!_¦___________ sis vSVKTIIL Goriška nadškofija dobila upravi.e- Ija. Zadnji slovenski goriški nadškof dr. Franc Sedej jo razrešen škofijskih dolžnosti in Je bil imenovan od Sv. stolice za naslovnega nadškofa v Egini. Namesto odstopivšega dr. Sedeja je postavil papež posebnega apostolskega upravitelja na mesto goriškega nadškofa v osebi ravnatelja italjanskega semenišča v Kopru, monsignora Giovannija Sirotti. Sv. Oče jezuitom. Papež Pij XI. je pisal pismo generalu Družbe Jezusove p. Ledochovskemu, ki je po rodu Poljak. Povod temu pismo je dalo prega*njanje redovnikov in zlasti jezuitov v Španiji. Sv. Oče izraža svoje žalosti radi španskih dogodkov ter prosi Boga, da bi zakonodajalci v Španiji preklicali svoje ukrepe proti redovnikom. Ako se to ne bi zgodilo, bi to bila velika škoda ne samo za vero, marveč tudi za kulturo in civilizacijo v Spaniji, ki se ima prav veliko zahvaliti apostolskemu cerkvenemu in izvencerkvenemu delu redovnikov, osobito jezuitom, kateri so njen narodni ponos. Svobodomiselstvo in SGCializem. Meseca septembra tega leta je imela mednarodna zveza svobodomiselcev svoje zborovanje v Berlinu. Sprejeta je bi>i resolucija, v kateri se pravi: »Svobodomisllni pokret ni na nobene politično Btranko navezan, še manj ji pridružen, vendar pa je njegovo giavno in vodilno načelo socializem, njegov cilj je družabni red ^,<ti.ne, gospodarske in kulturne >fobode. Samo socialistična družba zajamčuje nemoten razvoj svobodne niisli. V tem smislu ima svobodomiselni pokret nalogo, da podpira socialistične stranke v boju zoper fašizem. Da ee ta naloga izvrši, se mora po vseh državah med množicami razširjati svobodomiselno gibanje.« Razmcre katoličanov v Zedinjenih državah. Katoličani v Zedinjenih državah tvorijo 6. del prebivalstva. V javnem in osobito v političnem življenju pa to ne pride do Izraza. Izmed 435 članov kongresa (poslaniške zbornice) Je le 35 katoličanov in Izmed 96 senatorJev samo 6. Pri zadnjih volitvah za predsednika Zedlnjenlh držav je v imenu demokratske stranke kandidiral katoličan Šmld, pa je propadel, ker velik del protestantov ni hotel Iz mržnje vo- liti katoliškega kandidata, Ce tudi Ja bil zelo sposoben. Nobena država nima sedaj katoličana za guvernerja, pač pa Je 43 guvernerjev framasonov. Predsednik in podpredsednik celokupne države Bta protestanta, ravno tako vsi člani vlade. Med članl najvišjega sodišča je samo eden katoliške vere. Tako izgleda enopravnost v tej državi, ki se toliko ponaša z demokratičnostjo. Kar se tiče katoliških §ol, so vse kajpada samo zasebne, nobena ne državna. V zasebnih katoliških šolah se poučuje dva in pol milijona otrok, v državnib pa 25 milijonov. Katoličani prinašajo velika žrtve za katoliške šole od ljudskih do visokih Sol, toda nimajo dovolj sredstev, da bi zgradili tako lepe in veličastne šolske zgradbe ter bl svoje šole tako opremili, kakor to dela država. Kaj to pomenja v državi, kjer se veliko gleda na zunanjost ter se kaj rada pozablja veliko važnejša notranjost, ni treba posebno poudarjati. Tudi tega ni treba naglašati, da imajo katoliške šole mnogo nasprotnikov. Kljub vsem težavam in kljub gospodarski krizi pa katoličani ne omahujejo in ne popuščajo v borbi za katoliško šolstvo in za versko vzgojo mladine. Klic po verski vzgoji. Ta klic zveni sedaj tudi z Japonskega. Prej je po japonskih šolah vladal materialističen duh, ki zanika :~oga, dušo in odgovornost človekovo pred Bogom. Posledice te vzgoje pa so tako žalostne in strahotne, da je državna uprava sklenila poduhovljenje mladinske vzgoje. V to svrho se poslužuje sodelovanja misijonarjev. Japonski minister prosvete je misijonarjem to-le izjavil: »Doslej je bila politika prosvetnega ministrstva naklonjena materializmu. To stališT-e je bilo v skladu z duhom časa, pa ja rodilo žalostne sadove: propad javne in zasebne morale, procvit komunizma in zadnji Cas celo anarhističnega duha. Mi moramo našo vzgojo rešiti materializma. V to svrho nam je sodelovanje verskih vzgojiteljev potrebno, sami iskreno želimo njihove pomoči.« Zeleti bi bilo, da bi beseda japonskega ministra prosvote našla odmev tudi v di-ugih državah.