SPANOVIJA IN TRATA
Spanovija je po Pleteršniku izpeljanka iz špan »tovariš« (1), Geliebter (2), Haushälter (3). Beseda z vsemi temi pomeni živi na Štajerskem, v pomenu »Ijub-ček« (2) pa tudi na Koroškem. Pleteršnik opozarja na nem. Gespan, kar je sicer pravilno, a premalo opredeljeno, ker ima beseda v nemščini več pomenov.
Srednjevisokonem. gespan je »Gefährte, Genosse, Kompagnon [= Kumpan]«, prvotni pomen pa je »tisti, ki z nekim drugim skrbi za vprego«; izraz je vzet iz furmanskega slovarja. Iz pomena »tovariš« (1) je izpeljano španjklja »tovarišica« (vzhodna Štajerska).
Iz špan »ljubček« (2) je pač izpeljano Španija »ljubezensko razmerje« (Cafovo slovarsko gradivo). Tretji pomen »Haushälter — oskrbnik« (3) je botroval izpeljanki Španija »Haushälterschaft« (prekmursko narečje), ki pa ni iz srvn. gespan, temveč iz kasnejšega Gespan »Kreishauptmann« < madž. ispan < slov.-hrv. župan. Tu gre za podobno pomensko degradacijo kakor pri stvn. butilo »sodnijski sel, birič« > slov. butelj »prismoda« (SR-Linguistica II1955, 67). Eden teh pomenov živi v slov. rodbinskem imenu Gspan.
Za španovi jo navaja Pleteršnik primere: »v španoviji imeti posestvo, kak obrt« in narodni pregovor »v španoviji krava crkne« (Valjavec), h kateremu dodajmo še mlajšo inačico »v španoviji še pes crkne« (Braslovče). Pleteršnik prevaja špano-vija z »Gemeinschaft«, namreč Gemeinschaft der Güter, gemeinschaftlicher Besitz = skupnost, solastništvo. Potemtakem spanovija ne more biti izpeljanka iz špan (1—3). Pomen »Gemeinschaft« kaže na srvn. esbän, espan, aspan »Gemeindebesitz; Ge-
meindetrift; Fronwiese; freier Platz in einer Flur, der zur Viehweide benutzt wird« (Lexer, Grimm, Kluge). Beseda je zabeležena že v poznostarovisokonem. glosarju (espan »[ager] compascuus«), v pravnih listinah pa vsaj že leta 1269 (Schmeller). Gre za zloženko ezzisch-bän (ezzisch > Esch »Gemarkung«), to je »skupna paša, ki spada pod (grajsko) sodstvo«, obrušeno pa es-ban (s = š = slov. š; b = b/p) > slov. *špaTi, iz tega pa izvedenka španovija. Skupnih travnikov v preteklosti niso ne kultivirali ne požigali (Grimm: »ager compascuus, qui non colitur et scinditur«), zato verjetno niso dajali sočne paše, na kar pač meri šaljivo pikri pregovor »na skupnem pašniku (v španoviji) krava crkne«. Drugi pomeni in zveze, zlasti »kompanija, druščina« (Glonar) so mlajši. Izraz esban, espan je predvsem pravni terminus bavarskega, švabskega, alemanskega in srednjefrankovskega narečnega območja.
Besedi espan pomensko sorodna je stvn. trata, srvn. trate, bav. trat »(Vieh)-weide, Viehtrift, Koppelweide, compascuus ager«, slov. trata »Rasenplatz, Anger«, Schmeller identificira bav. trat s slov. ledina. Trata je pravzaprav tisti del polja, ki pri natriletnem obdelovanju kompleksa ostane neobdelan in služi živini za pašo, prim. in trat liegen »der Viehtrift offen stehen« ali traten »Vieh auf die Weide treiben« (Lexer, Grimm, Schmeller). Beseda je od glagola stvn. tretan »(nieder)treten, I (zer)stampfen«, ker je živina prostor s parklji in kopiti razrila ter pomandrala. !
V našem ljudskem slovarju živita obe besedi vsaj od srednjega veka dalje. !
Dušan Ludvik
223