območju mestne občine.
Kot večino delovnih področij, ki so financirane iz občinskega proračuna, tudi to utesnjuje obseg financ, ki odmerjajo obseg oz. število strani in oblikovni videz glasila, pa tudi kakovost vsebine.
V Ptujčanu objavljajo svoje prispevke uslužbenci občinske uprave, direktorji in uslužbenci javnih zavodov, ki jih je ustanovila občina, strokovnjaki za posamezna področja, ki jim to ni primarna službena obveza, svetniki, predstavniki političnih strank, občani... Ker pa je malo tistih, ki rade volje primejo za pero, še posebej, če za to ne dobijo nobenega plačila, najpogosteje piše urednica sama. Zahvaljujem se vsem, ki ste sodelovali in omogočili ustanovitev Ptujčana s prilogo Uradni vestnik MO Ptuj in njegovo redno mesečno izhajanje ter čim krajšo pot do bralcev.
Milena Turk,
odgovorna urednica Ptujčana
MESTNI SVET
Nfi 22. SEJI NflJBOLJ AKTUALNA OSNUTEK PRORAČUNA IN IMENOVANJE DIREKTORJA POKRAJINSKEGA MU2EJA
lindvajseta seja se je začela v petek, 22. decembra, popoldan in se zaradi obsežne razprave o osnutku odloka o proračunu in o razvojnem načrtu za naslednja štiri leta nadaljevala v sredo,
27. decembra. V petek so svetniki sprejeli odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, sklep o podelitvi priznanja MO Ptuj Velike oljenke dr. Marjeti Ciglenečki, sklep o določitvi vrednosti točke za izračun komunalnih taks, sklep o valorizaciji vrednosti povračil za priključke na vodovodno in kanalsko omrežje in sklep o začasnem financiranju do sprejetja proračuna za to leto. Vsi omenjeni akti so objavljeni v zadnji številki Uradnega vestnika, ki je izšel 27. decembra kot samostojna številka.
Ob Statutu MO Ptuj najpomembnejši akt občine - odlok o proračunu so v obliki osnutka začeli sprejemati v petek in po mnogih razpravah sprejeli v nadaljevanju seje, v sredo. Ta dan so tudi potrdili imenovanje Aleša Ariha za direktorja pokrajinskega muzeja Ptuj, ki je na seji svetnikom na njihovo željo predstavil svoje videnje razvoja muzeja. Mariborčan Aleš Arih, po
poklicu profesor geografije in zgodovine ter diplomirani geograf turistične smeri, je bil doslej zaposlen kot višji konservator za nepremično kulturno dediščino na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. Pet let je bil tudi pomočnik ravnatelja ZVNKD.
Pri razporejanju proračunskih sredstev je mnoge svetnike najbolj skrbela postavka za športno dejavnost.
Ugotavljali so, da bi morali športu nameniti višja finančna sredstva in začeti z vsaj eno investicijo, da bi lahko ptujski športniki dosegali višje rezultate. Na Ptuju deluje kar 78 športnih klubov. Okrog 35 jih financira občina, kar ni malo. Ptujska občina je med mestnimi občinami na
4.	mestu po višini sredstev, ki jih vlaga v šport (glede na število prebivalcev), medtem ko je po velikosti
O TEM SE PONAVADI NE PIŠE..
f se, da na sami seji predlagatelj iz razprave umakne posamezne točke dnevnega reda. To 'samo po sebi ni nič slabega. Slabo je to, da svetnice in svetniki ponavadi ne dobijo točne razlage, ij je vzrok temu, da dnevni red seje ne bo takšen, kot je bil predviden in predlagan.
Določanje dnevnega reda sleherne seje mestnega sveta gre namreč skozi določeno proceduro. Nekje na sredini te procedure je seja kolegija župana in tam člani kolegija dobijo vsa zagotovila, da je gradivo po posameznih točkah dnevnega reda bližajoče se seje pripravljeno za razpravo oziroma odločanje. Prav smešno se mi zdi, ko mestni svet sredi razprave ugotovi, da je gradivo, o katerem razpravlja, pomanjkljivo in zato zahteva umik ali prestavitev razprave na naslednjo sejo. Ni smešna sama zahteva, smešno je to, da nihče pred razpravo ni opazil, da je v gradivu nekaj preveč ali premalo, da so stvari včasih zavite v meglo, drugič v celofan, tretjič, da so priložene priloge, ki jih nihče ni zahteval in z njimi nimaš kaj začeti.
Priprava na razpravo, katere potem ni, je čista izguba časa, ali pa tudi ne. In ravno o tem se ponavadi ne piše.
Za 22. sejo Mestnega sveta MO Ptuj je bilo predlaganih trinajst točk dnevnega reda. Takoj na začetku je župan predlagal umik dveh točk, in sicer:
10. Predlog sklepa o prodaji nepre-
mičnine v k. o. Rogoznica za poslovno-proizvodno gradnjo 11. Predlog sklepa o potrditvi sofi-nancerskega deleža MO Ptuj za rekonstrukcijo fasade Minoritske cerkve na Ptuju (nadaljevanje obravnave).
Tako, sedaj smo pa tam. Pri denarju namreč. Če smo pa pri denarju, smo torej pri PRORAČUNU. Proračun pa ni zadeva, pri kateri bi komu lahko bilo do smeha, še posebno ne, če si član odbora za finance. Ni se zgodilo prvič, da smo po vseh opravilih, ki jih predvidevajo akti mestnega sveta, predlog sklepa o odprodaji nepremičnine umaknili z dnevnega reda ali odločanje o tem preložili na naslednjo sejo.
Prodaja zemljišč je v proračunu prikazana kot kapitalski prihodek na postavki 722 1. V odloku o proračunu, ki je bil sprejet februarja 2000, smo svetniki in svetnice odločili, da bomo iz tega naslova ustvarili prihodek v višini 40,000.000 SIT. Po polletnem poročilu občinske uprave o realizaciji proračuna Mestne občine Ptuj za leto 2000, ki ga je mestni svet potrdil na 19. seji 24. julija, se je odločitev svetnic in svetnikov
o tej postavki, brez njihove vednosti, spremenila, postavka pa povečala za 18,000.000 SIT. Tako imamo v Odloku o spremembah Odloka o proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2000 planiranih 58,000.000 SIT. Znesek, ki smo ga določili z rebalansom, pa je 78,345.548 SIT ali 135,1 indeksne točke višji, kar pa glede na sprejeti odlok o proračunu ne drži. Vse te številke so zanimive in tistemu, ki želi malo več vedeti, povedo marsikaj, kljub temu pa se iz njih ne da izluščiti podatka o resnično plačanih kupninah za odprodana stavbna zemljišča.
Odbor za finance je razpravljal in dal pozitivno mnenje za odprodajo zemljišč v skupnem znesku 76,753.422 SIT. To je pa skoraj toliko, kot je predvideno v spremenjenem proračunu MO Ptuj za leto 2000. Od tega zneska moramo odšteti 8,050.825 SIT, ki je znesek, ki bi mogoče kdaj iztržili, če bi 9. točka dnevnega reda 22. seje ostala tam, kot je bila, torej v obravnavi in na dnevnem redu omenjene seje.
Tako je sklenjenih za 68,702.597 SIT poslov. Iz meni dostopne dokumentacije je razvidno, da je iz
šele 11. mestna občina v Sloveniji. Na občinski upravi od leta 1995 vsako leto beležijo porast sredstev za športno dejavnost. Vendar so športni dosežki nižji kot so pričakovanja. Morda bi bila za boljše uspehe potrebna drugačna razporeditev znotraj športnih zvrsti in bi kazalo finančno bolj podpreti le nekaj (manj kot doslej) športnih zvrsti, so menili svetniki. A o tem odločajo športni funkcionarji in športniki sami. Sredstva za podporo športu je potrebno pridobiti tudi iz gospodarstva. Žal pa na Ptuju ni veliko močnih gospodarskih družb.
Milena Turk
tega naslova ob polletju realiziranih 25,987.000 SIT kupnin in da je pri tem znesku ostalo do sprejetja rebalansa proračuna. To pomeni nerealiziranih kar za 42,715.597 SIT kupnin. Če bi sprejeli še sklep o prodaji nepremičnine pod točko 9 predlaganega dnevnega reda 22. seje Mestnega sveta MO Ptuj, bi imeli dolžnikov za okroglih petdeset milijonov tolarjev. Iz seznama kupcev je seveda razvidno, kdo so dolžniki, in to je dobro. Ni pa dobro to, da "pokrajinskost" plačujemo sedaj, ko ne vemo, ali bomo pokrajino sploh imeli ali ne. Mogoče gre za kaj drugega, kar pa jaz ne morem vedeti iz preprostega razloga, ker ne razpolagam z dovolj podatki. Žal mi je samo, da sem se na razpravo temeljito pripravil, porabil precej energije in časa, nakar pa je bila umaknjena. Pa reci kaj, ampak o tem se pač ponavadi ne piše!?
O deseti točki tokrat ne bom pisal, ker se za fasado skriva po mojem mnenju toliko problemov, da bo še marsikoga bolela glava, ki do sedaj še ne pozna političnega glavobola.
Pa brez zamere.
Svetnik Ignac V. Vrbovšek
IZ MESTNE HIŠE
TRADICIONALNI NOVOLETNI SPREJEMI
navadi že domala celo desetletje, je v času okrog Arnovega leta župan skupaj s sodelavci spet pripravil slovesne lsprejeme za ptujske ravnatelje in direktorje zavodov s področja družbenih dejavnosti, ptujske gospodarstvenike, za župnike iz
Nekaj fotografskih utrinkov iz Foto studia Kosi
V petek, 22. decembra, zvečer je na Mestnem trgu potekala slovesnost ob osvetlitvi božičnega drevesa, dar Občine Žetale. Lučke sta prižgala ptujski župan M. Luci in župan Žetal Anton Butolen.
Na slavnostnem sprejemu novinarjev v ponedeljek, 8. januarja, je župan pred kratkim upokojenemu novinarju Franciju Colobu za 36-letno novinarsko delo podelil priznanje MO Ptuj Pečat mesta Ptuja z likom sv. jurija. Franci Colob je celih 30 let kot dopisnik Radia Slovenija deloval na ptujskem, ormoškem in slovensko bistriškem območju ter z umirjenim, nevtralnim ter profesionalnim poročanjem prispeval k razpoznavnosti Ptuja z okolico v širšem slovenskem prostoru. ,
Iz sprejema ravnateljev in direktorjev javnih zavodov na področju družbenih dejavnosti.
Župan je v svojem uradu
4.	januarja sprejel člane svetovalnega kolegija.
Iz sprejema predstavnikov ustanov na področju zaščite, reševanje, obrambe, varnosti in humanitarnih dejavnosti, 20. decembra v poročni dvorani.
Sprejem najboljših ptujskih športnikov v poročni
dvorani v petek,
5.	januarja.
Iz sprejema ptujskih gospodarstvenikov, 21. decembra.
!	Lv>*
1 d	Iti L i
f	
ODGOVORI NA VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIKOV
Pobudi Emila Mesariča:
1.	Očisti naj se obrežje ob Dravi pri mostu za pešce in kolesarje (naplavine...).
Odgovor: Obrežje Drave je v pristojnosti Dravskih elektrarn, ki so uprav-Ijalec tega akumulacijskega jezera.
2.	Občinske strokovne službe naj pripravijo podatke o investicijah, ki so bile izpeljane na področju infrastrukture (kanalizacija, ceste, pločniki...) - to so investicije, ki so bile v proračunu in so še v izvedbi, ter o tem, kako daleč so izvedene oz. če se sploh še izvajajo.
Odgovor: V izvedbi so vse v proračunu zajete investicije. Stanje je razvidno iz tabele.
Postavka proračuna	Vrsta investicije	dokon- čano	v izvajanju
19.2.4.1	Primarna fekalna kanal. Rogoznica - 2. etapa	da	
19.2.4.2	Sekundama fekalna in meteorna kanalizacija		na začetku
	Srnčev breg - 1. etapa		izvajanja
19.2.4.3	Sek. fekalna kanal, ob stari Ormoški cesti	da	
19.2.4.4	Sek. fekalna kanal, na Zadružnem trgu	da	
19.2.4.5	Seku. fekalna kanal, v ulici Na postajo		da
19.2.4.6	Idejni program zasnove kanalizacije		
	v Podvincih in Grajeni		da
19.2.4.7	Sanacija dela ind. kanala v Budini	da	
19.2.4.8	Sekundama fekalna kanal. Ob Hauptmaničevi		proti koncu
19.3.3.2	javna razsvetljava v Grajeni	da	
19.3.3.3	javna razsvetljava v Kicarju	da	
19.3.3.4	Obnova in izvedba javne razs. v mestnem jedru	da	
19.3.3.5	Ureditvena dela na Rogozniškem pokopališču	da	
19.3.3.6	javna razsvetljava ob Rogozniški cesti	da	
20.4.4	Rogozniška cesta v dolžini 110 metrov	da	
20.4.5	Pločnik v Spuhlji	da	
20.4.6	Pločnik v Maistrovi ulici	p roj. dok	
00 0
Na 21. seji odbora za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo je bilo postavljeno vprašanje: "Ali kdo plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za prazne prostore na Slomškovi 3 (Mercator), za bivšo trgovino Ana na Vinarskem trgu, bivšo kavarno Evropa na Mestnem trgu in prostore Cominga v Lackovi ulici?"
Odgovor: Zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za prostore na Slomškovi 3 je še vedno Mercator, ker ni javit spremembe.
Zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za prostore gostilne Ana je Kmetijski kombinat Ptuj, za kavarno Evropa pa podjetje Beivi.
Zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za prostore na Lackovi (Grajeva hiša) je še vedno Corning.
000
Pobuda Slavka Brgleza: Prouči naj se možnost ureditve parkirišča za osebne avtomobile na parcelah št. 1515, k. o. Ptuj, in na delih parcel št. 1514 in 1485, k. o. Ptuj, ki ležijo severno od ptujskega sejmišča in zahodno od Kogojeve poti do skladišč Petrola in Merkurja. Stroški pripravljalnih del parkirišča (čiščenje in gramoziranje) naj se vključijo že v proračun MO Ptuj za leto 2001.
Odgovor: Na osnovi ogleda smo ugotovili, da bi znašala vrednost predvidenih del (čiščenje in gramoziranje) okrog 25 mio SIT za 6400 m2 parkirnih površin.
Glede na predvidena razpoložljiva sredstva komunalne dejavnosti v osnutku proračuna za leto 2001 te postavke nismo mogli vključiti v proračun za naslednje leto.
0 0
Pobude Franca Štrucla:
1.	Na Turnišču v ulici Na postajo naj se ob graditvi kanalizacije hkrati naredijo tudi priključki na glavni kanal. V projektu je predviden samo glavni kanal, ne predvideva pa priključkov za priklop na glavni kanal. Zakaj ne bi bilo to istočasno narejeno, sprašujejo krajani.
Odgovor: Kanalizacijski priključki bodo izvedeni hkrati, če bodo krajani, ki se priključujejo, zagotovili svoj delež, saj ta priključek v celoti financirajo sami.
2.	Na parkirišču na Zadružnem trgu naj se odstrani kiosk.
Odgovor: Manjši kiosk je že odstranjen, večji pa bo, čim bo znan njegov lastnik, ki ga Poetovia Vivat še išče.
3.	Deset hidrantov na območju Brega je treba ponovno usposobiti za uporabo.
Odgovor: Pobudo smo posredovali Komunalnemu podjetju Ptuj.
Herbert Glavič
000
Pobuda Lidije Majnik: Med Malim gradom in stavbo starih zaporov, ki sta sedaj obnovljeni, je postavljen ekološki otok. Podpiram in pozdravljam številčnost teh ekoloških otokov, ki se postavljajo v zadnjem času, vendar je vseeno potrebno skrbno paziti na lokacije postavitve. Takšni, kot so sedaj, gotovo ne sodijo v staro mestno jedro, kjer so umeščeni neposredno ob spomenikih.
Odgovor: Sedanja lokacija ekološkega otoka v Prešernovi ulici pri starih zaporih deluje dobro. Ni opaziti nereda okoli zabojnikov in kar lepo se polnijo. Pri ekoloških otokih, ki niso na vidnem mestu, se ponavadi pojavlja vrsta nepravilnosti (napačno sortiranje, odvržene vrečke ostankov odpadkov itd.). Res pa je, da je omenjeni otok v bližini kulturnega spomenika. Stavba je bila v lanskem letu prenovljena in sicer lepo urejeni zabojniki morda najbolj ne sodijo v ta prostor. Ko se bo našla nova, primernejša lokacija z enako učinkovitostjo in soglasji, bomo zabojnike na tem ekološkem otoku prestavili.
Stanislav Napast
N fl	G	R	e	X	e r	1 c	i
B
N
ibrskem Ptujčanu ste ljubitelji h zank imeli možnost pridobiti eno izmed devetih nagrad za pravilno rešitev praznične nagradne križanke. Nagrade
podeljuje sponzor križanke VINARSTVO
SLOVENSKE GORICE HALOZE. Do 5. jANUARjA je v uredništvo prispelo 207 rešitev križanke. Geslo nagradne novoletne križanke je MESECI HITIJO, DA BODO SVEČKO LETU PRIŽGALI.
V uredništvu smo izžrebali naslednje nagrajence:
K	R	1	z	e	N	K	E
1.	nagrado dobi Alina Erbus, Potrčeva 46, Ptuj
2.	nagrado dobi Tanja Galič, Cankarjeva 10, Šentjur
3.	nagrado dobi Malči Rus, Slomškova 9, Ptuj
4.	nagrado dobi Marija Šumandl, Ul. jožefe Lacko 10, Ptuj
5.	nagrado dobi Petra Zaranšek, Volkmerjeva 23, Ptuj
6.	nagrado dobi Nina Podvornik, Povodnova 4, Ptuj
7.	nagrado dobi Milena Petek, Zechnerjeva 3, Ptuj
8.	nagrado dobi Ksenija Petrovič, Ob Rogoznici 12, Ptuj
9.	nagrado dobi Milena Čeh, Kettejeva ui. 2, Ptuj
Vsem, ki ste sodelovali pri reševanju križanke, se zahvaljujemo. Nagrajencem pa čestitamo in vas vabimo, da nas obiščete v uredništvu na Mestnem trgu 1, v sobi št. 5 v prvem nadstropju, kjer boste dobili kupone sponzorja križanke VINARSTVA SLOVENSKE GORICE HALOZE.
Uredništvo Ptujčana
KULTURA
STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
SLAVILI BOMO ZAČETEK
ja januarja leta 2001 je minilo 55 let od tistega dne, ko je nba porušila Minoritsko cerkev na Ptuju. Mineva pa tudi 10 let od potrditve volje, da se Minoritska cerkev z najlepšo baročno fasado na Slovenskem obnovi. Spoštovani Ptujčani,
Ptujčanke, cenjeni okoličani, dragi Slovenci, hvala vsem, ki ste skozi 10 let na kakršen koli način pomagali, hvala za vzpodbude.
PirSsipmlkä sftpsiaalk aoBs® DsIktimBirsimBI!
pozdrav iz Ptuja	Minoritih, cerkev.
° X7~l
n v/	«. -
Minoritska ali "slovenska" cerkev s samostanom in z Marijinim stebrom, razglednica poslana 1906, iz monografije Ptuj in okolica na razglednicah 1891-1945.
Med božičem in novim letom so kot praznično darilo po petih letih prizadevanj minoriti dobili odločbo o lastništvu parcele pod starim poštnim poslopjem. Že leto 2000 smo želeli proslaviti z rušenjem stare pošte, vendar je vladalo mnenje, da je bolj smiselno veličastno slaviti začetek, polaganje temeljnega kamna, kajti bolečina porušenega je še pri mnogih preveč živa.
V mesecu januarju tega leta bo v našem mestu nekoliko oteženo gibanje, prevozi, bolj hrupno bo. Bo pa tudi delo in zaslužek. Gradbinci zagotavljajo, da bo delo potekalo v sozvočju z življenjem v mestu in v samostanu.
Pred nami in pred celotno slovensko javnostjo je torej desetletje, ki nam bo prineslo uresničitev 55 let
trajajočih sanj in 10-letnih razvojnih vizij mesta Ptuja in minoritov. Rekonstrukcija minoritske cerkve bo oddolžitev naših prednikov izpred 300 let.
Vsem, ki se vas ta projekt kakorkoli dotika, želimo predvsem smelost in odgovornost. Brez dobre volje in tisočih drobnih korakov pa tako ali tako ne gre nobena stvar.
Gre za projekt stoletja, ki bo projekt naših generacij. Da ga bomo izpeljali, ne dvomimo, želimo pa si, da bi ga izpeljali s tistim občutkom in vero, da bi Ptujčani, najširša javnost in turisti ponovno začutili baročno fasado kot nekaj svojega in da bi cerkvena ladja zadihala z vsemi tistimi, ki bodo vanjo vstopili.
Kristina Šamperl Purg
SLS «>SKD
Slovenska ljudska stranka
PRIPRAVE NA OBČNI ZBOR IN KONGRES
'inski odbor pripravlja vse potrebno za prvi občni zbor, ki v minoritski kleti okrog 20. januarja. Z novim predsed-iikom se želi novi odbor potruditi za pridobitev svojega članstva ter simpatij za politično delovanje v korist občanov Mestne občine Ptuj.
Dejstvo je, da je najstarejša stranka Slovenije v krizi. Gojimo pa trdno upanje, da bo državni kongres v začetku marca izvolil novo vodstvo, ki bo trasiralo novo politiko za stabiliziranje stranke v zadovoljstvo Slovenk in Slovencev. Potrebno bo pošteno in vztrajno delo nas vseh, zlasti pa novo izvoljenih državnih in občinskih vodstev stranke.
Za OO Ptuj
S.B.
DECEMBRSKI KCILTORNI UTRIP
Uvei Zgodovinskega arhiva smo se odločili, ■ma si v decembru ogledamo razstavo o prvih slovenskih knjigah, ki jo je ob 450. letnici prve slovenske knjige v galeriji Cankarjevega doma pripravila Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Prvi dve slovenski knjigi, s katerima je Primož Trubar majhen slovenski narod popeljal v kulturno Evropo, sta bili Abecednik in Katekizem (1550). Na razstavi je bilo predstavljenih 79 slovenskih tiskov iz 16. stoletja. Od tega je 45 originalov in številni reprinti (ali faksimile), ki so nastajali vse do danes.
Najpomembnejša osebnost tistega časa je bil seveda Primož Trubar, ne smemo pa pozabiti tudi Adama Bohoriča, ki je napisal prvo slovensko slovnico (1584), ter Jurija Dalmatina, ki je prevedel celotno Biblijo. Tako smo Slovenci že leta 1584 - prej kot nekateri drugi evropski narodi - dobili prevod Biblije. S prvimi knjigami pa je povezan začetek šolstva in splošnega izobraževanja na Slovenskem.
Le dan poprej so v Jakopičevi galeriji odprli razstavo Samostan v Sankt Gallen - središče kulture, ki jo je pripravil arhivar samostana dr. Werner Vogler. Samostan, ki velja za enega osrednjih arhitekturnih spomenikov evropskega srednjega veka, so sezidali med 830 in 837. S svojim skriptorijem, knjižnico ter šolama (notranjo za menihe, zunanjo za sinove plemiških družin) je postal eno najpomembnejših srednjeveških kulturnih središč Evrope. Zaradi dragocenih originalov je razstava fotografska, vendar nam dovolj nazorno in živo predstavlja arhitekturo samostana v obliki križa, delovanje samostana, šole, umetnost iluminiranja rokopisov, razstavljena pa je tudi maketa samostana ter odlitki pečatov opatov in odlitki samostanskih dragocenosti.
Razstava je potujoča, saj je v Ljubljano prispela iz Zagreba. Posredovalo jo je Veleposlaništvo Švicarske konfederacije v Republiki Sloveniji.
Nada Jurkovič, arhivska svetovalka
KULTURA
MO]E REFLEKSIJE O PREŠERNO
/Xylsemu že povedanemu in napisanemu o Francetu Prešernu f\in njegovem pomenu za Slovence čisto zagotovo ne
^ ..' 'rhorem dodati ničesar takega, česar ne bi že vsi vedeli,
zato si bom ob izzivu napisati članek o njem dovolila prebrskati vtise, ki jih je Prešeren pustil meni osebno. Tudi urednica je bila ob povabilu k pisanju tako prijazno tolerantna in upam, da je vedela, kaj dela. Lahko bi sicer povzela nekaj preverjenih modrosti iz Trstenjakovih, Kosovih, Kmeclovih del, vendar bi s tem enim povedala že znano, drugih pa tovrstno branje tako ne zanima.
Torej, moje refleksije.
Moj čisto prvi vtis o Prešernu je osnovnošolski in ga zaznavam skozi "naš največji pesnik... Sledi Goldsteinov portret pesnika, natisnjen na prvi strani Poezij, in zgodbica o doktorju Fig in njegovi prijaznosti do otrok, ki mi je bila zelo zelo všeč. Edino, kar me je v otroški glavi begalo, je biio dejstvo, da je doktor prava živel revno. In bilo mi je žal, ker se nikoli ni poročil z julijo (ki se mi je sicer zdela grda in si nisem znala predstavljati, zakaj je bil vanjo tako zaljubljen). V tretjem razredu sem se za bralno značko
Božidar jakac, portret 1946, jedkanica, last: Muzej jesenice
naučila recitirati Kam? Zdelo se mi je super, da sem edina v razredu povedala nekaj Prešernovega, saj je vendar naš največji pesnik. Kakšno leto kasneje sem začela spoštovati njegov pogum ob pisanju domoljubnih pesmi in se naučila Zdravljico. Razmišljala sem tudi o njegovih motivih za precej neprilagojeno življenje (zakaj se vendar ni vrnil nazaj v svojo Vrbo, če se mu je tako tožilo po njej?). Vse drugo, kar so nam dobronamerni učitelji skušali razložiti o njegovem delu, je ostalo na ravni informacij ob branju nerazumljivih verzov s kompliciranim besednim redom (oh, France, zakaj si pisal tako zamotano, če si imel zares rad otroke, saj si gotovo slutil, da boš prišel v učbenike?!).
Sledila je gimnazija. Razlage,
razlage, razlage. Seciranje tekstov brez navdušenja, učenje pravilnih odgovorov na vprašanje "kaj je hotel pesnik povedati", neskončne podrobnosti. Prešernove rime, verzi, nove pesniške oblike, prevodi. Informacije in interpretacije. Ponavljanje in utrjevanje. In preverjanje! To je bil čas mojega najmanjšega navdušenja nad pesnikovim početjem (oh,
France, zakaj si napisal toliko pesmi s tako različnimi literarno teoretskimi značilnostmi?!). Ker pa je srednja šola čas, ko se najpomembnejše stvari dogajajo po pouku, smo kulturno navdušeni naredili sem in tja kakšen literarni ali gledališki večer. Najbolj veseli smo bili, če smo lahko naredili vse sami, brez "cenzure", in potem povabili publiko, se pravi sošolce in profesorje. Delali smo z vedno novim in ne čisto razumljivim materialom, kar je bilo ravno zato navdušujoče. Kljub temu, da smo skoraj brez izjeme uporabljali samo sodobno literaturo, mi je od besedil ostalo v spominu samo tisto iz Glose: . .pevcu vedno sreča laže, on živi, umrje brez dnarja. " Razumeti sem torej začela princip doktorja Fig, hkrati pa sem se spraševala, zakaj nam je šola toliko stvari pokvarila? Zakaj nam niso tudi v šoli dovolili ustvarjalnega odziva na umetnost? Kako je mogoče, da obstaja samo en pravilen šolski odgovor na zastavljeno literarno vprašanje? Pravi vonj in okus pa je Prešeren dobil šele, ko so nam v ušesa mimo katedra pricurljale umazane podrobnosti in neuradne informacije o njegovem življenju v obliki Ane, nezakonskih otrok, pijančevanja in pesmi, ki niso nikoli izšle. Takrat je postal v naših očeh frajer, boem, ki je resnično živel in se ga splača prebrati.
Prvo pravo branje Prešerna se mi je zgodilo, ko sem bila že nekaj časa odrasla. Razkrilo se mi je, da Prešernove pesmi niso genialne zato, ker je pravilno biti v to prepričan, ampak zares. Več ko sem vedela o njegovem času in takratni družbi, bolj neverjetne so se mi zdele. Prvi
Slovenec, ki je stopil na evropsko kulturno sceno. Ki je znal biti sam svoj, čeprav je bil Slovenec. Hkrati nesrečna duša in vir moči in navdiha za druge. Hkrati zaljubljen in neljubeč. Ujetnik romantike in svetovljan. Sprejemljiv za prijatelje, otroke in umetnike, nesprejemljiv za oštirje, ugledne meščane in svojo sestro.
Zdaj pa še aktualno: Prešeren na televiziji. Nadaljevanke nisem gledala y celoti. Večinoma sem vsak del disciplinirano začela, potem pa so me vzdihi otrok in nemirni prsti na daljincu pripravili do iskanja drugega vizualnega ugodja. Morda sem imela smolo in sem po nesrečnem naključju skoraj vedno naletela na dolge posnetke okamenelih obrazov, deklamacije ali pa veselo družbo pri Urški. Glede na količino črepinj sem razmišljala, da so morali gostilniške prizore večinoma posneti "od prve" ali pa vsak raztreščeni kozarec ovekovečiti z večimi kamerami. Kakšna zanimiva komercialna poteza bi bila, če bi črepinje prodajali v spominskih škatlicah, opremljenih s kakšnim verzom! Skratka, neumnosti, ki hodijo po glavi takrat, ko se oči dolgočasijo. Pa se niso dolgočasile ves čas. Nekateri prizori so bili posneti odlično, dinamično, polno, skoraj kot da ne bi šlo za slovensko filmsko ustvarjanje. Prepričana pa sem, da je bilo spraviti Prešerna na televizijo z vso njegovo literarno-filozofsko-mitološko auro na eni in vsakdanjim življenjem na drugi strani do skrajnosti težko opravilo. Upam, da bo film, ki bo sledil, združil najboljše iz nadaljevanke, vse skupaj še začinil in me navdušil. Ne samo zaradi Franceta Prešerna, ampak tudi zaradi nas, ki živimo kulturno in sploh vsakršno sedanjost, še vedno kot revni in neprepoznavni sorodniki pred vrati Evrope, že lep čas tudi v dvomih, če si je z vsemi sinovi Slave pametno segati v roke, da o mejakih ne izgubljamo besed.
Skozi poldrugo stoletje slovenskih dogodkov in ne-dogodkov je Prešeren s svojo poezijo in življenjem skupaj postal junak, mit, ki ga ob pomanjkanju kraljev, vitezov, svetnikov in drugih zgodovinsko pomembnih osebnosti še vedno in morda vedno bolj potrebujemo, sicer ga ne bi spoštovali, analizirali, opisovali, interpretirali, raziskovali, podoživljali, recitirali, obsojali, prezirali, povzdigovali, je za nas bolj mitična
Lojze Povhe, portret 1925, olje na platnu
njegova poezija ali njegovo življenje? Prešeren je v svojem relativno kratkem, precej težk'em življenju z vrhunsko pesniško ustvarjalnostjo postavil duhovne temelje slovenski kulturi. Njegova poezija je, kar je, zaradi tistega, kar vstopa v nas racionalno in hkrati mimo racionalnega, kar nas prizadene, navduši, polni z nežnostjo ali energijo, nas zamaje v naših vrednotah, začrviči v osebno etiko, spotika predsodke, nastavlja ogledalo vsemu našemu, tudi nelepemu in neprijaznemu. Ker pa je Prešeren vitez umetnosti, ne velikih bitk ali nogometa, nas kot mit gotovo ne bo nikoli množično obnorel. Brez njegovih človeških šibkosti ga pravzaprav ne bi mogli j niti imeti radi, ker ga ni preprosto razumeti, in najbrž brez njegovih vinskih avantur, ki so ga naredile sprejemljivega v očeh večine Slovencev, ne bi izbrali kitice iz Zdravljice za svojo himno. In to je pravzaprav fantastično: pesem, ki se c,v celoti poje ali govori s kozarcem v roki in v dobrem razpoloženju, je v enem delčku naša himna!
Verjamem, da Prešeren ni bil Prešeren kar tako. Brez svoje prešernosti ne bi postal poet, ampak bi ostal samo zapit advokat. Želim si, da bi se na to spomnili tudi snovalci vsakoletnih osrednjih proslav ob kulturnem prazniku in bi odslej pripravljali proslavljanje, ne objokovanje Prešerna.
(Oh, France! V teh čudnih milenijsko - globalizacijsko - informacijskih časih bi radi prebrali še kaj tvojega. Zakaj nisi napisal več?!)
Nevenka Ceri, vodja Območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ptuj
NfiRODI V RflZCVETU
z ektnbvanje Narodi v razcvetu vsako leto privablja več držav kljub dejstvu, da začetek tega / \ tekmovanja sega v leto 1996, ko se je v Veliki Britaniji zbralo pet mest, ki so začela ta projekt. Letos se je v finalno tekmovanje uvrstilo že 33 držav iz vsega sveta, pretežno iz angleško govorečih - Anglije, Irske, Škotske in Amerike, Avstralije, južnoafriške republike, kakor tudi Kitajske, Slovaške, Islandije, Švedske, Rusije, Finske, japonske in Kanade. In seveda Slovenije, ki jo je zastopal Ptuj.
Mesta so razporejena po velikosti v 5 različnih kategorij - A - do 10.000 prebivalcev; B - od 10.001 do 50.000 prebivalcev; C - od 50.001 do 300.000 prebivalcev; D - od 300.001 do 1.000.000 prebivalcev; E - nad 1.000.000 prebivalcev.
Za uvrstitev v finale je potrebno poslati pisno gradivo v angleščini, ki obsega približno 4.000 besed in mora enakovredno predstaviti vseh pet ocenjevalnih kriterijev - olepšanje in izboljšanje pokrajine, upravljanje s kulturno in naravno dediščino, ravnanje z okoljem, vključevanje skupnosti ter načrte za prihodnost. Sodniška komisija, ki jo sestavljajo mednarodni strokovnjaki, se na podlagi pisne dokumentacije in 20 slik odloči za mesta, ki se bodo predstavila tudi v finalnem tekmovanju.
Finalno tekmovanje ali druga faza predstavitve je nadgradnja pisnega gradiva, kjer je potrebno predstaviti 10-minutni fiim in 20 diapozitivov, ki morajo biti podprti s primernim komentarjem. Vsemu temu pa sledijo 10-minutna vprašanja s strani tričlanske sodniške komisije.
V drugi fazi ali y finalu se v vsaki skupini približno enako velikih mest upošteva vseh pet ocenjevalnih kriterijev in se podeljuje tri nagrade - to je od prvega do tretjega mesta. Potem pa se podeli še ena nagrada za vsak kriterij. Mesto Ptuj je lani dobilo nagrado za upravljanje s kulturno in naravno dediščino, letos pa za ravnanje z okoljem.
Kaj pravzaprav zajemajo ti kriteriji?
Pri olepšanju in izboljšanju pokrajine ali na kratko urejanje pokrajine gre predvsem za zelene površine, njihovo urejanje in negovanje, za način vključevanja arhitekture in gradbenih materialov, najbolj primernih za neko kulturo in skupnost.
Pri upravljanju s kulturno in naravno dediščino je potrebno prikazati načine, ukrepe in dejanja, da se v kar najbolj pristni in neokrnjeni obliki ohrani to, kar so nam zapustili naši predniki.
Ravnanje z okoljem je izredno široko področje, saj zajema prav vse - od reciklaže in ponovne uporabe odpadkov, do uporabe škropiv, nadomestnih gnojil, izobraževalnih programov na področju okoljevarstva, ustreznega ravnanja z energijo, čistega mesta in še bi lahko naštevali, dede na to, da je Ptuj prav v tej kategoriji odnesel edino možno odličje, Ptujčane prav gotovo zanima, s čim si ga je prislužil, vendar o tem
nekoliko kasneje.
Vključevanje skupnosti kaže delo prostovoljcev, vključevanje gospodarskih subjektov v življenje skupnosti ter dolgoročno upravljanje z okoljem, kjer pa ne gre za okolje, kakor si ga večina verjetno predstavlja, z zelenjem, travniki in podobno, temveč za družbeno okolje, v katerem vsi živimo in ki neposredno vpliva na naše duševno in duhovno zdravje in počutje.
Zadnja kategorija, načrti za prihodnost, pa seveda vsebuje dolgoročno začrtan razvoj lokalne skupnosti in okolja, na kratko -mesta, v katerem je prijetno in lepo živeti. Ptuj se je v poglavju "ravnanje z okoljem" predstavil z naslovom "Zrak, voda in zemlja". Kot avtorici vseh besedil se mi je zdelo pomembno, da problem predstavim kot celoto, kajti na okolje ne moremo gledati le iz enega zornega kota. Plinifikacija starega mestnega jedra, ekološki otoki, ločeno zbiranje in reciklaža odpadkov, izobraževalni programi Čistega mesta in Komunalnega podjetja Ptuj, skrb za pitno vodo, izgradnja tunela, ki je prav gotovo pripomogla k izboljšanju kakovosti zraka v mestu, planiranje obvoznice, program gnojenja, čistilna naprava, revitalizacija Ptujskega jezera, kanalizacijski sistem in njegova modernizacija so bile glavne točke, ki jih je to poglavje obsegalo. In da ne bo pomote, prikazani so bili tako dosežki kot napake, storjene v daljni in bližnji preteklosti, možne rešitve, nesoglasja, slabo izvajanje, pomanjkanje denarja za določene projekte, kakor tudi edinstvene in odlične rešitve naših strokovnjakov. Kajti imamo jih, na žalost pa to pogosto ugotovimo šele, ko se primerjamo z drugimi,
"boljšimi".
Izkušnja iz Al Aina leta 1998 in letošnja iz Washingtona sta pokazali, da Ptujčani in širše gledano Slovenci nimamo kaj zavidati ostalim "razvitejšim" narodom; na določenih področjih nekoliko zaostajamo, na drugih smo spet boljši, skratka dobre in slabe strani se povsod po svetu, v vsaki državi, v vsakem mestu prepletajo, treba je le stremeti k temu, da se čim več slabih strani izboljša in se nadgradi dobre strani.
Narodi v razcvetu je mednarodni dogodek, ki je nastal predvsem zaradi nezadovoljstva ljudi s političnimi
odločitvami o ravnanju z okoljem, zaradi pomanjkanja konkretnih dogovorov na pomembnih okoljevarstvenih srečanjih, kjer se politiki in gospodarstveniki obnašajo, kot se je "Neron, ki je igral piščal, medtem ko je Rim gorel". Ali poenostavljeno, kot da se jih prihodnost planeta sploh ne tiče. Narodi v razcvetu pa za razliko od omenjenih mednarodnih srečanj vključujejo lokalne skupnosti, saj gre za dobrobit slehernega človeka, ki na tak ali drugačen način prispeva k življenju skupnosti, družbe na lokalni ravni in končno, kot kepa snega, ki s kotaljenjem postaja vedno večja, tudi na svetovni ravni.
Tri odličja na tem mednarodnem tekmovanju naj bi Ptujčane utrdila v samozavesti in ponosu, da živijo in delajo v takem mestu, ne bi pa jih smela slepiti, da je vse odlično in brezhibno. Veliko je še potrebno postoriti, izboljšati. Projekt Narodi v razcvetu kot projekt mesta Ptuj lahko prinese mestu vizijo celotnega razvoja (kulturnega, gospodarskega, turističnega in drugega), saj bi v njem sodelovalo kar največ občanov različnih starosti, poklicev in mišljenj.
Na koncu bi se rada zahvalila za strokovno pomoč in podporo pri pripravi in realizaciji projekta Čistemu mestu, Komunalnemu podjetju Ptuj, Eko-lesu, Tenzorju, Znanstveno raziskovalnemu središču Bistra Ptuj, Mestni občini Ptuj in še posebej S. Napastu, Turističnemu društvu Ptuj in celotni ekipi: županu Mestne občine Ptuj Miroslavu Luciju, Albinu Pišku, Jožetu Cvetku, Miranu Senčarju, Vilku Pešcu in Simoni Kašman, ki je bila kljub časovni stiski in nepredvidenim okoliščinam nepogrešljiva in profesionalna partnerica.
Tanja Ostrman Renault
ZflhVflLfl
i Mestne občine Ptuj in Turističnega društva Ptuj se zahvaljuje-' vsem družbam in organizacijam, ki so finančno in materialno podprle udeležbo mesta Ptuja na letošnjem finalnem mednarodnem tekmovanju mest Narodi v razcvetu v Washingtonu.
S svojim sodelovanjem in podporo so bistveno prispevali k odličnemu nastopu ptujske delegacije na tem uglednem tekmovanju in k najvišji uvrstitvi mesta Ptuja pri kriteriju ravnanje s krajino ter k večji prepoznavnosti Slovenije in Ptuja - staroste slovenskih mest v svetu.
Ta uspeh pa je lahko namenjen tudi dvigu naše lokalne samozavesti in zavedanju, da je izjemen privilegij, da lahko živimo v okolju z večtisočletno tradicijo. Le-to moramo iskreno spoštovati, jo raziskovati, varovati ter umno vključevati v dvig splošne kakovosti življenja v mestu, ki nas navdihuje.
Albin Pišek, predsednik
Turističnega društva Ptuj
Miroslav Luci, dr. med., župan
Mestne občine Ptuj
PODjETjA, KI SO PRISPEVALA SREDSTVA ZA UDELEŽBO PTUjSKE DELEGACIJE NA ZAKLJUČNEM TEKMOVANJU NATIONS IN BLOOM 2000:
Tenzor, d. o. o. Zavarovalnica Maribor, d. d., predstavništvo Ptuj •> Nova kreditna banka Maribor, d. d. * PPS - Ptujske pekarne in slaščičarne, d. d. •:■ Cestno podjetje Ptuj, d. d. •> Čisto mesto, d.o.o. v Dom upokojencev Ptuj Drava vodnogospodarsko podjetje, d. d.
❖ Dravske elektrarne Maribor, d. o. o. * Komunalno podjetje Ptuj, d. d. Nizke gradnje, d. d. Nova ljubljanska banka, d. d., Ljubljana, podružnica Ptuj OPTE Ptuj, d.o.o. PAAM avto, d.o.o.	Petovia avto,
d.d. •> Petrol, d.d. ■:■ Podjetje za stanovanjske storitve, d.o.o. ❖ Projekta inženiring, d.o.o. Senčar, d.o.o. ■:■ Silkem, d.o.o. * Zavarovalnica Triglav, d.d., območna enota Maribor, predstavništvo Ptuj Upravna enota Ptuj Območna obrtna zbornica Ptuj * Askot, d.o.o.
Eko - les, d.o.o. * Gradis gradbeno podjetje gradnje Ptuj, d.d. Kmetijska zadruga Ptuj Mercator SV S, d.d. * Petlja, d.o.o.
Reba center Chiptronic, d.o.o. * Ana, d.o.o.
Sedemčlanska delegacija iz Ptuja in svetovalec župana Washingtona za zelene površine
ALI RES NE ZNAMO DRUGAČE?
imi je leto 2000 in z vstopom v novo leto ponavadi naredimo pregled preteklega leta. To smo naredili tudi ' podjetju Čisto mesto Ptuj, d. o. o., ki je izvajalec ravnanja z odpadki na našem območju.
Tako v podjetju, kakor tudi na MO Ptuj, si že vrsto let prizadevamo spremeniti način razmišljanja in odnosa občanov pri ravnanju z odpadki. Na žalost ugotavljamo, da je naš trud jalov, saj se stanje ni bistveno spremenilo. Ugotovitve gredo predvsem na
račun povzročiteljev v blokovnih stanovanjskih enotah in v mestnem jedru. Razočaranje je toliko večje, ker si prizadevamo že dalj časa spremeniti odnos do ravnanja z odpadki. V letu 2000 smo želeli še dodatno spremeniti navade vseh občanov. Na različne načine smo obveščali in "osveščali" ljudi, kako ravnati z odpadki. Spomnimo se na članke v občinskem glasilu Ptujčan, ki so bili objavljeni v marčni, aprilski, majski in junijski številki, vsako gospodinjstvo pa je prejelo še zloženko z naslovom "Ločujmo, da bi ohranili". Ker se v blokovnih naseljih ni spremenilo skoraj nič, smo želeli še dodatno spodbuditi stanovalce s plakati, da bi končno začeli sortirati svoje odpadke, toda do danes je stanje nespremenjeno. Podoba, ki jo kaže to okolje, je zaskrbljujoča. Človek se vpraša, ali res nočemo spremeniti svojih navad in odnosa do okolice, v kateri živimo? Okolica je odraz tistih, ki tam bivajo, zato jim ne bi smelo biti vseeno, kakšna je in
kakšen je njen videz!
Zakaj nočete spremeniti svojih navad? Vprašanje je namenjeno predvsem stanovalcem v Arbajterjevi ulici, Volkmerjevi cesti, Ulici 5. Prekomorske in Ulici 25. maja. V naštetih ulicah so za posode bili postavljeni leseni ograjeni
objekti, ki danes kažejo žalostno podobo predvsem zaradi tega, ker jih ni nihče vzdrževal. Omenjeni objekti so last
stanovalcev, ker spadajo k funkcionalnim napravam stanovanjskih objektov, torej so jih dolžni vzdrževati lastniki! Ni pa težava samo v objektih, ampak predvsem v ravnanju z odpadki, ki temelji na sortiranju. V ta namen je postavljenih več različnih posod za ločeno zbiranje odpadkov.
Dodatno smo
postavili večje število "ekoloških otokov" in jih opremili z namenskimi posodami za zbiranje papirja, steklene, PVC in kovinske embalaže. Takšne lokacije so tudi pri večjih trgovinah, ker je lažje nesti s seboj prazno embalažo, ko gremo po nakupih, kot pa polno domov! Toda zelo malo je tistih, ki svoje odpadke sortirajo in jih odložijo v namenske posode, njihov trud pa pokvarijo tisti, ki ne spoštujejo navodil!
Na ta način bi bila podoba odjemnega mesta prav gotovo drugačna, bolj prijazna, ostalih odpadkov bi bilo manj, delo delavcev pri odvozu pa bi bilo lažje. Želimo si dobrega in uspešnega sodelovanja z vsemi v letu, ki je pred nami, zato vas pozivamo k sodelovanju!
Končni učinek pravilnega ravnanja z odpadki je vsekakor viden na Centru za ravnanje z odpadki. Ob primernem sortiranju bi bilo manj trajno odloženih odpadkov, kot jih je sedaj. Po dovozu pa tudi manj dodatnega prebiranja, na drugi strani več ohranjenih naravnih bogastev in manj onesnaženo okolje. Najbrž veste, da nimamo več na razpolago odlagalnega prostora, da bomo morali za prehodno obdobje odpadke "balirati" in začasno skladiščiti! Torej so nujni drugačni pristopi, vsekakor pa način našega razmišljanja.
V bodoče bodo povzročitelji, ki ne bodo spoštovali navodil in sprejete zakonodaje, s strani nadzornih služb ustrezno kaznovani, kar pa je seveda zadnji ukrep, ki si ga nihče ne želi.
Torej spoštovani občani, začnimo svoje odpadke sortirati in jih odlagati v za to namenjene posode. Zahvaljujemo pa se vsem tistim, ki z odpadki ravnajo pravilno, po vseh pravilih in svoji vesti, ter tako skrbijo za lepše, bolj čisto, zdravo in prijazno okolje.
Za Čisto mesto Ptuj, d. o. o., Franc Merc
Potrudimo se, da bo v prihodnje drugače!
LJUDSKI VRT ŽE OD NEKDAJ PRILJUBLJENO ZBIRALIŠČE UUDI
NAREDIMO PARK LJUDSKI VRT PRIVLAČEN ZA LJUDI
Zarediti park Ljudski vrt rivlačen za ljudi in ponuditi Tv njegovem okolju možnost razgibavanja ljudem vseh starosti je osnovna misel in vsebina tako
tolarjev). V letu 1998 je bilo z izkupičkom od najemnine za luna park otroško igrišče v Ljudskem vrtu obogateno z mnogimi novimi igrali, stara
za šport in zabavo.
Ljudski vrt je bil že v preteklosti priljubljeno zbirališče ljudi. Prizadevamo si, da to spet postane, četudi se doga-
Ribnik danes, fotografiral janko Žnidarič
Ureditvenega načrta Ljudskega vrta, ki ga je z odlokom 9. marca 1993 sprejela Skupščina občine Ptuj, kakor tudi vseh aktivnosti sveta Mestne četrti Ljudski vrt zadnjih nekaj let, ki se nanašajo na ureditev Ljudskega vrta.
Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za območje P 11 - R 1 Ljudski vrt iz leta 1993 med drugim predpostavlja: izboljšanje kakovosti vode v ribniku z dovajanjem sveže vode iz bližnjih obnovljenih vodnjakov, obnovo sprehajalnih poti in ureditev trim steze, obnovitev otroškega igrišča, za igriščem za košarko in rokomet pa asfaltiranje površine za kotalkanje (danes rolkanje in rolanje). Predpostavlja tudi zgraditev in ureditev igrišča za odbojko na pesku in balinišče ...
Reševanje ribnika, vrtanje v globino 42 metrov, julij 2000. Fotografiral janko Žnidarič.
Dinamika uresničevanja ureditvenega načrta pa ni potekala po naših pričakovanjih, ker nismo mogli zagotoviti sodelovanja občinskega proračuna. Ta je dajal prednost izgradnji komunalne infrastrukture, ureditev Ljudskega vrta pa je biia označena kot nadstandard.
Zato je svet Mestne četrti Ljudski vrt na svoji aprilski seji leta 1997 izglasoval sklep, da se poiščejo morebitne cenejše variante za nadaljevanje izvajanja ureditvenega načrta Ljudski vrt.
Na podlagi tega je bila še istega leta preko javnih del in ob sodelovanju projekta ZDRAVO MESTO, gozdnega gospodarstva, gasilskega društva, Osnovne šole Ljudski vrt na novo postavljena trim steza za vsega nekaj več kot eno desetino vrednosti prvotnega predračuna (ta je znašal 2,2 milijona
Milan Ostrman, predsednik sveta MČ Ljudski vrt
Švicarija z ribnikom in turisti, razglednica poslana 1917; iz monografije Ptuj in okolica na razglednicah 1891-1945.
z*s-S/
PETTAU Volksgarten mit Schweizerhaus
so bila popravljena. Obnovljena je bila sprehajalna pot in usposobljen vodnjak na začetku te poti. Pot je bila lani podaljšana in ob njej postavljene štiri klopi. Skoraj izsušen ribnik je bil rešen z vrtino globine 42 metrov, od koder sedaj stalno priteka sveža voda. S podrtim drevjem in muljem zapolnjen hudourniški jarek je bil preko javnih del očiščen. Letos bi radi
postavili še igrišče za rolanje, kar bi bila dopolnitev ponudbe mladim
ja, da se nočni obiskovalci Ljudskega vrta znašajo nad napravami in da nekateri tudi odmetavajo različne predmete, od plastičnih steklenic do mopedov.
Ljudski vrt s svojo lepo in bogato naravo sredi mesta, z vsemi igrišči, napravami na trim stezi in sprehajalnimi potmi vabi vse in vsakogar posebej, da se nadiha, sprosti, razgiba ali razigra in ga obenem čuva. Čuvajmo ga vsi skupaj zase in za vse nas!
16. jANUAR/PROSINEC 2001
16. jANUAR/PROSINEC 2001
K RAZSTAVI V TVARI DUŠANA FIŠERJA IN ALESA STEGRA
LOGOS UMEŠČEN V PROSTOR DUHOVNEGA
razstaviščih ptujskega muzeja, v Miheličevi galeriji, romanskem lalaciju in baročni slavnostni dvorani na Ptujskem gradu, se je 3. decembra 2000 zaključila razstava z naslovom "V tvari" avtorjev Dušana Fišerja in Aleša Štegra, slikarja in pesnika. Razstava je vzbudila pozornost, opazili so jo tudi uveljavljeni likovni kritiki in se o njej razpisali v Delu in Večeru. V Ptujčanu objavljamo razmišljanje janeza Balažiča, dobrega poznavalca sodobne slovenske likovne ustvarjalnosti, ki je bil v drugi polovici osemdesetih let zaposlen v ptujskem muzeju, zdaj pa dela v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota.
Alkimistično iskanje prima materie, kakršna se razkriva v tvari - v rdeči zemlji (Halda) in kravjekih - je v povezavi z umetniškimi načeli Dušana Fišerja in Aleša Štegra doživelo izvrstno osmišljeno ter umetniško močno izpovedno potrditev.. Na ravni razprave namreč gre za iskanje prabitnega, za nekaj, kar je od davnin in kar naj bi kazalo na urbano-ruralno poreklo obeh avtorjev. Spraševanje o počelih, o izvorih, o genius loci-u je dobilo v razpoznavnih konceptualnih postavkah značilen kulturnozgodovinski prizvok. Med primarnim, ko avtorja v svoji eksistencialni osnovi skušata prepoznati tudi civilizacijski, pa vendarle predvsem uporaben arhitekturni rereum haloških poljskih stranišč-klozetov (ki so, mimogrede, še ne tako daleč nazaj vendarle bili obvezna pritiklina slehernega podeželskega doma) na ravni označevalnih, arhitekturno obče
razpoznavnih enot, izzveneva v umetniški preinterpretaciji v skrajno samoironičnih sekvencah. Gre za pričakovano ustvarjalno dejanje, če se zavedamo, da je na stopnji samouresničevanja več kot nujno preiskati izhodišča in danosti lastnega bivanja; katarzičnost tega početja zaradi premišljenega umeščanja in transformacije v likovno pretehtano ter konceptualno izčiščeno predstavo pa še zdaleč ne podleže "Blut und Boden" zanosu. Po moje gre v konkretni instalaciji za postmodernistično in na konceptualni ravni dognano postavitev, ki ob povedanem resnično razodeva visoko raven osmislitve ustvarjalnih hotenj.
O umetniško izčiščenih pozicijah obeh avtorjev, zavezanih klasičnima metjejski-ma praksama, denimo verzificirani besedi in slikarstvu, se seveda dà posebej govoriti tudi o harmoniziranem
"Gesamtkunstwerku". Gre za tisto vrsto prizadevanja, ki je nujno terjala skrbno premišljevanje o slehernem od nosilcev končne pojavnosti in vanjo impliciranih podmen. Likovno-teoretski kontekst razstave je poglobljen, saj temelji na ontološkem samoizpraševanju obeh protagonistov; je izviren in navsezadnje diskurziven.
In principio erat verbum, v začetku je bila beseda, izzveneva na imenitni razstavi Dušana Fišerja in Aleša Štegra v ptujski Miheličevi galeriji v mnogoštevilnih ontoloških razsežnostih. Znak, ki ga je Fišer v multipliciranem postopku izoblikoval v
Z razstave "V tvari" Dušana Fišerja in Aleša Štegra v Miheličevi galeriji, Foto Boris Farič
disk, v sozvočju s Štegrovimi verzi postane svojevrstni premišljevalni model, način za poglobljeno kontemplacijo. Naravnost osupljivo je, da se je podoba diska, ki se v svoji prikrito-simbolni ravni ohranja vse od starokrščanske dobe sem, posebej pa je to bistvo negovala predvsem bizantinska ikonografija (tja nazaj do sinajskih ikon, kjer se prisotnost Božjega in s tem logosa manifestira v podobi zlatih diskov), tu lahko in bržčas tudi stoji v funkciji postmoderne predstavne kode za verbum. Gre kajpada za eshatološko razsežnost, za to, kar kot sel za božjo, posvečeno besedo, skozi alkimistično preobrazbo izgovarja pesnik. In ta se lahko naseli in biva samo v umetnini.
Janez Balažič
O,
11
PRAZNOVANJA
IZ MESTNE HIŠE
DRŽAVNI PRAZNIK,
KI GA SKORAJDA NI OPAZITI
V
estipdvajsetega decembra me je na poti v farno cerkev obdajal občutek mrtvila in turobnosti. Na cesti sem srečal redke avtomobile in še redkejši so bili pešci. Nikjer ni bilo videti, da praznujemo desetletnico plebiscita.
Ni bilo budnice pihalne godbe, nobene šolske proslave, nikjer množične prireditve. Naša šola je mirno samevala. Da je državni praznik, je nakazala z osamljeno zastavico. Stanovanjske bloke in trgovine so razsvetljevali svetlobni okraski, ki pa s praznikom nimajo ničesar skupnega. Na državno zastavo so pozabili.
V prejšnji državi so za praznično dogajanje skrbeli mnogi. V samostojni Sloveniji pa niti osnovne šole ne pripravijo priložnostne proslave. Razlogi za te spremembe me že dolgo zanimajo.
Obisk v cerkvi je bil skromen. Opazna je bila praznina v delu cerkve, ki je prvenstveno namenjena šolarjem in mladim.
Duhovnik je verski obred začel s pozivom, da poleg praznovanja prvega krščanskega mučenca, sv. Štefana, praznujemo tudi državni praznik, dan samostojnosti.
Pridigo in prošnje je naš župnik posvetil dvojnemu praznovanju. Vsebina se mi je zdela tako pomembna, da sem ga zaprosil, če jo smem objaviti v Ptujčanu. Prepričan sem, da je namenjena tudi tistim, ki so ostali doma. Koristna bo tudi za tiste, ki pogosto ocenjujejo domnevno NEDOPUSTNO vmešavanje Cerkve v javne zadeve, pa pridig in nagovorov sploh ne slišijo. Pričujoče besedilo naj bo kamenček za odpravo navideznih strahov in naj služi za boljše razumevanje in navodilo za ravnanje v prihodnje.
Avtor pridige je duhovnik Marijan Lampret iz Kočevja.
"Praznik mučeništva prvega Kristusovega mučenca, diakona Štefana, se lepo ujema s praznikom, ki ga danes slavi slovenska država - z dnevom samostojnosti. Ne bi bilo prav, če bi pozabili, da je pred devetimi leti in pol slovenska država doživljala podobno stisko kot današnji slavljenec, ki je nedolžen čakal na plaz kamenja in k smrtni stiski priklical na pomoč svojega Gospoda, da je mogel sprejeti in vzdržati največji udarec življenju, to je umreti za resnico. Slovenska država s svojimi prebivalci je bila z nekaj žrtvami - Bog jim povrni za hotena ali nezavedna žrtvovanja -obvarovana množičnega prelivanja krvi. Morda tudi zato, ker nas je po bratomorni vojni pred 55 leti po besedah sv. Izaija res ostalo malo: "Zemlja je oskrunjena pod njenimi prebivalci, ker so prestopali postave, kršili predpise, razdrli večno zavezo. Zato prekletstvo žre zemljo,
njeni prebivalci se morajo pokoriti, zato se prebivalci zemlje redčijo, le malo ljudi je ostalo. " (Iz 24, 5-6).
Da, ostali so ljudje, ki so danes poklicani, morda smo med njimi tudi mi, da v Štefanovem duhu svoje pomehkuženo verovanje očistimo, poglobimo in iz hvaležnosti, da nas Vsemogočni nikoli ne pušča same, z večjim optimizmom zremo v prihodnost. Zreti pogumno in veselo v prihodnost pa ne pomeni drugega, kakor živeti bolj zares, bolj modro, pametneje, bolj zajemati iz vrednot, ki so zanje mnogi - tudi slovenski pričevalci za vero v tem skorajda končanem stoletju - veliko prestali ali celo pretrpeli smrt.
Upoštevajoč včerajšnji in današnji praznik, je prav, da verniki na Slovenskem poživimo svoje krščanske korenine, ljubezen do svoje domovine, ki je po besedah Ivana Cankarja domovina, ki jo je Bog ustvaril in blagoslovil z obema rokama, da bi v njej živeli veseli ljudje. Naša domovina je tudi tista, ki jo opeva veliki Prešeren, doktor France, v (sedaj) državni himni: ... "Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je, sinov sloveče matere!" Ker je bilo to sveto leto v/ naši državi razglašeno tudi za leto kulture, je prav, da si ogledamo še kakšno hvalnico domovini pri naših kulturnikih, na primer pri Tonetu Kuntnerju:
"Pojem ti hvalnico, domovina, kakor se tudi spodobi za sina, ko mu tujina razjeda srce.
Rečem jim, ko me sprašujejo zate, da si dežela srečnih ljudi, kajti ne vem, če ni kdo med njimi, ki ti pogubo in žalost želi, rečem jim, da so obdelana polja, da nam pšenica dvakrat zori in da strastna življenjska volja žene ljudi, ljudi na zemlji, ljudi pri strojih, ljudi pri peresu,
rečem jim, da je svoboda, pravica, in rečem jim, da sem ponosen nate, ker tebi enake dežele ni.
In ker te ljubim, domovina, mi nikar ne zameri takih laži. "
Ivan Jurkovič
ŽUPAN SPREJEL DR. ALEŠA GAČNIKA
"ODPIRfiM NOVO POLJE V RAZISKOVANJU MASK"
S~\pedO, 10. januarja, je župan 'S /Miroslav Luci s sodelavci v svojem f/uradu sprejel dr. Aleša Gačnika in mu čestital za pridobljen naziv doktorja etnoloških znanosti.
20.	decembra 2000 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo pred predsednikom komisije prof. dr. Božidarjem Jezernikom, prof. dr. Janezom Bogatajem in prof. dr.
Angelosom Bašem uspešno zagovarjal in ubranil doktorsko disertacijo z naslovom ČLOVEK Z MASKO KOT PREDMET ETNOLOŠKE MUZEOLOGIJE, izdelano pod mentorstvom prof. dr Janeza Bogataja. Sprejema se je udeležil tudi dr. Štefan Čelan, direktor ZRS Bistre, kjer je dr. A. Gačnik zaposlen, ki je povedal, da je njegov sodelavec s tem raziskovalnim delom odprl novo zgodbo v humanistiki. Kajti dojel je, da je dediščino potrebno umeščati v razvoj mesta. Če s svojo dejavnostjo, kakršnokoli, ne prispevaš k razvoju, te preprosto ni zraven.
"Počaščen sem, da smo skupaj. Nisem pričakoval tega sprejema. Mislim, da si še nisem zaslužil te časti. Čutim se Ptujčana, ne več Mariborčana, od koder izviram. Mesto Ptuj imam rad in mislim, da je privilegij živeti tukaj. Zahvalil bi se tudi g. Čelanu, ki mi je omogočil, da sem se temu študiju lahko posvetil in mentorju g. Bogataju. Doktorsko delo sem čutil kot ustvarjalni dvoboj s samim seboj, je pa to predvsem družinski projekt, kajti brez dogovora v družini tega ne bi bilo mogoče uresničiti. Odpiram novo polje v raziskovanju mask ..." je povedal dr. A. Gačnik.
Milena Turk
V decembrski številki se je na Ì 0. strani pri članku Trubar in naši predsodki zgodil neljub pripetljaj. Nad naslovom namreč piše KRATKE MISLI OB 150-LETNICI PRVIH DVEH SLOVENSKIH KNJIG, kar je groba napaka. Pisati bi seveda moralo ...OB 450-LETNICI...
Prosimo za razumevanje in se opravičujemo.
Uredništvo
NEPREKINJENO ZDRAVSTVENO VARSTVO ODRASUH V JANUARJU:
-	od ponedeljka do petka od 14. do 20. ure,
-	v soboto od 7. do 13. ure, od 13. do 15. ure hišni obiski_
ZDRAVSTVENI DOM PTUj, POTRČEVA 19./A, PTUj
AMBULANTA ŠT. 1
Ratimir Antolovič, dr. med.......................15.1.
Brigita Baklan, dr. med..........................16.1.
Zorica Berič, dr. med. spec......................17.1.
]ana Golub, dr. med. .............................18.1.
Ivan Ivetič, dr. med. ...........................19.1.
Branko Jerkovič, dr. med.........................22.1.
Abbas lokhadar, dr. med. .........................23.1.
Liljana Jovanovič, dr. med. .....................24.1.
Izudin Kanlič, dr. med...........................25.1.
Sonja Lisul-Prosenica, dr med. spec..............26.1.
Anemaria Malešič, dr. med........................29.1.
Andreja Margan-Čačič, dr. med....................30.1.
Marija Milošič, dr. med...........................37.7.
■i	VETERINARSKA BOLNICA, d.0.0. Ormoška c. 28, 2250 Ptuj
I I	DELOVNI ČAS AMBULANTE ZA
L_J^;	MALE ŽIVALI
	Tel. 02/749-36-56, GSM: 041/630-743
ponedeljek . .		8.-11. ure in od 16.-19. ure
torek		
sreda		
četrtek		
petek 		
sobota			8.-11. ure
nedelja in prazniki	8. - 9. ure	
AMBULANTA ZA VELIKE ŽIVALI: tel. 02/749-36-50	
NEPREKINJENO ZDRAVSTVENO VARSTVO PREDŠOLSKIH OTROK, ŠOLARJEV IN MLADINE
POPOLDANSKA AMBULANTA ZA NENADNO OBOLELE
Predšolski otroci:
Zoisova pot 15 f=Potrčeva 49)
Ponedeljek:	14.00- 19.30,	Sreda: 14.00-19.30
Petek (19.1., 2.2. in 16.2.2001): 14.00 - 19.30 Sobota (20.1., 3.2. in 17.2.2001): 7.30 - 12.30 Rogozniška cesta 32
Torek: 14.00 - 19.30,	Četrtek: 14.00 - 19.30
Petek (12.1., 26.1., 9.2. in 23.2.2001): 14.00 - 19.30 Sobota (13.1., 27.1., 10.2. in 24.2.2001): 7.30- 12.30
Šolarji in mladina:
Čučkova ulica 2
Ponedeljek: 14.00 - 19.30,	Sreda: 14.00 - 19.30
Petek (19.1., 2.2. in 16.2.2001): 14.00 - 19.30 Sobota (20.1., 3.2. in 17.2.2001): 7.30 - 12.30 Rogozniška cesta 32
Torek: 14.00 - 19.30,	Četrtek: 14.00 - 19.30
Petek (12.1., 26.1., 9.2. in 23.2.2001): 14.00 - 19.30 Sobota (13.1., 27.1.2.., 10 in 24.2.2001): 7.30 - 12.30
DEŽURNE ZOBOZDRAVSTVENE AMBULANTE
_____________________OB SOBOTAH__________________________
V JANUARJU IN FEBRUARJU 2001
Alenka Krabonja, dr stom., ambulanta v ZD Ptuj .....73.7.
Bartolič Martinez Željka, dr. stom., ambulanta v Cirkulanah .. 20.1.
Franc Cizerl, dr. stom., ambulanta Pot v toplice, Ptuj.27.7.
Jože Janžekovič, dr. stom, ambulanta Juršinci........ 3.2.
Liljana Kekec, dr stom., ambulanta na Tratah, Ptuj..7 0.2.
Irena Škornik Kostanjevec, dr. stom., ambulanta ZD Ptuj .... 7 7.2. Gregor Kravos, dr. stom., ambulanta na Tratah, Ptuj.24.2.
Trstenjakova 9, PTUJ tel.: (02) 771-600-1
je odprta:
• od ponedeljka do petka
v soboto
od 7.00 do 20.00
od 7.00 do 14.00
DEŽURSTVO:
JANUAR: od 8. do konca meseca
FEBRUAR: od 1. do 4. in od 12. do konca meseca
Dežurstva ob delavnikih potekajo od 20. do 7. ure zjutraj, ob sobotah od 14. do 7. ure, v nedeljo in času praznikov pa je dežurstvo neprekinjeno ves dan od 7. ure zjutraj do 7. ure naslednjega dne.
Lekarna TOP-lek,
Potrčeva 23, PTUJ tel.: (02) 7878-490 (1) faks: (02) 7878-492
je odprta:
•	od ponedeljka do petka
•	v soboto
od 8.00 do 17.00 od 8.00 do 12.00
torek (6. feb.): 20.-7. ure, četrtek (8. feb. - praznik): 24 ur, sobota (10. feb.): 14.-7. ure,
DEŽURSTVO FEBRUAR:
pon.	(5.	feb.):	20.-7.	ure,
sreda	(7.	feb.):	20.-7.	ure,
petek	(9.	feb.):	20.-7.	ure,
nedelja	(11.	feb.):	24 ur
Dežurstvo končamo 12. februarja ob 7. uri.
(a prehodu v leto 2001 smo se odločili, da namesto za voščilnice sredstva namenimo SONČKU - DRUŠTVU ZA CEREBRALNO PARALIZO. Hvala za razumevanje.
Potrčeva 23, PTUJ
LEKARNA
ZA MLADE
KOMUNfi V NAŠEM KRfiJÜ -PRIVILEGI], VREDEN ZRVIDfiNJfi!
odgovarjam tistim, ki me sprašujejo kaj pomeni sobivati kraju s fanti iz Skupnosti Srečanje. Gre za privilegij, privilegij življenja!
Ker mi je bilo zastavljeno vprašanje o času priprave na odprtje skupnosti na Razborju pod Lisco in šele potem, kaj pomeni skupnost za kraj, zapisujem po vrsti - torej najprej:
ČAS PRED ODPRTJEM SKUPNOSTI
1.	Odstraniti strah
Ljudje se bojimo tistega, česar ne poznamo. V nas se prebujajo bojazni, ki se oblikujejo v nerealne predstave strahov. Najmanjši namig, ki potrjuje strah, zbudi obrambne mehanizme in zavračanje. Tako je tudi, če ni domačinom pravočasno in primerno predstavljeno, kaj je šola življenja in kdo so, ki se v njej utrjujejo za življenje. Najboljši je osebni stik s kakšnim od fantov, ki že biva v skupnosti. Tako je bilo na Razborju pod Lisco. V okviru Razborskih večerov smo odprli temo zasvojenosti. Gostili smo tudi fanta, ki se je po šestnajstih letih odvisnosti odpravljal v komuno. Na koncu svojega pričevanja nas je prosil: "Pomagajte nam. Imejte nas radi!" Takrat, ob konkretnem človeku, se je v srcih nekaj zgodilo.
2.	Pobuda
Nekdo mora zamisel o komuni - šoli življenja sprožiti. Kdo? Mnogo vas je, ki razbirate znamenja časa in vam Božji Duh postavlja izzive za življenje. Potrebno je spregovoriti, vendar modro, preudarno: kdo so, ki bi bivali v skupnosti; način bivanja; kaj pomeni to za krajane ... Ljudem se zastavljajo vprašanja, na katera je potrebno odgovarjati takoj, tudi na tista, ki se zastavljajo "za hrbtom". Za to je potreben človek, ki biva s krajani, ki jih ima rad in jim želi resnično dobro. Imeti skupnost v kraju je namreč resnično dobro ne le za fante in dekleta v skupnosti, pač pa v enaki meri tudi za krajane. Skupaj se bomo učili živeti!
3.	In kaj storiti s tistimi, ki bi storili vse, da bi preprečili prihod skupnosti?
Mislim, kar prepričan sem, da so v
vsakem kraju takšni ljudje. (Pomislite na Cirkulane in prizadevanja za odprtje skupnosti pred leti.) Nekateri počno to iz prepričanja, da delajo dobro; nekateri se ne bodo nikoli nehali bati in če jih življenje izzove, zaženejo paniko, ker "vidijo" uresničene fantazme svojih strahov; nekateri pa dobro zavestno preprečujejo. Kaj storiti? Oditi k njim in spregovoriti, razčiščevati. Posebno slednjim, tistim, ki so jim stvari jasne, a je njihov namen nagajanje, je potrebno povedati z očmi, uprtimi v njihovo
dušo, da lahko sicer hujakajo, rovarijo ... a bodo morali na koncu sami živeti s posledicami svojega ravnanja, in živeli bodo težko. Pljunek, ki ga namenjajo dobremu, se bo kot bumerang povrnil v njih same in jih moril, dokler ne bodo dobro, ki ga preprečujejo, nadomestili še z večjim dobrim. Sedaj je tudi za njih čas, da prelomijo spone zla in delajo po svoji duši, delajo dobro. Škoda, da bi se zamorili. Odločitev je seveda njihova. Tukaj bi lahko zapisal marsikaj konkretnega ...
4.	In še nekaj, kar je pomembno: Ljubezen je potrebno krepiti.
Meditacija, soočenje z globino svojega življenja, očiščevanje ... Brez tega ne gre. Tu, v Večni Ljubezni, ki se dotika naših globin in vznemirja, je začetek vsega!!!
IN DANES ...
... je življenje; in to življenje iz skupnosti nagovarja sovaščane, nas, ki se ob prizadevanjih fantov čutimo izzvani, da tudi sami razmišljamo o svojem življenju in se skupaj na poti učimo ...
Vse podrobnosti sobivanja bi težko naštel. Treba je videti, še bolje -doživljati. Če vas zanimajo podrobnosti, obiščite ta kraj novega upanja.
Želel pa bi, danes, po tednih sobivanja s fanti iz skupnosti Srečanje, zapisati, zaradi koga sem še posebno vesel, da je skupnost v kraju.
Zaradi mladih! Mladi morajo namreč videti, da uživanje droge (tudi "samo" trave) pušča posledice, da droga ugrabi, uniči osebnost, da ti nisi več ti. Sedanje seznanjanje z nevarnostmi droge je mnogokrat bolj propaganda za drogo, kot pa odvračanje od nje. (Citiram mladinca iz Razborja: "V šoli so nam povedali, kakšne vrste imamo, povedali so celo, kako se uporablja in potem nekaj o škodljivosti. Tisto o škodljivosti niti nismo poslušali, ker je imel opis, ki vodi v zadetek, močnejši učinek. ") Šele soočenje z nekom, ki mu je droga ugrabila njegovo osebnost, ki je bil na tleh in se sedaj vrača v življenje, je tisti močni
nagovor, ki se lahko učinkovito dotakne in da misliti. To mi zatrjujejo mladi Razborčani, ki zrejo, zaznavajo utrip fantov v skupnosti Srečanje. Imeti takšno skupnost v kraju je privilegij in dobijo ga lahko le tisti, ki so pripravljeni odpreti srce. Žal je tako, da imajo mladi na ulicah in v šolah in gostiščih in ... samo en vzorec: kako drogo uživati. Nimajo pa vzorca, kako se iz zasvojenosti vračati nazaj v življenje. Mnogi celo ne verjamejo, da je to mogoče. Komuna je kraj upanja in deluje za drogo odvračajoče! je kot antibiotik! Statistike potrjujejo, da je v oklici šol življenja droga manj prisotna. Tudi zato so v neki četrti Rima ljudje protestirali, ko je želel don Pierino skupnost ukiniti. Ob njej so se počutili varne (Otroci se igrajo na igrišču ob razborski šoli prav tako kot prej.) In ne dolgo tega je rekel dober poznavalec te problematike, da bi si želel postaviti hišo v bližino komune, ker želi svojim otrokom dobro. In mi? Molčimo, ko prodajajo dilerji drogo pred našim nosom, in zganjamo hrup, ko bi se želel nekdo, ki nima z drogo nobenega opravka več, med nami vrniti k življenju. Ne čudim se tistemu zapisu Ivana Cankarja, v katerem govori, kako se je Kristus razjokal nad Slovenci.
Ne zamerite, če zapišem: Če bi pred leti odprli šolo življenja - komuno v Cirkulanah, bi imeli tam in v širši okolici manjši problem z zasvojenostjo, kot ga imate. In problem v Ptuju in okolici je resnično velik!!! Razborčani, ki jim gre moje globoko spoštovanje, so k ljubezni premagali strah, odprli vrata skupnosti in dobili neizmerno več, kot so dali.
Gre za privilegij, ki nam ga lahko upravičeno zavidate - lahko pa tudi nekaj storite, da ga boste v svojem kraju, okolici deležni tudi sami!!!
Ne vem, kdo bo bral te vrstice, toda v sebi čutim nagib, da za konec zapišem: V ljubezni je potrebno premagati strah in storiti to, k čemur nas v stiski našega časa nagiba Božji Duh, Duh Ljubezni - storiti je treba danes, tukaj!!! In to moraš storiti ti in nihče drug! Si upaš? Mislim na tebe, ki si pravkar prebral te vrstice!
p. Karel Gržan
SREČANJA
PRVI POHOD PO POTRČEVI IN MURKOVI POTI
i a udeležencev tretje življenjske univerze Zreli vedež je spoz-fala, da je gibanje na svežem zraku v katerem koli letnem času ''in ob vsakem vremenu najboljša oblika za preprečevanje stresov.
V	dogovoru s Planinskim društvom Ptuj in Mestno občino Ptuj je zato za Ptujčane organizirala spominski pohod po šolskih poteh pisatelja Ivana Potrča in znanstvenika Matija Murka.
V	prekrasnem zimskem jutru smo se
zbrali pred knjižnico Ivana Potrča, kjer je 130 udeležencev pohoda pozdravil podžupan Ervin Hojker in jim zaželel prijetno počutje na poti. Otvoritve poti so se udeležili tudi številni sorodniki pisatelja Ivana Potrča, ki so gostoljubno sprejeli vse pohodnike na Potrčevi domačiji na Štukih. Tam je bil sklenjen tudi dogovor, da si pisatelj Potrč zasluži spominsko ploščo, saj je bil častni občan mesta Ptuja in častni član Zgodovinskega društva Ptuj. V ta namen so zbrali nekaj sredstev, da bi dokazali, da si Ptujčani želijo obeležiti rojstno hišo s primerno spominsko ploščo.
Pohodniki na Potrčevi domačiji, 2. januarja 200 7
Naj zapišem, da so se pohoda udeležili pohodniki iz številnih društev iz Slovenije in Hrvatske. Tudi njihova udeležba priča, da so se organizatorji pravilno odločili, ko so predlagali datum pohoda 2. januar (pisatelj Potrč je bil rojen 1.1.1915), saj je marsikdo lahko pregnal tudi novoletnega mačka in prišel v službo poln novih moči. Starostna struktura pohodnikov je zelo zanimiva. Najmlajša pohodnica Staša Simonič šteje devet let, najstarejši pohodnik pa je bil gospod Niko Vukotič. Vso pot je prehodil peš, za kar se mu organizatorji zahvaljujemo. Povprečna starost pohodnikov je bila 54 let.
Pohodniki so ugotavljali, da v svojih vrstah pogrešajo osnovnošolce in
srednješolce, saj so prav ti otroci najbolj potrebni primerne rekreacije, ki jo lahko nudi tudi takšen pohod pred domačin pragom. V bodoče bi veljalo razmisliti, kako pridobiti prav to populacijo otrok, ki na Ptuju tava po parkih in gostilnah, saj si sama ne najde poti med rekreativne oblike življenja.
Morda je bil ta pohod izziv tudi za to obliko dela z mladimi. Organizatorji pohoda smo s to akcijo želeli ponuditi Ptujčanom in drugim obiskovalcem našega lepega zgodovinskega mesta neko novo obliko spoznavanja ljudi in naših krajev. Želeli smo, da spoznajo kraje, ki jih v svojih delih s tako ljubeznijo opisuje pisatelj. Morda je
-~>t '—:---n marsikdo na
r--“'-- —.	•'$ •	. poti slišal
pojočo ljudsko govorico, na katero je bil Potrč tako ponosen, da je svoje narečne besede zapisal in jih pojasnil s posebnim slovarčkom narečnih besed, da bi
jih lahko razumeli tudi bralci iz drugih krajev Slovenije.
Na pohodu smo se veliko pogovarjali tudi o tem, kako veliko možnosti imamo, ki bi jih morali bolje izkoristiti za rekreacijo naših ljudi. S prikazovanjem posebnosti in kulturnih vrednot mesta pa animiramo tudi tako, da seznanimo z zanimivostmi svojega kraja najprej domačine, ki potem sami širijo svoje obogateno znanje in znajo pritegniti ljudi od drugod. Tako bi lahko postal turistični utrip našega mesta obogaten s številnimi novimi pristopi, o katerih bo treba razmišljati in večkrat stakniti glave. Naše bogato zgodovinsko mesto si to prav gotovo zasluži.
Viktorija Dabič
SLOVENSKO BOSANSKI PROJEKT “BOPRO"
Ä0RiS@

Je bil dva dni v decembru 2000 stičišče dveh kultur, sta si kljub nekajletnemu premoru stikov še vedno dovolj blizu. Slovenska filantropija, ki ima sicer sedež v Ljubljani, je ob sodelovanju ptujske Zveze društev upokojencev organizirala izobraževanje prostovoljcev za delo v skupnem slovensko-bosanskem projektu "BOPRO", ki ga financira Evropska komisija - Evropska iniciativa za demokracijo in človekove pravice.
Projekt ima vsebinski naslov "Starejši za zaščito svojih pravic, za večjo kvaliteto življenja" in pomeni organizacijo starejših kot prostovoljcev, da pomagajo svojim vrstnikom in sebi v Sloveniji in v Bosni. Projekt bo potekal dve leti, začel pa se je 1. decembra 2000. Nosilec projekta je Slovenska filantropija skupaj z Društvom za psihosocijalnu pomoč i razvijanje dobrovoljnog rada "Osmjeh" iz Cračanice v Bosni. Sodelujejo še: Zveza društev upokojencev Slovenije, Zveza društev upokojencev Ptuj, Društvo upokojencev Kog in Društvo upokojencev Gračanica.
Gre za prenos slovenskih izkušenj pri organiziranju prostovoljcev med upokojenci, da se družijo v skupinah za samopomoč in nudijo družabništvo ter pomoč drugim vrstnikom, ki to potrebujejo. Gre zlasti za izkušnje in spoznanja v sedaj že dveletnem izvajanju projekta "Združeni za višjo kvaliteto življenja starih" v Mestni občini Ptuj, katerega nosilec je bila prav tako Slovenska filantropija, vendar ob strokovnem in prostovoljnem delu ptujskih strokovnjakov in upokojencev.
Projekt "BOPRO" ima namen posredovati naše izkušnje pri organiziranju starejših kot prostovoljcev upokojencem in strokovnim delavcem v Cračanici, kjer so življenjske razmere še vedno neugodne
zlasti za bolj občutljive skupine prebivalstva, kar so prav gotovo tudi starejši. Po drugi strani pa bomo tako v Sloveniji organizirali še več upokojencev, da bodo aktivno preživljali svoj čas in vzpodbujali tudi druge. Vzporedno bo delovalo 40 skupin v Gračanici in Sloveniji; v Ljubljani 20, v Ptuju in Ormožu 20. Skupine s 5 do 10 člani v Sloveniji in v Bosni bodo delovale po principu skupin za samopomoč in se sestajale enkrat tedensko. Skupine bodo vodili voditelji-prostovoljci iz vrst upokojencev oziroma starih. Z voditelji se bodo mesečno sestajali mentorji. V projektu je predvideno izobraževanje prostovoljcev za voditelje skupin in mentorje, in sicer izmenoma v Bosni in Sloveniji.
Prvo tako izobraževanje je bilo organizirano decembra na Ptuju. Tako je 40 udeležencev prostovoljcev iz Bosne, Ljubljane, Domžal, Koga, Ivanjkovcev in Ptuja pridobilo nekaj teoretičnih znanj iz vodenja in dinamike skupin ter praktične izkušnje pod vodstvom ptujskih strokovnjakinj. Bili so predstavljeni tudi nekateri primeri dobre prakse, med njimi že prej omenjeni ptujski projekt.
Ob koncu dveh dinamičnih dni v hotelu Mitra, kjer se je vse dogajalo, smo organizirali enourni vodeni ogled mesta Ptuj in vinske kleti Slovenske gorice Haloze.
Anka Ostrman
JÜDO KLUB DRflVfl PTUJ OB 40-LETNICI
klub Drava Ptuj je v preteklih dneh praznoval obletnico. Ustanovitelj judo kluba na Ptuju je rimon Kager, ki je v letu 1960 začel s prvim tečajem jugg^sfčljegovemu vabilu se je odzvalo 56 tečajnikov, od tega 6 žensk. Od tega leta naprej je judo klub na Ptuju deloval z vzponi in padci neprekinjeno do danes.
judo ima med športnimi panogami, ki jih gojimo na Ptuju, posebno vlogo. O tem nam priča bogata zgodovina v uspešno in neprekinjeno prehojenih 40 letih, judo se je osvobodil razširjenega mnenja, da je
mistična veščina, zasnovana na fantastičnih trikih. Postal je sodobni znanstveni borilni šport. K temu je pripomogla tudi uvrstitev v program olimpijskih iger od olimpiade v Tokiu. Njegovo popularnost je treba iskati v velikih možnostih te borilne veščine. Ni zaman najbolj razširjena borilna veščina na svetu. Svetovna judo federacija šteje danes 181 držav članic, kar jo uvršča v sam vrh tudi v primerjavi z ostalimi športnimi panogami v svetu. Prednosti znanja in treninga judo veščin so pridobivanje samozavesti, zanesljivosti, umirjenosti, odločnosti in samokontrole. To pa so tudi najizrazitejše lastnosti človekovega značaja.
V dolgoletnem delovanju je klub prejel mnoga priznanja na športnem področju. Ponaša se tudi z občinsko zlato Bloudkovo značko in z najvišjim državnim priznanjem, tj. Bloudkovo plaketo za delo in športne dosežke. V letošnjem letu so prejeli priznanje s strani Olimpijskega komiteja Slovenije.
Neurejeni in neprimerni vadbeni
pogoji so tisti, ki so ptujski judo klub vsa ta leta ovirali, da na področju množičnosti in vrhunskega športa ni dosegel še več. Med slovenskimi judo klubi je imela Drava daleč najslabše razmere za delo. Kljub temu so
držali stik s vrhom in se odlično uvrščali tudi v mednarodnem programu tekmovanj, kar priča o sposobnostih ljudi, ki delujejo v tem klubu. Z realizacijo projekta judo center Drava Ptuj v okviru nadzidave in dozidave
športne dvorane Mladika se je temu športu na Ptuju odprla nova perspektiva. Klub je vadbeni prostor dogradil ter opremil z lastnimi sredstvi, pri čemer so pomagali člani kluba
in sponzorji.
]K Drava Ptuj se je v zadnjih desetih letih prebil med centre slovenskega juda. Udeležba in dobre uvrstitve posameznikov na tekmah za svetovni pokal, evropskih in svetovnih prvenstvih ter olimpijskih igrah so klub postavili v sam vrh slovenskega juda. K temu so pripomogli tudi dosežki tekmovalcev v mlajših starostnih kategorijah in odlični dosežki članske ekipe v pokalnem in ligaškem prvenstvu, Inter ligi in ligi Alpe jadran. Članska ekipa je kot prva ptujska ekipa nastopila tudi v pokalu evropskih prvakovi. 1998. Klub je prvi v Sloveniji začel z vključevanjem juda v program šolskih športnih društev in organizacijo osnovnošolskih ter srednješolskih prvenstev Slovenije. Visoki jubilej, ki ga praznujejo, razgrinja izredno pestro, bogato in pomembno vsebino. Že dejstvo, da neka športna panoga uspešno razvija in nenehno stopnjuje kakovost ter množično vključuje mlade generacije polnih 40 let, je nekaj izjemnega.
Ob tem visokem jubileju so jim
podelili številna priznanja:
Župan MO Ptuj Miroslav Luci jim je podelil Plaketo mesta Ptuja, priznanje pa judo zveza Slovenije in Športna zveza Ptuj.
Milan Krajnc Pavlica
Sedanji in nekateri bivši člani Judo kluba Drava Ptuj Fotografija: Simona Krajnc Pavlica
Dobitniki priznanj za zasluženo delo v jK Drava Ptuj Foto Kosi
SPREJEM
NAJBOLJŠIM
ŠPORTNIKOV
X^Yjgpn Mestne občine Ptuj Miroslav
- /Luci je na kozarček dobrega ptuj-Cy\skega vina in na klepet povabil najboljše ptujske športnice in športnike, ki so v preteklem letu z dobrim delom in rezultati uspešno predstavljali Ptuj.
Poudaril je željo mestne občine, da bi imela čim več uspešnih športnikov in športnic, katerih ime bi posvetu spremljal Ptuj, saj je to velika priložnost za promocijo mesta. Zaveda pa se, da je vedno premalo denarja, da bi ga lahko vsem dali dovolj. Na Ptuju je namreč registriranih okrog osemdeset športnih društev in klubov, za katere je v ptujskem proračunu premalo denarja, čeprav bi ga lahko mestna občina dodelila malo več. Sedaj namenja 2,8 odstotka proračuna športu, medtem ko je slovensko povprečje med 3 in 5 odstotki, kakor tudi predlaga slovenska vlada. Veliko predlogov je, kako namenjeni denar pravično razdeliti med športnike. Vendar župan meni, da bi morali denar razdeliti bolj racionalno, kar pomeni, da bi več denarja dobili tisti bolj perspektivni in zaslužni. A za takšno potezo se morajo športniki dogovoriti med seboj. PredstavnikaŠportne zveze Ptuj in Športnega zavoda Ptuj sta se z županovo mislijo strinjala.
Mestni občini in županu se je zahvalil predsednik Športne zveze Ptuj Vladimir Sitar, ki je pozitivno ocenil sodelovanje občine in športnikov. Velike zasluge gredo tudi podžupanu MO Ptuj Ervinu Hojkerju, ki je med drugim zadolžen za področje športa.
Zelo zanimivo, predvsem pa poučno je bilo poslušati predsednika Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj Reneja Glavnika, ki je poudaril, da bi bilo veliko bolj smiselno in učinkovito denar usmerjati v šport, kot pa v zdravljenje zasvojenosti, kadar mladi zaidejo na stran pota in se srečujejo z drogo in nasiljem. Športna aktivnost jih namreč lahko odvrne od tega in jih usmeri na uspešno in zdravo pot.
Vsi so nekako zadovoljni zaključili srečanje, saj se slabe stvari skrijejo za dobrimi rezultati. Vendar če hočemo, da rezultati dobijo veljavo in pomen ter tudi finančno težo, je o njih potrebno veliko govoriti in pisati.
Žal pa je na Ptuju premalo novinarjev, ki bi lahko obveščali o vseh športnih dogajanjih. Resnici na ljubo ni niti enega profesionalnega novinarja, ki bi bil zadolžen samo za šport. Čeprav se v zadnjem času veliko spreminja in ureja na področju informiranja o športu, žal ni osebe, ki bi vse to povezovala. Velika zasluga za razvoj in popularnost ptujskega športa gre odgovornemu uredniku Radia Ptuj Ludviku Kotarju. Predvsem pa ostaja na samih klubih in društvih, da redno obveščajo medijske hiše o svojih rezultatih in ciljih. Samo tako boste postali najboljši.
Milan Krajnc Pavlica
DEJAN ZAVEC - NAJBOLJŠI SLOVENSKI BOKSAR
POLN ENERGIJE IN ŽELJfIN DOKffZOVfiNJfi
oks, atraktivno borilno veščino, in največje mojstre trdih oesti večina dobro pozna. Mnogi smo navdušeni nad raznovrstnostjo in privlačnostjo potez, ki jih boks ponuja, in smo ga kot športno disciplino sprejeli v običajen del našega vsakdanjika. Za druge je boks zgolj surovo pretepanje, nevredno civiliziranega človeka. Boks pa je vendarle šport, ki svoje čare razkrije ljubiteljem, je šport z bogato tradicijo, v svetu precej daljšo kot v Sloveniji.
Ptujčan Dejan Zavec, 24-letni boksar, nazadnje član ŽBK Lada Jagodič iz Maribora, sodi v sam vrh slovenskih mož trdih pesti. Doslej je imel 150 dvobojev, v katerih se je izkazal z znanjem, srčnostjo in knockouti, pa tudi z uglajenim obnašanjem izven ringa. Z ofenzivnim slogom, pri katerem ne pozablja na obrambo, se je šestkrat okitil z naslovom državnega prvaka v velterski kategoriji. Na treh svetovnih in dveh evropskih prvenstvih je kot edini reprezentant reševal čast slovenskega boksa.
Boksarske abecede vas je v Boksarskem klubu Breg naučil Ivan Pučko, nazadnje pa ste nastopili za Mariborčane. Zakaj ste pravzaprav menjali klubske barve?
"Za ta plemeniti šport sem se ogrel leta 1992 ob obisku boksarske šole BK Breg na Ptuju, pozneje BK Tehcenter in na prigovarjanje someščana, odličnega boksarja Boštjana Kerina. Osnovne poteze svojega sloga sem zarisal s trenerjem mladih ptujskih boksarjev Ivanom Pučkom. Izboljšal mi je tehniko boksanja, mi pravilno načrtoval formo in pripravil izvrstno taktiko. Še pomembneje je, da sem z njim dozorel kot tekmovalec in zdaj živim le za boks. Pred tremi leti sem se odločil nadaljevati kariero pri ŽBK Lada Jagodič v Mariboru, kjer sem imel večje možnosti za napredovanje in tudi nastope na mednarodnih tekmovanjih. Treniral sem pod vodstvom trenerja Stanislava Milutinoviča. "
Kaj je tisto, kar vas tako žene v boks in kar vam daje moč, da ne glede na vsa odrekanja vztrajate?
"Zmaga, gotovo zmaga. To je sestavni del športa. Nenadoma se ti zgodi, da doživljaš tisto, o čemer si sanjal vse življenje. In tega ne želiš, ne moreš izpustiti iz rok. "
Svetovno prvenstvo. Tekmovanje nad tekmovanji!
"Svetovno prvenstvo, pa naj bo kakršno koli, naredi na človeka vtis, če pa gre še za prvenstvo v boksu, ko med sopenjem in stoki pod reflektorji na ringu stečejo litri znoja, ko padajo težki udarci in včasih tudi borci, ko se med brizgajoči znoj pomeša kri, ko se merijo hitrost, moč in znanje in poskuša huronska množica uganiti, kaj bo prevladalo, je stvar še toliko bolj dramatična. "
Za vas je bil nastop v Houstonu, pristaniškem mestu ameriške zvezne države Texas že tretje amatersko svetovno prvenstvo. Na prvem leta 1995 v Berlinu in drugem leta 7 997 v Budimpešti ste morali tekmecema čestitati že po uvodnem boju. V Houstonu leta J 999 pa ste bili odločeni, da storite korak naprej in se prebijete najmanj med najboljšo osmerico v kategoriji do 67 kg. "Od tekmovanja sem se poslovit že v prvem kolu. Presenetljivo mi je račune o visoki uvrstitvi prekrižal Kestitis Sandahavičius. Bil sem prepričljivo boljši, a ko so razglasili zmagovalca, sem obstal, ko je sodnik dvignil roko Litvancu in ga proglasil za zmagovalca z 8: 3. Tako se je začet nepravičen "pohod", saj to ni bil osamljen primer. Kubanci so na koncu bojkotirali vse svoje finalne nastope, Francozom pa so popustili živci in so kar sami obračunali s sodniki. "
Neuspehi vam ravno niso pisani na kožo?
"Vprašal sem se, zakaj lahko brez vseh problemov zmagujem na prvenstvih posameznih držav, ne pa tudi na evropskih in svetovnih prvenstvih, čeprav je konkurenca tako rekoč identična. Razlika je bila očitna, na druge tekme sem vselej odpotoval brez vsakršnega
pompa in obremenitev, čez "lužo" pa s težo bremena velikih pričakovanj, ki jih nisem mogel izpolniti. "
Potem ko ste na svetovnem prvenstvu v ZDA, ki je veljalo tudi za kvalifikacije za olimpijske igre, ostali praznih rok, se vam je podobno zgodilo še na evropskih kvalifikacijah za nastop v Sydneyu. "V Atenah me je v prvem kolu dvoboja kategorije do 67 kg po točkah premagal Jugoslovan Gert Ajetovič, bivši mladinski svetovni podprvak in mladinski evropski prvak. V nemškem Halleju je marca 2000 potekal močan boksarski turnir, ki je bil hkrati tudi eden izmed kvalifikacijskih turnirjev za nastop na EP v Tampereju na Finskem in 01 v Sydneyu.
Norma za uvrstitev na EP in 01 je bila zelo visoka, saj so se na prvenstvo stare celine uvrstili le vsi polfinalisti, na 01 pa celo samo finalisti.
Izkušeni Enrico Thormann, ki ima za seboj že 198 dvobojev, od tega 168 zmag, ni dovolil presenečenja in čeprav sem dal vse od sebe, je bil štiri leta starejši nemški boksar vendarle boljši.
Potem ko sem teden dni kasneje v uvodnem kolu kvalifikacijskega turnirja v angleškem Liverpoolu za nastop na Ol v Sydneyu premagal Hrvata Saša Medjenoviča, sem v osmini finala poskrbel za veliko presenečenje. S prepričljivo zmago sem že v 2. rundi prisilil k predaji
j Škota Colina McNeala. V četrtfinalu sem se pomeril z Italijanom Leonardom Bundujem, ki je na lanskem SP v Hostunu osvojil bronasto kolajno v velterski kategoriji. Končni izid ne odraža dejanskega stanja v ringu, saj sem bil vsaj enakovreden tekmec Italijanu, če že ne boljši. "
\ Spodrsnilo vam je na zadnji stopnici kvalifikacij za evropsko
prvenstvo v finskem mestu Tampere?
"Na kvalifikacijskem turnirju v Benetkah sem v odločilnem boju za tretjo mesto po točkah izgubit s Poljakom Mariouszom Cendrowskim. Poljski boksar je bii v kvalifikacijah izjemno uspešen -najprej si je priboril nastop na 01, kasneje pa še na evropskem prvenstvu. Cendrowski je bil boljši in čeprav sem poskušal vse, mi ni uspelo ugnati sicer kakovostnega, a ne nepremagljivega tekmeca. "
Kaj bi lahko priporočili slovenskemu boksu, ki se v boju z velesilami lahko zanaša kvečjemu na izjemne posameznike?
"Tega ni mogoče strniti v nekaj stavkov. Slovenija ima bogato boksarsko tradicijo. Žal pa se radi slepimo prav z rezultati nadarjenih posameznikov in obenem pozabljamo, da je ključ do uspehov skupinsko delo, kolektivno sožitje v reprezentanci in njenem strokovnem vodstvu, ne pa individualizem na škodo skupnih ciljev. Boksarske velesile, ki te procese obvladajo, imajo za razliko od Slovenije tudi sodobne boksarske centre. Če si bomo pri nas še naprej zapirali oči pred resnico, da ni mogoče konkurirati svetu z že zdavnaj preseženimi metodami in brez sodobnih objektov, za zdrav optimizem zares ni mogoče najti veliko spodbudnih argumentov. "
(se nadaljuje)
Ivo Kornik
Potiš se lahko na veliko načinov, ampak vedno častno.
Dvorana Center, 20. Zlata rokavica Slovenije
GLEDALIŠČE - PRIREDITVE - RAZSTAVE - ZA OTROKE - RAZNO
GLEDALIŠČE PTUJ
Slovenski trg 13, 22S O Ptuj Nova telefonska št.: 02 749 32 50 Faks: (02) 785 900 E-mail: Gledališče.Ptuj@guest.arnes.si http://www2. arnes. si/~mbgptuj
priporočamo
Prireditve v Gledališču Ptuj v mesecu januarju PREDSTAVE ZA MLADINO
30 ob 9°' lUOinTs. ur, - TA PRESNETA LJUBEZEN 37. ob 9.30 in 11 ■ uri - TA PRESNETA LJUBEZEN
PREDSTAVE ZA ODRASLE
j8 ob 19.30 - SVOBODNO RAZMERJE - zakonska satira
GOSTOVANJA PO SLOVENIJI
j 5 in 16. gostovanje v Novem Mestu: TA PRESNETA LJUBEZEN
19.	gostovanje V Črni na Koroškem: TRIKO
24.	gostovanje v Velenju: TRIKO
25.	gostovanje v Litiji: TRIKO
27. gostovanje v Šentjurju: TRIKO
...Tak pevec se trudi, samoten živi, se v slavi, ko zgrudi ga smrt, prerodi.
(France Prešeren:
iz pesmi V spomin Valentina Vodnika)
Dragi Ptujčani!
Vabimo Vas na slovesnost ob slovenskem ! kulturnem prazniku, ki bo v četrtek,
8. februarja 2001, ob 19. uri v Narodnem domu na Ptuju.
Mestna občina Ptuj, Zveza kulturnih društev Ptuj in SLKD, Območna izpostava Ptuj, bomo ob tej priložnosti podelili najvišja priznanja za delo na kulturnem področju.
V kulturnem programu bodo sodelovali člani Komornega moškega zbora Ptuj, Plesne družine Gea DPD Svoboda Ptuj in trio flavt.
Prijazno vabljeni!
Miroslav Luci, dr. med., župan Mestne občine Ptuj
Franc Lačen, predsednik ZKD Ptuj
Lidija Majnik, predsednica Sveta 01 SLKD Ptui

ŠPORTNI ZAVOD
2250 PTUJ Čučkova 7 Te,.: 02/787 76 30 Faks: 02/787 76 31
ZASEDENOST ŠPORTNE DVORANE MLADIKA
- za tekme, tekmovanja in prireditve
Sobota, 20.1.
9.00-10.00 Košarka, kadeti - tekma, K K Ptuj
12.30-18.00	Mali nogomet, turnir NZS, cicibani U-10
19.00	Košarka, člani - tekma, KK Ptuj
Sobota, 27.1.
8.00-14.00 Športne igre - Telekom
ZASEDENOST ŠPORTNE DVORANE CENTER
- za tekme, tekmovanja in prireditve
Sobota, 20.1.
8.30- 17.00	Mali nogomet, liga MNZ
17.3 0-21.00 Odbojka, ŽOK Elektrologistika
Nedelja, 21.1.
8.30- 13.00	Mali nogomet, liga MNZ
Sobota, 27.1.
8.30- 16.00	Gimnastika, državno prvenstvo, G ID Ptuj
17.00	Rokomet, ŽRK Ptuj, članice, tekma
Nedelja, 28.1.
8.30- 13.00	Odbojka, turnir - ŽOK Elektrologistika
Strokovni delavec Marjan Lenartič
Direktor
Stanko Glažar, univ.dipl.org.
RftZSTfiVIŠČE V MESTNI HIŠI
/^sjfiočrfstitev slovenskega kulturnega praznika bo v raz-i$tavišču Mestne hiše v petek, 2. februarja, ob 12. uri J otvoritev razstave fotografij na temo NAŠA POKRAJINA V POTRČEVIH DELIH, ki jo pripravlja ZRELI VEDEŽ - skupina za tretje življenjsko obdobje pri Animaciji.
Vljudno vabljeni!
IRWZ'PIS
RAZPIS ZA SODELOVANJE NA FOTOGRAFSKEM NATEČAJU
NASLOVNICA PTUJČANA 2001
FOTOGRAFSKI NATEČAJ BO POTEKAL ZA
FEBRUARSKO, APRILSKO, MAJSKO,	, SEPTEMBRSKO, OKTOBRSKO IN NOVEMBRSKO NASLOVNICO.
POGOJI:
M sodelujejo lahko vsi, ki se s fotografiranjem ukvarjajo ljubiteljsko a starostnih omejitev ni
a vsak avtor mesečno predloži eno ali največ tri (barvne ali črnobele) fotografije in pripadajoče filme (najmanjši format fotografije 18 cm X 13 cm) a tema je prosta
a upoštevali bomo le fotografije pokončnega formata
a ker je natečaj anonimen, naj bo vsaka fotografija označena z geslom
avtorja
a k fotografijam se priloži zaprta ovojnica, označena z GESLOM avtorja; v ovojnici naj bodo naslednji podatki: ime in priimek ter naslov sodelujoče(ga) ter poimenovanje oz. komentar k fotografiji(am) a vse prispele fotografije bo pregledala in ocenjevala komisija v sestavi:
*	odgovorna urednica Ptujčana Milena Turk
*	člani Uredništva Ptujčana (člani so navedeni v kolofonu Ptujčana)
*	Aleš Šprah (administrativni sodelavec Uredništva Ptujčana).
Natečaj se bo zaključil z razstavo fotografij, prispelih na fotografski natečaj, v razstavišču Mestne občine Ptuj in s podelitvijo nagrade AVTORJU NAjBOLjŠE FOTOGRAFIJE NATEČAJA, ki jo bodo izbrali bralci. Rok za oddajo fotografij(e) je do 22. dne v predhodnem mesecu. Fotografije pošljite ali osebno prinesite na naslov:
Uredništvo Ptujčana, Mestni trg 1, PTUJ, s pripisom za foto natečaj, tel. 02 772 73 11, 02 771 65 11.
Avtorji za predložene posnetke obdržijo avtorske pravice.
Udeleženci dovoljujejo organizatorju natečaja uporabo poslanih fotografij za razstavo ob koncu natečaja.
NAGRADE:
*	Mesečne nagrade za avtorje OBJAVLJENIFI FOTOGRAFIJ NA NASLOVNICI PTUJČANA: 5 filmov znamke FUJI 200 s 24 posnetki, razvijanje in izdelava slik v velikosti 10 cm x 15 cm
(v Foto studiu Langerholc na Ptuju, Prešernova 2).
*	Nagrada ob zaključku natečaja: fotoaparat MINOLTA v vrednosti
80.000	tolarjev.
SPONZOR NATEČAJA: FOTO LANGERHOLC PTCIJ.
^ ......
Nagrajenci lahko nagrade dvignejo v uredništvu, Mestni trg 1, Ptuj, I. nadstropje Mestne hiše.
Uredništvo Ptujčana
PRODAJA, SERVIS IN MONTAŽA
.BWtl© M D rJJ
*-• TENIS LOPARJEV IN KOLES
REZERVNI DELI IN DODATNA OPREMA ŠPORT SERVIS DAVORIN MUNDA s.p.
telefon: 02/ 77-85-871 Slovenski trg 1,2250 Ptuj	GSM: 041/ 925 852
Šolanje je BREZPLAČNO Razred lahko zaključite do julija 2001.
♦ TRGOVEC♦
PRIJAVE IN INFORMACIJE:
Metni trg 2, 2250 Ptuj ♦ Tel.: 02/ 749 21 50
W mnà é®m m
Zagotovite si oglasni prostor!
©UD
Ptujčana prejme na dom vsak mesec 8.750 gospodinjstev. Brezplačno!
Oglasi se objavljajo po naslednjem ceniku:
VELIKOST
BARVNI TISK
DVOBAR. TISK
1/16 STRANI (5 X 7 cm)
9.000 SIT
8.100 SIT
1/8 STRANI (10,5 X 7 cm)
18.000 SIT
16.200 SIT
1/4 STRANI (10,5 X 14 cm)
36.000 SIT
32.400 SIT
1/2 STRANI (21 X 15 cm)
72.000 SIT
64.800 SIT
CELA A4 STRAN
144.000 SIT
129.600 SIT
NA NASLOVNICI (20 x 5 cm)
90.000 SIT
V cene ni vštet DDV
OCLASE SPREJEMAMO TUDI NA DISKETI, ZIP-u, CD-ju, ali po ELEKTRONSKI POŠTI: irenamarcetic@email.si, ali repro@grafis.si
POPUSTI NA POLLETNO IN CELOLETNO OGLAŠEVANJE
Dežurne trgovine
ob praznikih v letu 2001
od 8. do 12.ure
samopostrežbe CM D, Panorama in Živila ter market Rogoznica 2. 1„ 16. 4., 2. 5., 31. 10. in 26. 12.
PC Breg
8. 2., 1.5. in 1. 11. market Rimska peč 15. 4., 25. 6. in 25. 12. samopostrežba Blagovnica 1. 1., 27. 4. in 15. 8. vsako soboto v letu 2001 Blagovnica Ptuj do 13. ure
samopostrežba Živila do 1 7. ure Hipermarket Ptuj do 1 7. ure vsako nedeljo v letu 2001
razen 15. 4. (Velikonočna nedelja)
samopostrežbe CMD, Panorama, Živila ter market Rogoznica od 8. do 12.ure
S Mercatornajboljši sosed
OSNOVNA SOLA ZA ODRASLE - 7., 8. razred
PREKVALIFIKACIJA V POKLIC
TEČAJI
♦ VILIČARISTI
♦ UPRAVLJALEC TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
I*ipp
RAČUNALNIK VAM HITRO IN KVALITENO NADGRADIMO V NAŠEM NOVEM SERVISU.
MOŽNOST PLAČILA NA 15 ČEKLOV
Ob Grajeni 1, PTUJ - CENTER, tel.:02 / 787-0-998 Internet: www.dozaptuj.com,wap.dozaptuj.com
RAČUNALNIKI IN OPREMA
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL SEAT
AKCIJA ZA
SEATOVE
SEAT LEON
220.000 SIT CENEJE
MODELE LETNIK 2000
AVTO JERENK
FRANC JERENKO s.p., Zagrebška cesta 53 2251 PTUJ tel.: 02 788-53-08 fax: 02 788-53-07