Fra Grgo Martič.
(Sestavil ./. D.) (Dalje.)
5. V_Jdičen z raznovrstnim znanjem, katero gojilo skoro izključno le bogoslovno slovstvo, si je pridobil Martič v zornih letih mladosti, Jukič pa je opozoril bosanske pisatelje tudi na vrne se 1. 1844. v Bosno, kjer ga o božiču Škof druge slovstvene predmete. Ivan Jukič se je fra Rafo Barišič v Travniku posveti za mašnika. rodil 1. 1818. v Banjiluki, glavnem mestu turške Malo potem, dne 14. prosinca 1. 1845., opravi HrvaŠke. OČe mu je bil zlatar. Mladost je prenovo mašo v kreševski samostanski cerkvi. Od živel prav tako kakor Martič: dečka so pripe-tedaj pa do danes je Martič neutrudljivo delaven ljali očetom franjevcem v slavni fojniški sa-i kot pesnik i kot vrl duhovni pastir. Toda mostan; od tam je šel v Zagreb, kjer se je seznanil z Gajem, kakor pozneje Martič. Povrnivši se v domovino, začne zbirati narodne pesmi, pripovedke in pregovore in sploh vse, kar je bilo važnega za domaČo zgodovino. Toda blagemu fra Ivanu Jukiču ni bilo usojeno mirno delovanje za bosansko domovino; bilje iskren in neupogljiv zagovornik krščanskih Bošnjakov za vladarstva Omera paše, ki je 1. 1850. zatrl ustajo bosanskih ple-mičev. In to neustrašljivo zagovarjanje ubogih rojakov je naklonilo blagemu možu hudih nadlog. Nekega dne je bil po sili ugrabljen in kakor tolovaj od-gnan najprej  v Solun,  od
kakšno je bilo slovstveno polje v Bosni, ko je je počel on bogatiti s svojimi pesniškimi umotvori! Vse je spalo v trdem spanju, vse je bilo mračno in oblačno. Zato pesnikovo ognjevito srce bridko  toži:
Več je mene tuga obhr-vala,
Sve je meni mračno i oblačno,
A sve mi je tužno i čemerno . . .
Sinje more presušiti more,
Moje oko od suza ne-more.
Ko je pesnik tako vtop-ljen v Žale misli in od nikoder ne vidi pomoči svojemu narodu, zakliče vila z „Vlašiča planine" ter mu prinese knjigo, da naj vstane
Žene pred Izveličarjevim grobom.
in budi brate iz trdega spanja. Ta bela vila je     todi pa v Carigrad. Tam je pretrpel silne muke.
bila posestrima narodnega trpina Jukiča, s ka-     Šele vsled  posredovanja   avstrijske vlade   se je
terim je tedaj Martič sklenil srčno   prijateljsko     smel vrniti v domovino. Naposled je našel varno
vez, katera ju je vezala do smrti in mnogo upli-     zavetje pri blagodušnem podporniku vseh Boš-
vala na dušni razvoj mladega pesnika Martiča.      njakov, pri prevzvišenem vladiki Josipu Juraju
Da bolje ocenimo pomen tega prijateljstva,      Strossmaveru, ki je potrtega pisatelja podpiral do
naj povemo  nekoliko   o Jukiču.    S  tem   zani-      smrti, katera ga je dohitela na Dunaju 1. 1857.,
mivim možem se je začela  nova doba za bo-      kamor je bil šel iskat zdravja.  (Prim. Napotnik,
sansko slovstvo,  zakaj   do njegove dobe  se   je     n. d. str. 35 nsl.)
„r>OM in SVET"   1S95, št. 8.                                                                                                                     '5