Poštnina pavšallrana.
V Ljubljani, sobota 13. marca 1920.
Velja v Ljubljani in po pošti:
«efo tel*	.	,	.K	20fr-
#•11««	.	.	.	„	100 -
letri let*	.	»	,	,	m-_
«8 neseo	.	.	„	a«..
Ni plamene nnroifce frei pošiljat e denarja ac ne moremo ozirali.
Novi naročniki naj pošiljaj« naročnino po nakaznici.
Za inozemstvo:
rti« leto ...Ki pol leta. . . . „ četrt leta . . , „ ta mesec.....
ačunajo p« stom in sicer ter 55 mm za enkrat 1 K, .rat popmt.
Vprašanjem glede insertitov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se tranHrajo — -	Rokopisi	se ne vračajo.	——  	.....
Seja narodnega predstavništva.
Beograd, 12. marca. Na današnji seH nar. predstavništva ie nred prehodom na dnevni ted prosil za besedo biv§i finančni minister Velikovič. Pciasnil ie. da ie bil proračun. M §e še sedal izvršuie. že izdelan za časa koncentracijske vlade pod ministrskim Predsedstvom Prothia. Deficit med dohodki in izdatki (prvi so b?*i ororačunieni na 2.800 milijonov, drugi pa na 6.200 miltionov K) ie bilo treha kriti z izrednimi krediti. To prakso ie tevaial tudi bivši finančni minister Ninčič. Veljkovič pravi, da le izdal naredbo, da se takoi do za-meniavi kron zamenlaio tudi prizna-niče
Med Veljkovfčevim Rcvorom je prišlo do velikega bruna.
Veljkovijču ie odgovarjal nato min. predsednik Protič. Očital mu je, da le vzel posolilo za državo na prisilen način, kar na se ne sme dogaia-tl. Protiču le odgovarjal zopet Veij-kovič. nato pa le govoril dr. Ninčič. Takttt do njegovem govoru le zahtevaj onoziciia. da se preštele Število pos'ancev in da se ugotovi, ali ima vlada v današnti seli kvorum ali ne. O tem predlogu se ie vnela silna debata.
Na eni strani se ie trdilo, da ima predsednik skupščine pravico ugotavljati kvorum šele takrat, predno se v kaki stvari odločuje: opozicija je trdila, da lahko zahteva ugotovitev kvoruma tudi v sredi diskusije..
Predsednik Pavlovič izjavila, da poslovnik daje predsedniku naiodne skupščine pravico. da konstatira lahko že pred formalnostmi alt le zadostno število poslancev navzočno, ravnotako pa tudi takrat, predno se
preide na dnevni red. Pred prehodom rta dnevn red ima predsednik in vsak poslanec pravico zahtevati, da se konstatira, če je dovolj poslancev navzočih.
Ministrski predsednik Protič: Tako tolmačenje poslovnika pomeni vzakonitev o&strukciie.
Nato so nastali burni prizori. O tej točki poslovnika je govorilo mnogo Roslancev. Vsi kričijo vprek, da ni mogoče ničesar več razumeti. Zato odredi predsednik odmor 10 minut.
Po odmoru le odredil predsednik Pavlovič, da se izvede štetje (pro-zivka). Takoj potem se le začela nova obstrukcilska debata. In sicer o tem. ali se imalo zapisati v seznam poslancev tudi oni noslanei. katerih mandati še ntso verificirani, ali samo oni. katerih mandati so že verificirani. Po dolgi in deloma iako burni debati se ie ugotovilo, da imaio neve rificirani poslanci pravico, da se vpi-Šelo v seznam poslancev kadar se vrši štetie. da na nimafo pravice glasovati. Po končanem štetiu obiavlja predsednik dr. Pavlovič, da le navzočih 14 poslancev, da ie torej zbornica sklepčna.
Po konšfatacfH sklepčnosti je hotel dr. Pavlovič sejo zakllučiti. min preds. Protič pa le zahteval da se mora nadallevatl Prvi trhe že prijavljeni govorniki. Člani Demokratske zalednice so Izgubili beseda ker niso bilj navzoči, ko jih je predsednik poklical. Oovoril ie nato poslanec Niežič. nakar je bila seja ob poldveh pop. zakliučena.
Prihodnja seja jutri z istim dnevnim redoin. Kot govornik le priglašen samo še dr. Dinko Puc.
Amerika priznava sovjetsko Rusijo.
Konec evropske Turčije.
Popoln preobrat v turškem vprašanju.
Dunaj. 12. marca. (Izvirno poročilo.) Današnje vesti iz Pariza iti Londona pričalo, da le prišlo v stališču antante in Amerike do Turčije do noDolneea preobrata. Dočim je dosedai urevladavalo naziranje, da naj Turčija ostane v Evropi s Carigradom kot glavnini mestom, ie sedal zmagalo Turčiji sovražno stališče. da le treba Turke definitivno pognati iz Evrope. Odločilno so vptt-vale gotovo.vesti o nepopisnih turških grozovitostih v Armeniji. Tudi VViison. ki le bil sprva zagovornik Turčije, se le sedaj postavil odločno proti nlej. Pričakuje se. da bo turško vprašanje rešeno že v nalkraj-
Za milijon!.
(Halle.)
ŠTIRIINTRIDESETO POOLAVJE,
Hiša gospodične Aspinwall je kazala praznično lice. Dragocene cvetlice in cvetoče grmičevje ie spremenilo dvorane v bajni vrt. Tudi vhod in vstopnice do gornje dvorane so okrašene z zelenjem.
V neki sobi prvega nadstropja, sredi množice bogato oblečenih dam, stoji Jenny Rogers neodločena, s povešeno glavo. Lepša le bila kakor vse ostale v svojih krasnih oblačbih. a ni se mogla ojunačiti, da bi sledila množici v zabavne prostore, šele ko ie postala stiska prevelika. je sledila brez volje množici.
V spodnji dvorani se je ustavila. Skupina gospodov je bila v njeni bližini in boječe se jim je umaknila, kar sicer ni bila njena navada. S trudom se ji je posrečilo umakniti se v pregra-dek, kjer so stala okrepčila na majhni mizici; hladilna pijača bi jo naj okrepila. Ko je hotela zapustiti ta prostorček, je slišala besede:
»Da, to ie Degraw. Več let ga pač ne bomo videli. Danes ob osmih se vkrca na Etruriji. Kakor se sliši, hoče se preseliti z ateljejem v Rim.
Opotekla se Je. Torej o pričakuje, da bo med r\jima konec in Je že pripravljen na njen »ne.« Ne zaupa ji toliko moči. da se odpove njemu na ljubo bogastvu in misli, da bi prišla že prel. če bi ga ljubila. Žgoča rdečica jo le oblik in
šem Času. Sultanu bo izročena spomenica. da se mora preseliti v Azijo.
Turška voiska sc razpusti.
LDU. Pariz, 12. Poročila komi sije zavezniških vlad so dospela iz Carigrada in bila sprejeta zelo pesimistično. Vrhovni svet le sklenil, da se razpusti vsa turška voiska ter ustanovi mednarodno olrožnlštvo v Turčili po makedonskem vzorcu.
Antanthie čete zasedalo Carigrad.
LDU. Amsterdam, 12. >Daily Chronicle« poroča, da bodo čete zaveznikov razvrščene na strategičnih točkah lužno in severno od Zlatega roga. Namen te odredbe ie. dati več učinka zahtevam aliirancev.
—mam1	ummmm g m1 ses m
Dunaj. 12. (Izvirno poročilo.) Kakor poročalo tukaIŠnii listi iz Pariza, bo Amerika _v kratkem oficilelno priznala sovjetsko Rusijo. Začela se bo s sovjetsko viado pogajati o skle-
pu trgovske pogodbe. Ameriškemu koraku se nripisuie Izredno velika važnost, ker bo vplival kot odločujoč prejudic za evropske države.
BLOKADA REKE,
Lakota na Reki. — 0’AnnunzIo — morski razboinik!
Trst, 12. marca (Izv. por.) Tukajšnji »H Piccolo« prinaša o položaju na Reki naslednje, preče; cenzurirano poročilo: Vsled težkega položaja, nastalega po poostreni blokadi (cenzurirano!) sta odpotovala v Rim župan Riccardo Gigante in ravnatelj aprovizacije dr. Alazzetta. da se posvetujeta z vlado In predsednikom »Rdečega križa«... (zopet zaplenjeno!) Povelistvo mesta le dobilo poročilo, da je vlada prepovedala na-daljno naselitev reških otrok v Italiji. Vest, ki se zdi neverjetna, ie povzročila v mestu globok vtis hi razočaranje. Organizatorji druge akcije za naselitev otrok v Italiji vseeno n a dal ju jejo syoje delo. Obsedno stanje v mestu najde svojo opravičenost v izrednih političnih razmerah, katere se zarnorejo tofmačitf s tem. v kakem položaju, se sedaj Reka nahaja. Na pomanfkanie In trpljenje ie Reka takorekoč že navajena. Da se z njih otroci ne postopa tako, kot z
dunajskimi, Rečani ne morejo razumeti. — K temu poročilu dodaja »11 Piccolo« naslednje: D’Annunzio je poslal nekemu svojemu tržaškemu prijatelju naslednje pismo: »Poveljstvo kralievih čet v JtilHski Benečiji le prepovedalo transport ubogih otrok Reke v kraljevino, med tem ko je več kot 7000 dunajskih otrok negovanih z vso Italijansko nežnostjo. Jaz tega ne prenesem.«
Bakar, 12. ffzv. por.) Reki grozi lakota. Rečani v pravem pomenu besede stradajo. LfAnmmzlo kratko-malo kot kak pomorski razboinik ustavlja na odprtem moriu vse parnike katerekoli zastave. Rekvirira vse.
SPREMEMBA AMERIŠKE USTA VE.
LDU. Pariz. It. Po vesteh Iz Washinetona se skuša v svrho rat>-fikache mirovne pogodbe doseči sporazum s senatom na tel nodlagf. da se v bodoče ne ho Izvršila nobena volaška akclia Zedinjenih držav brez Privoljenja kongresa.
Radikalci na dela.
»ig%jiaar*cg»*
Največjo korist od politične kupčije, ki so jo sklenili’srbski radikalci, hrvatski senaratlsti in slovenski klerikalci. bodo Imeli brezdvomno srbski radikalci, od katerih itak ni mogel nihče pričakovati, da bi bili pripravljen} resno In pošteno deliti moč in oblast s svojimi zavezniki. Prepustili so Jim pač Slovenijo in Hrvat-sko, vse ostalo z državno centralo vred pa so pobasali sami ln tn gospodarijo samovoljno in nasilno, pa se vrača zmenijo za želje ali zahteve ostalih zaveznikov. V finance z valuto in carino vred. v trgovsko politiko. vojaštvo rn drage centralizirane zadeve se ne puste prav nikomur vtikati In bojimo sp, da bodo gospodarili tudi pri železnicah čisto no svoje in jih ne bo mnogo ovirala okoliščina, da je železniški minister pravzaprav dr. Korošec.
Pri financi so že začeli. Na seji Narodnega predstavništva Je vložil finančni minister 2akon o dvanalstl-nah, ki obsega določbe, ki se naravnost norčujejo iz vseh neradikaluih strank. Predvsem označujejo novo-osvobolene krate Var kratkomali »anektirane pokrajine«. Velesrbski
držana o priliki kolekovanja bankovcev. Molče, ko Ninčič in Jankovič še vedno uničuieta našo dinarsko krono. ker ii nočeta priznati iednako-pravnosti z dinarjem in še ved.no zahtevata plačila za carino ali v dinar-iib ali v tufih valutah. Korošec ln La-ginja, oba zagovornika decentraMza-ci’e. morata mlrar gledati koko Poče Jankovič finančno upravo ki i® že danes mnogo Preveč »radikalizirana«. _ še boli centralizirati in onemogočiti pokrajinskim člnitelirm vsak vpliv na njo. Mirno morata gledati ali pa celo sama pormmad ti iz centralnih uradov uradnike Poštenjake. ki so gotovim krovom trn v peti, ker se ne znajo toliko razmeram asimilirati, da bi se razum pJI na »bakšiš« in za sramotno n^ra^o oškodovali državo in lavnost za militone. ki bi Hh spravili v žepe ve-rižnikov in izvozničariev.
Jasno le. da tako ne more iti naprej. ?e par mesecev radikalne strahovlade. pa br naše niedin:enfe olj robu propada Fdin Izhod le v tako-š. ni izvedbi volitev, zato mora biti t* točka prva na programu vsake vlade. naj se sestavi kakor hoča
finančni minister Jankovič noče priznati Jugoslavije; za metra obstoji vedno samo še VčHka Srbija, ki Je anektirala Hrvatsko. SloveuHo. Vol-ovdlmo. Bosno Hd.Daiiša konsekvenca tetra stališča le. da se moralo anektirane pokraffne samoumevno v vsem prilagoditi anektirajoči državi, v tem slučaiu Srbiji. In da nikakor ne gre. da bi stavile hogzna kake zahteve.
Na to stališče so se Jankovič. Protič. Ninčič In drug! tovariši tudi res postavili. V valutnem In raznih drarib perečih vprašaniib so naredili kar kratek proces in Hh učili po svoiem Anektirane pokrajine mo-ra’o molčati. Molčati pa moralo tud? starčevlčanci in klerikalci, če hočejo ostati na vladi v llubFani In Zagrebu. v Beogradu ie nHhovo sodelo-vanle pri vladi tako. samo navidezno. Udetstvuteto se lahko še takrat, ke-dar se hočeio znesti nad tem ali onim uradnikom. Pristašem nrelšnie vlade In zato radikalcem ravno tako ob-sovraženem.
Korošec, l.avlnla in vsi drugi molče fn moralo molčati, ko nam hoče-io vzeti celo mitbardo. ki ie bila za-
tmmmmmummmmmmmammmrjfmmsmmmmmmmmmmmamm
Nemcifa fii sovjet!.
Ne samo. da odvrne rdeče Čete od svojih azilskih meja, ampak tud! Iz strahu pred resnimi trgovskimi konkurenti Je »privolila« Angl.ta v to. da se obnovijo trgovske zveze med antanto In boljševiki.
»Frankfurterzeltung« z dne 11. februarja t. J. opozarja nemško jav-nost na memorandum, ki ga je izdelal boljševiški agitator Radek. ko je bil še zapTt v Moabitu, priobčila na »Zukunft« v svoji poslednji številki. Radek naglaša v tem svoiem memorandu, da ima Rušil* dovolj surovin, ki bi jih mogla daiatl Nem-ČIJ v zameno za Rtroie in industrijske izdelke. V Rusiji hi dobilo službe mnogo nemških veščakov. inženirjev, kemikov. Nemški strokovnjaki bi pomagali pri obnovi inskega gospodarskega živlienia.
Nemčija hi Rusija naj bi sc ob-vezafj v ne*odW, Ja se ne bosta vmešavali droga dragi v njene no-ranje zadeve (Rusija bi se torej formalno odpovedala boljševiški propagandi v Nemčiji).
Memorandum sklepa s temi-le predlogi:
1. obnovi naf se diplomatično razmerje med obema državama. »
2. obe državi si pošlieta naimeje veščake ekonome, ki naj organiziralo trgovsko poslovanje in transportno služba
3. Ce p» nemška vlada tepa javno ne bi še mogla, nai izvršilo ankete in priprave za trgovski promet
pogled na baržunasto obleko lo je napolnil * stiu run. HIIary je bila pozabljena, mislila ie le edino nanj, da odide m da ga ne vidi nikoli več. Ves svet ji ie postal pust in prazen.
In vendar še ni vse upanje izgubljeno. Hitom ima vtmdar obleka kj fe podobna njeni sukneni. To le hotela obleči m zagrabiti srečo, predno se il popolnoma umakne. Hitro je zagrabila kozarec limonade, ga zlila do krasni obleki in hitela v dobro posneti zadregi v sobo. kjer ima Hilary omaro za obleko. Tukaj si Je izbrala obleko, ki se H je »dela za ta shtčaf najboJJ primerna — prijateljica ji gotovo odpusti — in le hitela spet po stopnicah navzdol. Tukaj je naenkrat čutila, da se je nekdo dotaknil njene rame in sredi množice Ji fe nekdo izročil zložen list papirja. Pogledala te In se prestrašila, ko je prečitala tafimstvene besede. Osunla ie strmela nred se — kaj nai to pomeni, odkril pride, kdo je prinesel pismo? — Hitela ie snet po si minicah navzgor, popraševala Je ln Iskala sla. Kar zanazi mlado Francozinjo, ki Je bila danes pri nje*.
. »AH ste prinesli list?« Jo je vpraSala razburjena.
»Da, gospodična, morala bi vam ga že prej Izročiti, toda pozabila sem na ukaz gospodarice, in ko sem se spomnila, nisem se hotela vrniti, ne da bi Hst oddala, zato sem vas poiskala tukal. Oprostile molo malomarnost «
Jenny Rogers H je obrnila hrbet. »Portu-gizlnja«, Je šepetala bledih ustnic. Nato se je vrnila v oblačilnlco in si ogrnila dolg svilnat plašč, ki je popolnoma pokril obleko, Srce Ji Je
utripalo, ko Je tako zavita zopet korakala po stopnicah navzdol. AH Jo Hubeče oko zanazi in pregleda njeno tajnost? AH razume nieno obotavljanje ln ga opraviči? NI Imela poguma, da ga poišče med množico: brez volje se je premikala naprej. Ali Je bil to njegov glas. ki ga Je zaslišala? Mogoče Jo je videl, kako obleko Je nosila? Razburjenost ti le naraščala, toda ni se ozrla; hotela je priti do Hilary, da jo ptn ’rav1, dokler še čuti dovoli moči.
Oospodičma Aspinwal1 Jo je Željno pričakovala in si ni mogla tolmačiti njene dolge odsotnosti Ke je pozdravHafa goste, ki so se veseliti, da io vidijo zopet v mestu, sc nieni pogledi iskali Jenny Rogers. Obraz se ji je raz-Jasinil, ko lo Je končno zapazila prihajati — toda razburjeno in čudnol — v njenem plašču.
Jennv se je ozrla na prljateHlco s prašuio-čim pogledom. »Polila sem sl obleko z limonado, in 'morala sem se preobleči.« je šepetala. Prihajale so druge dame, in ni mogla dalje ostati v njeni bližini.
Najprej sl je poiskala prostor, odkoder je lahko pregledala vrvečo množico, kajti zdaj si je zaželela odločitve. Tam na oni strani je stal on, ozirala se je za nilm, toda ni Je pogledal.
Kaj naj to pomeni? Mogoče misli, da »e ie iz bojazni zavila v plašč in da ga hoče varati? Ali zaničuje to, za čemer Je Še pred tednom tako hrepenel? Kam strmi tako nepremično? Kdo je oni mož. za katerim se ozira?
Oostie so j(\ pozdravljali In čestitali, toda vse te ljubeznivosti so io pustile hladno. Hamilton Degraw Je bil z njo v Isti sobi in ni imel
ne pogleda, ne smehljaja za njo. Da bi ne prišla semkaj In ga pustila v isti mučni negotovosti, katero je občutila zdai sama t Gotovo hi ne odpotoval. n® da bi vedel za hieno odločitev. — Toda, kaj fe bilo to? Začutila le roko elegantnega gospoda na svoji rami. Ozrla se je in rdečica lo Je oblila. Bil je Byrd, ki je stal pred njo in jo zvedavo opazoval.
»Moram vas prositi oproščenja: ne prihajam kot gost v to dražba toda prinašam vam poročilo, ki nai opraviči mojo navzočnost. Oo-sna. ki ie prihafala kot frizerka k vam. ie mrtva. Tudi tokrat vam prinašam dobro poročilo.«
»Kako. dobro poročilo?«
»Ali niste vedeli, kdo ie bila? PovedaH so ml, da se boiite pred Portuvizinjo.«
Služabnik, ki je ponujal krepčila, je stopil v tem trenutku med njiju in ie motil razrovor. Ko ie odšel. Bvrd v svoie začtideie ni videl več gospodične Rogers.
Dolgo io je iskal, dokler ie ni zapazil v Mir žinl klavirja, na katerega je ravnokar začet nekdo igrati. Odložila je dolg temni plašč in ja Stala v vsei svoli čudoviti krasoti.
Tudi Hilarv io je prepozno motrila, odločne poteze njenega obraza so In prestrašile. Jennv namerava nekai posebnega. Ko ie prišla v nieno bližino, je zaslišala prijateljico, ki je zašepetala gospodu pri klavlriu:
»Hočem neti arije iz »Roberta«; ali me morete spremljati?«
(Dalje prih.)
(Dalje prih.)
nemške gospodarske organizacije, k!
naj stopijo v stik z rusko vlado s posredovajem resnih zastopnikov.
Par mesecev potem bo sledila nemška vlada. Organizacije nemških tehnikov, inženirjev in kemikov bodo funglrale kot vodilni centri za svoje zastopnike v Rusiji in centri, ki bodo zastopali interese svojih članov z ozirom na rusko državo. Oni nal obenem organiziralo objektivno poročevalsko službo glede Rusije v Nemčiji.«
'»Frankfurter Zeitung« vprašuje berlinsko vlado, zakaj še omahuje tn ničesar ne ukrene na Radkove predloge.
Zdi se, da se berlinski vladni so-cljnllsti ne zanašajo preveč na sovjetske garancije glede boljševiške propagande v Nemčiji in bi le s attahom odprli vrata moskovskim »misijam«. To neslgumost le izrablja Britanija, obnovila trgovanje z Rusijo in tako za enkrat prehitela nemškega konkurenta.
Zavezniki in Turčija.
V angleškem časopisju se že dali časa pojavljajo glasovi o morebitni zasedbi Carigrada po zavezniških vojskah. Francoski listi celo trde, da Je okupacija že izvršena, Kajti Francija ima v Carigradu eno divizijo in eno brigado, t J. 16.000 mož. Glavni poveljnik zavezniških čet na vzhodu general Franchet d*Esperey bna svoj Rlavnl stan v Carigradu. Drugi kontingenti zaveznikov iznaša en angleški bataljon In en italijanski regiment. Poleg tega Imajo Angleži svoje vojaške sile zbrane tudi v bližini morskih ožin, ena divizija se nahaja med Anatolljo in Biuso. V vzhodni Tracijl imajo eno divizijo Francozi.
»Ewenlng Standard« potrjuje od dobro poučene strani, da se vojska okolu Črnega morja polagoma koncentrira okolu Carigrada, ki S bo služi! za oporišče. Angleške čete se pripravljajo da zapuste Palestino, Egipt in Solun ter področja azijske Turčije, vse to z namenom, da se Carigrad čimboll obkoli. Pred mestom se nahaja tudi močna angleška flota.
Sv to vojaško akcijo hoče antanta prisiliti Turčijo, da do spoštovala narodne manjšine, ki živijo v otomanskem cesarstvo. Seveda JI Je prt tem masakriranle Armencev samo pretveza, pod katero pripravljajo ta vezniki, na čelu Jim Angleži, sebi v turškem ozemlju ugodna tia. Polastili bi se radi Carigrada — s kak-kšnim uspehom, nam pokale bodočnost.
Carigrad.
Chn Je utihnilo grmenje topov v Svetovni vojni, so se vrnili v Carigrad normalne razmere. Naravni tok življenja Je poslej vzburkal samo po-toret, ki ga Je začel Mustafa Kerna! paša proti Orkom, katere smatrajo Turki za svoje največje sovražnike.
Td pokret je ponajveč izzva.a simpatijo antante do Orkov. Pod vtisom In vplivom tega pokreta so blie Izvedeno volitve za parlament. Zmagal? so voditelji pokreta. Po volitvah to se strasti in sovražnosti nekoliko poletrle. k čemur ie mnogo pripomogel sporazum med sultanom Mehme-dom in Mustafo Kemal pašo
Sedal vlada v Carigradu popolen mir. Življenje se razvija povsem normalno in malokaj spominja na to, da Je Turčija preživela v zadnjih letih strašne dneve.	■	■	.
Čemur se človek v Carigradu najbolj čudi. Je oblije v blagu. Amerika, Anvjjia in Italija naravnost tekmuje-
jo med seboj, katera bo pripeljala Turkom čimveč blaga. Posebno dobre manufakture le v Carigradu dosti. Tam moreš kupiti najfinejše obleke. naiboiiše galanterijske predmete Jn obuvalo angleškega in ameriškega izdelka.
Cene za te reči niso baš previsoke: jako dobro blago za moško obleko se da kupiti po 8 lir meter; žensko blago je skoro za polovico cenejše, moški čevlji veljajo 10 lir. ga-loše 5 in 3 lire itd.
Evropejci žive v Peri, ki nudi še vedno zanimivo sliko vzhodnega azijskega mesta z vsemi njegovimi posebnostmi.
V Peri doslej ni bilo talnih gledališč. Mnogoštevilno prebivalstvo se je moralo zadovoljevati s predstavami in koncerti' navadnih glumačev, ki hodijo iz kraja v kraj.
Hotelov je v Carigradu mnogo. Tudi Pera, kjer Je prebivalstvo mešano, ima mnogo restavracij in gostiln. V zadnjem času pa je vzhodni kolorlt Carigrada precej pokvarila prisotnost sijajno oblečenih angleških vojnih policajev, ki nosijo na rokah bele rokavice in hodijo z bičem v roki po ulicah ter nadzirajo delo turških varnostnih organov. V isti vlogi se opaža tudi mnogo Ircev, ki Hm ie dovolieno hoditi v originalnih kostumih. Življenje v Carigradu je torel še vedno pestro in zanimivo, dasl bdi nad mestom pozorno angleško oko.
Konec revolučne dobe na Češkem.
Praga, 7. marca 1920.
Dd novembra 1918 delujoče re-volučno. Narodni Shromaždenl se bHža svojemu koncu, in se čez kratek čas umakne ustavno izvoljenemu. Koncem meseca februarja so zastopniki češkoslovaškega naroda odobrili ustavo ČSR t. J. ustavno listino. jezikovni zakon, volilni red za poslansko zbornico, zakon o sestavi in delokrogu senata, o volilnem sodišču In c župni razdelitvi oz. ureditvi republike.
Edini vir vse državne moči v Češkoslovaški republiki Je ljudstvo. Zakonodalno moč Izvršuje Nar. Shromaždenl. ki Je sestavi leti iz dveh zbornic: poslanske zbornle« In senata. Poslanska zbornica štele 300 članov, ki se volilo te.ne-jlem proporcijonalnega volilnega sistema. Volilno pravico ima vsak cfr-žavljan CSR, ki Je star 21 let. Izvoljen more biti vsak državljan brez razlike snola star 26 let. Volilna doba traja 6 let Senat Ima 150 članov. voljenih na 8 let. Aktivno volilno pravico imajo državljani stari 26 let. pasivno državljani 45 let. brez razlike spola. Prezidenta voli Nar. shromaždeni. Prezident mora biti najmanj star 35 let hi mora Imeti pasivne volilno pravico za v poslansko zbornico. Volno napoveduje ore-zldeot. ko Je dobil odobrenle od Nar. shromaždenl. Noben član vbile ne sme biti član predstoiništva ali nadzorstva. niti zastopnik aketiških družb, če so ustanovljene za iskanje dobičkov. Privilegiji soola, rodu In poklica se ne priznavajo.
Zasebna lastnina se more omejiti le s posebnim zakonom. Razlastitev Je mogoča le na temelju zakona In proti odškodnini, če zakon ne določa. da se odškodnina ne da.
Svoboda tiska, kot tudi zbonv-valna pravica Je zajamčena. V principu ni cenzure.
Zajamčena fe svoboda vesti hi prenrlčanla.
Vsako nasilno raznarodovanje le nedovoljeno. Kršenje tetra principa mnre zakon izreči za kažnifvo.
Državni oficijelnl jezik Je češkoslovaški jezik. Vsak uradnik mora biti tega jezika vešč.
Ustava ima krasno geslo, ki ga je predlagal dr. Herben, svoječasu! najodličnejši delavec v Masarykovl realistični stranki, danes narodni demokrat. Geslo slove: Mi narod češkoslovaški, hoteč utrditi popolno edinstvo naroda, upeljati pravične uredbe v republiki, zagotoviti mirni razvoj češkoslovaške domovine, koristiti občemu blagra vseh državljanov te države in zagotoviti blagoslov svobode bodočim rodovom, smo sprejeli v svojem Narodnem Zboru dne 28. februarja 1920 ustavo za češkoslovaško republiko, koie besedilo sledi. Pri tem mi, narod češkoslovaški, proglašamo, da hočemo delati na to, da se bodo ustava in vsi zakoni naše dežele izvajali v duhu naše zgodovine, enako kot v duhu modernih principov, obseženih v geslu samoodločbe.
Da ustava ni bila kar gladko spreleta, ni potreba povdarjatl. Stojimo pred volitvami in vsaka stranka skuša čimveč volilcev pridobiti.
Kakor so se močno ločili duhovi pri obravnavanju ustave, so se vendar zopet strnili pri proslavljanju Masarykove 70 letnice, na predvečer katere so prišli v Prago jugoslovanski časnikarji. Pri sprejemu naših časnikarjev pri prezidentu je na njihov pozdrav prezident odvrnil sledeče:
»Srečen sem, da ste prvi, ki ste prišli, da ml čestitate k rojstnemu dnevu, ravno Vi jugoslovanski časnikarji. Veselilo me Je.,da je ravno naša žurnalistika pripravila Vaš pr-hod. Govorim k Vam kot bivši žur-nalist in Vaš prijatelj. Priglašate se k meni kot učitelju in prijatellu. Da, Jaz sem Vaš prijatelj In prijatelj celega vašega naroda. Ko sem stopil v parlament, sem bil poslan v Bosno In Hercegovino, kjer sem spoznal Vašo težko situacijo — bilo je to leta 1891. — spoznal Vaše ljudstvo In pridobil mnogo dragih prijateljev. Sledili so procesi zagrebški, dunajski in beogradskl ln mojj novi stiki so nastali zopet med vojno. V Rimu so bili ravno Vaši ljudje prvi, s katerimi sem sodeloval: ravnotako v Ženevi. Ruslii. londonu in Ameriki. Vt veste, kakšne težave Imamo. Vojna Jc končana, toda mir je nedovršen. Kar se tiče Cehov in Slovakov vzdržimo do konca. Mi delamo ne le za nas, temveč tudi za Vas in kar delate vi, storimo tudi ml. In kar storite vi, delate tudi za nas. Pozdravljam Vas še enkrat In sem srečen v Vaši sredi.«
Ko ie poslanik Hribar omenil, da sta Masarvk in Wilson največja prijatelja Jugoslovanov, Je Masarvk prilateljsko prioomll: če me pokličete, vedno pridem.
•
Da so bile slavnosti ob priliki 70 letnice Impozantne ln nad vse prisrčne. o tem je pa poročal že telegraf in telefon.	Dr.	. .
Je vlada; dolžna povedati hkfl kal o
valutnem vprašanju s posel'n itn ozirom na Hrvate ln Slovence in da Je zmanjšanje podpor invalidom jako opasna stvar. Nova vlada mora napraviti ali koncentracijo, ako hoče o’a reši volilni zakon parlamentarnim potom, ali pa mora volilni zakon tk-troiratl.
Odgovarjal! so na njegov gevor ministri Triflcovič, Ribarac ln Me-
dakovič,
Nato se je oglasil k besedi ministrski predsednik Stojan Protič, ki je v daljšem govoru zavračal napade ln očitke poslanca Korača. Protič Je Izvajal med drugim: V naši državi je toliko reda. da se lahko s tem pohvalimo pred drugimi državami, /ato ni treba, da bi šli na volitve z oktroira-nim volilnim zakonom. Vlada in parlament Imata nalogo, da čimprej prideta do ustav otvorne skupščine. O Invalidskem vprašanju pravi, da je Korač reševal to vprašanje jako nespretno, ker Je trošil denar, pa ni Imel sredstev. Dalje omenja, da je prejšnji finančni minister s prevaro vze’ ljudstvu milijardo vojnega posojila, ko ie jemal 20 odsotni odbitek našim državljanom. Pri teh besedah odide posl. g. Veljkovlč iz zbornice s klicem: »Kleveta, c ram o ta!« Predsednik Protič pravi dalje, da b? bil moral prejšnji finančni minister ta •.Lnar spraviti v blagajne, da se Inko popravi valuta, ne pa ga zopet dati v promet. Potrošil Je ta denar v treh do štirih mesecih. Končno pravi predsednik Protič: Ne vem. kako dolgo bon.o ostati tu, lahko pa rečem, da s tega mesta ne bomo odšli, dokler parlament In država ne izve situacije, v kateri se nahajamo. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri ob devetih.
POZOR! Ker so vse knjige po
vseh kuj	.;sh po 20 odstotkov
dražje kak	tsa pri založništvlh, na-
ročajte kuttee naravnost pri založništvu. Knjiga Ivan Cankar stane n. pr. po kniigarnah broš. 12 In vez. 14 kron 40 vin, pri založništvu Zvezne tiskarne v Ljubljani pa broš. samo 10 K ln vez, 12 K. Razuo tega dobi, kdor naroči vsal deset fcnflg skunal eno brezplačno. Dijaki in druel naročajte knkgo skupno pri založništvu.
Narodno predstavništvo
Podrobnosti Iz Četrtkove sele.
LDU Beograd. 11. Od pol 10. uri se otvori 75. seja. Poslanec Pečič ugovarja, da tajnik Jovanovič ne p:še točno zapisnika ln da ga sestavlja
tendenciozno.	.	,
Poslanec Žujovlč napada demokratsko vlade in zahteva v prvi vrsti, da se uredi promet, da se < emo-bllizira vojska in se 1*vtše -olitve.
Nato le poslanec Korač branil delo prejšnje vlade in očital sedanjim vladnim strankam, da prej niso hotele delati s parlamentom. Pravi. ia
MKfl
Beležke.
Sodišča zoper verlžnlke v Avstriji
V avstrijski zbornici .Je MI pred. fožen zakonski načrt, s katerim t«
uvajajo posebna sodišča za verižni-ke, tatove, vlomilce ln oderuhe. T* sodišča bodo po svojem postopanj« podobna prekernu sodu. Obtožene« so bo takoj postavil pred sodišč« brez pismene obtožbe. Razprava sme trajati kvečjemu trt dni. Prod obsodbi ni vzkliJB, obsodba stopi takoj v veljavo tn te takoj Izvrši. Taka sodišča bi v prav izdatni meri potrebovali tudi pri nas.
Volitve v moskovski sovjet.
Po poročilih iz Moskve je Wk> dosedaj izvoljenih v moskovski sovjet 985 članov, med katerim je 877 komunistov, 30 simpatizirajočih, 62 brezpartijnih, eden maksimalist In eden anarhist. Med izvoljenimi se nahaja tudi Maksim Gorki} in znani profesor TimirjazeV.
Ukrajinski list o Slovencih.
»Ukrajinski prapor* prinaša « Jugoslaviji obširen članek, iz katerega je za nas zanimiv zlasti sledeči odstavek:
Ce že govorimo o kultu mili mestih Jugoslavije, moramo ob tej priliki omeniti kulturno izobrazbo posameznih narodov Jugoslavijo.
Najvišjo kulturno stopinjo so dospeli brez dvoma Slovenci. V Sloveniji najdemo popolnoma evropsko organizirano državno življenje. Železniški promet je točen po voznem redu. vozovi zakurjeni in razsvetljeni. Državni aparat funkcijotiira dtev stojno. Ne sliši se ničesar o napadih in ropih, tako da Jc vsak državljan \ ln tulec varen in svoboden. Odgojft j in disciplina je razvidna iz vseh kro-I gov ljudstva. Zelo razvito je šolstvo, Slovenci so po dolgotrajnem boju, ki so ga bojevali z bivšo Avstrijo, z nami vred šele danes dobili narodno univerzo od svoje narodnostne vlade. Ravno sedaj narašča slovenska univerza v Ljubljani. Tu najdemr veliko sKrb in požrtvovalnost za umetnost in godbo. Opera in drama se ponašata s sijajnimi učinki. Nasploh Je življenje v Sloveniji jako solidno ln dok ro.
Razna poročila.
IniperiialtsHčeu laški admiral
LDU. Split. 11. Admiral Thaon de Revel. bivši načelnik glavnega štaba italiianske mornarice ie na vprašan le glede lugoslovensklh zahtev do volni mornarici odgovoril. Imeli lo bodo gotovo. Zahtevalo pod-mornike ln toroedovke. Ako lim bo pa vse to dano. kar zahtevalo, bodo niihove luke Imele brodovlc. ki bo tvorilo tralno nevarnost za Italijo. Glede londonskega pakta le admiral deial. da Je 6n londonski pakt vsek-dar smatral za pravično garancllo Italiji. Ako oa se njegova izvedba ne j bi mogla doseči, bi se morala Istra i in rešfca železnica ter otoki amektl-ratl.
Ogromna nemška vojna odškodnina.
LDU London, 11. Kakor poračajo »Times«, mora Nemčija olačatl za odškodnino in povračilo 520 do 530 milijard mark v zlatu.
Bela Kun ponuia kavcijo.
LDU Dunaj, 12. Bela Kun. ki je v Avstriji Interniran Je ponudil 200.000 kron kot poroštvo, ako ga izpuste na svobodo. Prošnja le bila odklonjena.
Znatno povišanje prometnih oris tol*
bln v Avstriji.
LDU Dunaj, 12. Od 15. aprlia dalje se zvišajo prometne pristojbine na‘avstrijskih železnicah, ln sicer v osebnem prometu za 50 odstotkov, v blagovnem prometu za 80 do 100 odstotkov. poštne, brzojavne in telefonske pristojbine se pa podvoje.
AVSTROOGRSKI BANKOVCI.
LDU. Dunai 11. Po lzkazilu Av» stroogrske banke od 29. februarja t L kroži v prometu 59.2 miliiarde kron. Od tega odpade na Avsrilo 14.29 ml-Hlard. na Madžarsko 15 milijard, na Cehoslovaško do svoiečasni cenitvi bivšega čehoslovaškega finančnega ministra dr. Rašina 7 mililard. na lugoslavijo 6 milijard, na Poliskn 5 milijard, na Romunito 4 milijarde, ostanek 8 miliiard odpade del na ozembje, okupirano pc Italijanih, del pa na prejšnje inozemstvo.
BORZA.
LDU Dunaj, 11. Marke 294—297. Švicarski franki 3750-3755. francoski franki 1640. italiianske lire 1195, angleški funti 835. dolarii 220. čeho-slovaške krone 290—310. SHS krone 130—160.
K šolskimi vprašanju v Prekmurju.
V »Novinah«, ki jih izdaja župnik Klek! v Prekmurskem narečju. ČI-tamo v zadnij številki tudi notico, v kateri se zahteva, da se učiteljstvo
v Prekmurki nastavna le tedal. če nima verska občina ničesar proti imenovanju' dotičnega gospoda. Z dragimi besedami« Učirelj se imenuj na kako, šolo le »sdai, *e le njegova oseba po godu dnflčnemu žurnlku. pa natsibo to ali kat d’šk| župnik ah pa pmtestantovskj nastor.
Da bo stvar razumljiva. Je potrebno. da sl ogledamo šolstvo v JVekmuriu pred zasedbo po raših getah Vseh šol bUo 91, od »eh je bilo 56 konfesijonalnih 'n sicer 41 katoliških. 14 protesiatitovskih, v Dolenji Lendavi pa še celo ena židovska. Konfesionalne šole so vzdrževal? verske občine same, učitelje pa »e občevala država. Popolnoma državnih šol ie bilo 1? 30. od teh dve meščanski v Murski Soboti in Dole nji Lendavi. Vaških šol Je bilo pet.
Ogrska vlada Je skrbela samo na zunaj za šole; priznati se mora tudi, da so šolska poslopla po večini nrav lena. zračna in svetla poslopja; tudi šolska uprava le jako čedna In v dobrem stanu. Poduk na teh šolah pa Je bil pod vsako kritiko: ogrski vladi Je bilo vseeno, kakšna Je šola: če se otroci tudi kaj nauče. te ni zanimalo: glavno je bilo, da postanejo vsi dobri Madžari.
Učiteljstvo je moralo biti prožeto vsaj na zunaj madžarskega duha. Ze samo pristno slovensko Ime tičlte-lievo lim ni dalo mirovati dotlej, da so mu Ime pomadžarill. V dokaz naj služi samo ena primera: Učitelj Zver, domačin Prekmurec, je dobil kar naenkrat ml vila J od zgoraj nal orosi za spremembo Imena v Žalni. Storil je, kar je bilo na Ogrskem neizogibno. če fe hotel napredovati In sploh ostati v službi. Napisa! le prnšmo. to poslal na pristojno mesto, priložil je samo kolek za eno kreuo in postal v nekaj dneh Madžar. Tako te postal Zver Zala! ln Turk Tčrčk Itd. O uspehih šole se sploh ne da govoriti: otroci so znali za silo pisati. 'Citati ln
števili ti, sicer pa ničesar. Govoril sem z ravnateljem gimnazije v Murski Soboti: pripovedoval ie neverjetne stvari: dijak, ki ima Izpit za dragi gimnazijski razred jmtidekli-niratj ne zna:	znanle geografije ni
niti omembe vredno. Ogrsko poznajo Še nekoliko, vse ostalo na jim je popolnoma neznana zemlja, rrl drugih predmetih ni bolje. Ni čudno, saj na ljudskih šolah Jo trajal poduk v resnici le pet mesecev, od novembra do vključno marca. Aprila je že Izostala večina otrok, maja na sploh ni bilo nikogar več in so bile sole faktično že zaprte.
MadŽarizacija v 5ok»h datira iz novejšega časa, do 1. 1867. se vlada sploh ni vtikala v šolske zadeve kar se tiče učnega jezika. Od 1. 1867 na-prei Je bila madžarščina samo obvezen predmet na vseh šolah. Pred 12 leti, za časa ministrovania Alberta Apponvi-la pa ie postala madžarščina izključni učni lezik na vseh šolah, Izjemo so delali samo pri vero-natiku. Katekizem, ki je služil kot učna knjiga je bil pisan v prekmurskem narečju * madžarskim pravo-
pisom. Popr;Je so dobivale šole še učne knjige iz sosednje Štajerske, predvsem stare Slomškove čitanke in Močnikove računice. Sedal pa so pričeli Madžari pri korenini In prav temeljito. V popolnoma slovenskih krajih so Jeli otvorjati otroške vrtce. Murska Sobota je imela kar dva. Na Cankovi in v Tišini sta bila društvena otroška vrtca, ki sta dobivala podporo od države, tudi vrtnarice je plačevala država, po Imenu pa jih Je vzdrževala madžarsko ko-mitatsko društvo. V Bakovcih in Puconcih sta bila otroška vrtca državna v Dolenji Lendavi pa je bil občinski. Oančani pri Beltincih so se morali zadovoljiti z državnim zabaviščem za otroke. Načrt je bil praktičen in enostaven. Deca naj se že v najnežnejših letih seznani s tujim jezikom, ljudska šola pa nal zanočeto delo nadaljuje. Toda vsa prizadeva-nla madžarske vlade le niso rodila zažellenega uspeha; otroci so govorili doma slovenski, madžarščina mn Je ostala tuj, vsiljen Jezik. Zgodilo se je Isto kot na Koroškem, kler ne znajo o« slovenski, n« neruski, *
Prekmurju ne slovenski ne madžarski. Sčasoma pa bi vendar rodilo zapostavljanje našega jezika neka! uspeha in na to so Madžari tudi računali. AH prišlo je drugače. Prekmurje so zasedle naše čete, Slovenska uprava Je prevzela posle uprave. Prekmurci pa so še dolgo čakali na otvoritev svojih šoi, nekatere so ostale zaprte, druge pa le okupiralo voiaštvo. Primanjkovalo Je tudi učiteljstva. kar na slepo nastaviti stara učitelje pa tudi ni kazalo, ker so bili nekateri iz prepričanja, driigi iz strahu, da se povrnejo Madžari, ,rse prej kakor Slovenci.
Pač pa Je vlada že v Jeseni otvo-rila v prejšn‘1 meščanski šoli v Murski Snboti (bžavno gimnazijo. Učenci nekaj nad 20 Jih je v prvem razredu, so nrave sirote. Začeti se J« moralo kakoT v ljudski šoli z abecedo, predno se Je sploh pričelo 8 pravim podukom, ker jim le bil slovenski pravopis popolnoma neznan, ostalo njihovo znanje pa tud! prav mala
»	(Dalje	prilU
Dnevne vesti.
— Naši zaboj! Iz Amerike so tn v
skladišču »Balkan«, a kakor čulemo lih hočeio odpreti in zacarinitil Culi smo. da se bo cela komedHa vlekla Še več mesecev, preden nam lih iz-roče. Ce se to res zgodi, potem je to sramota in tak škandal, ki se bo gnusil vsem našim atnerikanskim roja* kom. ki so že žrtvovali in darovan miliione In milijone za našo domovino! Ljudie prosilo za božjo voljo, da se jim izroče njihovi zaboji, skladišče je preobloženo in vagoni čakalo — da vlomijo vanje kake tatinske tolpe! — Dajte nam kar le našega; zahtevamo. kal bi prosili miloščine, sal le vendar naša lastnina, od naših dragih nam podarjena, krvavo in pošteno prislužena! — Več prizadetih.
— Jugoslovanska Matica. Sestanek zastopnikov vseh kulturnih, strokovnih in dijaških organizacij, brez ozira na politično pripadnost, v svrho razgovora o pripravah za manifesta-cilo o priliki ustanovitve »Jugoslovanske Matice«, se vrš! v nedeljo, dne 14. t. m. ob ool II. uri dop. v Mestni posvetovalnici. Vse organizacije se tem potom poživila, da se sestanka zanesljivo udeleže. — Manife-stačni odbor.
— Trgovske vesti. Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani ima v soboto 10. aprila ob 4. uri popoldne v selni dvorani mestnega magistrata svol ustanovni občni zbor. — Slovensko trgovsko društvo »Merkur« sklicuje za nedello dne 11. aprila ob 9. url dopoldne vseslovenski trgovski shod. ki se bo vrši! v veliki dvorani "hotela Union. »Merkur« prosi vse tiste, ki bi moRli povodom vseslovenskega trgovskega shoda dne 10. in 11. aprila sprejeti kakega Rosta na stanovanje, da prijavilo to društvu do 17. t. m. Gradišče 17 1. Navede naj se tudi zahtevek odškodnine.
, — Glasbena Matica. Trije ruski operni pevci, mezzosopranistinia Tatjana Rnzova Iz Moskve, baritonist Andrej šelkov iz Petrograda in basist Evgenij Marijašec iz Odese bodo v sredo. 17. t. ni. v Ljubljani v Unionski dvorani Koncert irali. Izvajali bodo izključno samo pristne, izvirne ruske klasične skladbe skladatelja Glinke. Borodina. Grečanjinova, Rabmaminova. Rimski - Korzakova, Mosorgskega. Atenskega. Čajkovskega. Dargomižskega itd. Ti umetniki so v zadnjih letih oeH z velikimi uspehi v Italiji v Rimu. Neapolju. Pa-lermi. Milanu. Turinu. Florenci. Genu! itd. Od Intendanta Beogradskcga kraljevskega opernega gledališča GroHa so vsi ti trije umetniki od Junija 1. 1. naprej angažovanl za novo Beograjsko opero kot glavne operne moči. Zagrebška opera lih le agaužo-vala za desetkratno gostovanje v Rubtnsteinovi operi »Demon«. Zanimivo bo za Slovence slušatj v koncertu skladbe ruskih skladateljev, ki so pri nas še premalo znani. Umetniki hočeio razširjati rusko skladbo med Jugoslovani in s tem omogoče-vati kidturno zhližanje.
— Koncert Trost v Kraniu. Koncert ki ga priredi odlični slovenski plamst g Anton Trost s svoio soprogo g. Clavie Trost-Piedler In s sodelovanjem pevskega zbora »Nar. Čitalnice« v Kranju v nedello 21. t. m. ob pol 9. uri zvečer v sokolski telovadnici v Kranju, se odlikuje po skrbno sestavljenem, res strogo umetniškem vsporedu. Naizanimivejša točka celega vsporeda bo pač »Sonata eroica« delo nalvečlega slovanskega skladatelja Viteslava Novaka. Ker le zanimanje za koncert zelo živahno. naj si vsakdo, ki ga namerava posetiti, že vtiaprel preskrbi vstopnice v predprodaji v trgovini F. Sajovic v Kraniu.	K.
— Delegat ministrstva financ dr. Savnik je službeno odpotoval v Beograd.
— Razpis službe. Rudarsko glavarstvo v Ljubljani razpisuje službo pisarniškega oficijanta z možnostjo napredovanja za pisarniškega uradnika. Prošnje Je vložiti do 20. marca 1920. Več nove Uradni Ust št. 33.
— Tobačna trafika v Rogaški-Slatinl št. 44 (Pavilon) Je do 30. suš-ca 1920 potom javnega natečaja razpisana. Enoletni kosmati dobiček Je znaša! 8.905 K 03 v. Položiti se mora. predno se ponudba Izroči. 800 K Jam-ščine.
— 25 dni potrebule pismo Iz Sodražice v Ljubljano, da dosoe na svoje mesto. Ce le za to malenkostni) razdaljo treba tolikega časa. potem 8e nam pač ni treba čuditi, če le potreboval neki časopis Iz Prage v Ljubljano skoro dva meseca.
— Svarilo pred nakupom! Iz vile »Amalije« na Bledu le bilo prošti teden pokradenih 5 posteljnih prešitih Odej. ki so na vrhni strani živo rode-
če, spodaj svetlo modro In svetlo roza barve, nadalje nad 5 ruiavih odel iz kamelne dlake, 3 posteljne pre-
grlniače (Couvertdecke). en kopalni plašč iz belo In modro karlranega frotiruega blaga. Ukradena so bila tudi živila. Kedor pripomore, da se dobe te stvari nazaj, dobi nagrado 1000 K. Podatki naj se pošljejo orožniški postali na Bledu.
• —- Zaplemba krompirja. Nekemu Josipu Lagondru iz Moškrinje pri Škofji Loki so zaplenili 267 kg krompirja zaradi navijanja cen. Zahteva! Je 5 K za kg krompirla.
— Potrjena obsodba. Vinko Fle-rln, sin mesarja iz Ibana. le prevažal zaklana teleta brez pravilnih prevoz-nic iz krala v drugi kraj. kJer le bilo meso dražle in večje pomanjkanje. Na ta način je ta mesar verižil. Obsojen le bil na 1000 K globe in en teden dni zapora. Sodbo te druga inštauca potrdila ter le pravomočna
Ljubljana
= Blagoslov »delovanja bivše »Stanovanjske komisije« in današnjega »Državnega stanovanjskega urada« v Ljubljani. Da odpomore neznosni bedi človeštva, ki je primorano »stanovati« že nad eno leto po raznih železniških vagonih, barakah, »šupah«, skladiščih In kleteh, v vlagi In mrazu, brez gorke obleke in primernega obuvala, je bivša Stanovanjska komisija pognala več nekoristnih strank Iz Ljubljane, da naredijo prostor drugim, ki vsled novfh razmer morajo stanovati v Ljubljani. Ker pa se je poprej skoraj 5 dolgih let samo le podiralo in uničevalo, zidalo in stavilo pa nič, je umevno, da yri velikem dotoku Jugoslovanov v Ljubljano ni bilo mogoče spraviti kar naenkrat vseh v udobna stanovanja. Prakticiralo se je do nedavno, da je dobil stanovanje ne tisti, ki bi ga bil moral dobiti in je stanov, komislii na-značij kako prosto staovanje, ampak — protežlranec te komisije. Nerazumljivo pa je, kako se naj tolmači slučaj, ki skoraj že ni več slučaj. Evo ga: V hiši na B!ei\veisovi cesti št. 20 je moral meseca decembra 1919 na-nagloma zapustiti lepo stanovanje neki g. Luka P. in ga je faktično takrat tudi že izpraznil. To stanovanje je pa še danes, dne 8. marca 1920 piazno. Prazno je torej že od decembra 1919 pa do marca 1920. Baje Je sicer že oddano, a pohištva še ni notri. Kdo pa je ta. na katerega se je čakak celega četrt leta? V Ljubljani so n. pr. profesorji, ki službujejo tukaj že dalje časa, kot je omenjeno stanovanje prazno, a morajo stanovati v hotelu. Najboljše pa se godi onim profesorjem, ki bi morali že ke-dai začeti s predavanji na ljubljanski univerzi. Teh ni niti v Ljubljani, ker ne morejo dobiti stanovanja. Učeča se mladina pa se naj le potika začasno po raznih lokalih dvomljive vrste, izgublja dragoceni čas in naj začasno pač kje — verižl in tihotapi ... Saj prilike ima za to dovolj in časa! — Ali posluje novi »Državni stanovanjski urad« kaj boljše, kot prejšnja komisija, še ne vemo. Upajmo pa. da ji bodo te vrstice resen memento, kako naj ne posluje.
= Kal pa to? Kavarna »Zvezda« Je že zopet razpisana. Ne razumemo prav umestnosti tega ukrepa. Nočemo seveda nikomur podtikati nikak-šnih namenov, vendar pa pri tej priliki konstruiramo, da se le sedanji ka-varnar obnesel Izredno dobro. Predvsem ie U) poprej precej zanemarjeno kavarno vso prenovil, popravil in preslikal, tako da le sedal vredna bele Ljubljane, v nlej prireja koncerte naše vojaške godbe. In kar se tiče postrežbe, tako osobia kakor ledi in pijač. treba brez vsake reklamne namere priznati, da Je oboie prvovrstno. Mnenia smo. da je za mesto. t. J. za občinstvo tako agilen in skrben nalemnik. kakor le sedanil. vsekakor pridobitev, ki dela vso čast svoji strokovni zadrugL Rodom Je g. Ivančič Goričan, ki so mu Lahi z nasiljem odvzeli velik dei njegovega imetka. V Gorici ie bil znan kot zaveden narodnjak. Svoj sloves solidnosti Je potrdil tudi v Ljubljani, kier le v svoji kavarni ne samo z napisi itd., marveč z energično osebno intervencijo brezobzirno pometal z verižnlkL Vsled lepe lege kavarne so se hoteli vgnezditi pri njem fco napraviti »borzo«. Kjer le zapazil takšne poizkuse, le dotičnikom viiudno toda odločno pokazal vrata, neglede na visoke »celie« dotičnih večinoma židovskih možakarjev. S to svojo zares redko odločnostjo Ja skoraj bi rekel požrtvovalnostjo le kavarno izčistil, tako da ie sedaj dostopna poštenemu občinstvu. Zato Je tudi vedno polna. Ker so sedal kazinski prostori na novo razpisani ie gotovo želeti, da n«
pride na to mesto nlkdo drug. neznanec, marveč človek, ki si ie pridobi!
v Ljubljani zaupanje bi spoštovanje. Želimo, da ponovni razpis kavarne ne pomeni nič družeča, nego urejevanje zadeve s Kazinom, da pa se to ne tiče sedanjega stanla kavarne.
= Sokol I priredi danes ob 8. url zvečer v veliki dvorani hotela »Union« telovadno akademijo, ki bo zar nimiva ziastl zato. ker se bodo izvajale prvič proste vale br. St. Vidmarja na veliko simfonično basen skladatelja br. J. Ravnika. Brate in sestre ter Sokolstvu naklonjeno občinstvo opozarjamo na to prireditev. — Danes vsi v Union! Zdravo! K.
= Stražnikom, ki so bili še pred podržavljenjem ljubljanske policije v mestni službi, se Je svojčas obljubljalo. da jim bode šteli v plačo in penzijo tudi leta, ki so jih doslužifi po a mestno občino. Zdaj pa so šle te obljube menda po vodi. V interesu prizadetih bi torej bilo, da se la stvar po obljubi reši pošteno brez vsakih nadaljnih očitkov in opazk.
— Francosko - slov. organizacija priredi v torek 16. t. m. ob 7 in pol zvečer v dramskem gledališču akademijo v korist akad. sekciic za Studil tulih jezikov. Na sporedu le poleg glasbenih in drugih točk vprizo-ritev komedije v francoščini. Med odmori se občinstvo pozabava z šaljivo pošto. Po predstavi se vrši v mali dvorani Narodnega doma družaben in čaiev večer prijateljev akademske omladine In francoske kulture. Vstopnice k predstavi se dobe pri blagajnah dramskega gledališča, vstopnice k družabnemu večeru pred malo dvorano.	K.
— Deželno društvo tobačnih trafikantov v Ljubljani Ima svol redni občni zbor v nedeljo. 14. marca 1920 ob 2. popoldne v restavraciji prt »Zlati ribi«. Stritarjeva ulica 6 z običajnim dnevnim redom.	K.
= Pevci Ljubil. Zvona naj se polnoštevilno udeleže pogreba I. Bet-ca, danes popoldne ob četrt na 4. pred sv. Krištofom.	K.
— Nesreča orl delu. Ko le pripravljal Josip Štraus, železollvar pri Žabkarju posodo za vlivanje železa, le neki sodelavec no nerodnosti sunil v posodo z razbeljenim železom, jo prevrnil, da se ie tekočina razlila na desno nogo zraven stoječemu Štrausu. Hudo spečenega Štrausa so morali po zdravniški odredbi prepeljati z rešilnim vozom y deželno bolnico.
= Razgrajači. Sest mladih fantov Je 11. L m. ob 10. ponoči v silni pijanosti uprizorilo na Tržaški cesti nagniusne izgrede. Stražnika sta najglasnejšemu napovedala aretacijo. V tem trenotku ju obkolijo ostali ter skušalo preprečiti aretaciio. Bili so zelo nasilni. Ko ie došla telefoničnim potom pozvana pomoč petih stražnikov. so jih z velikim naporom spravili v zapore. Zaradi razgrajanja so bili včeraj obsojeni vsak na 100 K kazal Prldeio Da še pred sodišče. Če sJ pijan, bodi miren!
— Tatvina kokoši V hiši štev. 17. Velike Čolnarske ulice je kurji tat odnesel 6 lepih kokoši.
*ss Listnico Je Izgubila sinoči neka gospodična po prihodu štajerskega vlaka od portiria pri kolodvoru, po Kolodvorski ulici naorei mimo hotela »Union* v Frančiškansko ulico. Ker le bila v njej vsa niena mesečna plača. se pošten naiditell orosi, da lo prinese v uredništvo »Jugoslavije«.
= čara Negrl. znana plesalka, priredi svoj plesni večer zopet v nedeljo 14. t. m. ob 20. v »Narodnem domu«. Predprodaja vstopnic v Dolenčevi trafiki. Prešernova ul. K.
Maribor.
Imenovanje. Sadjarski nadzornik g. Martin Humek Je imenovan za višjega sadjarskega nadzornika v VI1L Činovnem razredu.
Nekateri mojstri Izdajajo svojim učencem še vedne samonemška Izpričevala. Ako že brez nemščine ne gre. nad bj pa Izdajali vsaj dvojezična. V Jugoslaviji, mislimo, se najmanj to že lahko zahteva.
Za naredbe se m»lo brigajo nekateri mariborski trgovci. Zato še vedno mso dali napraviti v Izložbenih oknih predpisanih listkov z navedbo cen izloženih predmetov.
Nesreča z ročno granato. Pred kratkim se je Igral v bližini skladi' dišč v Melju 8 letni Jožef Senekovič t ročno granato. Oranata mu Je eksplodirala tn ga težko ranila na glavi trebuhu, rokah in nogah. — Neraz-nmliivo Je. kako pridejo otroci do takšnih »igrač«.
Oo/d Je gore!. Pred nekaj dnevi Je začel goret! Robičev gozd pri Sv. Duhu nad Mariborom. Ker Je pihal veter, se le ogenj z velike naglico razširil. Zgorelo je 15 oralov gozda hi Schautzerjeva pristava z vso žl-vno. krmo, pohištvom !n živijj. Skoda znaša preko pol milijona kros.
Razpisana trafika. Trafika y Mariboru, Perkova ulica 20 Je do 30. t. m. potom Javnega natečat* razpisana.
Celje.
V mestnem gledališč« se uprizori danes Izvirna Fedor Gradišnikova drama »Norec«.
Radi dveh renegatov, ki sta kričala. da ne razumeta slovenski, se Je razpravljalo na zborovanju celjske čevljarske zadruge v nemškem jeziku. Čevljarja Sommer iz Celja In Krajšek z Brega sta dozdaj vedno znala dobro slovenski govoriti, kadar je šlo za slovenske krone, na omenjenem shodu pa sta najbrž hotela namigniti, da sta že sba našega denarja. Bomo že uvaževali ta na-migljaj! Omenjeno čevljarsko zborovanje je izgledalo res kot kakšna nemškularska manifestacija, ne pa obrtniški shod, saj so hoteli celo nekega Slovenca, ki je protestira! proti umalovaževanju slovenščine, vreči ven. Celjski renegatl, ne Izzivajte, da nas ne mine naša skrajna potrpežljivost!
DR. PEGAN PRED SODlSČEM.
Pred ljubljanskim okrajnim sodiščem je bila včeraj ob 9. dopoldne zanimiva kazenska razprava, ki je odkrila postopanje dr. V. Pegana, bivšega deželnega odbornika. Dr. Pegan je bil moralno prisljen — sam pravi, da »brani decorum odvetniškega stanu« — tožiti odvetnika in kulturnega delavca dr. J. C. Oblaka, — ker je njega — Pegana žalili V neki civilni pravdi soproge srbskega majorja gospe Kristine Petkovič proti neketnu ljubljanskemu krojaškemu mojstru je došlo na prizivni instanci do ostrih kontroverz med obema zastopnikoma, to je med dr. J. C. Oblakom in dr. Peganom. Razpravo je vodil sodui svetnik Josip Potrato. Inkriminirana je naslednja izjava:
»Insinuacijo, da Je bil moj mož, srbski major, ki kaj drži na svojo čast in poštenje, govoril tudi le senco neresnice, imenom svojega moža najodločneje zavračam na adreso to-ženčevega zastopnika s pripombo, da se srbski oficir ne bo nikdar tako daleč spozabil, kakor se Je spozabil dr. Vladislav Pegan v pravdni zadevi radi Joštove knjižice, radi katere bo imenovani še dajal odgovor na merodajnem mestul Sapientl sat! izjavljam, pa v imenu svojega moža, da sl bo isti poiskal sam zadoščenje ob prvi priliki na prav kratek srbski način...«
Dr. J. C. Oblak se zagovarja temperamentno. Obširno, na podlagi sodnih spisov opisuje »afere Pegano-vo z Joštovo hranilno knjižico«. Akti govore c čednem postopanju odvetnika dr. Pegana. Dr. Oblak je svoj zagovor zaključil: »Sram me Je
pravzaprav za druge, da je moral
oastopiti srbski častnik, da je povedal dr. Peganu to, kar bi mu bil moral povedati že davno cel slovenski In jugoslovanski narodi* — Zasebni obtežitelj dr. Pegan skuša sprva * ironijo zbrisati globoki vtis Oblakovega zagovora. Navaja razne okol« nosti, ki naj bi opravičile njegovo postopanje v procesu za »Joštovo hranilno knjižico.« zahteva obsodbo df. Oblaka. Sodnik proglas! oprostilno obsodbo. V razlogih omenja med drugim, da se je dokaz resnice v. glavnem posrečil, ker se ie Pegan V resnici pri nečednih manipulacijah s knjižico zelo — »spozabil«. Dr. Pegan je bil vidno poparjen.. — Razpravi Je prisostvovalo številno občinstvo.
NSSL
Zenska organizacija Narodno so« cfjalistične stranke vabi vse soiriiš-Ijenice, da se zanesljivo udeleže važnega sestanka žemstva, ki se vrši v soboto dne 13. t. m. točno ob 6. url zvečer v spodnjih strankinih prostorih v Narodnem domu. Dnevni red: »Naše ženstvo in politika«. Odbor.
Aprovizacija.
Pšenični zdrob za otroke do tretjega leta se bo prodadaJ za mesec marec letos v mestni prodajaln! v Gosposki ulici od pondeljka due 15. t. m. naprej in sicer dobi: št. I do 400 dne 15. t. m. št. 401—800 dne
16.. št. 801—1200 dne 17., št. 1201 do 1600 dne l8., št 1601—2000 dne
20., št. 2001 -2400 dOne 22.. št. 2401 do konca dne 23. t. m. Kilogram stane 7 K.
Sladkor za Izkaznice št. 8 prodaja tvrdka Čertnak & Val, Vodnikov. trg. ______________________________
Gledališče.
Vrag. Sinočnja Sestoja kreacija »vraga« je bila ~*dasl skrbno pripravljena — premalo prepričevalno podana. Mestoma dober Je bil Rogoz, ženske vloge pa so bile skoziinsknzf povprečne.	S.	K.
Premljera Ibsenove »Nore«, Vj soboto dne 13. se vrši v dramskem gledališču premljera Ibsenove »Nore«. Naslovno vlogo igra gospa Borštnikova, katera Je pred časom »kreirala v stari Čitalnici prvo slovensko «Noro«. Nadalje je igrala »Noro« ▼ hrvatskem jeziku v Zagrebu vsa leta in potem v Sofiji na dvornem gledališču v bolgarščini. Režijo vodi gospod Danilo in igra ob enem doktorja Ranka.	„
Iz gledališke pisarne. P. n. občinstvo blagovoli vzeti na znanje, da poje odslej pri predstavi »Faust« vlogo »Fausta« gosp. Stepnlovsy. mesto gosp. Seviča.
Pokrajinske vesti.
Logatec. Kakor znano, sedaj ca- \ rlnski organi Italiie v Logatcu zelo pazijo, kaj kdo Izvaža preko demarkacijske črte. Iz Trsta so bili nedavno opozorjeni, da nekateri verižniki z južnim sadjem obenem Izvažajo riž. Pred dnevi le bil Iz Trsta odposlan velik vlak, broječ preko 6 vagonov pomaranč hi 6 vagonov čebule v Jugoslavtio. Italijanski cariniki so ta vlak temeljito preiskali ter so našli med vrečami čebule In pomaranč velike vreče riža . Zaplenili so vse. Pošiliatelfice so bile neke ve-rlžnlce Iz Ljubljane n zasedenega ozmlja. Sploh so stdaj tudi italijanske oblasti zelo začele zsledovati tihotapce
Zgornji KašelL Hud! sosedje. KaJ-žar Franc Bončar iz Zg. Kašlja Je vozil gnol na njive. Soseda Marija Orad oz. njen sin Franc ga Je obdolžil da le vozli po njegovem travniku hi mu s tem povzročil škodo. Pozval Je Bončarja vsled tega na odgovor. čemur »e Je Isti tudi odzval. Ko stopi v vežo pri Gradovih, sta mati In sin ravno zajutrkovala. Ko vpraša Bončar, zakal sta ga ktieaia mu odgovori oni: »Tvoji vozniki so voztil gnol čez naš travnik In mi napravili škode 200 K. Ako ta znesek takoj prostovollo odštefeš. Je nrav, drugače te dam Jutri dnktoriu »čez«.« Bopčarju pa to ni hoteli itf v glavo, češ. da Je treba prič. To na Je bilo spet mlademu Gradu, prihodnjemu gospodarju preveč: zakadil se le v Bončarja in ga začel pestiti. Pomagala Je tudi mati. ko le opazila, da bj znal s!n opešati. Med pretepaniem skoči sin k štedilniku, zagrabi za neko železo lnvudari Bončarja po • licu čez ustnice, da Je bil takoj ves v krvi. Ko se Je začel onotekati. sta ga odtrgala od vrat In jih zaklenila, da ni mogel Bončar domu. Tako zaklenjenega sta še cele ool ure nsovala, nato pa sta ga spustila na prosto.
Bončar Je moral v bolnico. Zadeva pride pred sodišče.
Murska Sobota. Opozarjamo^ merodajne oblasti, da naj nam pošljejo semkaj v zasedeno ozemlje uradni-štvo, ki bo hotelo in znalo s strankami občevati uljudno in prijazno. 7. dostojnim občevanjem si bomo pri' dobili ugled pri sicer dobrem, a radi boljševlkov zbeganem ljudstvu. V* tem oziru nam veliko škoduje tukajšnji davčni urad. Radi velikega navala strank k žigosanju, kolkovanju ln izmenjavi bankovcev, izplačauju podpor itd., je ravne tukaj treba posebne uljudnostl do ljudi. A kako so
v tem uradu postopa, presega že vse meje! Nedavno se Je Izplačala tukajšnjemu domačinu učitelju pokojnina 'z starimi bankovci, a ko pride isti takoj na to s tem od davčnega urada sprejetim denarjem k izmenjavi. mu isti urad zapleni en bankovec kot falzificiran ln uradnik ga š« povrh na njegove razjasnenje danega položaja nahruli In zapodi. Ta gospod se je proti več osebam bridko pritožil o tem ter omenil, da se z nlirat pod madžarsko vlado ni nikdar tako surovo postonalo. Posebno pa se odlikuje v občevanju g. S., ki stranke pogosto po nepotrebnem šikanira. Tako je na primer pred kratkim zahteval, da mora neki umirovtienl uradni sluga v zadevi svoje pokotni-ne osebno na urad. čeravno ie dotič-nik že nad 80 let star ter že več let ne more iz postelje. Vse ugovarjartie ni nič pomagalo in stranko, ki se te bala, da izgubi sicer pokojnino, so morali s težavo privesti v urad. Vsi ljudje, ki so videli ta pribor, so s« zgražali nad takšnim postopanlem! Ljudje božji, pomislite vendar, d« »te bili semkaj poslani radi ljudstva, a ne. da Je Isto radi vas tukaj!
Izdajatelj In odg. urednik A. Pesek.
Tisk »Učit. tiskarne« V LjubljanL
71 Iifno frnnll vrfiar s*menc ivan
■ im******«—	®ra<^^e 12 ali Simon Gre«
—S	"	goršičeva	tilicn	S
JV^da pesmarica
S^SI1- n meški zbor; lepna Izdala 11X15 cm _==
Stev. I. Davorin Jenko; Sto čutiš, Srbine tužni? „	2.	Ivan pl. Za/c: Zrinjsko-Frankopanka.
„	3.	Anton	Hajdrih:	Slabo sveča Je brlela.
„	4.	Anton	H ajd uh;	Pod oknom.
„	5.	Anton	Hajdrih:	V sladkih sanjah.
Vsaka pesem stane i Kf xx i»odor 10 K, Dobiva se v
Zv6zih knjigarni. Liubhsns, Mariiln trg štev. 8.
S2LSžs F. Gorjanc & Co.
LJUBLJANA, Mestni trg 3 (poleg rotovža).
Priporočam cenjenim damam veliko izbiro najmodernejših svilenih klobukov in čepic ter najnovejše slamnike vseh vrst.
Sprejemajo se vsi slamniki v prekrojenje ter sploh vsa v to stroko spadajoča dola, katera ae hitro In ceno izvršijo.
ii taii § Petrovič
VRŠAC, (fianatl
Žita, mlinskih izdelkov in dež. pridelkov
ca 60- 66 HP, znamka .Gombronet Brillio Pariz rabljen, ali v popolnoma dobrem stanju s tremi karoserijami in sicer: 1 Omnibns-Karc-erlja za 10 o-seb ln dva elegantna Tonrenknroacrl-jama s 3 rezervnimi gumi-plnšči ter 3 lezervnimi cevmi proda tako) .bujski tvorulca lcljiiu I brati Rte rabi* t lassOtn.
kolon, in tekst. hlagO v večjih množinah.
Le savon franka is	Francosko m šlo
kakor ta sSata se prodajo povsod
lIvrineN Bure»n
Srbski bančni biro
..Hermes”
Novak P. Novakovič. BEOGRAD
Ternli. 31. - (Med ll Sko; Danske ulMe «ev. 1.
Izvišufe vse bančne posle.
Posreduje za raetm poštne klijentele za beo-gradske in zagrebško borzo, kupuje in prodaja vseh vrst valute, devize, državne vrednostne papirje ter akcije denarnih zavodov itd.	826
Itureau de ChHnque ,,IIern «*•* Heigrarie
Neposredno pod državnim nadzorstvom
Stran 4,	»JUGOSLAVIJA*	dne	18.	marca	192tX
..........................................................................         i..........................................    —...................... —	  84.	štev.