List 11.
Politični oddelek.
Premogokopi na Slovenskem.
Huda jama, Brezno, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje so premogokopi, ki so že 60 let odprti, Premogokop v Trbovljah je bil veliko let „tagtauB. Iz teh premogo-kopov je tekom let slovenska zemlja dala tujini veliko miljcnov vrednosti, lahko se govori o milijardi. V teh premogokopih je delal Slovenec le kot knap, vodilni uradniki so bili Nemci. Lastniki teh premogokopov so tujci, ali tuje akcijske družbe. Knap je bil vedno slabo plačan, nemški uradnik dobro; marsikateri teh si je pridobil  precejšnje   premoženje.   V   tem   kotu  slovenskega
v
Stajerja ležalo je in še leži velikansko naravno bogastvo.
Danes so odprti tudi premogokopi v Kočevju. Tudi ti so lastnina tuje družbe. Bog ve, koliko premoga in dobrega leži v mirniski dolini, v Št. Rupertu, Šl. Janžu
v
na Dolenjskem. V St. Janžu se je delalo v premogokopu, a nehalo se je, ker ni bilo železnice, dasi je premog tako dober, kakor oni v Breznem ali v Hudi jami. Slovenska zemlja je le na polovico taka, da se lahko o njej reče, da zamore dobrega kmeta rediti. Veliko je Krasa, veliko je hribovja, koje slednje dosti kmetov ne more prerediti. Le Štajerska, Koroška, Gorenjska imajo zemljo za dobre kmetije in nekaj dolenjskih tal je za to. Zemlja naša ima nekaj tal za intenzivno obdelovanje v nekaterih produktih, kakor v vinu ter žlahtnem sadju. Ali dobra tretjina ljudi bi lahko doma v industriji delala in tam dobro izhajala. Napravimo s tema dvema činiteljema račun o našem narodovem gospodarstvu.
Kaj bi Angleži, Švicarji, Francozi, Nemci iz rajha na taki zemlji v našem kapitalističnem gospodarstvu vstvarili? Pripomnimo, da krije naša in hrvatska zemlja dosti železnih in svinčenih rud, tudi imamo veliko živega srebra.   Veliko industrijelno gospodarstvo bi etabli-
rali ljudje druge izgoje na tej slovenski zemlji, ves slovanski jug bi potegnili v svoj delokrog in tukaj bi bil nastal bogat meščan, tukaj bi kmet svoje pridelke lahko in drago poprodal, tukaj bi fabrični delavec s časom, kakor drugod prišel do dobrih mezd, tukaj bi se nauki širili, tukaj bi realistični predmeti latinščino in grščino vrgli s prestola, naš, za tehnične opravke kar ustvarjeni človek bi danes bil najboljši tehnik industrije, vse ljudstvo bi imelo zraven izbornih ljudskih tehnične nadaljevalne ljudske šole, kakor Angleška, ves slovanski jug bi bil deležen tega razvoja in ta slovanski jug bi bil kinč vsake bogate civžave! — Le ta slovenski premog in ta za tehnično delo pripravni slovenski človek bi ta veliki razvoj provzročila, ako bi bil v pravem času naš srednji stan spoznal svoj poklic.
Danes nimamo lastnih tehnikov, še medecincev lastnih ubogo malo. To imate od vaših latinskih in nemških šol! Še pojdejo milijoni iz slovenskega premoga v tuje roke; naš kmetski fant je le knap v premogokopih na naši zemlji; je slabo plačan, tako da jim skoraj hrbet obrne ter na tuje v delo hodi ter se tako domovini zgubi. Uradniki so tujci. Jedno ali dve majhne, neznatne tovarne stojijo v okrožju teh velikih slovenskih premogokopov in te so v tujih rokah. So kar le za ironiziranje vsega Slovenstva in našega nNemštva" postavljene.
Začetkoma pojemajočega stoletja in še pred 50 leti so bili navedeni premogokopi za majhen denar dobiti. Tujci so prišli z majhnimi groši, in so jih pokupili. Slavni trboveljski „tagbaua je malo stal. Prišla je južna železnica, ki je tikoma teh velikih štajerskih premogokopov vozila. Še tedaj se ni zmenilo naše meščanstvo. Prišli so tujci, osnovali akcijske družbe in zdaj je šlo, a narodovo to premoženje je šlo in hodi v tujino. Gospoda, zdajšnji ponemčenci, nekateri ste že precej starih slovenskih meščanskih rodovin, gospoda plemenitažka v naših krajih, tudi vi niste nič storili za pridobitev tega velikega premoženja, dasi ste bili na naših tleh merodajni.
Na Nemškem so ti ljudje drugače postopali. Vsa nemška kultura na Slovenskem v teh časih ni bila počenega groša vredna. Ali vas ponemčeni meščani na slovenskem Štajerskem ne boli, ko vidite, kaj bi lahko bilo nastalo prelepega modrnega gospodarstva na teh, tudi vaših slovenskih tleh, ko bi se v pravem času zavedli, da živite sredi največjega naravnega bogastva leni in brezbrižni ? Tudi toplice ste puščali iz rok. Vemo, da začetki premogokopov, rudarstev, toplic veliko denarja snedo, ali kaj bi bilo nekaj žrtev napram milijonom vrednosti, ko je južna železnica odprla naš svet svetovnem prometu. Kante, nesreče je novodobno gospodarstvo povsod imelo v spremstvu. Radi bi zvedeli, — kdaj je na Slovenskem prva fabrična mašina delati začela! — Menda se je to zgodilo še le pred kakimi 15 leti! — Tu vidite gospodje ponemčeni kaj vam je vsa blažena nemška kultura, kakor ste jo vi kulti virali, donesla. Milo je napravila iz vas krepkih modernih gospodarjev. To pa zato ne, ker niste stali z narodovo maso v dotiki, ker ste jo vi meščani, — o kakem plemiču se to samo ob sebi razume, — čez rame gledali. Nemškim meščanom v rajhu, francoskim je že davno a 17—18 stoletju prišlo na um, da so udje narodovi in da brez naroda nič ne pomenijo da je le meščan tedaj krepak gospodar, ako ga krepak kmet zasloni. V teh deželah so se kmetje že v 18 stoletju rešili tlake in desetine, meščan jim je zraven vrlo pomagal, francoski celo jim dal v veliki revoluciji brez vseh plačil odveznin proste lastine in sta potem oba ta dva važna činitelja v narodovem gospodarstvu povzdignila kmetijo in meščansko delo tako, da danes in že dolgo tudi industrija narodno gospodarstvo teh narodov zalagata. Tam se izseljuje prevečni ljud, pri nas pa najpotrebnejše moči kmetije in zdaj že tudi meščanstva mlajše moči. Ko bi se bili vi zadevali svoje naloge, bi danes slovanski jug avstrijskim državnikom kaj druzega bil kakor je: rekrucijski okraj za prostake-vojake in davke in tudi avstrijska država kaj druzega kakor je. Le tukaj in v gorenjem Štajerju je Avstrija imela pogoje lahkega večjega industrijelnega razvoja.
Na Trst nobeden vas ponemčencev ni gledal in gospodarsko se niste nikdar z meščani na Kranjskem, v Primorju pogovarjali. Neumne, nič vredne kazinske igračke ste imeli, kjer so vas nemški uradniki in profesorji s frazami krmili, ljudje, ki sami nič poštenega niso znali. Še nikdar niso poslali kaj pametnega, več omikanega Nemca od zgoraj mej nas. Saj avstrijski Nemci sami v teh časih niso kaj prida ljudi izgojevali.
Zdaj upijemo vsi. Maščuje se vsak greh proti naravi in proti domoljubju.
Stran 94.