•lasilo socialistične zveze  delovnih ljudi za gorenjsko
XII., ST. 70. — CENA 10 DIN KRANJ, 7. SEPTEMBRA 1950
Ob Dnevu mornarice
Branitelj našega moija in nbale
T* dni praznujemo 17-letnico *t*dovinskega dogodka, ho je tO-9*ri& Tito izdal ukaz, da se osau-'e Partizanska vojna mornarica.
N*čin, kako so se formirali nali ?r*' partizanski pomorski odredi, ovsem podoben formiranju *QP»ib partizanskih odredov — i j?/' 50 3 golimi rokami, brez brez orožja in pomorskih **drov.   Toda borci so pokazali **r««toe primere hrabrosti in iz-**Wjivosti. Prva partizanska oborožena ak-na našem morju je bila 23. **n*arja 1942. leta v podbiokov-pristanišču Gradac,   ko je italijanska motorna jadrnica 'Merkur* prisiljena izobesiti belo *a'Uvo.
. v teku leta 1942 so iz osvobo-V** Podgore in ostalih pristanišč ~*°*ovskega Primorja partizanski Pomorski odredi neprestano napadli sovražno brodovje. Likvidirale motornih ladij »Darka*, »Mi-r*v »Dttksa* in drugih manjših J**U sredi morja, podnevi in po-*°«> napadi golorokih prebival-lia na posadko italijanske j)e> potopitev parnika »ika* in
T*%o — vse to je prisililo okn-PJPTM. da je plul v konvojih, P°d zaščito torpedovk in hidro-'vionov, da je oborožil potniške ^*je in poslal nove pomorske in
°Pne sile v Dalmacijo.
.V*e to pa ni ustrahovalo hrab-2* mornarjev, da niso še naprej r*5?° napadali z malimi lesenimi tfitrni mornarico, ki se je uvr-Sak v svetovno pomorsko silo. — i*** v zadnjih dneh leta 1942 'p Partizanski »Pionir* ujel pred
°dgoro pet motornih ladij. Tudi
*' pogostejša bombardiranja iz ja** in z morja niso mogla zadaviti formiranja in razvoja yjtizanske mornarice.   Do kapi-
tlacije Italije je bilo napadenih 80, ujetih pa 32 ladij. Uspehi so v teku okupacije zah-tudi žrtve. Od 16 oborože-?J*  ladij,  kolikor  jih  je imela "*°rnarica NOV J, jih je bilo 10 lepljenih,  a  od 57 patrolnih c°hov jih je bilo 20 uničenih. b.P° vojni je bilo treba vse te Povne enote zamenjati z moder-ladjami. Kadri so morali do-Jtl ustrezno strokovno izobrazbo. > x   Se ie pričelo znova, kot v £ytku borbe, ker so bile ladje-
*lrtlce porušene, materialnih sred-
tn°x-n- Prav ta^° ne P°~
°" *z inozemstva.
f ^jrinajst povojnih let ni dolgo **dobje v življenju neke morna-^Ce- — Toda v tem času je naša I °rnarica zrasla v močno oboro-^n°¥silo na morju, ki razpolaga '.*solanim kadrom, obogatenim i Izkustvi iz borbe in modernim
***** Vojna mornarica črpa l^°)o moč in dobiva pravi smisel 0it°f.ravičUo šele v povezanosti z »ttj"        činitelji  naše pomorske
*rnosti. Naše ladjedelništvo ni '"o važna veja našega narodne-0£ gospodarstva, ampak je tudi ok'ffi-™ ftktor, ki v določenih
°»sčinah lahko v sodelovanju v^v°}no mornarico odigra važno „ pri ohranitvi neodvisnosti ob*} domovine. Naše otočne in l\p*Pf komune pri reševanju živ-
V Zagreba so odprli Zagrebški velesejem
Jubilejna revija
našega gospodarstva
Šahovski turnir kandidatov za svatovniga prvaka
nca h
Zagreb, S. septembra.
Davi ob 9.30 s« je s tem, ko je predsednik Tito prestrigel trak pred vhodom na sejmišče, pričet zagrebški velesejem.
Poleg predsednika Tita, ki se Je otvoritve udeležil s soprogo, so svečanosti prisostvovali Se podpredsednik ZIS Aleksander Rankovlč, predsednik Sabora Hrvatske dr. Vladimir Baka-rič, člana ZIS Nikola Mlnčev hi Slavko Komar, predsednik Izvršnega sveta Hrvatske Ivan Krajaćič, predstavniki ljudskih skopSčine in izvršnih svetov vseh ljudskih republik, odposlanci JLA in Jugoslovanskih mest ter člani diplomatskega in konzularnega zbora. Po otvoritvenih pozdravih In govorih o pomenu jubilejnega 50. zagrebškega jesenskega velesejma, so si gostje z velikim zanimanjem ogledali sejmišene prostore.
Na letošnjem jubilejnem zagrebškem sejmu, ki so ga odprli v Zagrebu v soboto, 5. septembra, razstavlja svoje izdelke 5673 razstavljavcev iz 30 dežel. To je največja udeležba te prireditve, ki vsako leto dobiva pomembnejšo vlogo v na šem gospodarskem razvoju. Letošnja prireditev pa je še toliko pomembnejša, ker predstavlja 57. sejem 50. leto od prvega sejma, ki je bil 1909. leta.
Med vsemi razstavljavci fcz vseh kontinentov sveta zavzemajo letos vidno mesto domači proizvajalci, ki se s kvalitetnimi izdelki uvrščajo med razstavljavce industrijsko razvitih dežel. Struktura našega gospodarstva kaže, da je med 1012 razstavljavci iz vseh področij dejavnosti kar 759 razstavljavcev iz Industrije. Največ podjetij je iz kovinske stroke, zatem iz elektrotehnike, kemične industrije itd.
Novi soli
Na Jesenicah in ▼ Kranju veliko zadovolj-stvo prebivalstva ob otvoritvi novih Sol
f'tnt
pTJ.b problemov primorskega btvals-tva,   kot   so električna z vodo, pogozdo-ita    ltd., ne rešujejo samo osnove Pa     rct* tega prebivalstva, pač t»a*'*/'' kopico drugih vprašanj, *n   U iZa obrmbo našega morja •»or        — Jugoslovanska vojna U^j narica pa ni samo branitelj tiij'^t  morJa m obale,   pač pa dih i:   a 2a tisoče in tisoče mla-joj i*ntov. Naši mornarji aktivno 1ej°  pri gradnji hidrocen-do '      °*krbi prebivalstva z vo-}t£. Pr\ gradnji industrijskih ob-*aJo>*'       Tako mornarji branijo visi' lobodo in pomagajo graditi taji     ^eni*ki standard celotnega %a prebivalstva.
Danes dopoldne se je ob novem šolskem posiopju na Jesenicah zbralo nad 1500 šolske mladine in nič manj prebivalcev Jesenic, ki so z velikim zadovoljstvom prisostvovali slovesni otvoritvi. Med zbrano množico so bili tudi številni gostje, med drugim sekretar sveta za šolstvo LRS Ludvik Gabrov-šek, sekretar Izvršnega sveta LRS in .ljudski poslanec dr. Miha Potočnik, sekretar OK ZK Kranj Franc Popit, načelnik tajništva za šolstvo okraja Kranj Jože Vari in drugi. Po odigranju državne himne godbe na pihala jeseniške Svobode, je šolo otvoril ravnatelj osnovne šole »Tone Cufar« France 2van.
V novi dvonadstropni šolski stavbi se bodo poleg 1500 šoloobveznih otrok izobraževali tudi odrasli. Da je bilo moč zgraditi novo šolo na Jesenicah gre prizna-aje vsem, (ki so na kakršen koli
t-*>
ORIENTACIJSKI TEK ZA MILOVANOVIČEV MEMORIAL
V okviru velike prireditve ob obletnici smrti prvega sekretarja CK SKOJ, Dragoljuba Mllovanoviča, 26. in 27. septembra v Završnici pri Žirovnici na Gorenjskem, bo mladinska komisija pri Planinski zvezi Jugoslavije priredila Zvezni orientacijski pohod za Milova-novičev memorial. Na tem pohodu bodo imele pravico sodelovanja ekipe osnovnih organizacij Planinske zveze Jugoslavije, ekipe odredov predvoja-ške vzgoje, taborniških organizacij in TVD Partizan.
Tekmovanje bo ekipno in sicer bodo tekmovali v vsaki ekipi štirje člani. Ekipe bodo razdeljene v tri razrede: I. razred — člani, II. razred — starejši mladinci in III. razred — mlajši mladinci. Tekmovalci bodo na startu dobili tudi posebne tekmovalne naloge. Vsi udeleženci tekmovanja bodo v planinski opremi, ekipe pa bodo morale imeti s seboj še sanitetno opremo. Za prva dva razreda bo za pohod potrebnih štiri ure hoda, za mlajše mladince pa dve url.
V_J
(Posebna zanimivost je tudi <sode-lovanje mnogih azijsko-afriskih dežel. Nekatere od teh dežel, kot na primer Etiopija, Indonezija, Cevloa in Maroko so se Jetos prvič pojavile v paviljonih zagrebškega velesejma. Nekatere dežele, ki prav tako razširjajo gospodarsko sodelovanje z našimi gospodarskimi krogi, so letos v novih paviljonih dokaj obsežneje prikazale svoje možnosti izvoza. Sem sodi predvsem Italija in Grčija.
V okviru sejma so organizirane tudi specialne razstave, ki dajejo še poseben poudarek določenim področjem dejavnosti. Tako Je posebna razstava merilne in regulacijske tehnike, razstava usnja in obutve, Revija oblačenja. Mednarodna razstava strokovnih in znanstvenih knjig, Filatelistična razstava in Komercialno-turi<stična razstava.
Z ozirom na veliko udeležbo na sejmu in rudi na interes trgovskih krogov pri nas in v inozemstvu za ta sejem, pričakujejo tudi velik gospodarski uspeh.
način pomagali pri gradnji, zlasti predsedniku gradbenega odbora Lojzetu Božicu. Precejšnjo pomoč pa je dala tudi Ljudska tehnika z Jesenic, ki je v novi šoli opremila tehnično delavnico. Predsedniku ObLO tov. Plevlju pa so se ob koncu slovesnosti tnčenci obeh dosedanjih šol zahvalili in mu izročili šopek cvetja. Svečani del otvoritve nove šole sta izpopolnila tudi pevska zbora šole »Tone Cufar« in šole »Prežihov Voranc«. Za tem so si vsi ogledali novo poslopje in razstavo slik o poteku gradnje, ki je v novi šoli, ter razstavo pionirskega fotokrožka z Jesenic.
Kranj, 6. septembra.
Prav takšna slovesnost kot na Jesenicah, je bila danes dopoldne tudi v Stražišiču pri Kranju. Otvoritvi nove moderne šole je prisostvovala velika množica domačinov in šoloobveznih otrok, med drugim pa tudi gostje: Marica Mo-dk-Dekleva, član sveta za šolstvo LRS, član IK ZKS Lev Modic, predsednik OLO Kranj, Vinko Hafner, arhitekt nove šole ing. Danilo First ter številni predstavniki družbenih in političnih organizacij. Novo šolsko poslopje je otvoril predsednik ObLO Kranj Franc Puhar, ki je med drugim govoril tudi o pomenu nove šole.
Z gradnjo novega šolskega poslopja so začeli že leta 1954, dve leti kasneje pa je bila že otvoritev štirih učilnic. Danes pa je bila otvoritev glavnega dela nove stavbe z desetimi učilnicami, fizikalno dvorano, kuhinjo, delavnicami in knjižnico ter upravnimi prostori. Novo poslopje je opremljeno najsodobneje in v vseh pogledih odgovarja reformirani šoli. Zaradi prostornosti pa bo lanko zaživela tudi pionirska organizacija, katere delo se bo odražalo predvsem v raznih krožkih, ki bodo imeli svoj prostor v novem poslopju. Nova šola, v katero je bilo vloženih 150 milijonov dinarjev, bo nosila ime po prvem sekretarju KP v Stražišču in padlem borcu Lucijanu Seljaku, kar je za njegovo revolucionarno delo najlepša oddolžitev domačinov.
Otvoritveno svečanost so izpopolnili tudi šolski pevski zbor in recltatorka, pionirji pa so se vsem prisotnim zahvalili za vse prizadevanje, ki so ga dali v to, da so stražiški otroci dobili novo šolo.
JAPONSKA PARLAMENTARNA DELEGACIJA NA BLEDU
3. septemto. dopoldne je s posebnim letalom prispela na Bied japonska parlamentarna delegacija. Dolga kolona avtomobilov z letališča v Lescah se je ustavila pred hotelom Toplice na Bledu, koder je bilo visokim gostom prirejeno kosilo. Japonski parlamentarci s° si z zanimanjem ogledali blejski grad, muzej ter bližnjo okolico Bleda, nekateri pa so se odpeljali s čolni izpred Toplic po jezeru na Otok. V zgodnjih popoldanskih urah se je delegacija pod vodstvom poslanca Sibira Jamamure s spremstvom odpeljala proti Ljubljani.
Danes ob IS. url j« bila tu slovesna otvoritev turnirja kandidatov aa šahovskega svetovnega prvaka. Osmorico, kl si j« priborila pravico potegovati se za nadvlšjl naslov (zmagovalec z Bleda bo igral dvoboj s sedanjim svetovnim prvakom Botvinnikom): Smislova, Keresa, Talja, Petrosjana (vsi SSSR), našega Gligoriča, Flscherja (ZDA), Olafssona (Island), Benkbja (brez državljanstva) in številne goste Je uvodoma pozdravil predsednik ObLO Bled Jože Ka-pns, nato predsednik SZJ Brane Jevremovič, turnir pa je odprl podpredsednik SZJ in delegat FIDE L j uhan Jakše. Za tem ko so udeleženci izžrebali svoje številke, ki Jih bo sodnik vpisal v šahovsko razpredelnico, je bil ta vse sprejem pri predsedniku občine.
Na siiki: sovjetski   velemojstri ————————————————~—
(od leve proti desni: Smislov, Pe-trosjan in Talj) ob prihodu na Bled, v soboto dopoldne, se prisrčno rokujejo s tekmeci, ki so ie prej prišli (v »športni majici je Olatsson). AH bodo tako nasmejani tudi v ponedeljek, ko bo ob 16. uri sodnik turnirja sprožil peresa ur? Vsi gotovo ne; tisti, ki bodo zabeležHi prvi popolen uspeh, pa prav gotovo.
Novinarji, ki so se zbrali na Bledu od vsepovsod, bi radi zvedeli od velemojstrov, kakšne so njihove prognoze o končnem izidu dvomesečnih borb za šahovnicami. Toda pravega odgovora nihče ne da. Kaže pa, da se vsi držijo Taljevih besed, ko Je rekel: »če sem skromen, ne bom iskren, če pa hočem biti iskren, ne bom skromen.«
Morda nam še največ pove BenkSjeva izjava ob prihodu na Bled, ko je vprašal, če je tudi za zadnjega na turnirju predvidena nagrada? Kar odleglo mu je, ko so mu povedali, da bo tudi zadnji nagrajen s 70 tisočaki.
In naša prognoza? Čeprav je osem kandidatov, ki se bodo vsi hoteli potegovati za najvišji naslov, bo prvi samo eden, le-ta pa bo prav gotovo eden izmed sovjetskih velemojstrov ali pa naš velemojster Gligorič.
PREDSEDNIK TITO V ZAGREBU
V petek dopoldne je prispel v Zagreb predsednik republike Josip Broz-Tito. Popoldne si je s soprogo Jovanko ogledal Most svobode v Trnju, ki so ga v četrtek slavnostno odprli. Zvečer pa je predsednik Tito s soprogo Jovanko v spremstvu dr. Vladimira Bakariča, Ivana Krajačiča in Vječeslava Ho-ljevca obiskal pravkar dograjeni iagrebški nebotičnik.
LETOS NAD 830.000 HEKTAROV ITALIJANSKIH PŠENIC
Na podlagi akcijskih programov zadružnih organizacij bodo kmetijske organizacije in zasebni kmetovalci zasejali letos z italijanskimi vrstami pšenice nad 830.000 hektarov njivskih povrSin.
žlTPRIHODNJE LETO BOMO IZDELALI DOMA DOVOLJ CEPIVA PROTI OTROŠKI PARALIZI
Do konca letošnjega leta bodo v viTusološkem institutu Higienskega zavoda Srbije izdelali kakih 300 litrov peciva proti otroški pa-Talizi. Z njim bodo cepili 100.000 otrok. 2e za prihodnje leto pa predvidevajo, da bo proizvodnja domačega cepiva proti tej bolezni zadovoljila potrebe vse dežele.
r
Gorenjski taborniki so bili v zadnjem času precej aktivni in v zvezi s tem nam je starešina gorenjskih tabornikov Franjo KJojčnik v kratkem razgovoru odgovoril na naslednja vprašanja:
»Kakšno je stanje taborniške organizacije na Gorenjskem?«
»Na Gorenjskem imamo 11 samostojnih krajevnih enot. To so: Bohinj, Bled, Kranjska gora, Jesenice, Radovljica, Križe, Kranj,  Škofja Loka, Železniki
in Ziri. Tabornike imamo še v Martuljku, Javorniku, Dobravi, Gorjah, Žirovnici, Lescah, Ko-vorju In Predosljah. Članov taborniške organizacije je sedaj okrog 1600. Pred štirimi leti, ko Je bil ustanovljen starešinski svet, je naša organizacija imela le 386 članov. Doseči nameravamo številko 2000.«
«Menite, da obstajajo možnosti za razširitev taborniške organizacije?«
»Vsekakor. V kratkem bomo ustanovili še samostojne kra-
V TABORU
Foto: F. Perdan
jevne enote v Martuljku, 21-rovnicl, Begunjah In predvidoma v Preddvoru ter Cerkljah.«
»Koliko taborov ste imeli letos?«
»Letos smo imeli vsega trinajst taborov, v katerih se Je zvrstilo 820 gorenjskih tabornikov. Osem Jih Je bilo v Fazani, dva v Ankaranu In po eden v Bohinju, Lošinju in ob S ob cevem bajenju.«
»Kako pa s tečaji, koliko ste jih organizirali letos?«
»Prvi tečaj smo imeli letos za prosvetne delavce, potem seminar za vodstveni kader, za starešine In načelnike, tri vodniške tečaje, dva avto-mo-to tečaja in tečaj za vodnike gorske straže. V programu imamo Se nekaj strokovnih tečajev za naše voditelje. Na teh tečajih je sodelovalo preko 450 gorenjskih tabornikov.«
»Kaiterih akcij ste se letos udeležili v okrajnem, republiškem in zveznem merilu?«
»Prva naša akcija je bil pohod v Dražgoše, potem je bil IV. gorenjski zlet tabornikov za časa festivala »Bratstva enotnosti v Kranju«, bili smo na Jelovici in na okrajnem orientacijskem krosu.
Na pohod ob žici okupirane Ljubljane smo poslali deset naših ekip. Polnoštevilno smo se udeležili akcij v Drvarju, v Podstenicah na Rogu, Mariboru, Zagrebu in Kadinjačl. Vsega skupaj se je teh akcij udeležilo preko 420 tabornikov. Sedaj se z vnemo pripravljamo za proslavo v Završnici. Predvidevamo, da bo na tej proslavi sodelovalo okrog 450 naših članov.«
M. 2.
2 »glas gorenjske«
KRANJ, 7. SEPTEMBRA 1959
iz naših krajev
V VOKLEM SO SE 2E POGOVORILI O  JESENSKI SETVI Voklo, 6. septembra.
Danes dopoldan se je v prostorih KZ sestal zadružni svet, ki so se ga udeležili tudi nekateri predstavniki krajevne oblasti in političnih organizacij. Razpravljali so
sebojni obiski imajo namen, da turistični funkcionarji obeh mest čimbolj spoznajo izkušnje drugega na področju turizma in gostinstva. Kot je izjavil član delegacije Bogdan Sanca, je zadnji obisk blejskih zastopnikov na Poljskem odprl precejšnje možnosti za nadaljnje medsebojno sodelovanje v tem pogle-
pogodbenem sodelovanju, jesenski du. Blejci sosi med desetdnevnim setvi,  odkupu mleka   in gradnji lastnih prostorov.
Nov način pogodbenega sodelo-
na pa razne krožke in tečaje, ki jih bodo stalno prirejali.
U.
VVAAVVW>A^AAA^vVWvV
Zadnji športni rezultati
KOLESARSKA DIRKA V ŠKOFJI LOKI Škofja Loka, 6. septembra.
Danes dopoldne je bila tu spo-
ZAKON O SEJMIH BO VERJETNO ZE LETOS SPREJELA ZVEZNA LJUDSKA SKUPŠČINA
V sekretariatu za blagovni promet FLRJ pripravljajo osnutek *a" kona o sejmih. Delo je v zaključni fazi in lahko pričakujemo, da bo že v prihodnjem mesecu izročen v proučevanje sejemskim in drU" gim gospodarskim organizacijam. Ko bodo  le-te poslale svoje
pri-
minska    tradicionalna    kolesarska   pombe o njem, bo osnutek bržko-
Brigadirjl s prehodno zastavo
vanja, ki so ga za letos pretila gali OZZ, so člani sveta z zado voljstvom  sprejeli in  izrazili za upanje, da bo  takšen način dela  skega odbora dobro uspeval. Računajo, da bodo predvideni   plan   setve   za leto 1959/60  lahko  izpolniki kljub temu, da je precej visok. Plan predvideva 30 ha intenzivnih sort pšenice, 40 ha domače pšenice z zamenjavo semena, 90 ha krompirja, 14 ha ovsa itd. V letu 1960 bo zadruga odkupila nad 400.000 litrov mleka, da pa bo lahko dosegla tolikšno količino, bodo morali vsaj
bivanjem na Poljskem oghnlali tudi številne druge kraje, med njimi Krakov in Varšavo. O uspehih te-
c,a obiska bo predsednik občine, ki  dirka. Kolesarji ^ vozm na 36 km   ne  že me.seca  oktobra predložen
_ dolgi progi od Sk. Loke do Hota- Zveznemu izvršnemu svetu v oo-velj in nazaj. Ob 10. uri so star- ravnavo in odobritev. Verjetno 0a tali mladinci, pet minut kasneje pa bo tudi Zvezna ljudska skupščina turisti. Med prvimi je zmagal Biz-   sprejela že letos.
je vodil delegacijo, obširno p čal na prvi prihodnji seji občin
PRED SEJO SVETA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM
Danes popoldne ob 16. uri bo v Kranju seja Sveta za turizem in gostinstvo okraja Kranj. Na dnevnem redu seje bo poročilo o izvedbi Gorenjskega sejma. Razpravljali bodo tudi o perspektivnem planu razvoja gostinstva in turizma v Bohinju  in Zgornjesavski dolini: v
30 ha detelje in 60 ha površin krm- Kranjski gori, Planici in Ratečah, nih  rastlin  pognojiti  po nasvetih
III. gorenjska MDB -
najboljša slovenska brigada
V četrtek ponoči se je vrinila sač« v Katunu je bila večina v Kranj z avtomobilske ceste naših ekip najboljših. — Razen -Bratstvo in enotnost« III. go~ tega pa smo se udeležili tudi reinjska srednješolska mladinska II. festivala v Paračinu, za ka* brigada »-Ivo Slave — Jokl«. -* je bila naša brigada pohvaljena.*« Brigada, ki je štela 97 ljudi, jO Namestnik komandanta briga-t bila v enem mesecu trikrat de, Tone Bobnar iz Škofje Loke: udarna, enkrat pohvaljena, v .»Nadvse živahno je bilo v naši prvi dekadi pa je prejela tudi brigadi tudi vzgojno-ideološko prehodno zastavo glavnega štaba in kulturno-prosvetno delo. Pre MBD Niš. Nadalje je bilo med davanja, razgovori in konferen-brigadirji 20 udarnikov in 21 po- Ce so se vrstile druga za drugo, hvaljenih. Za vse te uspehe je Sodelovali smo na raznih kulturni. MBD upravičeno proglašena nih prireditvah v naselju z reci-» za doslej najboljšo slovensko taeijami, pevskimi točkami in srednješolsko brigado na avto- skoči. Razen tega so vsi briga-mobilski cesti. dirji obiskovali tudi tečaje Ljud-
Ob povratku smo govorili J ske tehnike, brigadirke pa tudi nekaterimi brigadirji, ki so nam gospodinjske tečaje. Pet briga-o življenju v brigadi povedali dirjev je naredilo šoferski izpit takole: za motor, 40 brigadirjev za moi
Marjan Zvan iz Šenčurja —- pede, nekateri pa tudi izpit za komandant brigade: Ko sem v kinooperaterje. Kranju prevzel brigado, sem se Kot vidite, so bili brigadirji malce bal. Na oko je bila bri- od jutra do večera zaposleni, gada videti fizično precej šibka čeprav so morali vsak dan šest in vse je kazalo, da se bodo mo< in tudi več ur krepko delati, rali nekateri mladinci vrniti do-» Pomemben   uspeh   brigade je
mov. Toda že po prvih zamahih tudi v tem ker je bilo 9 briga- fa        jalce prIljuMJenih
s krampi sem bil veselo prese- dirjev zaradi svojih vsestranskih „aTn/1ni nečen.   Z načim  uspehom smo prizadevanj predlaganih za spre-presenetili vse brigade na od- jem v članstvo ZK.« seku Paračin—Niš. V prvi dekadi     Okrajni   komite   LMS   je z smo bili s svojimi rezultati naj- uspehom III. MBD nadvse zado-
bolj.ši in smo za nagrado pre* voljen in je na brigadirje tudi ^inja pozdravil ^predsednik" Sloven- socialno ogroženim bolnikom jell  prehodno zastavo glavnega ponosen. Od uspešnega dela na sk€ prosvetne zveze na Koroškem štaba iz Niša. Pri delu srno pre« avtomobiLski cesti pa upravičeno dr pranc zvvitter segali norme povprečno za 44 •/• pričakuje    nadaljnjih    uspehov     Podobni medsebojni obiski go-in imeli notranje življenje bri- brigadirjev tudi v svojih orga- renjSkih   in   koroških kulturnih gade najbolje urejeno.« nizacijah doma. V brigadi so se skupin so predvideni tudi v pri-
Sportni referent Franc Tičar mladinci usposobili, da bodel hodnje. 2e v jeseni bodo na po- in dela na Plavžu. V njem bo pro iz Preddvora, ki so ga brigadirji lahko prevzeli odgovorno delo v vabilo a Bohinja prispeli tjakaj štora za okoli 160 predšolskih in imenovali -FIS«, nam je povedal novih vodstvih mladinskih orga-* ^vci fa pevke zborov Slovenske šolskih otrok. Predšolski otroci bo-
prosvetne zveze iz St. Vida v Pod- do obiskovali vrtec, šolska mladi-juni in iz 2elezne Kaple.
agronomov.
Načrti za izgradnjo lastnih zadružnih prostorov so v delu. Kljub temu pa se bo treba gradnje lotiti še smotrneje, ker pomanjkanje prostorov ovira željeno delo zadruge.
-nn
USPEŠNO SODELOVANJE MED SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO NA KOROŠKEM IN BOHINJCI
Medsebojni stiki med kulturniki iz Bohinja in Slovensko prosvetno zvezo na Koroškem so že nekaj let nazaj dokaj živahni. Pred dvema letoma se je v Bohinju mudila kulturno-umetniška skupina iz Zi-1 je in prikazala tamkajšnjemu občinstvu Ziljsko štehvanje, lani pa je mešani pevski zbor iz Bohinja gostoval v Radišu na Koroškem. Letos sta obiskala Koroško folklorna skupina iz Bohinja in vokalni oktet turističnega društva. S slovensko pesmijo in ljudskimi plesi sta razveselila prebivalce v Št. Primožu, v Železni Kapi i in v Šmihelu nad Pliberkom. Ljudje iz omenjenih krajev Podjune so z zadovoljstvom   sprejeli bohinjske
narodnih plesov. Prireditev v St. Primožu si je ogledalo tudi jugo-
BLED V BORBI ZA SVOBODO
Pod zgornjim naslovom je pred dnevi izišla brošura, ki je pravza-zaprav posvečena občinskemu prazniku. Z gmotno podporo blejskih podjetij jo je izdal Krajevni odbor ZB na Bledu. Obsega 25 strani večjega formata. V njej so zapisali svoje spomine in doživetja nekdanji borci blejskega kota. Posebno lično je izdelana naslovna stran, ki predstavlja fotografiran obelisk na blejskem partizanskem pokopališču.
Čeravno se je vrinilo v sestavke precej pravopisnih in stilističnih napak ter tehničnih pomanjkljivosti, je brošura vendarle precej tehten dokument, ki dovolj nazorno osvetljuje dogodke naše preteklosti. -Jb
PRED TEDNOM BORBE PROTI TBC
Od 13. do 19. septembra bo Teden borbe proti TBC. Za delo v tem tednu se že pripravljajo razne organizacije, zlasti organizacije Rdečega križa. Občinski odbor RK v Kranju ima na programu posebno sejo, ki bo v torek, 8. septembra. V okviru borbe proti TBC nameravajo letos organizirati zlasti predavanja s prikazovanjem ustrez-
lovanski konzul v Celovcu Boris  nin filmov po vaseh. Hkrati bodo Trampuž z osebjem konzulata, v Železni Kapli pa je goste iz Bo-
vse osnovne organizacije zbirale prostovoljne prispevke za pomoč
DOM IGRE IN DELA PRIČEL POSLOVATI
V soboto, 5. septembra je pričel delovati novourejeni Dom igre
o športnem življenju naslednje: nizacij, ki jih bodo volili v pri »Ze prve dni je bilo opaziti, da hodnjih dneh. B. F.
je med  brigadirji  veliko  zann —————■
jan (Rog) pred Kavčičem (Ilirija, oba Ljubljana) in Pircem (Mladost, Kranj). Med turisti je bil najboljši Kranjčan Košir. Ker je bila cesta precej slaba je bilo tudi nekaj padcev.
M. M. KRANJSKI REŠEVALCI V  ITALIJANSKIH DOLOMITIH
Po desetdnevnih turah po italijanskih Dolomitih  se je v petek vrnila  v  Kranj   ekipa kranjskih gorskih reševalcev. V Dolomitih so prehodili   vse   zanimivejše kraje tega lepega pogorja in se spoznali  z   načinom   gorske reševalne Službe v Italiji. Kranjčanom je bila dana priložnost, da so kot prvi priskočili na pomoč smrtno ponesrečenemu gorniku,  ki se je ponesrečil v- Sigmondigradu. Gorski vodiči v Dolomitih, ki se poklicno ukvarjajo  z  reševanjem,  so bili hvaležni Kranjčanom, ki so nesebično prišli na pomoč, za kar so tudi želi splošno   spoštovanje in ugled. -an L zvezna nogometna liga: Bud urnost  : Partizan 2:4 Velež : Hajduk 2:1 Reka : Vojvodina 0:6 Crvena zvezda : Beograd 2:1 Sarajevo  : Dinamo 0:4 Radnički : Sloboda 0:1
II. zvezna nogometna liga
(zapadna skupina): Odred : Elektrostroj 1:0 Split : Varteks 2:1 Igman : Proleter 0:1 Lokomotiva : Železničar 1:2 Trešnjevka : Zagreb 6:1 Borac : Šibenik 1:0
Slovenska conska nogometna liga: Ilirija : Rudar 0:3 Kladivar : Grafičar 5:1 Nova Gorica : Branik 2:6 Izola : Ljubljana 2:3
Odbojka Jesenice  : Kropa 3:2 (16:14, 9:15, 15:6, 10:10, 15:4)
Košarka Jesenice : Branik (ženske 56:61 (24:36)
Gorenjska nogometna podzveza Svoboda (Jes.) : Partizan (Šenčur) 6:1 (4:0)
UGODNE PERSPEKTIVE ZA ŽIVINOREJO  V PRIHODNJEM LETU
Kmetijske proizvodne organizacije obravnavajo v teh dneh načrte o reji živine v prihodnjem letu id možnosti, da bi se število goveje živine znatno povečalo, ker je 19" tos v Jugoslaviji na razpolago več živinske krme kot v preteklih letih. Po že odobrenih načrtih lah*0 pričakujemo, da bomo v prihodnjem letu vzredili 800.000 glav g°' veje živine ali štirikrat več kot letos. Tudi reja prašičev bo rekordna, saj jih bomo vzredili okoli 5,5 milijona, od teh približno 3 mihj°" ne belih.
DOMAČA TOVARNA NYLONA
Se pred koncem letošnjega le'* bodo v Novem Sadu začeli gradi*1 tovarno furfurola — surovine *8 pridobivanje nvlona. Furfurol Je kemična sestavina, ki jo dobijo i* slame, obrobkanih koruznih stoT-žev, koruznih stebel in drugih P°" Ijedelskih odpadkov. Računajo, <** bodo te objekte gradili šest rae$e' cev, v njih pa bodo izdelali iz cfr" luloznih stebel letno okoli 1500 ton furfurola, 1200 ton lepila, 100 t°0 bakelita in 5500 ton posebnih pl<*£ Ko bo ta najmlajši kemični kombi* nat v nalši državi dograjen, bo d«* jal 2000 ton nvlona letno.
NAJVEČJI NAFTOVOD V DRŽAVI
Zagrebško podjetje »Naftapl*0* gradi nov vodovod od naftni* polja Stružec do rafinerije n»f'e
v Sisku.
Ta naftovod bo dolg 17 km, c*j*
vi pa bodo merile v premeru centimetrov. Po takšnih ceveh b° lahko priteklo dnevno do 4000 toj1 nafte. Doslej je bil naiš najvecj naftovod med Kloštrom in Grah«'" rijo dolg 9 km. Največjo zmoglJ1' vost pa je imel naftovod v Su"fl«* nioah, kjer po ceveh priteče dne'" no 600 ton nafte.
V   prihodnjih    dneh bolj manj nestanovitno z ohladitvarru-
TOVARNA  PEKO  V NOVIH PROSTORIH
manje za šport. Zato smo takoj organizirali tekmovanja in ekipe v rokometu, odbojki, nogometu,
košarki, namiznem tenisu, stre- Nov velik oddelek Peko v Tržiču ljanju, šahu, mnogoboju in atle- bo kmalu končan. Sedaj v poslopju tiki. V prvi dekadi smo imeli že nadaljujejo z instalacijskimi deli. 147 srečanj, ob koncu pa 345 te-« Do novembra bodo že končali mon-
-jb
V -OLJARICI« JE ZRASTEL NOV 40 METROV VISOK DIMNIK NAMESTO 500 KAR 1700 kg
PARE NA URO Minuli petek so v tovarni olja »Oljarici« v Britofu pri Kranju
t^SL^H^L!? "I!?"*! .t!17.°._S*r°JeV:_in Jb0d° Z&iBh S P°" spotili v pogon nov parni kotel,
ki bo dajal na uro 1700 kilogra-
V našem naselju »-Marija Bur- izkusno proizvodnjo.
Nek J sličic: Šola - starši
mov pare, medtem ko je prejš-» nji, star 56 let, imel zmogljivost 500 kilogramov. Novi stroj je izdelek »Tovarne kotlov« v Zagrebu. Kotel ima 40 metrov visok dimnik, medtem ko je bil stari Če so starši takšni, ni nič čud- dimnik visok le 28 metrov. —
LJUDJE   IN DOGODKI
Razgovori v okviru Atlantske zveze
Žarometi   mednarodnega   živ-i ne bi bile morda prizadete nji- Castiela v svoji prestolnici spffj
ljenja, političnih krogov in sve-» hove notranje koristi, ali z dru-* jela  z  očitnim  odporom,   W £
tovne  javnosti  so  bili  pretekli gimi besedami povedano, da ve- ZDA ima v Španiji važna Iet*o
teden   usmerjeni   v   razgovore like države ne bi dosezale spo- ska in pomorska oporišča. RaZ ameriškega  predsednika z naj-
__1__.       .    : l---"I.   ,1 m.    I. Z  m»A«i«aJ Z >»  mm  a V — • ,    clrif&ol     m a nol itd'     nn<1n     n 'A i
VB*
razumov  na  račun  srednjih  in tega je verjetno Franco spet P*j
bolj    pomembnimi    zahodnoev-* majhnih držav, ki vedrijo v okri-> skušal  napeljati  vodo  na sV
ropskimi državniki. — Toda ob lju omenjene zahodne blokovske mlin — da bi namreč neko
robu le-teh so potekala mnoga organizacije. ugladil pot, po kateri bi rad P £
srečanja, ki jim sicer opazovalci     v zvezi z dogodki preteklega vozil v Atlantsko zvezo. Zn*^j
niso pripisovali posebne važno- — to je »pariškega« — tedna je Je Pač, da Španija želi
sti, a so vendarle dajali značilno treba posebej omeniti razgovore član te organizacije, toda Wf*j
obeležje sedanjim mednarodnim ameriškega predsednika z obema sprejemu   pri Eisenhowerju
bila ameriS*''
Preteklo šolsko leto je šlo h
koncu. Mati je šele tedaj sprevi- nega, če podobno poizkušajo tudi Skozi novi dimnik se ne bo ka-»
dela, da z njenim malčkom ob njih otroci. dilo, ker Je tovarna v Britofu
koncu leta ne bo veselja. Obsedel V razred" je bilo precej dija- ™™   izdelala   kurišče  parnega JSgg^ m^#rmmg0š.m ^r^^Ot^TuS^^ verjetno";  da |,i
bo se eno leto, ker )e vse leto kov, ki so čakali na ustne poprav- kotIa 2 nevtrahzatorjem po iz-»
nabiral enice in ker se dama zanj ne izpite. Eden izmed njih se je umu Aleksandra Smuca in Lud-
nihče ni menil. — Toda vsaj se- približal profesorju in mu šepnil vika  Avguština.   Nove naprave
daj, ko teče voda v grlo, mu mo- na  uho:  »Prosim,  vprašajte  me bodo za tovarno velika pridobi-
ram  pomagati  —  si  je  mislila snov iz začetka knjige; ko bomo tev> ker Jim Je do sedaj pare
mati.. klali vam bom prinesel koline.* vedno primanjkovalo. S pomočjo
sprejel    nekatere    funkcionarje de. V Rimu so se bili namreč Politika zdaj naklonjena m> Atlantske zveze, razen tega tudi že nekaj časa pripravljali na to rom. k> bi utegnili kvarno vp italijanskega  predsednika vlado srečanje in šele peturna seja mi- vati na bližnje razgovore na o
višji ravni.
Segnija in ministra za zunanjo nistrskega sveta v začetku ted zadeve Pello. Oba državnika sta na   je   zaključila posvetovanja
Tako nastaja vprašanje, ka
ob"*
Mahnila jo je v šolo k razred-     Otrok seYveT)eZ"egrni'sam novih naprav bodo lahko izbolj- bilf J™» francoskega pred- Predsednik vlade in zunanji mi- značilnosti  pripisovati tem
mčarkL Moledovala je precej časa, spomnil, temveč so ga na to na- žali proizvodni proces v rafine- sednika v,ade ln m" "Ister   st\ SIcer   odpotovala   V robnirn obiskom ,„ razgovoro^
vendar prošnje enicam niso poma gale. Lotila se je še zadnjega poizkusa:  »Pomagajte no. Tukajle imate 100 dinarjev, pa si kupite malo špeha za malico.*
peljali starši.
Nekaj dni pred popravnimi iz-
delo skozi vse leto in se ne sra-   obisk    zastopnikom    omenjenega posvetil   malo   več   p0zorno*ti> tevajo večjo prožnost glede od-
more šele takrat, ko je prepozno, poljskega mesta; le-ti so se mudili
F.      na Bledu pred dobrim letom. Med
Stotak, tisočak in koline niso °bdi zalegle. Znanje je znanje, nezadostno ali zadostno pa je poglavje
zase. — Neokusno podkupovanje SE VRNILI s POLJSKE
tudi v šoli nima svojega prostora.     Minuli četrtek so se vrnili na piti je prišel oce neiee učenke (ime-  Bolje je,   da se starši za svoje Bled člani delegacije, ki so obi-la je popravni izpit) na dom k  otroke zanimajo  ze  na  začetku  skali znano turistično mesto Zako-učiteljici.   Le-ta  je  zaprepaščena šolskega leta in spremljajo njihovo  parne na Poljskem. S tem so vrnili odprla vrta in zagledala starejšega možaka. K njej doslej v majhno podstrešno    izbico,    z majhnim okencem in brez peči, še nihče ni zašel.
Toda po prvih besedah »skrbnega* očeta je takoj spoznala za kaj gre. Mož je prišel prosit učiteljico, naj bo pri popravnih izpitih popustljiva do njegove hčerke. — Skoraj neopazno je položil tisočaka na miz-o, češ da bi se učiteljica omehčala. Toda tisočak in oče sta kaj hitro dobila prostor pred vrati.
nistra. Hkrati je bila zanimiva Pariz s tako imenovano »linijo odgovor   nanj   so lahko cijsk7 naprave, To TodcThMe T1™' da, je ^^Pj^**** "!P°i^f„,Ji!°it!l„!!„P!l!l'„sda Predvidevanja,   da   si nekat^J
riji in kasneje tudi za ekstrak-
nik sprejel — še v Londonu — sta odšla z namenom vztrajati zahodni   zavezniki skušajo
španskega    zunanjega    ministru pri starih načelih atlantske po- svoje   zaVarovati   koristi. T°d*
ZASTOPNIKI MESTA BLEDA SO Ca,tie,,° in da se Je ,e_ta mudil mike: toda med ministri 'e bil° povzdigovanje  »linije nepoP°st'
v  Parizu  tudi  v dneh,   ko je precej   takih,   ki   so   zahtevali ijivosti« in kovanje zavezni§tv*
Eisenhower vodil pariške razgo- hitro prilagoditev novemu polo- s skrajneži lahko le škoduje Pr'
vore. žaju. To so bili predvsem pred- zadevanjem, ki pripravljajo P"
Za funkcionarje Atlantske zve- stavniki skupine demokristjanov, vrhunskim razgovorom in z ™
ze je bilo  povsem  razumljivo, ki se zbirajo okoli predsednika mj vred pomiritvi v svetu, da jim  je  ameriški  predsednik Gronchija in že dalj časa zah-
JELO
Odbor za proslavo 40-letnlce KPJ in Občinski odbor ZB Železniki vabita na partizansko srečanje, ki bo v nedeljo, dne 13. septembra ob 11. uri dopoldne pri Marinkovcu v Potoku. Vse člane takratnega Pokrajinskega komiteja KPJ in borce takratnega zaščitneqa bataljona, vse borce in aktiviste ter ostale prebivalce Gorenjske vabimo, da se te proslave udeležijo v čim večjem številu. Za prevoz Iz škofje Loke je preskrbljeno.
Občinski komite Železniki
kakor navadno. Ze dalj časa so nosov Vzhod—Zahod. — Kaj sta namreč v tej organizaciji priha-« predstavnika vlade prinesla iz jale na dan pritožbe, češ da ve- Pariza, še ni povsem jasno, ven-čina članic niti ne dobiva ob- dar italijanski politični opazo-vestil o akcijah in namerah, ki valci pričakujejo, da bo »linija se jih velike države lotevajo v nepopustljivosti« v Rimu dozi-1 okviru Atlantske zveze in po- vela ponovne napade, sredno ali neposredno zadevajo Med značilnimi drobnimi do-— če že ne vse, pa vsaj večino godki ob Eisenhovverjevem poln • članic. Zdaj pa, ko je prišla iz vanju po Zahodni Evropi je bil Amerike nenadna odločitev za tudi obisk španskega ministra, v dvogovor Sovjetska zveza—Zdru-> Londonu in v Parizu ter še požene države Aamerike, je bilo sebej njegov razgovor z ameri-očitno, da so bile članice Atlant- škim predsednikom. Britanska ske zveze hudo zaskrbljene, da javnost   je   bivanje Fernanda
Izdaja ČP »Gorenjski tis*«
— Urejuje uredniški odbor
— Direktor S. Beznik — °d" govorni urednik Vojko Novak — Tel. uredništva 47»
— Uprava 397 — Telcof! račun pri Komunalni ban** v Kranju 607-70-135 — lt' haj a ob ponedeljkih ln P«*" kih — Letna naročnina 6^ dinarjev,   mesečna  50 **•
77^8
r
KRANJ, 7. SEPTEMBRA 1959
»glas  gorenjske« 3
mali oglasi
in sPalnico IZ trdega lesa
Kuhinjsko pohištvo najnovejše *elo ugodni ceni. Ogled vsak d£ "a Trsteniku 1, Golnik. 4334 r°dam kosilnico z žetveno na-vo »Far« in voz zapravljivček. kpTogl0 11, Naki0. 4339 v radam veliko nemških in slo-I   s**h knjig ter revije: Tovariš trnke 1955.58, Sadjar-vrtnar let-*e 1926-58, Lovec letnike 1920-58. 0|enc, Prešernova 10, Kranj. 4344
Mi
barskega pomoćnika in vajen-Prejmem takoj ali kasneje. Va-Du"U niKl'm hrano in stanovanje. jt *n  Gvardjančič,   Gorenja vas 5l- Reteče, pošta Škofja Loka. j, 4353 H(\f°dani mot(>rno kol° »Vespa« ^an   Mesenšmit   v odličnem yin' Cena po dogovoru. 4315 DedelJ° 30- avgusta dopoldan zgubil črno denarnico z oseb-
no
Post, yrne
efca
znico in nekaj slik. Prosim enega najditelja naj denarnico sta * V °9las"i oddelek ali Re-8j racijo Jelen. Izkaznica se glasi l lmu Stanko Sobinc. DenaT lah-k° obd-
rži za nagrado.
4369
It«
kffub.11
v jutranjem avtobusu iz Kra-
sem denarnico 29. avgu-
U|. ^° Krvavca. Poštenega najdi-sl&v ^rosi,m' da J° vrne na na-if,   ^enko Motel, Partizanska 12,
4370
**°e Ig, avgUSta sem izgubila na
W«v  °^ Loke do Bukovice
1a.wi° ^^'ko Jopico. Poštenega (j; lte'ja prosim naj proti nagra-0^ sPoroči    svoj    naslov Pavli
m. Knape 8, Selca. 4371 n abin> posojilo 150.090 din pro-
vrnitvi z obrestmi. Za uslugo . aitl sobo. Ponudbe oddati v oddelek. 4372
«n!>r?dain motomo kol° »Guazzo-S_ , le,t» izdelave 1957. Zbilje 43, ^lednik. 4373 2^r°dam motomo  kolo Triumph
ccm. Prelih, Kamna gorica 49.
4374
Prodam vzidljiv kuhinjski štedilnik. Ogled od 15. ure dalje. Airh, Gosposvetska 4, Kranj. 4375
Prodam klavirsko harmoniko Hohner 72 basov, skoraj novo. — Naslov v ogl. odd. 4376
Motorno kolo MAS 350 ccm v dobrem stanju prodam. Jakob Fre-lih, Jarčja dolina 14, Ziri. 4377
Prodam kompletno spalnico. Naslov v ogl. odd. 4376
Prodam moško kolo Puch Kali-fornia v odličnem stanju. Zibert, Suha 14, Kranj. 4379
Kupim 20 kg semena francoske pahovke. Ponudbe oddati v oglasni oddelek. 4380
Kupim družinsko stanovanje v Škofji Loki, eventuelno preuredim ali popravim po dogovoru. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Plačam takoj«. 4381
Nov šivalni stroj dam za nagrado kdor mi odstopi ali preskrbi eno ali dvosobno stanovanje v Kranju, Ljubljani ali drugje. V zameno dam veliko sobo v Kranju. Naslov v* ogl. odd. 4382
Grem za gospodinjsko pomočnico. Ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. odd. 4383
Učiteljici Saši Subic-Aubrehtovi s Prlskovega pri Kranju želimo ob njenem praznovanju vse najboljše. Domači. 4384
Zahvaljujem se tov. Tonetu Hot-ku za vrnjene stvari, ki sem jih izgubila v Kranju 11. avgusta letos. Ker za uslugo ni hotel sprejeti 1000 din jih na njegovo željo poklanjam Domu slepih na Okroglem pri Naklem. Sonja Dodič, C. Kokrškega odreda 17, Kranj. 4385
Podpisani preklicujem in obžalujem kot neresnične vse žalitve, ki sern jih izrekel o Ani Sluga, Dovje 111, zlasti pa dne 31. 7. 1959 ln se ji zahvaljujem, da je opustila kazensko tožbo. Lenarčič Alojz, Mojstrana 75. 4386
Ušla nam je svetlo modra papiga z rumeno glavico. Kdor jo je našel, naj jo prinese proti nagradi v ogl. odd. 4387
Prodam Lambreto NSU Prima. Naslov v oglasnem oddelku
Delikatesa Kranj išče več delavcev goistinske stroke za delo v času tombole dne 13. septembra 1959. Ponudbe pošljite na upravo podjetja
Preklicujem št. bi. 28626 izdanega v Komisijski trgovini v Kranju z dne 15. septembra 1959. Marija Čatar, Cankarjeva 20, Kranj
Prodam Lambretto »NSU« z rezervnimi deli. Naslov v oglasnem oddelku.
Upravni odbor Elektrotehničnega podjetja Kranj, razpisuje sledeča prosta delovna mesta:
1 MESTO TRGOVSKEGA POSLOVODJE za trgovsko poslovalnico v Kranju (izobrazba: trgovski pomočnik z najmanj 3-letno prakso).
2 BLAGAJNIČARKI za trgovske poslovalnice (Izobrazba: nižja strokovna izobrazba, lahko tudi začetnica).
Umrl je naš dragi brat, stric in svak RICI MAYR
Pogreb bo v ponedeljek, 7. septembra ob 17. uri iz križišča na Hujah na kranjsko pokopališče. Prosimo tihega sožalja.
Kranj, 6. septembra 1959.
Žalujoče družine: Pernuš, Holchaker in Hladnik
Prostovoljno gasilsko društvo Kranj sporoča žalostno vest, da je preminul njegov zaslužni član
MAVRILIJ MAYR dolgoletni predsednik društva
Nenadomestljivega tovariša bomo spremili na nje-ffovi zadnji poti v ponedeljek, dne 7. septembra ob 17. uri s križišča na mestno pokopališče v Kranju.
Društvo bo ohranilo zvestega tovariša v trajnem spominu.
Kranj, dne 6. septembra 1959.
Prostovoljno gasilsko društvo Kranj
Tragično nas je zapustil naš dobri mož, oče stari °če, tast in stric
JOŽE GRAŠIČ gozdar v pokoju
Dragega pokojnika smo spremili na zadnji poti k večnemu počitku v sredo, dne 2. septembra ob 17. uri rzpred hiše žalosti na pokopališče v Tenetišah. Prisrčno če zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, Gozdni upravi Kranj, političnim organizacijam, ZB, SZDL in upokojencem v Tenetišah in Goricah, vsem ■darovalcem cvetja in vsem onim, ki so dragega pokojnika spremili k zadnjemu počitku in sočustvovali 2 nami ob tej težki izgubi.
Žalujoči: žena Ana, hčerke in sinovi Anica, Jože, Stanko, Marica, Marjan, Rajko in Ivanka, zet Mihael, snahi Hela in He-lenca ter vnuk Milojko in vnukinja Janja.
Tenetlše, Kranj, Brniki, Grad 2. septembra 1959
OBVESTILO Upokojenci Društva upokojencev,   podružnice   Kranj, prirede
v torek, dne 15. septembra članski izlet v Zagreb.
Odhod izpred avtobusne postaje v Kranju ob 4.30.
FTijave se sprejemajo do nedelje, dne 13. septembra do 12. ure.
Pojasnila dobite v pisarni.
gledališče.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče bo skupno s Svobodo Kranj, ki je bila na osnovi sklepa Sveta za kulturo in presveto ObLO Kranj priključena Prešernovemu gledališču v sezoni 1959/60, uprizorilo iz navedenega okvirnega repertoarja 6 dramskih del in eno otroško predstavo. Vi Kreft — Tugomer;
2. Lutowsky — Dežurna služba;
3. Kole Čašule — Veja v vetru;
4. Nušič — Žalujoči ostali;
5. Skvarkin — Tuje dete;
6. Manzari — Naši ljubi otroci;
7. Frank — Jezusovi apostoli;
8. Kdstner — Pikica in Tonček;
9. N. N. — Tinček med žuški.
V sezoni 1959/60 pa bo Prešernovo gledališče s predstavami priključene Svobode in gostovanji poklicnih gledališč SNG Drame ln Mestnim gledališčem iz LJubljane zagotovilo obiskovalcem 10 do 12 premier ln zato
RAZPISUJE ABONMAJE
1. premierski;
2. kolektivni;
3. dijaški.
Cena abonmaja za 10 predstav — od 600 do 1200 dinarjev.
Vse ljubitelje gledališke umetnosti obveščamo, da bo Uprava P. G sprejemala na razpisan abonma interesente od 7. septembra 1959 dalje v pisarni gledališča, kjer dobijo vse nadalnje informacije.
Uprava gledališča bo po možnosti organizirala tudi gostovanja ostalih kvalitetnih gledališč za lz-venabonmajske obiskovalce.
-• TELESNA KULTURA •-
KINO
Bled: 8. do 10. septembra ital. film »ŠKODA, DA SI TAKSNA« — predstave vsak dan ob 18. in 20.30 uri.
Radovljica: 8. septembra ob 20. uri ter 9. septembra ob 18. in 20 uri jugoslovanski film »KRVAVA SRAJCA«.
Duplica pri Kamniku: 9. in 10. septembra ob 20. uri amer. film »DEMONSKA 2ENA«.
Dober začetek
Krim : Triglav 0:1 (0:0)
PRVAKA NE MOREMO NAPOVEDATI VNAPREJ
Prvenstvena tekmo sloven oblačno. Gledalcev 800. Sodnik ing. šek v 79. minuti.
Moštvi sta nastopili v nas Rozman, Bunc, Matos, Česen, Gab ni in Malec; Triglav: Brezar III., ČebulJ,  Gajšek,   Brezar, Mihelčič,
V današnjem prvem kolu slovenske conske lige je kranj.ski Triglav premagal ljubljanski Krim. Tekma se je pričela ,s hitrimi napadi obeh moštev. Ze v prvih minutah so Triglavovi napadalci prodrli in presenetili vratarja, ki je žogo lovil za golovo črto. Kljub temu, da je stranski sodnik to videl ni opozoril glavnega sodnika. Odslej so se napadi obeh moštev hitro menjavali, vendar nobeno izmed moštev ni znalo izkoristiti priložnosti. Zlasti nevarna situaci-ja je bila v 38. minuti, ko je Brezar nevarno prodrl in podal žogo Mihelčiču, ta pa je priložnost zapravil in zrušil Krimovega vratarja.
Vse do 70. minute drugi polčas ni bil zanimiv. V zadnjih dvajsetih minutah pa je Triglav pričel s hitrimi in ostrimi napadi na Jaz-binškova vrata. V 79. minuti je Kranjčan Gajšek s silovitim stre-
ske conske lige. Vreme vetrovno, Božičev (Maribor). Strelec — Gaj-
ledrtjih postavah: Krim: Jazbinšek, rovšek, Kržin, Škraba, Campa, To-
Dolenc, Štraus, Srakar, Štular II.,
Krašovec in Štular I.
lom v levi zgornji kot postavil končni rezultat. Do konca tekme so imeli gostje še nekaj lepih priložnosti, ki pa jih niso izkoristili.
V danaišnji tekmi je povsem zasluženo zmagal Triglav. Omeniti pa je treba, da je bila igra vseskozi zelo ostra in pogosto nešportna. Zlasti se je to pokazalo v prvem polčasu.
1. L
ATLETI TRIGLAVA V TRBOVLJAH
Trbovlje, 6. septembra.
Na stadionu Rudarja je bil danes prijateljski dvoboj atletskih ekip Triglava iz Kranja in domačega Rudarja. Za domačine je bila to prva težja preizkušnja svojih moči, zato so gostje lahko zmagali z visokim rezultatom 154:103. Odlikovala se je predvsem moška ekipa Kranjčanov, ki je zmagala s 123:66, medtem ko so bile domačinke boljše za 6 točk, zmagale so s 37:31. Rezultati — moški: 100 m Juvan 11,8; 200 m Juvan 24,7; 800 m Bratuša 2:08,2; 1500 m Grašič 4:25,0; 3000 m Flor-jančič 9:32,1; višina Vidovič 165; daljina Vidovič 610; troskok Rako-vič 12.19; krogla (5 kg) Blenkuš 15,00; disk (1,5 kg) Vajdič (Rudar) 42,80 in štafeta 4 krat 100 m Triglav 49,9; ženske: 60 m Gašparut (Rudar) 8,2; 400m Gašparut 1:02,8; višina Belehar 120 in krogla Korit-nik (Rudar) 7,84.
L. S.
DO TAL JE POGORELO
V sredo, 2. septembra je v vasi Cegelnica pri Naklem izbruhnil požar. Začelo je goreti na podstrešju gospodarskega poslopja Ivana Koš-nika. Kljuib temu, da so si domačini in gasilci, ki so kmalu po Izbruhu požara prihiteli na pomoč, prizadevali požar pogasiti, so bili v<si napori brezuspešni. V vasi namreč ni vode, s katero bi mogli kljubovati požaru večjega obsega. PogoTelo pa ni samo gospodarsko poslopje, temveč so plameni zajeli tudi Košnikovo stanovanjsko hišo. Ker se je požar širil zelo naglo, tudi reševanje imetja ni bilo posebno uspešno. Materialna škoda je bila ocenjena na okrog milijon dinarjev. Sreča pa je v tem, da je imel Košnik poslopji zavarovani za 600 do 800.000 dinarjev. Ko to poročamo, vzrok požara ni ugotovljen.
NESREČA NA ŽELEZNIŠKI PROGI
V četrtek, 3. septembra ob 9.30 je pripeljal tovorni delavski vlak iz Otoč proti Radovljici. Ko se je vlak približal delovišču železniških delavcev, ki pripravljajo na tem odseku progo, je dajal signale. Delavci so se s proge umaknili,
vse pa kaže, da je F. M., 45-letni delavec z Okroglega vrha, okraj Čakovec, svarilni signal preslišal. Lokomotiva ga je podrla, k sreči pa je odnesel le pretres možgan •in nekaj lažjih poškodb. Prepeljali so ga v bolnišnico na Jesenice.
KOLESARKA POVZROČILA PROMETNO NESREČO
V petek, 4. septembra ob 10.15 je prišlo na cesti Kranj—Ljubljana pri vasi Meja do prometne nesreče. Ob tem času je peljal proti Ljubljani osebni avto S-3266, last podjetja »Tekstil« - Ljubljana. Upravljal ga je B. R.. Nenadoma je s stranske poti pripeljala na glavno cesto neka kolesarka. Nekaj časa se je držala leve plati ceste, nato pa je, ne da bi se prepričala, če je cesta prosta, zavila na desno stran cestišča. Ker je grozilo, da bo avtomobil kolesarko povozil, je šofer naglo zavrl. Zaradi prevelike brzine pa je avto vrglo s ceste, kjer se je prevrnil. Škoda na vozilu znaša okrog 100.000 dinarjev, medtem ko šofer ni utrpel telesnih poškodb. Kolesarka je po nesreči brez sledu izginila.
OTROCI   POVZROČILI PREPLAH
V tem primeru ne gre za nesrečo, vendar za dogodek, ki je med prizadetimi starši povzročil velik preplah. V petek, 4. septembra se je sedem otrok, stanujočih v Skof-ji Loki odpravilo na sprehod proti Marijinem breznu nad škofjeloškim gradom. Ker se otroci do 9. ure zvečer niso vrnili, je starše hudo skrbelo. O dogodku so obvestili LM v Škofji Loki. Brž so se odpravili proti jami — ne brez uspeha. Otroke so našli v breznu 300 m od vhoda. Nekateri so spali, drugi pa iso prestrašeno strmeli v neprodir-no temo in čakali rešitve. Sicer bi se iz jame vrnili sami, vendar jim je po naključju ugasnila luč, tako da so bili prisiljeni čakati na rešitev.
Avantura nadebudnih otrok se je sicer končala brez posledic, vendar pa je to dobra šola za otroke, ki se verjetno poslej ne bodo več udeleževali takih pohodov, in za starše, da bodo v prihodnje otroke opozarjali na posledice takšnih nepremišljenih podvigov, ki se uteg nejo kdaj pa kdaj slabo končati
RUDAR : MLADOST . NA TREH FRONTAH
V povratnem prijateljskem rokometnem srečanju so tri ekipe Rudarja iz Trbovelj doživele dva poraza in eno zmago. Za Mladost so bili uspešni pionirji, ki so premagali svoje sovrstnike s 14 : 4 (7 : 2). Tudi ženska ekipa Mladosti je dokazala, da je boljša od nasprotnic, Tezultat 13 : 11 (6 : 7) je popolnoma realen. Oslabljena moška ekipa Mladosti je podlegla popolni prvi ekipi Rudarja z 12 : 10 (4 : 3). Pripomniti pa moramo, da je to uspeh, saj je Mladost nastopila s pomlajeno ekipo, v kateri je bil najboljši Soteljšek.     Z. J.
NAGRADA STRELSKI DRUŽINI IZ PREDOSELJ
Letošnjega tekmovanja »Ob žici okupirane Ljubljane« se je udeležila tudi Strelska družina iz Pre-doselj z moško in žensko ekipo. Obe ekipi pa sta bili pri ocenjevanju pomotoma izpuščeni. Strelska družina se je pritožila na prireditveni odbor. Posebna komisija je razpravljala o njihovi pritožbi in ugotovila, da je ženska ekipa imela celih 6 minut prednosti pred ekipo Tobačne tovarne iz Ljubljane, ki je bila proglašena za zmagovalca med strelskimi ekipami LRS. Strelska zveza Slovenije je _za uspeh ekipo iz Predoselj nagradila z 10.000 dinarji.
-an
Svetozarja Gligorlča, ki bo kot edini Jugoslovan igral na šahovskem turnirju kandidatov za svetovnega prvaka od 6. do 30. septembra na Bledu, smo srečali v hodniku hotela Toplice na Bledu. Takoj nam je odgovoril na nekaj vprašanj:
»Kako ste se pripravili na turnir kandidatov za svetovnega prvaka?«
»Nisem se pripravil niti dobro niti slabo, nekako srednje bi dejal. Skušal pa bom doseči čimveč točk in ohraniti ugled jugoslovanskega šaha v svetu.«
»Kdo mislite, da bo vaš najhujši tekmec in kdo bo prvak turnirja?«
»Najhujši bodo tisti, ki zanesljivo računajo na višja mesta. Vsi smo bolj ali manj izenačeni, prvaka pa ne morem napovedati vnaprej.«
»Na katero mesto računate?«
»Na to še pomislil nisem. Na turnirju nas igra osem kandidatov in ob koncu bomo videli, kje bom obtičal.«
»In kako se počutite na Bledu?«
»Hvala, dobro. — Malo bolj hladno je kot sem pričakoval, upam pa, da se bom na ozračje kmalu privadil.«
-č
Mladinsko državno prvenstvo v plavanju končano
Triglav prvak
Tridnevno mladinsko državno prvenstvo v plavanju v Splitu je končano. Vsi so se nadejali, da bo ženska ekipa Jadrana iz Hercegnovega ponovila svoj uspeh iz Kranja. Vendar ji to pot ni uspelo. Tekmovalci kranjskega Triglava so že prvi dan dosegli vodstvo in ga obdržali do konca s 113 osvojenimi točkami. Jadran iz Hercegnovega je osvojil drugo mesto z 91 točkami. Sledijo: Jadran Split 84,5, Jug 66, Mladost 61, Mornar 51, Primorje 19, Spartak 12, Primorac 10, Celuloza 9, Partizan 8, POSK in Velež po 7, Sever 5, Senta 3, Rudar 2 in KPK z 1 točko. Brez točk so: Naprijed Zagreb, Struga, Samobor in Železničar Karlovac.
V konkurenci posameznikov je dosegel vsekakor največji uspeh Vlado Brinovec (Triglav Kranj), ki je osvojil tri naslove prvakov in sicer na 200 m metuljček ter 400 in 1500 m prosto.
V zadnjih dveh disciplinah Je izločil lanskega prvaka Kičevi-ća, ki sploh ni prišel na start. To pa ni edini uspeh Vlada, on je postavil tudi nov absolutni državni rekord na 400 m prosto s časom 4:42,2, kar je eno sekundo in šest desetink boljši od dosedanjega rekorda, ki ga je postavil Kičević pred enim mesecem. Če vsemu temu dodamo še to, da je bil drugi na 100 m prosto in da je največ doprinesel k zmagam štafet, potem lahko trdimo, da ima on največ zaslug, da je odšel naslov mladinskega prvaka v Slovenijo.
Po vrednosti tekmovalcev pride na drugo mesto Tija Camdjić, ki je osvojila prvi mesti  na  50  in  100 m prosto.
V ostalih disciplinah so postali prvaki — moški: 160 m hrbtno Drofenik (Triglav Kranj), 100 m
prosto Kičević (Primorac Kotor), 200 m prsno Jamnicki (Mladost Zagreb), 2 X 200 m prosto Triglav in 4 x 100 m mešano Triglav Kranj. Ženske — 100 m metuljček Golubin (Jadran Hercegnovi), 400 m prosto Hilda Zeier (Jug Dubrovnik), 200 m prsno Andrič (Jadran Hercegnovi), 4 X 100 m mešano Jadran Hercegnovi, 4 x 100 m prosto Jug Dubrovnik.
Letošnje prvenstvo je dalo poleg množičnosti tudi nekaj dobrih rezultatov, če upoštevamo republiške in državne rekorde. To so dosegli le tekmovalci, ki so postali državni prvaki, medtem ko so ostali dosegli le podpovprečne in povprečne rezultate. Razen tega je lanskoletni prvak Mornar iz Splita šele šesti. Lahko trdimo, da je kljub slabi organizaciji prvenstva (vrstni red disciplin in tekmovalcev) kranjski Triglav zasluženo osvojil prvo mesto, saj ima zelo mlade in perspektivne tekmovalce.
PLAVALNO TEKMOVANJE NA BLEDU JE ODPADLO Bled, 6. septembra.
Danes bi moralo biti na Bledu okrajno tekmovanje društev Partizana Gorenjske v plavanju in waterpolu. Ker je voda premrzla, je okrajna zveza Partizana za Gorenjsko   tekmovanje odpovedala.
STRELSKA TEKMOVANJA ŠIROM  PO GORENJSKI Kranj, 6. septembra.
Vse strelske družine na Gorenjskem so danes pričele s tekmovanji z malokalibrsko puško po liga sistemu. To letos prvič izvedeno tekmovanje bo večdnevno in ga bodo družine končale do 15. septembra. Zmagovalci občinskih in sektorskih tekmovanj se bodo udeležili še okrajnega prvenstva, ki bo koncem tega meseca.
4 »glas gorenjske«
KRANJ, 7. SEPTEMBRA 1959
1
OeneraUć poleg Picassoja
Štiriindvajset ur Ivana Generalica se ne razlikuje mnogo od štiriindvajsetih ur kateregakoli soseda iz Hlebina. Razlika je le v tem, da slikar Ivan Generalič ne hodi nikamor na kramljanje ali na zabavo in ves svoj prosti čas porabi za slikanje, ki mu je prineslo med-
Prvi S. O. S.
Slikar Ivan Generalič v svoj em ateljeja pri delu. Pravkar dokončuje svoje slikarsko delo oa steklo: »Adam in Eva pregnana iz raja«
narodni sloves. Neprestana skrb za zemljo, zaskrbljeno pogledovanje v temne oblake, strah pred požari, strah pred naraslo Dravo, prijateljski razgovori z živalmi na paši ali v hlevu, počitek in umirjenost pod snežno odejo itd., vse to je rodilo Generallčevo slikarstvo, vse to mu daje moč, lepoto in vero.
V okviru nedavne svetovne razstave v Bruxellesu je bila tudi razstava pod naslovom »50 let moderne umetnosti«. Razstavljati so smeli le svetovno-znani slikarji, katerih slike pomenijo preobrat v modernem slikarstvi^. Ob tej priložnosti so izdali luksuzni katalog. V njegovem uvodnem delu so reproducirali dela tridesetih vrhunskih umetnikov. Med njimi je bil tudi Generalič s svojim »Pogrebom Stefa Halačeka«. Tako se je znašel v neposredni bližini Picassoja, kmet iz oddaljenih  in  neznanih Hlebinj.
Kako to, da je dobil Generalič na razstavi tako priznano mesto? Slikar Iz Hlebinj se je namreč s svojim slikarstvom najbolj približal zahtevam moderne umetnosti-autentičnosti. Generalič pa je spregovoril z jezikom zemlje, torej najbolj autentično. Ta pristnost, vero* dostojnost pa ni mogla v Bruxe-lesu ostati nezapažena.
Na »Floridi«, ki pripada pomorski družbi »Lloyd Italiana«, je 22. januarja 1909. leta ponoči med 900 italijanskimi emigranti, ki so pred desetimi dnevi odpotovali iz Neaplja, le malokdo spal. Spali so le otroci in utrujene matere. Ostali so gledali v stene ali v svojo borno prtljago. V srcih teh siromašnih prosilcev kruha z italijanskega juga je vladala zima. Toda v njihovih očeh si lahko videl upanje, ki ao ga odšli iskat 4000 milj daleč od rodne hiše. Sedaj so nestrpno pričakovali jutra, da bi se vsaj s pogledi dotaknili »čudežne« Amerike. Nihče izmed njih ni imel niti pojma, da njihova ladja plove skozi goste oblake megle, ki pomenijo za ladje največjo nevarnost.
Povsem drugače je bilo na ladji družbe »White Star Line«. Na tej ladji, ki je bila preskrbljena z radio-telegrafsko aparaturo, so vsi potniki BriH. Ti ljudje so Ameriko dobro poznali. Mogoče so sanjali o pristaniščih, kjer bo »Republica« pristala: Madeira, Gibraaltar, Neapelj in končno Aleksandri j a v Egiptu, kjer se bodo bogati potniki izpostavljali toplemu soncu, da pozabijo na hladne dni v ameriških mestih.
Na komandnem mostu »Republice« niso bili tako brezbrižni. 2e dve uri je bil ko-
Problem vrnitve Iz vesoljstva
Sovjetski znanstveniki že dolgo časa rešujejo najtežji problem potovanja v vesolje, problem zanesljive vrnitve rakete na zemljo. Problem bo rešen, ko bodo našli odgovor na vprašanje, kako določiti brzino premikanja rakete, da se le-ta vsled trenja in gostih slojev zraka, ne bo vžgala.
Menijo, da bodo to lahko dosegli s pomočjo magnetizma. V trenutku, ko raketa z veliko hitrostjo leti v gostih slojih atmosfere, tako trdijo oni, se vsled trenja njen plašč segreje do temperature 6500 stopinj Celzija. Pri tako visoki temperaturi postane raketa izreden toplotni prevodnik. Ce se plašč rakete namagneti, potem se magnetsko polje razširi tudi na zrak okrog rakete in ustvari a neke vrste zaščitni plašč, ki sprejme vse breme trenja in določa raketi brzino.
mandant ladje Selby prisiljen, da zmanjša hitrost ladje na 10 milj. Oficirji in mornarji so neprestano upirali pogled v prostore pred seboj. Njihove oči so hotele prebiti gosto zaveso megle in odkriti, odkod prihaja strašni zvok ladijske sirene, ki neprestano tuli.
Se huje je na komandnem mostu »Floride«. Njen kapetan je zmanjšal brzino ladje na 5 milj. Krmar Schicina sledi zapovedim, ki mu jih daje oficir Gagnile. Tudi ti trije ljudje skušajo odkriti, odkod prihaja zvok sirene ladje, ki je nekje v bližini. Pred nekaj trenutki se jim je zdelo, da prihaja od »predaj, sedaj pa se jim dozdeva, da prihaja z leve strani.
Kot dve gigantski predpotop-nl živali plujeta ladji proti usodnemu mestu, ki se nahaja na 40« 11' geografske širine in 70« 25' geografske dolžine. Naenkrat se pred »Florido« pojavi svetloba. Krmar skuša okre-niti ladjo v drugo smer, a je že prepozno, bok angleške ladje je preparan. Hladna voda neusmiljeno prodira v strojnico. Parni kotel je eksplodiral, ladjo je zajela tema.
Radio-telegrafist »Republice« James Bins je ranjen, a kljub temu mrzlično oddaja: C. O. D____        C. O. D____
Ob 7. uri je prvič C. O. D. v zgodovini sprejet na »Balticu«, ladji družbe »Cunard Line«. Trenutek za tem se javlja francoska prekooceanska ladja »Loreine«, ki oddaja: G, hitimo pomoč!
Na »Floridi« so ugotovili, da je ladja utrpela le malo škode. Na »Republici« pa je bilo stanje drugačno. Čeprav so bila nepropustna vrata zaprta, je voda še nadalje prodirala v notranjost. Ladja se je vedno bolj nagibala. Dve sto petdeset bogatih Amerikancev so premestili med sirote italijanskega juga. Prva je prišla na pomoč ladja »Baltic«. Porabila je več kot dve uri in ogromno Število svetlečih raket, da bi v megli našla »Republico«. Valovi so postali tako veliki, da je bila »Florida« spet v nevarno-
sti, da ne. govorimo o tem, da je bilo sedaj mnogo teže in ne-varneje premeščati potnike z »Republice« na ladje, ki so prihitele na pomoč. Sele zvečer je uspelo »Balticu« odvleči »Republico«. »Florida« pa je s svojimi stroji krenila proti New Yorku. Tri dni se je borila posadka, da reši ladjo, a je bilo vse zaman. Po 61 urah so »Republico« zapustili ln nedolgo za tem se je potopila. Kakšna ironija: potopila se je 50 milj od Nevr Yorka!
V torek, 26. januarja 1909. leta je velika množica ljudi prišla v newyorškx> pristanišče. Prišli so, da pozdravijo »Baltic« in »Florido«. Najtopleja pa so pozdravili Jamesa Binsa, ra-dletelegrafista, ki je prvič v zgodovini uporabil poziv na pomoč. Ta človek j« pokazal svetu, kaj vse lahko napravi radiotelegrafist na morski površini.
Od teh dni je prešlo ie 50 let. C. O. D. je postal popularni SOS. Danes ni na svetu več ladje, ki ne bi imela tudi ra-diotelegrafista. V teku 50 let je le-ta postal sestavni del ladje, kot sta n. pr. jambor ali sidro.
Režiser Jozeph Manklewitz, eden od hollywoodske »vetike šestorice« daje poslednja navodila za snemanje kadra I*10* »Enkrat lani« nosilcema glavnih vlog Elizabethi TayIor in M*0*" gemeriju Cllftu. Tisk ie dolgo časa objavlja vest, da bo igr*?* »postila film. Vsekakor, če se dogodi, da nastop v tem tW»* ne bo uspel (Igralka s« toč ae zadovoljuje s povprečnim usP** hom, pomeni to konec njene kariere. T zadnjem času V**? Elisabeth Tarlor pričela nastopati t zahtevnih Wllliamsar»i delih, in to z velikim uspehom. Ekipa, ■ katero nastopa ▼ a*^' nJem filmu, je prvorairedna. Režiser Mankiewlts sodi med n»J' boljše ln najsolidnejse hoI(ywoodske režiserje. Montgeme«* Cllft, njen partner j« v vsakem pogled« Izvrsten ln popalaTe'1 karakterni igralec, razen tega je bil že večkrat njen partner-Eno od glavnih vlog ima Katherine Hepburn, vsekakor od najbolj iskanih ameriških igralk staro generacije, eno °° najvažnejših moških vlog pa igra znani igralec Barn Ajv* 5 s« je v zadnjih letih prebil v prve vrsto ameriških karakternJ Igralcev, posebno zaradi svojega nastopa v filmu »Ljubezen V° bresti«, v katerem je igral s Sophlo Loron.
nepoznanih predelof la
V kratkem bo znanstvena odprava v Združenih država* Amerike krenila v nepoznane predele Antarktičnega Oceana. Ta odprava bo osnovana v okviru novega programa znanstvenih raziskovanj na Antarktiki, ki ga bodo pričeH v oktobru. Program se sestoji iz 29 posebnih znanstvenih nalog, med katerimi vzbuja posebno pozornost proučevanje radioaktivnih padavin na Antarktiki.
PONOVNI DOKAZ
Pred kratkim so v zoolškem vrtu v Tokiu izvršili zanimiv poizkus. Pred živalske kletke so postavili filmsko platno. Na njem so prikazali odlomke iz dokumentarnih filmov o divjih živalih, ki žive v prostosti. Med predvajanjem filma so znanstveniki opazovali njihovo rea-
giranje.
Vse živali so ostale popolnoma ravnodušne, sibirski tiger in leopard sta med predstavo celo zaspala. Le opice so predvajanje filma spremljale s kričanjem in skakanjem in so kazale posebno veliko zanimanje za scene iz življenja v džungli.
Pred 50 leti se je na Atlantiku dogodila nesreča, ki je bila podobna tisti, v kateri se je potopila italijanska ladja »Andrea Doria«, le da takrat ni utonila italijanska ladja, ampak je utrpela nesrečo luksuzna ameriška potniška ladja »Republic« (levo), ki je iz New Yorka krenila s skupino bogatih potnikov na krožno potovanje po Sredozemlju. V gosti megli se ji je zaletela v bok »Floride«, ki je v Ameriko vozila 900 emigrantov iz Južne Italije. Podobno kot ob priliki udarca »Dorie« in »Stockholma« je tudi na »Floridi« le manjša okvara (desno)
Samo za izvršitev te naloge je namenjenih preko 3 milijone dolarjev.
Kot v preteklem mednarodnem geofizikalnem letu bo tudi letos komanda Ameriška mornarice skrbela za transport la bo trajal od oktobra do marca, organizacijo vseh teh odprav.
V času antarktičnega leta, ki bo delalo okrog 70 ameriških znanstvenikov, medtem ko bo prihodnjo zimo po marcu prišlo še 35 znanstvenikov.
Predstavnik za znanstvena raziskavanja Alan Waterman, ki vodj finansiranje teh odprav, je izjavil, da bodo ob priliki novih raziskavanj posvetili veliko več pozornosti kot prej, proučevanju geološkega sestava zemlje, flore in faune, kakor tudi izdelkom natančnih geografskih kart.
Prva ekspedicija ima nalogo, da se z dvema ledolomilcema prebije v popolnoma nepoznane predele Belingshausenovega morja. Ce bodo do tja prispeli, bodo znanstveniki v treh smereh raziskovali notranjost kopnega. Raziskavah bodo sestav zemlje pod ledom, na geografske karte pa bodo točno orisali profil obale. Ena ekspedicija bo odšla na Viktorijino zemjlo. To je nepristopen predel, znan po strahovitih burjah in visokih gorskih vrhovih, ki dosežejo višino do 3000 metrov. Raziskovanje bodo člani odprave opravili z letali in helikopterji. Biologi bodo v nedavno odprtem Biološkem centru polarne postaje Mac Murdock intenzivno
proučevali vse  primere t9zjL antarktične flore in faune, m«0' tem ko  bo sedem metereo^' ških postaj, katerih vzdrževan? bo v tem letu stalo prekop, lij on dolarjev, nadaljevalo d* z raziskava njem atmosfer9*' razmer na kraj nem jugu-J^jj sebno pozornost bodo posv^ proučevanju polarne svetloD*' fizičnih pojavov v jonosferi zbiranju   seizmoloških P0^ kov.
Hollywood želi vrnitev
Grace Kelly
Znani  hollywoodski repo^J Sidney   Skolsky  javlja, d*,J,, neka velika hollywoodska fl^i ska  družba,  katere imena izdal, napotila v teh dneh Jg slavnejšega ameriškega kom* Jerry Lewisa v Monako z 55 logo, da pregovori Grace Ke ' da   bo   igrala   glavno *eDS vlogo v filmu »Sinderela«
Skolsky trdi, da je Levrfs
pred tem vodil z monakoVs*jg pricezinjo   razgovore,   zato j sedaj   prepričan,  da se njegovim odhodom v M°n8 vsa stvar dobro uredila.
Po njegovih besedah Je s0 wis obljubil Grace Kell? a pravico za prikazovanje B filma v Monaku. S tem »•Jjj kot kaže, priključil dolgi vjj hollywoodskim zvestim Pr ^ centom, ki so poskušali i1* ( poskušajo pridobiti Prlnffl)U da bi se vrnila k svojec umetniškemu poklicu.
ROMAN
11. del
60
Mirni
Molenšek
Konic
»Zdaj je, kar je in jaz ne morem ničesar več preprečiti,« si je rekel. »Vsak dan jih bom moral gledati, ko bodo prihajali semkaj delat, nikamor se jim ne bom mogel umakniti. Kakšen pekel, za božjo voljo! Tega vendar nisem zaslužil! In jaz bom v svojih vigencih delal za Družbo, oni pa zase.«
Za trenutek je v njem vzkipela moč in zahotelo se mu je, da bi jim kljuboval in jih spravil na tla, kot je spravil Družbo. Pavle ne more pri tem nič izgubiti. Samo kovači se bodo spet razleteli na vse strani in se znova udinjali svojim prejšnjim gospodarjem. Pri Gašpe-rinu hi ostalo, kakor je bilo. Pozneje, ko bi to dovršil, bi lahko Pavlu izročil vse premoženje, samo toliko bi si pridržal, da bi on in Ana ne bila odvisna od sinove milosti. Sicer pa leži v hranilnici dovolj denarja, nič jima ne bo manjkalo, čeprav bi živela še veliko let. V boju z zadrugo bi se slednjič pokazal tistega Dominika, pred katerim so trepetali skoro petindvajset let. To bi bil boj, vreden moža, čeprav morebiti poslednji. Potem, ko bi videl zadrugo na tleh in bi se Pavle spametoval, se lahko umakne.
Toda moč, ki ga je prevzela, je bila samo navidezna in on je to dobro čutil. Nič več ni bil zmožen lokavosti, brezobzirnosti in trdega odpora. Misel na boj z zadrugo je bila samo slepila Naj se bijejo z njo drugi, Herder, Hetori, Rotar, Majdnik, Hafner, Šmitek, dovolj jih je. On ne more več. Obnemogel je v večnem boju z drugimi in
s seboj. Slutil je, da bo zadruga napredovala, da bo šlo vse naprej brez njega in mimo njega.
Obrnil se je ih odtaval na klop za vigencem, da bi bil sam s svojimi mislimi, ki so ga mučile, pa so mu bile le ljubše kot družba ljudi.
Na Rogovilčevem vrtu se je nagnetlo ljudi z vsega desnega brega Save. Prišli so kovači iz Kamne gorice, jamniški in njivski oglarji, sekači in tesarji iz Lipnice in Dobrave, kmetje s Češnjice, Rovt in Ovsiš, Žagarji in nakladači iz Podnarta in Prezrenj, vsi tisti, ki so živett od lesa in železa. Po vsej »hosti« med Radovljico in Kranjem se je razvedelo, da so kovači ustanovili svojo zadrugo. Edino Kropa sama je bila razdeljena; nasprotniki zadruge so ostali doma in Filip Hetori je opoldne, kakor hitro je prišel 'iz farovža, sestavil ovadbo zaradi vloma v njegov vi gene. Potem je odšel po hišah, na videz spraševat svoje delavce, ki so bili priča dogodku, v resnici pa podžigat jih za pretep s kovači. Nikoli dotlej ga niso videli v kovaških bajtah, zdaj pa je hodil od vrat do vrat in govoril o žandarjih in kazni, ki bo doletela vlomilce, zraven pa obetal pijačo vsem tistim, ki bi na-klestili kovače. Ko je obrede 1 ves Spodnji konec, ni bil niti malo zadovoljen s svojim početjem. Vedel je, da zadrugi lahko spravi žandarje za vrat, vedel je pa tudi, da bodo kazni majhne in da se ne splača drezati v to stvar. To, kar je pripravil zadružnikom jeze in nevšečnosti, je bila malenkost, skoro sram ga je bilo, ukvarjati se s takimi stvarmi. Glavni spopad je Družbo šele čakal. Takrat, ko se bo vnel boj za tržišče, bo treba pokazati vso spretnost, Kovači imajo močan adut v rokah: prodajali bodo
lahko ceneje kot Družba. Zato pa ne razumejo kuPcl, nikogar ni, ki bi jim znal voditi posle. Grošelj jim s s j jimi socialdemoleratskimi nauki ne bo mogel P0111^ in Pavle je premlad, premalo izkušen, da bi zadrugi r
— ___ 1___•    jJI Tr-      t-,      L.M      T^.____t_d1-        1__I__i _ Vil C"
nično koristil. Ko bi bil Dominik, kakršen je bil,
leto dni ne bilo več sledu o zadrugi, ki so jo začeli s kim hruščem. Toda na Dominika se ni več zanesti, kršen je zdaj, je zmožen svoje deleže prodati vrag komu, morebiti celo kakemu tujcu in še sam stop zadrugi. Rotar je grabežljiv bedak. Preostane edino der. On ne bo popustil.
ta'
K* v^1
iti *
Hetori je sredi popoldneva zapregel voz in se P° ^ nil v Kamno gorico k Herderju. Spotoma je snoval ^aI^0_ ki bi ga kazalo objaviti v časniku. Treba je prikazati -vaško zadrugo kot kužno leglo socialnodemokratske seLnosti. Grošlja je treba opisati kot pustolovskega j teža, ki se je vso mladost potikal po tujini in je^ T£ speljal dokaj poštenih, prezaupljivih ljudi. Da, P°stevSe
Tako bo na ^
prezaupljive ljudi, ki so mu nasedli strani prav in nikjer ne bo zamere. Hetori je v   - m sestavil ves članek. Morebiti bi kazalo tudi kaj PriPornere o rovarjih, prežetih s tujim duhom, ki jim ni mar in prezirajo cerkev. To bi vleklo. Članek se mora viti v katoliškem listu. V trgu je malo ljudi, ki he % liberalne časnike. Najbolje bi se bilo o tem pomeni Jeršinovim Andrejem, on je spreten o takih stvareh, vsaki prireditvi je poslal v Ljubljano domoljubno ^ pihnjen dopis. Stari Jeršin je sicer libeijilec, Andrej P ^ zaprav tudi, toda za štiri krone, ne\ za dve kroni bi drej napisal dolg in zanimiv članek. Ce ne bo e^en^fi volj, lahko napiše drugega, tretjega, vse dokler ne ljudje začeli gledati zadružnikov kot izobčence.
94
4285
^34469