fcefo IXVI_»stnina platna v gotovi_V tTubflanT, ? nedeljo, flne 2. oktobra 1938 v ^tev. 227 a_Cena 2 Din Cele. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate, msrOVENEC^ Uredništvo je v ^ ^ ^ l| JF " ^ * ^ JHm^ ^^^^ U Pr a v a: Kopitar- Kopitarjevi ul, 6/111 jeva ulica štev. 6. Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-06 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Češkoslovaška je Tješin odstopila Poljakom Poljske čete bodo danes zasedle tješinsko ozemlje huda žrtev, ker je a tem oropana železniške zveze s severno Slovaško. Iz Varšave poročajo v zvezi s tješinskim sporom, da so veleposlaniki Anglije, Francije, Nemčije in\ USA obiskali zunanjega ministra Borka ter mu svetovali, naj postopa modro in zmerno pri obravnavanju tješinskega spora. Sklep praške vlade Praga, 1. oktobra. Po današnji seji čsl. vlade jc izšlo tole uradno sporočilo: »Vlada čsl. republike je imela danes dopoldne sejo pod predsedstvom predsednika republike. Na seji je skrbno proučila noto poljske vlade z dne 30. septembra, ki vsebuje ultimat zaradi odstopa Tješina. Vlada je vsestransko noto proučila. Upoštevaje težkoče mednarodnega položaja, prisiljena zaradi razmer, ki so nastale z monakovskim sporazumom, je na poljske predloge morala pristati. Čsl. vlada je sprejela ta težki sklep v popolnem sporazumu z odgovornimi osebnostmi političnih strank. Odločila se je za to, ker si je bila v svesti, da bi drugačen sklep povzročil samo zapletljaje.« Poljsko uradno poročilo Poljsko noto z dne 30. sept., ki natanko precizira zahteve poljsko vlado gledo vrnitve šle-skega Tješina, jo čsl. vlada v ccloti sprejela. V skladu z noto bo tješinski okraj izročen poljskim vojaškim oblastveni od danes do jutri 2. oktobru ob 14. Izpraznitev in dejanska predaja Tješina in okrožja Kristadt Poljski bo izvršena v teku 10 dni. Vprašanja, ki so nanašajo na razmejitev drugih teritorijev in na plebiscitni postopek ter na obračun o predaji teritorija, bodo urejena sporazumno s čsl. vlado. Csl. vlada bo takoj izdala ukrepe, da se izpuste iz armade Poljaki in da so izpuste poljski politični kaznjenci. Poljska vlada jo z velikim veseljem sprejela likvidacijo bolestnega spora med obema narodoma, ki sta so sporazumela za pozitivno ureditev, ki je v skladu z miroljubnimi nameni poljskega naroda. Poljska vlada je v ultimativni noti Češkoslovaški stavila naslednje pogoje: 1. Simbolično zasedbo področja okrog Tješina v nedeljo opoldne po poljskih četah. 2. Odstop poljskega dela mesta Tješina. 3. Preostala področja se morajo izročiti Poljski do 10. oktobra. Pakt 4 velesil na obzorju Nadaljnji sestanki šefov vlad 4 velesil Dejstva govore Dne 29. oktobra 1938, dvajset let po vor-sajskem miru se je spet odločala usoda Evrope y Monakovom. Državniki štirih velesil, ki so se z±>rali, da rešijo spor zaradi sudetskih Nemcev, so uvideli, da morajo živeti med saboj v miru in prijateljstvu. Zato so obenem, ko so svetovnemu miru žrtvovali najbogatejše dele Češ,kosit) vaške, sklenili, da bodo Anglija, Francija, Nemčija in Italija odslej vodile Evropo v medsebojnem soglasju. Evropa, kaikor jo je po porazu Viijemove Nemčije ustvarila mirovna pogodba v Versaillesu, se je v noči od preteklega četrtka na petek podrla, in nad njo Daj se dvigne nova stavlba, ki bo slonela na sporazumu med zapadnima demokracijama, Amglijo in Francijo ua eni, in avtoritarnima državama, Nemčijo in Italijo na drugi strani. Ta nekrvava zmaga Hitlerjeve Nemčije, ki je tako postala namesto Francije vodivna velesila v življenjskem prostoru od Severnega morja do ustja Donave in še delj na jugovzhod, jo bila plačana z oikrnitvijo slovanske svetovaclavske države v srcu Evrope. Zmagovalci leta 1914 so v Monakovem podpisali konec tega, kar so sami ustvarili, in so svetu oznanili, da bo lalrko še dolgo užival mir. In svet si je globoko oddahnil, saj je šla mimo njega grozeča nevarnost takega klanja in pustošenja, kakršnega človeštvo še ni doživelo. Kaj čuda, da je toliko milijonov src napolnilo veselje in da so se spet vrnili na mirno elelo in plodovito ustvarjanje, potem ko so tedne in tedne preživljali v strahu, da bodo možje in sinovi morda brez vsakega smisla im prida izkrvaveli na bojnih poljanah, da se bodo žene, matere in otroci ter starčki s povezano culo razpršili po vsem svetu, da bodo njihovi domovi zgoreli in polja opustela, da Uo vse imetje oplenjcno in trud celega življenja uničen v vihri vojske ter revolucije. Ln ljudje so si rekli, da nobena žrtev ni prevelika, če je mogoče z njo odkupiti mir in preprečiti konec; ki no bi prinesel zmage nikomur, pač pa poraz viseli v splošni revščini, moralnem propadu, razrušenih kulturnih dobrinah ter družabni anarhiji. Ta ogromni pritisk milijonov, ki nočejo vojne, je bil, ki je najbolj •vplival na sklepe v Monakovem, in tiste neštete matere, ki so v vseh prestolnicah sveta z otroci v naročju s solzami v očeh pozdravljale oznanilo miru ter njega oznanilce obsule s cvetjem, so nepotbiten dokaz, kako so hoteli preslepiti javno vest in mnenje ter ga potvoriti oni, ki so se te usodne dni igrali z vojno in jo klicali Upravičena radost nad mirom In sporazumom, ki je dragocenejši in moralnejši od vsake vojne, naj se le-ta začne za še tako dejansko ali navidezno veliko idejo, seveda ne more zakriti velike bolečine, ki jo je strašna žrtev češkoslovaškega naroda za blagor vsega človeštva prizadela vsakemu srcu, predvsem Slovanom, iki smo šele danes v polni meri spoznali, ikako naše vseslovaustvo ni nič drugega, ko gola utvara, na katero se ne sme zidati realna politika. Tudi bratje Čehi so gotovo spoznali, kako jih je prevaralo to plemenito čustvo, ki jih je gnalo v naročje Rusije v pričakovanju, da se smejo brezpogojno zanašati na pomoč veledržave, ki jo slovanski ideologi smatrajo za »matjuško« -vsega slovanstva. Minuli dnevi najtežje preizkušnje pa so pokazali, da je Rusija pač Rusija, ki so ji mar le njeni interesi, ikatere predpostavlja pod komunistično diktaturo vsem drugim prav tako, kakor je to delala pod carskim absolutizmom. Sovjeti se niso hoteli žrtvovati za Češkoslovaško, ker jim ni nič do nje kot slovanske države, marveč jim jo bila le figura na šahovski deski, na kateri so igrajo za zinago svoje komunistične ideologije in svetovne revolucije ali pa, če hočete, svojega rdečega imperializma. Kakor hitro so v Kremlju uvideli, da bi, če pridejo Češkoslovaški na pomoč, preveč riskirali te svoje namene in interese, so jo zapustili, kakor vsak zapusti tistega, ki je slabejši, oziroma so ga zapustili tudi drugi. To dejstvo je pokazalo, da so imeli prav češki politiki stare Krama-feve šole, ki so pred zvezo s Sovjeti svarili, žal brez uspeha. Ta zveza bratski republiki ni nič koristila, pač pa jo hudo obremenila, ker je moru.la Češkoslovaška pred protikomuuistič-11 i m blokom držav pa tudi pred drugimi prevzeti odgovornost za prevratne socialne in kulturne namene moskovske politike, in kako silno ji je to škodovalo, se je pokazalo v Berch-tesgadenu, Godesbergu in v Monakovem. Proti dejstvom pa ni ugovora. Jalovost vseslovenske politike v tem naivnem smislu pa menda dovolj jasno dokazuje udarce, ki ga namerava proti Češkoslovaški poljska republika ravno v trenutku, ko se Češkoslovaška ne more braniti, dn sicer z razlogom, da je bilo tješinsko ozemlje zasedeno takrat, ko se je Poljska morala braniti pred rdečo armado pred 18 leti. Kaj naj potemtakem pomeni take vrste čustveno vseslovaustvo, ki ne zdrži nobene resne preizkušnje? Ali ni ta tragika dokaz — da ne navajamo drugih — da delaj vsaka država in vsak narod predvsem politiko, ki ustreza njegovim nnravnim razmeram, življenjskim pogojem, dejstvom in potrebam, kakor to delajo vsi narodi, ne pa da sledimo ideologijam, sanjam in utopijam, ki jih v dejanskosti ni. In tudi za nas veljaj, da delajmo pred vsem v odnošaju do kogarkoli predvsem svojo, to je, jugoslovansko politiko, l a bo držala pred vsa-ikim blokom .velesil,. Praga, 1. okt. TG. Včeraj jo poljska vlada poslala v Prago ultimativno noto, v kateri zahteva do danes opodlne ugoden odgovor na zahtevo po odstopitvi tješinskega ozemlja, koder prebivajo Poljaki, in ki so ga Čehi zasedli leta 1920, ko so boljševiške armado stale pred Varšavo. Praška vlada je danes dopoldne proučevala poljsko za-hveto in je, kakor je takoj objavila praška radio-postaja, sklenila, da v načelu sprejme poljske zahteve in da odstopi tješinsko ozemlje Poljski. Popoldne so češko oborožene sile in češka policija v Tješinu dobilo nalog, da zapustijo ozemlje in ga prepuste Poljakom, o katerih pa so popoldne še ni moglo zvedeti, če so že vkorakali. V Tješinu so ponekod vladali samo oddelki poljskih prostovoljcev. Praška vlada jc nadalje sklenila in svoj sklep tudi sporočila v Varšavo, da se naj takoj začnejo pogajanja glede krajev, ki ležijo ob ozemlju, ki ga je čsl. vlada že dala izprazniti. Praška vlada predlaga v ta namen sestavitev mešanih odborov, ki naj rešijo vsa vprašanja, ki so nastala in bi še nastala v zvezi z odcepitvijo tc-šinjskega ozemlja Poljski. Praška vlada je s tem pokazala, pravi praški radio, da hoče tudi z največjimi žrtvami ohraniti mir in da želi s svojo poljsko sosedo vzpostaviti prijateljski sporazum. Odstop tješinskega ozemlja je za Češkoslovaško Curih, 1. okt. TG. Dopisnik >Neue Ziircher Zeitung« poroča svojemu listu iz Kima, da je zavladalo v italijanskem javnem mnenju prepričanje, da so uspehi monakovske konference štirih velesil dalečsežni. Monakovska konferenca se je rodila iz trenutnih potreb in prav zaradi tega jq dala močnejše temelje za mir med narodi, kakor vsi dosedanji poskusi, ko so državniki letali od konference na konferenco ter vsekrižem po Evropi pletli pakte in protipakte. V uradnih krogih pa, tako piše švicarski časnikar, so izredno zadovoljni, da se je pod silnim pritiskom razmer kar naenkrat pojavila mogočna skupnost interesov me.d štirimi velesilami. Musso-lini jo sodelovanje med velesilami priporočal že pred 4 leti in je v ta namen tudi dosegel podpis pakta štirih velesil, ki pa je ostal le na papirju, ker so ga državniki podpisali s pritajenimi pridržki. Monakovska konferenca lahko postane i z -h o d i š č e novo evropske politike in izvor novih načinov za zavarovanje miru med narodi, odkar sta versajska mirovna pogodba in pakt Zveze narodov odpovedala. Do sedaj je v Evropi prevladovala politika skupnega nastopa proti napadalcu. Te politike jc sedaj konec in pojavlja se nova politika, v kateri naj bi štiri velesilo — ob izključitvi sovjetske Rusije — prevzele jamstvo, da se ohrani mir, a tudi nadzorstvo nad inaliini narodi. Mussolinijeva zamisel o neke vrste diktaturi velesil prihaja v ospredje kot nujno nadomestilo za propadlo Zvezo narodov. Monakovska konferenca je namreč dokazala, tako zatrjujejo v italijanskih uradnih krogih, da je bila zamisel Wilsona. da so vsi narodi, veliki in mali, enakopravni in enakovredni, pogrešila, in za ohranitev miru nevarna. V Rimu so nadalje prepričani, da se bodo neposredni stiki med ministrskimi predsedniki štirih velesil nadaljevali, da je treba kmalu pričakovati sestanka med Mussolinijem, Chamberlai-nom in Daladierom v Rimu in da bodo štiri velesile sedaj poskušale v hitrem roku razčistiti vse medsebojne spore, da bodo laže nadzirale življenje narodov po Evropi. To je najboljši nauk, ki so nam ga dali usodni dogodki teh dni. Pokazali so, kako edino pravilna je bila in je politika dr. Stojadinoviča in Korošca, ki se ji ni bilo treba zagovarjati pred raznimi »ideologi«, ker so jo sijajno opravičila dejstva sama! Kaj bi bilo z Jugoslavijo, če bi v tem usodnem času bili na njenem krmilu tisti, ki so zagovarjali zvezo s sovjetsko Rusijo, ki so vpostavitev prijateljskih odno-šajev z Nemčijo, Italijo in Madžarsko označevali skoraj za »izdajstvo«, ki so od belgraj-ske vlade zahtevali, naj se pridruži antifaši-sličnemu bloku, čigar politika je te dni tako sijajno pogorela? Ne samo, da bi moralo zdaj jugoslovansko ljudstvo v potu svojega obraza plačevati sto in sto milijonske vsote za mobilizacijo in druge stroške »ideološke« in »fron-taške« politike, pa du bi našo gospodarstvo zopet bilo na tleh — ampak na najbližjem obzorju bi so nam risala nevarnost, da tudi nas zadene usoda onega, ki so ga zapustili njegovi lastni zavezniki. Jugoslovansko ljudstvo je globoko hvaležno naši vlad,i, da nas je tega obvarovala in da bo tudi v bodoče mogla varno voditi našo državo v novi kombinaciji velesil, ki se nam obeta. Dejstva so ovrgla kratkovidno in nestvarno kritiko zunanje politike Stojadinovičcvc vlade in kritike prisilila k molku, ljudstvo pa, ki ve cenit' ' mini, izreka vladi svoje polno priz taupanje tudi za bodočnost. Sestanek treh v Rimu London, 1. okt. AA. DNB: Vsi listi poročajo, . da je Mussolini povabil Clianibcrlaina, naj obišče Kini, kjer l>i se pogovorilu o vseh spornih zadevah med Italijo in Anglijo. Sliši se, da bo Cham-bcrlain takoj po zaključku zasedanja parlamenta odšel na kratek odmor z jahto na Sredozemsko morje ter bo medtem obiskal tudi Rim. Zelo verjetno je, da bo pri teh razgovorih sodeloval tudi Daladier. Chamberlain o sodelovanju z Nemčijo Miinehen, 1. okt. AA. DNB: Miinchenska izdaja »Volkischer Beobachterja« prinaša razgovor Praga, 1. oktobra. TG. V praškem radiu je bil danes popoldne velik in važen govor o nalogah Čehoslovakov v novih razmerah. Najprej je govornik poudarjal, da je treba za vsako ceno ohraniti mir in samo mir in da nikakor ni res, da je Češkoslovaška torpedirana kftt ladja, ki se potaplja, temveč še vedno stoji trdno in njena zastava visi v vsej veličini na najvišji hiši. Zdaj potrebujemo zveste može in odločne žene ter delavce in samo delavce. Ozirali smo se po prijateljih naokrog, toda zapustili so nas in zdaj vidimo, da se morama zanašati samo na sebe. Mnogo dela nas čaka, kamor se oko ozre. Morali bomo graditi nove tovarne, razpresti novo industrijsko mrežo, graditi železnice, vse sile prebuditi v nas, graditi novo državo za lasten denar. Toda imeli bomo zavest, da delamo za svojo domovino in da bomo branili in reševali lastno stvar. Pri vsem tem pa v tem trenutku ohranimo mir, ki bo nas vreden ter se ne dajmo begati po intrigah od zunaj, temveč verujmo v lenšo našo bodočnost ter delajmo zan)Ot da bodo imeli naši otroci Večjo svobodo in lepše življenje. Preoblikovanje ČSR Praga, 30. septembra. TG. Tukajšnji dapisnik »Neue Ziircher Zeitung« javlja svojemu listu nekaj zanimivih podrobnostnih podatkov o preoblikovanju češkoslovaške države. Poročilo pTavi med drugim: »Češkoslovaška vlada je angleški vladi že pred konferenco dala celo vrsto pristankov na nemške zahteve, le za podaljšanje rokov je prosila. Položaj Češkoslovaške se je po priključitvi Avstrije k Nemčiji, ki je bila izvedena dne 13. marca, zela poslabšal. Položaj je postal nevzdržen in tako je avstrijski kapitulaciji 29 tednov kasneje sledila češkoslovaška. Doba preoblikovanja stare v novo češkoslovaško državo bo verjetno trajala kakega po.1 leta, kajti monakovski sporazum predvideva ne samo plebiscitno vprašanje, ki mora bili rešeno do 30. novembra, ampak tudi zadovoljitev madžarske in poljske narodne manjšine, ki mora biti izvedena v treh mesecih. Ako se češkoslovaška vlada s temi manjšinami ne pogodi do tega dne, bodo velesile rešitev zopet same diktirale. Zelo mala je verjetno, da bi neposredna pogajanja med Prago, Varšavo in Budimpešto dovedla do kakšnega svojega urednika s C h a m b e r 1 a I n o m. Na vprašanje, če smatra doseženi sporazum za dogodek dalečsežnejšega značaja, jo Chamberlain odgovoril med drugim tole: Nikdar nisem dal povoda sumnji, da sem imel pred očmi težo sudet-skega vprašanja. Ta problem je bil silno nevaren v svojem akutnem stanju, pa sem vendar imel občutek, da predstavlja le zadnjo zapreko na poti k večjim in bolj vzvišenim ciljem. Moj cilj je vzpostavljanje dela za mir v Evropi. Seveda predpostavljajoč, če bo Evropa le sposobna živeti brez nevarnih mednarodnih spopadov. Bistveni predpogoj za tako delo predstavlja boljše vzajemno razumevanje med Anglijo in Nemčijo. Naši načini vladanja so različni. Toda vsakdo izmed nas je prepričan, da je njegov sistem do neke mero najboljši. Moramo se končno enkrat sprijazniti s tem, da ima vsak narod svoj način vladanja. Ne moreni najti razloga, zakaj mi ne bi mogli v miru in prijateljskem duhu razpravljati o vprašanjih, ki nas na obe strani zanimajo. Pozdravljam to krizo kot dobrodošlo priložnost, ker mi jc omogočila osebni stik s šefom nemške države. Mislim, da smo s tem upostavili zvezo, ki , se bo pokazala kasneje kot koristna za nadaljnjo ] odnose med obema našima državama. uspeha. Zatorej je treba konec januarja 1939 pričakovati novega nastopa velesil.« »Delitev Češkoslovaške se izvaja po etapah...« Po plebiscitu nastopi doba preseljevanja. Oni, ki so optirali za Češkoslovaško, se bodo iz nemškega ozemlja preselili na Češkoslovaško, in narobe. Preseljevanje se mo.ra končati v 6 mesecih, torej konec marca 1939. V Šleziji bo stvar najbolj enostavna. Hujše bo na Češkem in na Moravskcm, kjer se bodo selile ogromne množice. V uradnih krogih računajo s pol milijona ljudi, ki bodo neposredno prizadeti. Tudi vsa zavezništva, ki so bila sklenjena na pobudo dr. Beneša, so sedaj tako rekoč mrtva. Zveza s Francijo po monakovskem sporazumu nima več smisla. Zveza s sovjetsko Rusijo je bila velikansko razočaranje, ker se sovjetski stric v sedanji krizi sploh ni oglasil. Tudi Mala zveza jc dejansko razbita, kajti prvi dopolnilni dostavek k monakovskemu sporazumu, ki govori o novih jamstvih za novo češkoslovaško državo, avtomatično ukinja vsa druga jamstva in vse obveznosti Romunije in Jugoslavije. »Monakovski sporazum pozdravljajo ne samo v sudetskih krajih, marveč tudi obsežni krogi češkoslovaškega prebivalstva samega, kajti z njim je bila preprečena vojna, v kateri Čehi niso mogli pričakovati nobenega dobička, pač pa so morali računati s tem, da vse izgube.« Sklepi praške vlade Praga, 1. o.ktobra. (ČTK) Danes dopoldne se je vršila seja čsl. vlade pod predsedstvom predsednika vlade generala Sirovega. Na seji so razpravljali o problemih, nastalih po sprejetju pogojev monakovske konference, in o delovanju mednarodnega odbora. Pristanek na te pogoje in zasedanje mednarodnega odbora postavljata čsl. vlado pred celo vrsto zelo zapletenih vprašanj, ki jih bo treba hitro urediti. Zato je vlada sestavila delovni program glede vseh teh vprašanj in sklenila ustanoviti ministrska komisijo, ki bo vodila la dela. Predsednik ko.misije jc Sirovy, podpredsednik (Nadaljevanje na 2. strani) Zemunska vremenska napoved: Pretežno oblačno v vsej kraljevini z dežjem, zlasti v zahodni polovici in v severnih krajih. Toplota bo padla, „Čehoslovaki zaupajo odslej samo še vase" Zanimivo poročilo švicarskega Usta o preobli kovanju češkoslovaške države Češkoslovaška zapušča Sudete Nemška vojska zasedla prvi pas novega ozemlja Hitler se je vrnil v Berlin Cheb, f. okt. AA". (DNB) C si oblnstva so po-oči zapustila Cbeb in okoliške okraje. Skupaj z vojsko in orožništvom se je umaknila tudi narodna milica. Še ponoči je oblast prevzela organizacija sudetskih Nemcev, ki zdaj vzdržuje red skupaj s prostovoljsko organizacijo. Prav tako so čsl ob-lastva zapustila tudi Františkove Lazny, toda pred njihovim odhodom je prišlo do spopada med sudetskimi Nemci in čsl vojaštvom.' En sudetski Nemec je ubit. Berlin, 1. oktobra. A A. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške armade poroča: Nemške čete so pod poveljstvom generala von Liiba danes ob 14 prekoračile sedanjo nemško-čehoslovaško mejo med llelfenbergom in Finstrauom in začele zasedati prvi predel na podlagi sporazuma z dne 29. septembra. Potovanje zasebnikov iz Nemčije v sudetske kraje, ki jih zaseda vojaštvo, je do nadaljnjega prepovedano. Prepovedani so tudi poleti zasebnih letal. Izvzeti so edino sudetski nemški begunci in osebe, ki imajo posebno legitimacijo pristojnega državnega policijskega urada. Berlin, 1. okt. b. Danes ob 2 popoldne je nemška vojska vkorakala v prvo češkoslovaško cono. Vkorakanje nemških čet se je izvršilo brez vsakega hrupa, da bi se tako izognili eventuelnim spopadom. Istočasno je določena tudi nevtralna cona med češkoslovaško in nemško armado. Odstopanje češkoslovaške vojske je izvedeno v vzornem redu in disciplini. Mednarodni odbor je imel že dve seji, na kateri je sprejel potrebne sklepe za mirno vkorakanje nemške vojske, razpravljal pa je tudi o varnostnih ukrepih, ki jih je treba izvesti. Uradno poročilo o umiku Praga, 1. oktobra. Ob 15. 30 je izšle* toje poročilo: »Danes se izpraznjuje prvi predel, ki se ima odstopiti Nemčiji na podlagi monakovskih sklepov. Evakuacija se bo jutri nadaljevala. Ta predel obsega ozemlje južno od Češkega Lesa. Danes 1. oktobra izpraznjujejo čsl. čete kot prvo etapo ozemlje med cesto Knibefi-Plana in K'vidlo. Tega mesta nemške čete ne bodo zasedle. Prva etapa gre nato oib Vltavi do Pridave, ki ga nemške čete takisto ne bodo zasedle, potem pa od Fridave do Reuterslaga; to mesto bodo nemške čete zasedle. Iz varnostnih razlogov se je začasno uvedel nevtralni pas, širok 3 km. Čsl. čete imajo prekoračiti Vltavo ob 14, isti trenutek bodo pa nemške čete prekoračile mejo. Na šestih krajih na dosedanji meji se bodo sestali čsl. in nemški častniki.« Nemška socialistična stranka v Sudetih se je razšla Praga. 1. okt. AA. (ČTK) Nemška socialna-demokralska stranka v ČSR je izdala sporočilo, v katerem pravi med drugim, da se je borila, dokr&r je bilo mogoče, danes pn to ni več možno, zato stranka preneha delovati v krajih, ki se odstopijo Nemčiji. Hitlerjev sprejem Angleški mornariški minister odstopil London, f. okt. TG. Minister vojne mornarice v angleški vladi (prvi lord admiralitete) Duff - Cooper je odstopil. Svoj odstop je oznanil ministrskemu predsedniku v pismu, v katerem pravii, >da mu je žal, da mora prav zdaj, ko Chamberlain uživa največje zmagoslavje, storiti korak, ki moti soglasje«. Dnff Cooper piše dalje, da Chamberlain pozna vzroke, zakaj odhaja, in da jih bo pred spodnjo zbornico javno izpovedal. On da ima »globoko nezaupanje v sedanjo zunanjo politiko, ki jo bo vlada verjetno še nadaljevala«. Od stopi vši minister navaja, da mu je žal, da mora oditi z ministrstva, kjer je bil ves srečen in na katerega je bil ponosen. Cahmberlain je Duff-Cooperju odgovoril, da obžaluje njegov odhod, toda strinja se z njim, »da res ni mogoče, da bi bil še dalje član vlade, katere zunanje politike ne odobrava. Preden bom kral ju poročal o demisiji.« piše Chamberlain, >se Vam zahvaljujem za sijajno vodstvo tega velikega ministrstva in želim dostaviti, da nasprotstva v pogledu političnih smeri ne morejo ukiniti osebnih prijateljstev« (Nadaljevanje s 1. strani) pa notranji minister Černy. Člani te komisije so: zunanji, vojni, poštni, trgovinski, notranji, finančni in pravosodni minister. Komisija bo razpravljala a vseh pravnih, finančnih in gospodarskih vprašanjih, ki nastanejo z določitvijo novih meja in izmenjavo prebivalstva ter o drugih vprašanjih, ki se bo z njimi ukvarjala mednarodna komisija. V vseh navedenih ministrstvih se bodo takoj ustanovili posebni addelki z nalogo, da centralizirajo vsa ta vprašanja. Ti oddelki bodo zaseda15 permanentno. Mnenje francoskih socialistov Pariz, I. okt. Paul Faure je v »Populaii-11« ob novici, da je bil v Monaikovem dosežen sporazum, priobčil članek, v katerem pravi med drugim: »Zadnje dni smo živeli v mrzlici in neprestani skrbi. Naše oči so se isknjoče upirale v obzorje. Vsa srca so pričakovala, da pride kaj človeškega, kaj pametnega, ki naj prepreči 0110, kar se ne bi moglo več popraviti. Cham-berlainov govor in Rooseveltova poslanica sta poživila ugašajoči plamen. Redko v zgodovini so državniki na predvečer najhujših dogodkov našli tako patetični izraz, da bi ga občutilo milijone in milijone ljudi na obeh straneh meje. Ali se to pravi, da je nevarnost za danes in za dolgo časa odstranjena? Nihče med nami tega ne misli. Toda svobodneje dihamo, zopet upamo, strašna m6ra vojske je odstranjena. Kaj bo jutri, bomo šele videli. Pojdimo na delo. u« najdemo za vse probleme mirno rešitev.* (Iz teh be^ed vodilnega francoskega socialista je razvidno, da vendar niso vsi marksisti podlegli hujskajoči vojni propagandi komunistov, ki so mislili, da je prišel trenutek, ko bo Moskva uresničila svoje načrte. - Op. ur.) Berlin, 1. okt. b. Kanclerja Hitlerja so danes sprejeli v Berlinu mnogo bolj svečano, kakor tedaj, ko je izvedel priključitev Avstrije k Nemčiji. Ogromne množice so vzklikale »Heil Hitler!« in ga pozdravljale tudi z besedami »apostol miru«. Med številnimi domaČimi in tujimi dostojanstveniki, ki so Hitlerja sprejeli, so bili tudi maršal Goring, vrhovni poveljnik nemške kopne sile general von Keitel, general Braunschwitz in drugi. Hitler je izvršil pregled čet, nakar se je odpeljal z avtomobilom v kanclersko palačo. Vso pot so mu množice prirejale burne ovacije, Ko je vlak s kanclerjem Hitlerjem pripeljal na postajo An-halt, so v vseh cerkvah pričeli zvoniti zvonovi. Vtis sporazuma v Londonu in Parizu Pariški »Jour« pravi, da je Chamberlain v parlamentu jasno izrazil svoj vtis, da je Hitler pripravljen iti v vojsko in začeti s sovražnostmi. List pristavlja: Mi smo bili torej prisiljeni, da izbiramo med vojno, ki je bila slalio pripravljena in postavljena na slab teren, ter med pomirjenjem in pametnim stališčem. Grof Vladimir d'Ormesson pravi v »Figaruc Nemci so dosegli velik uspeh. Temu ne more nihče oporekati. Dobili so široko revizijo meja. Obogatili so se z ozemljem, ki je bogato po naravnih zakladih. Mouakovski sporazum nas je postavil v stanje, ki je čisto drugačno kot včeraj. Izgubili smo svoje zaveznike. Če so Nemčiji nismo mogli zoporstaviti sedaj, ko smo bili močnejši, kako se bomo uprli kdaj kasneje. Nemški gospodarski minister v Belgradu Belgrad. 1. okt. Nemški minister za gospodarstvo dr. Walter Funk, ki se je mudil dalje časa na oddihu na našem PiTmorju, je prispel z večernim zagrebškim vlakom v lielgrad, kjer bo ostal do 3. oktobra zaradi ureditve gospodarskih vprašanj med Nemčijo in našo državo. Belgrad, 1. okt. A A. Gospodarski minister rajlia dr. VValter Funk se je danes ob 10.50 vpisal v dvorno knjigo. Nato je obiskal predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča ter ostal pri njem do 12.. Potem je dr. Funk obiskal trgovinskega ministra Kabalina in linančnega ministra Letico. Ob lil in pol sta predsednik vlade dr. Stojadinovič in njegova gospa priredila dr. Funku in njegovi gospe na čast kosilo. Na kosilu so bili tudi nemški poslanik von lleeren z gospo, trgovinski minister Kabalin in njegov pomočnik Pilja. Trgovinski minister Kabalin je izročil v svojem kabinetu nemškemu gospodarskemu ministru Funku red jugoslovauske krqne I. stopnje, kabinetnemu šefu Knotu red sv. Save it. stopnje, višjemu svetniku Horstenalterju pa red sv. Save III. stopnje, ki jih je s njimi v imenu NJ. .Vel. kralja odlikoval kr. namestnik. * !' * Belgrad, 1. oktobra, m. Jutri bo priSela v Vin-kovcih zasedati konferenca, Jugoslovan, gozdarskega združenja, * * : Od nedelje do nedelje Zunanji pregled Ko smo preteklo nedeljo pisali zunanjepolitični pregled, smo ga zaključili z vestjo, da je Češkoslovaška objavila splošno mobilizacijo, da je Francija objavila delno mobilizacijo in da so tudi druge države izdale varnostne ukrepe. Nad Evropo je legla pošast bližajoče se svetovne vojne. Ko danes pišemo pregled zunanjepolitičnih dogodkov preteklega tedna, smo srečni, da ga moremo zaključiti z vestjo, da je vojna nevarnost izginila, da je mir rešen in da so narodi že začeli ukinjati mobilizacijska odredbe. Vmes med nedeljo dne 25. septembra in nedeljo 2. oktobra pa je teden velikih dogodkov, teden izredne mednarodne napetosti, teden tesnobnih trenutkov. Vmes je dejstvo, da je v osrčju Evrope ena izmed držav, ki so nastale z versaj-sko pogodbo pred 20. leti, izgubila eno petino svojega prebivalstva, pa čeprav so za njeno nedotakljivost jamčile Zveze narodov, Francija in sovjetska Rusija.^ Vmes je sklep velesil, po katerem je morala Češkoslovaška odstopiti sosedni Nemčiji vse kraje, koder prebivajo Nemci v večini. Oglejmo si na kratko potek dogodkov. Ko sta v s o b o t o , dne 24. septembra, Francija in Češkoslovaška objavili mobilizacijo svoje oborožene sile, se je iz Zedinjenih držav severne Amerike oglasij predsednik Roosevelt s pozivom na vropske državnike, naj nikar ne nadomestijo pogajanj z uporabo surove sile. Nemški kancler Hitler pa je dostavil praški vladi spomenico, v kateri zahteva, da se do 1. oktobra vse večinsko nemško ozemlje v češkoslovaški državi cdstopi in izprazni. Če ne, bodo nemške čete dne 1. oktobra vkorakale in to ozemlje z orožjem j roki zasedle. V ponedeljek zvečer se je oglasil nemški kancler Hitler, ki je govoril v Berlinu o vsebini svoje spomenice. Njegov govor je izzvenel v grožnjo, da Nemčija vztraja pri roku 1. oktobra. Še isto noč je angleška vlada, potem ko je proučila Hitlerjev govor, izdala uradno obvestilo, da bo morala Anglija Franciji pomagati, če bi slednja bila dolžna priskočiti na pomoč Češkoslovaški, in da se bo tudi sovjetska Rusija borila na njuni strani. Istočasno pa je izšel mobilizacijski ukrep, ki je poklical pod orožje vse mornarje vojnega brodovja. V torek zvečer je po radiu spregovoril angleški ministrski predsednik Chamberlain in rotil nemškega kanclerja Hitlerja, naj ne požene sveta v vojno. Poslal je v Berlin tudi osebno pismo, v katerem predlaga, da bi še enkrat prišel k Hitlerju na osebni razgovor. Istočasno je šlo v Rim tudi drugo osebno pismo Chamberliana, naslovljeno na Mussolinija, kjer ga prosi, naj posreduje pri Hitlerju, da se ultimativni rok 1. oktobra preloži in da se zastopniki velesil in ČSR sestanejo in mirno sporazumejo. V sredo zjutraj je Hitler objavil, da hoče imeti do 2 popoldne odgovor iz Prage, sicer objavi splošno mobilizacijo vse nemške oborožene sile. Toda medtem je začel posredovati Mussolini, ki je dosegel, da je bila mobilizacija preložena za 24 ur in da je bil sprejet njegov predlog, da se za naslednji dan, četrtek, skliče v Monakovetn konferenca predsednikov vlad Nemčije, Anglije, Francije in Italije. V sredo popoldne je imel * Chamberlain v spodnji zbornici govor, v katerem je opisoval potek krize in svoje napore za mir. Med govorom pa so mu prinesli sporočilo, d« je Hitler popustil in da bo naslednji dan zares konferenca 4 velesli v Monakovem. Napetost se je polegla. Države odlagajo orožje Zaradi splošne napetosti vpoklicani se vračajo na domove Bruselj, 1. okt. AA. (Havas) V zvezi z odlokom belgijske vlade o mobilizaciji je bilo poklicanih 300.000 rezervistov pod orožje. Vlada je sklenila, da se bo zdaj vseh teh 300.000 rezervistov vrnilo v roku treh do štirih dni na svoje domove. London, 1. okt. AA. (DNB) Angleško vojno ministrstvo je snoči sporočilo, da se lahko da članom edinic za obrambo pred letalskimi napadi ter edinicain, ki pripadajo kopni vojski ter so bile poklicane v ponedeljek pod orožje, lahko dovoli omejeni dopust. London, 1. okt. Takoj po povratku Chamber-laina v London so bili izdani prvi ukrepi za de-mobilizacijo angleške vojske. Včeraj zvečer je vojno ministrstvo odredilo, naj odidejo domov posadke protiletalskih baterij, ki so bile ta teden poklicane pod zastavo. Zaenkrat se odlok nanaša le na del teh rezervistov. Tudi o mornarici so izdali prve ukrepe za odpust vpoklicanih rezervistov. Britanska admiraliteta sporoča: Častnikom in moštvu mornarice in mornariške rezerve ter pro- stovoljcem in rezervam pomorskega poročevalskega korpusa, ki so te oni dobili poziv, se ni treba javiti pri njihovih enotah. Stroški angleške vlade v enem tednu, ko je storila gotove ukrepe vojaškega značaja za vsak primer, znašajo, kakor računajo finančni krogi, okoli 40 mili j. funtov, to je 9 in pol milijard din. V to vsoto pa niso všteti stroški, ki so jih imela pri vojaških pripravah posamezna županstva in druga avtonomna zastopstva. Pariz, 1. okt. Francoska vlada je imela sejo, na kateri so bile sprejete odredbe glede demo-bilizacije letnikov, ki so bili mobilizirani pretekli teden za Maginotovo linijo. Rezervistov bodo od-pokliraii vsak dan nekaj. Bern, 1. okt. Švicarski zvezni svet je odredil, da se vsi, ki so bili te dni vpoklicani v aktivno vojsko, pošljejo domov. Haag, 1. okt. Stroški Nizozemske za delno mobilizacijo vojske, ki je bila odrejena pretekli teden, znašajo 120 milijonov goldinarjev ali nekaj nad_ tri milijarde našega denarja. Rezervisti so se že vrnili na svoje domove. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem prijateljem fn znanrem žalostno vest, da nam je umrl danes ob 8 zjutraj v najlepši moški dobi naš dobri soprog, sin, brat, gospod Anton Kunčič posestnik fn lesni trgovec na Jesenicah Pogreb dragega pokojnika se bo vršil jutri, v nedeljo, 2. oktobra ob 4 popoldne iz pokojnikove vile na Jesenicah, Železniška ulica, na farno pokopališče. Jesenice na Gor., Blejska Dobrava, dne 1. oktobra 1938 Kati, soproga; Marija, mati; brat in sestre ter ostalo sorodstvo V četrtek so se Hitler, MussolinJ, Chamberlain in Daladier sestali v Monakovem. Zasedali so skoraj nepretrgano od opoldne do 10 zvečer, ko so objavili, da je bil sporazum dosežen. Ob pol eni zjutraj je bil sporazum podpisan. Na podlagi tega sporazuma inora Češkoslovaška v toku 10 dni izprazniti nemško večinsko ozemlje. Britanska legija ho pri zasedbi pomagala. Mednarodni odbor bo izpraznjevanje nadziral. Plebiscitna ozemlja se bodo šele določila in mora biti plebiscit izpeljan do 20. novembra. Vprašanje poljske in madžarske narodne manjšine mora biti rešeno v teku 3 mesecev. Za nove meje čsl. države prevzameta jamstvo Francija in Anglija, kasneje, ko bodo Poljaki in Madžari zadovoljni, tudi Nemčija in Italija. V potek dopoldne se je češkoslovaška vlada odločila, da monakovske sklepe sprejme, >ker pač nima druge izbere«. Opoldne pa je bilo javljeno, da sta Chamberlain in Hitler podpisala izjavo, da se odslej Anglija in Nemčija nikoli ne boste vojskovali, ampak medsebojne težave urejevali z mirnimi sredstvi. Popoldne so se državniki vračali v svoje prestolnice in so bile v Parizu, Rimu in Londonu veličastne manifestacije v prilog miru. V Pragi sta predsednik vlade general Sirovy in poveljnik vojske general Krejči izdala proglas na narod. V soboto zjutraj takoj po polnoči so nemške čete vkorakale v prvi pas — severno od Dunaja — in ga počasi zasedajo, tako da bo do nedelje opolnoči zaseden, nakar pride na vrsto drugi pas, in tako dalje do 10. oktobra. Iz dogodkov preteklega tedna bomo morali posneti nauk, da je bila zunanja politika sedanje jugoslovanske vlade, ki se ni dala zapeljati v to, da bi sp bila obešala na kakšno velesilo in sklepala kakšne obrambne pakte za svojo varnost, edino pravilna in odrešilna, kajti za Češkoslovaško so se vse obrambne zveze izkazale jalove. Nadalje je pretekli teden zopet prinesel potrdilo že zdavnaj dobro utemeljenega mnenja, da so vse nade, ki so jih nekatere države stavile na sovjetsko Rusijo, brezplodne. Sovjetska Rusija, ki se za obrambo svoje zaveznice Češkoslovaške ni ganila, se tudi ni ganila, ko so 4 evropske velesile brez nje odločile o usodi Češkoslovaške. S o v j e t-ska jamstva so prazne, puhle besede. Z današnjim dnem stopamo v Evropi tudi v novo razvojno dobo. Versajskega miru je konec. Konec je tudi vloge Zveze narodov. S sestankom 4 velesil se je začrtala nova prihajajoča podoba Evrope, v kateri bodo 4 velike evropske države — po Mussolinijevi zamisli pred 4 leti — sodelovale v skupnem nadzorstvu nad preostalo Evropo, Direktorij velesil ali vrhovno nadzorstvo velikih nad malimi narodi, to je odsev preteklega tedna, ki pada daleč naprej V bodočnost. Notranji pregled Tudi notranja politika Je bila ta ieden v«a' obrnjena na »ever in v prestolnice velikih držav, ki so v neprestanih posvetih pripravljale novo li« ce Evrope. Nobena soseda Nemčije pa ni te na* pete dobe preživela tako mirno in tako brez vsa' kih izrednih ukrepov kakor Jugoslavija. Notranji minister je izdal odlok, da so do nadaljnjega prepovedani vsi shoidi in zborovanja, razen sejmor in verskih slovesnosti, to je bilo pa tudi vse — to je edini ukrep, ki je odmev napetih razmer v zunanjem svetu. Ta paložaj pa je sad življenjske zmožnosti Jugoslavije in preudarne zunanje politi« ke, ki jo vodi sedanja vlada oz. njen zunanji minister dr. Stojadinovič. Ta politika je samo v teK tednih obvarovala državo in narod neprecenljiva gospodarske škode, ki so fo utrpele ostale države po Evropi, ker toliko ljudi dTŽati pod orožjem, pognati v tek ves vojni aparat — to požira narodno premoženje le malo manj kot prava vojna. Ju« goislavija je bila te škode obvarovana, keT je bila ves čas 6amo opazovalec. Poleg tega je bila ljudstvu pri nas prihranjena marsikatera bridka ura, ki bi jo sicer moralo občutiti. Francozom, Belgijcem, Nizozemcem, Poljakom, Madžarom, Angležem, ki so bili pojklicani pod orožje in so poto« vali v velikih transportih proti mejam, je bilo, kakor da gredo na pravo fronto, ker v dneh negotovosti pač nihče ni vedel, kako se bo ta vozel odvijal in razpletal. Isto so čutili njihovi svojci, ki so se na kolodvorih poslavljali od njih. V Jugoslaviji so družine ostale akupaj, ob radijskih aparatih ali po časopisih so spremljale evropski nemir. Res se je tudi pri nas ljudstva tu in tam polastila zbeganost, zlasti strah za denar in prihranke. Danes, ko ie to grozeče vprašanje erednje Evrope rešeno in je morala Češkoslovaška po sili razmer odkupiti mir Evropi, pa vsi taki vedo, da je bila to le njihova prenagljena nervoznost, in so v zadnjih dveh dneh že popravljali svoje napake. Ob tej priliki se moramo ozreti tudi na tiste, ki so že ob marsikateri priliki, skriti za neodgovorne množice ali pa tudi na svoje ime, zahtevali od vlade, da moira zunanjo in notranjo politiko voditi po zgledu Češkoslovaške; stalna fraza je bila, da se mora »nasloniti na zapadne demokracije v zvezi s ČeškoslcVaško in sovjetsko Rusijo«. Danes morajo vsi ti izprevideti, kam bi taka ideološka politika Jugoslavijo lahko zapeljala. Dr. Stojadinovič je že večkrat poudaril, da trajno korist prinaša narodu le tista politična smer, ki je v interesu naroda samega, ne pa pod gesli tujih ideo-lo,gij — in razvoj mu daje prav. Po njegovi zaslugi se Jugoslavija ni vmešala v spor med komunizmom in fašizmom, ampak se je obvarovala enega in drugega in ji je na vseh poljih državnega življenja le za blaginjo državljanov, ne pa za uresničitev kake tuje — ideologije. To ji je bilo omogočilo, da je v tem evropskem zapletu mogla biti — opazovalec. Umrl je po kratkem trpljenju naS ljubljeni brat in 6tric, gospod Martin Nachtigall Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 2. t. m. ob 2 popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidov-danska c.) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 1. oktobra 1938. »atujiiči ostali. Štev. 227. »SLOVENEC«, dne 2. oktobra 1938. Stran 3 Važna vprašanja tujskega prometa Mednarodno posvetovanje prometnih pisarn in zborovanje trg. zbornice Ljubljana, 1. oktobra. I Poročali smo o važnih tujsko-prometnih sestankih, ki 6o bili meseca septembra v Sloveniji in na katerih so se posvetovali zastopniki skoraj vseh bolj važnih tujsko-prometnih pisarn Evrope. Zaradi spremenjenega zunanje-političnega položaja so ti zastopniki bili naenkrat pred novimi dejstvi. Vendar pa so številne seje potekale v ugodnem in znosnem ozračju, tako da so seje »AGOT-a«, kakor je kratica za mednarodno zvezo uglednih potovalnih pisarn, imele tudi lepe uspehe. Zborovanje te zveze se je pričelo sredi septembra na Bledu, končalo pa se je konec septembra v Belgradu. Zborovalci so naglašali zlasti velike težave, ki jih imajo turisti s potnimi listi, dalje težave pri razlikah med železniškimi olajšavami posameznih držav, med deviznimi predpisi ter so sklenili, da bodo izdali seznam vseh predpisov, ki bo za potovalne pisarne odločujoč, hkrati pa bodo zastopniki tujskoprometnih pisarn zahtevali, da se taki in podobni predpisi poenostavijo. Mednarodni zastopniki tujskega prometa so ugotovili, da se je letos tujski promet po vseh državah znatno dvignil in napredoval. Zastopnik poljske potniške agencije »Orbisc je to izrazil v hvalevrednih besedah. Predstavnik Bolgarije je poudarjal, da se je znatno dvignil tujski promet z Jugoslavijo in Grško., zastopnik Romunije pa je naglašal, da je njegova država zgradila moderne ceste, ki privabljajo mnogo tujcev. Na Črnem morju so v prometu moderne motorne ladje, ki izvrstno vežejo Romunijo s Pirejem (pristaniščem Aten) in z drugimi pristanišči v Črnem, Marmor-fekem in Egejskem morju. Zastopnik skandinavskih držav je naglašal, da so bili gosti v njihovih državah predvsem Ameri-kanci in Angleži, toda Skandinavci sami se bolj zanimajo za obisk v kontinentalni Evropi. Zastopnik Madžarov je naglašal, da bi bilo treba še poživiti skupinsko potovanje turistov, ki je sedaj še najbolj uspešno. Zastopnik nekdanje Avstrije, oziroma nekdanjega OeWb (Oesterreichische Verkehrsbiro) je sporočil, da se bo ta ustanova že s 1. 10. združila z nemško MR (Mitteleuropaische Reisebiro), hkrati pa bo stopila v stik z drugimi propagandnimi ustanovami tujih držav, ki so v Nemčiji. Mednarodno hotelsko združenje bo naprošeno, naj se izločijo vse nesolidne potovalne pisarne, ki žele priti s hoteli v stik. Skoraj vse solidne in reprezentativne potovalne pisarne sleherne evropske države so včlanjene v AGOT-u. Zborovalci so izrazili tudi željo, naj bi hoteli ne dajali popusta zasebnim potovalcem, tako kakor ga dajejo izletnikom, ki potujejo z organizacijo uradnih potovalnih pisarn. Tudi prekooceanske paroplovne družbe naj bolj upoštevajo uradne in v AGOT-u priznane mednarodne potovalne pisarne. To vsaj tam, kjer nimajo svojih podružnic. Prav tako naj prireditelji raznih večjih kongresov upoštevajo le važne potovalne pisarne ter naj prepuste organizacijo njim. Pred kratkim smo v gospodarskem delu na-fiega lista poročali o važnem sestanku v prostorih Zbornice za TOI. Obravnavali so vprašanje sezonskega brzovlaka, ki prihaja iz Belgrada na Gorenjsko. Ta brzovlak l>o prihajal zaenkrat le do konca oktobra, toda naši tujskoprometni činitelji eo sklenili, da bodo prosili, naj prihaja ta vlak stalno tudi' čez zimo, vsaj do Ljubljane. Vlak je zelo pripraven za potovanje, saj odhaja iz Ljubljane že ob 10 zvečer, prihaja v Ljubljano že ob 7.26 zjutraj. Z zadovoljstvom je seja sprejela na znanje izjavo zastopnika železniške direkcije o uvedbi motornih vlakov na slovenskih železniških progah. Med zborovanjem tujskoprometnih združenj je res v Ljubljano dospel poskusni motorni vlak, ki se je prav lepo obnesel. Zborovalci pa so naglašali, da so za Slovenijo motorni vlaki predvsem zato potrebni, da izpolnijo vrzeli na kratkih progah, ki naj nadomestijo manjkajoče prometne zveze. Predvsem so potrebni motorni vozovi na progi Ljubljana-Maribor in na gorenjski progi. Najbolj važno vprašanje pa je bilo, kako urediti prometne zveze med Jugoslavijo čez Madžarsko s Češkoslovaško, Poljsko, Litvo, Latvijo, Estonsko, dalje Finsko, Švedsko, Norveško in Dansko. Prav tako je bilo važno vprašanje zveze z Italijo na Zagreb, Sušak in Split. Tujskoprometni zastopniki so obravnavali vprašanje zrakoplovnih zvez med jugoslovanskimi mesti in prestolnicami daljnih severnih držav. Medsebojni turistični promet med Jugoslavijo in Italijo ovira zlasti vizum, ki tudi pri skupinskem potovanju velja 20 din za osebo. Možno je, da se ta dragi vizum odpravi. Knez-namestnik zopet na Brdu Kranj, 1. oktobra. A A. Danes dopoldne je do-potoval v Kranj Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle. žrtev razbojnika Kodra zopet v bolnišnici Obširno smo že poročali, kaiko je razbojnik Kodetr v Št. Lovrencu na Dolenjskem nevarno obstrelil Ivana Ostanka, kateremu je v noči od 6. na 7. september prestrelil jetra in ledvice. Tistega dne, ko so Kodra prepeljali zvezanega v Maribor, je bili iz ljubljanske bolnišnice odpuščen ranjeni Ivan Ostanek. Po mnenju zdravnikov je bil že toliko dober, da so mislili, da ga na njegovo željo morejo pustiti domov, zlasti, ker je v bolnišnici taka stiska za prostor. Ivan Ostanek se je nekaj časa doma kair dobro počutil. V petek ob treh popoldne pti se mu je stanje kar naenkrat močno poslabšalo. Začela mu je teči kri iz ledvic, ki je ni bilo mogoče ustaviti. Brž so iz Trebnjega poklicali na pomoč zdravnika dr. Dereanija, ki je v pol ure že bil pri Ostanku. Z veliko težavo se mu je končno posrečilo, da je za silo omejil hudo krvavenje. Ker je ugotovil, da je krogla še v ledvicah, je odredil, da so Ostanka brž prepeljali v bolnišnico. Tako je bil nesrečni Ostanek v petek zvečer znova v ljubljanski bolnišnici. Ker pa je zaradi velike izgube krvi močno oslabel, ga ne morejo operirati in mu vzeti krogle, ker bi take operacije ne prestal. Iz srca želimo Ivanu Ostanku in njegovim, da bi se mu izgubljeno izdravje vrnilo. . »r k- f :f. f >' •"•-oV* V*1*«/*,; v*9 Kalodont-ova ustna voda iludovito osvežuje lahko vara ooledalo! Tudi ko se vidijo VaJi zobje v ogledalu lepi, je že možno, da zobni kamen na njihovi notranji strani vrli svoje uničevalno delo. Če hočete imeti ne samo bele, temveč tudi zobe brez zobnega kamna, tedaj uporabljajte Sargov Kalodontl To je v Jugoslaviji ed ina zobna krema, z učinkovitim sulfo« ricinoleatom proti zobnemu kamnu. SARGOV Velik nočni požar v Ribnici škode je do milijona dinarjev. Zgorelo je poldrugi tisoč kubikov lesa Ribnica, 30. septembra 1938. Sirene in plat zvona so davi ob pol štirih spravile vso Ribnico pokonci. Vse obzorje je za-žarelo v strahotni svetlobi. Takoj je bilo videti, da gore velika lesna skladišča proti kolodvoru, kjer je naloženega ob parnih žagah g. Rudeža in g. Križmana ogromno lesa. Zagorelo je skladišče g. Rudeža prav v sredini. Lopa, dolga 60—70 m, je bila polna žaganic, ena pa oglja. Vse je bilo v nekaj hipih v plamenih, ki so švignili tudi na bližnje skladišče, kjer Tekstilno delavstvo in njegov položaj Zveza združenih delavcev za tekstilno delavstvo Ljubljana, 30. septembra 1938. Tekstilna industrija se je pri nas razvila šele po vojni. Vendar imamo že danes v Sloveniji 90 tekstilnih podjetij, ki zaposlujejo okoli 16.000 delavcev in delavk. Položaj teh delavcev in delavk je v primeru z drugimi strokami skrajno slab. Za te najrevnejše se sedaj posebno zanima naša katoliška strokovna organizacija Zveza združenih delavcev. Dokler mlade in agilne ZZD še ni bilo, so razne druge strokovne organizacije, zlasti marksistična, smatrale težko gmotno stanje tekstilnega delavstva za dobrodošlo poprišče za dosego svojih temnih ciljev. Pred dvema letoma so nagnali delavstvo v stavko, ki je bila že vnaprej obsojena na neuspeh in je zalo padlo vse breme neodgovorne socialistično-komu-nistične strokovne politike na ramena delavstva. Pod vtisom zlomljene stavke je bila dne 23. IX. 1936 sklenjena kolektivna pogodba za tekstilno stroko za večino podjetij v Sloveniji. Nove orgle v župni cerkvi v Slovenjem Gradcu Slovenj Gradec, 28. septembra. Mestna župna cerkev, zidana in posvečena leta 1251 od oglejskega patriarha Bertolda, strica sv. Elizabete, slovi daleč po svoji lepoti. Velik in lep glavni oltar, prižnica in dva stranska oltarja tvorijo ujemajočo se in lepo celoto in so izvrstno kiparsko delo mojstra Schoya. Le kor je bil do zadnjih časov zapuščen in se ni skladal z lepoto te cerkve. Po prizadevanju našega vsesplošno priljubljenega župnika in mestnega svetnika g. S oklica Ivana pa je bil te dui tudi kor izpopolnjen. Mojster Jenko iz Št. Vida nad Ljubljano je postavil na kor nove orgle, ki imajo 26 registrov in so urejene po najnovejših izkustvih. Glasovi so zelo blagodoneči in mehki in zato orgle niso prevelike za našo cerkev, ki je tudi precej prostorna. Z novi orglami je preurejen tudi kor po načrtu arh. inž. Ivana P e n g o v a. Pengov je dal postaviti na ograjo na koru mrežo, ki sega prav do obokov. Razdeljena je na tri dele. Poživljajo jo pozlačeni križci in krogi. Deset velikih piščali deli ta polja. Tako je le skozi tri velike lože odprt pogled na kor. Skozi mrežo se svetlikajo posrebre-ne piščali. Nad srednjo ložo plava angel, ki kliče vernike z iztegnjeno levico k sodbi, nad obema stranskima ložama pa sta dva angela, ki svirata. Zanimivo je okrasil Pengov spodnji del ograje z lepimi baročnimi okraski. Na sredo je postavil staro sliko Matere usmiljenja, delo priznanega domačega oziroma slovenjgraškega umetnika slikarja Straussa. Dve veliki pozlačeni konzoli vežeta vse delo s steno. Kiparska dela je izvršil akademski slikar Božo Pengov. V nedeljo, dne 9. oktobra, bo ob 8. zjutraj svečana blagoslovitev novih orgel. Popoldne ob 3. bo v cerkvi koncert, pri katerem bosta sodelovala poleg domačega pevskega zbora pod vodstvom gospoda Slavka Kranjca še g. stolni dekan ljubljanski dr. Kimovec in g. prof. Matija Tome. Iskreno vabimo vse dobre naše farane in tudi okoličane, da se tega koncerta udeležijo. O letošnji Veliki noči smo dobili tudi krasen nov božji grob, ki zopet priča o podjetnosti in delavnosti našega gospoda župnika. V tej razmeroma kratki dobi, odkar mu je bilo dodeljeno v dušno pastirstvo naše mesto, je vsa zunanjščina in notranjščina župne cerkve zadobila novo lice, Tudi mala zgodovinska cerkvica sv. Duha poleg župne cerkve, ki je že zelo stara, je vsa znotraj prenovljena in popravljena. Vsako leto se v njej tudi daruje sv. maša (prej je bila pa že v razsulu). Zato se mu na tem mestu iskreno zahvaljujemo za njegovo požrtvovalnost in mu kličemo prav prisrčno: Bog ga živi še mnoga leta med našimi Slovenjgracčanit Zveze združenih delavcev ob sklepanju kolektivne pogodbe še ni bilo, zato pogodbe tudi ni podpisala. Vedno bolj se sedaj kažejo pomanjkljivosti tiste pogodbe, ki je bila sklenjena v tako nepri-kladnih okoliščinah in čakajo ZZD v boju za izboljšanje položaja tekstilnega delavstva težke naloge. Nekatera podjetja se namreč skušajo na vse načine izogniti veljavnim zakonskim predpisom in nočejo dosledno izvajati pogodbe, na katero so sama pristala. Tudi zakonito določeni osemurni delavnik se ne izvaja natančno, povsem pa vlada zmeda pri doseganju pristanka delavstva in plačevanju za nadurno delo. ZZD zastopa stališče, da se vsi zapovedani prazniki praznujejo in plačujejo in da sme delavstvo ob praznikih le v izredno nujnih primerih pristati za nadurno delo, ki pa se mora plačevati s 100 odstotnim pribitkom. Nadalje se bori ZZD za zvišanje plač tekstilcev, ker te ne ustrezajo današnjim razmeram in je ZZD načelno za urne plače in proti sistemu premij in akordnih plač. ZZD stremi tudi za tem, da se določbe obrtnega zakona upoštevajo brez pridržka in se vsi delovni pogoji uredijo in točno fiksirajo. Iz delovanja Zveze združenih delavcev je razvidno, da ta mlada strokovna organizacija slovenskega delavstva zastavlja vse svoje sile, da zbere množico tekstilcev, od katerih je doslej organiziranih komaj 2000 v svoji stanovski organizaciji, in ji izvojuje izboljšanje svojega težkega položaja z resnim strokovnim delom, ki je usmerjeno k temu, da se obstoječa kolektivna pogodba točno je imela tvrdka »Arbor« ob Križmanovi žagi nagrmaden svoj les. Požar je bil grozen. Takoj so bile na mestu gasilske čete iz vse doline, iz Ribnice, Kočevja, Dolenje vasi, Nemške vasi, Goriče vasi. Lazov, Dan, Sušja, Jurjevice, sodraška je posodila cevi. V zadnjem hipu je g. Rudež, ki je prišel šele snoči domov, izpeljal iz lope še tri avtomobile. Misliti je bilo seveda le na omejitev požara, ker ognja pogasiti ni bilo mogoče. Ohranili so obe žagi in velike množine zloženega lesa. Kljub marljivemu gašenju je zgorelo g. Rudežu 1000 kubikov desk in velika zaloga oglja, Arborju pa 300 kubikov. G. Rudež ima 6—700.000 dinarjev škode, ki pa jo prilično kraje zavarovalnina pri angleški zavarovalnici Royal ecchange, dočim tvrdka Arbor ni bila zavarovana. Ko to poročamo, gore še velikanski kupi žerjavice, ki jo uničujejo marljivi gasilci kljub velikanski vročini in ki opravljajo junaško delo, saj morajo vodo črpati 650 m daieč iz potoka. Ogenj je moral biti podtaknjen, ker je začelo goreti sredi skladišča. Huda nesreča z motornim kolesom Jesenice, 30. septembra 1938. Policijski uradnik g. Šlemic se je na službenem potovanju vozil- z motornim kolesom. V pri kolici je sedel še uradnik iz Ljubljane. Na ovinku pri postaji Gozd-Martuljek sta vozila tik za avtobusom, ki je puščal za seboj veliko prahu. Ta prah je onemogočil razgled po cesti, zato se je ob ovinku motor zaletel v betonski obcestni drog. Oba ponesrečenca sta obležala nezavestna, in sicer oba na tračnicah, ker se je nesreča zgodila tik ob progi in so bile zatvornice še odprte. Nesreča bi bila še mnogo hujša, ko bi nekaj minut za tem ne bil privozil jeseniški taksi in našel ponesrečenca na mestu, kajti čez nekaj minut je privozil po progi že vlak. Taksi je naložil ponesrečenca na avto in ju odpeljal v jeseniško bolnišnico. G. Šlemic ima zlomljeni obe roki, tovariš iz Ljubljane pa manjše poškodbe. Obema želimo skorajšnega okrevanja. Omeniti moramo, da se je na tem ostrem ovinku zgodilo že več nesreč. t^^m^mmmmmm^mmm^^m^mm^^mm^^mmmmmmmamm^^^ izvaja, da bo razširjena na vsa podjetja oziroma delavstvo tekstilne industrije v Sloveniji ter da si tekstilno delavstvo na teh temeljih pribori zbolj-šano, času in razmeram primerno kolektivno pogodbo. Nekaj strašnega je slaba vest čez 20 let je morilca slaba vest prisilila, da je priznal umor ' Iz Sombora poročajo tale pretresljivi dogodek: Vrtnar Josip Valenta iz vasi Bajša je te dni priznal, da je pred dvajsetimi leti ob prevratu ubil občinskega tajnika Janotša Berkeša, s katerim je bil sprt. Pred kratkim je bil Valenta pred sodiščem zaradi malenkostnega prestopka. Pred sodiščem pa ie dobil tak živčen napad, da so ga morali najprej zvezati ter potem poslati na opazovalnico. Ko se jc pomiril, so, ga poslali domov. V sredo 28. septembra pa je Valenta nenadoma odpotoval od doma v Belgrad ter se zglasil pri belgrajski policiji, rekoč, da' si hoče olajšati svajo težko vest, s tem, da sedaj prizna svoj zločin. Belgrajske oblasti so ga še isto noč poslale nazaj v Bačko Topolo, kjer je 38 letni mož 29. septembra orožnikom priznal in povedal, kako je leta 1918 obtežil svojo vest z umorom. Takole je pripovedoval: Kot Slovak ie bil leta 1918 Valenta silno navdušen za Jugoslavijo. Berkeš je bil občinski tajnik, a je bil hud Madžaron, zaradi česar sta se ta dva večkrat sporekla. Berkeš je bil tako zagrizen, da je nekoč Valenti zagrozil, da ga bo dal takoj obesiti, kakor hitro se vrne madžarska država. S to grožnjo jc Berkeš razpalil Valen-tovo sovraštvo. V gostilni Štefana Riga so bili nastanjeni vojaki. Valenta je skrivaj iz sobe izmaknil vojaško puško r naboji »dum-dum«. S tako nabito puško je skrivaj prišel na Berkešev vrt in čakal, kcdai se bo Berkeš prikazal na oknu. Čakati je moral več ur. Ko ie naposled Berkeš stopil k oknu, ie Valenta sprožil in zadel Berkeša v gla- vo. Ker pa je bil strel iz vojaške puške in z nabojem »dum-dum« oddan od blizu, je učinek strela tako strašen, da je Berkeševa glava odletela od trupla. Valenta je pograbil glavo in jo zakopal na vrtu. Nato ie stopil k vojaški komandi in naznanil, da so neznani morilci umorili Berkeša in da ga je on našel mrtvega. Tedaj so osumili nekega Štefana Petkova, katerega so zaprli in ga imeli šest mesecev zaprtega. Ker pa ni bilo dokaza za njegovo krivdo, so ga morali nazadnje izpustiti. Ves ta čas pa je Valento strašno pekla vest. Na vseh koncih in krajih 6e je čutil preganjanega, povsod je videl obraz umorjenega Berkeša. Zato je vzel tisto nesrečno puško in jo zakopal na vrtu, misleč, da bo sedaj mogel pozabiti. Toda trpljenje, ki ga je povzročala slaba vc6t, jc bilo vedno hujše. Zato je leta 1937 izkopal puško in jo izročil policiji, češ da jo je bil našel. Pa tudi to mu ni pomagalo. Strašne sanje ponoči in hudo trpljenje podnevi ga je živčno popolnoma zdelalo, dokler ni dobil pred sodniki tistega strašnega živčnega napada. Sedaj je sklenil, da si olajša vest in prizna svoje hudodelstvo. Njegova žena in šest let stara hčerka seveda niti slutila nista, kako trpi nesrečni Valenta. Ko se je zvedelo, da je on morilec izpred dvajsetih let, nista mogli verjeti, dokler jima orožniki niso prebrali moževe izpovedi. Ker je Valenta slovel kot premožen in ugleden mož, jc ta dogodek zbudil povsod veliko pevtornost. Drobne novice Koledar Nedelja, 2. oktobra: 17. pobinkoštna, rožen-Venška nedelja. Angeli varuhi. Leodegar, škof. Ponedeljek, 3. oktobra: Terezija Deteta Jezusa, Felicija, dev. Torek, 4. oktobra: Frančišek Serafinski, spo-znavalec; Edvin, kralj. Novi grobovi •f- V Rajhenburgu je 29. septembra vzela smrt iz naše srede gospoda Alojza Klešina, privatnega uradnika in tukajšnjega najemnika znane gostilne Švajger v Rajhenburgu. Pokojni je bil 15 let po-duradnik pri bratovski skladnici na Senovem. Kot tak si je pridobil simpatije vseh, ki so prišli v potrebi z njim v stik. Želel si je miru, zato je pred kratkim stopil v pokoj in pričel gostilno v Rajhenburgu. Tu ga je nenadoma zasačila težka bolezen, ki jo je od velike noči voljjio in vdano prenašal. Umrl je lepo spravljen z Bogom. Naj mu sveti večna luč, ostalim iskreno sožalje. ■f" V Novem Sadu je za tifusom umrl Anton Žnidar, pos. sin iz Ponikve ob juž. žel. Pokojnikovo truplo so ob velikem številu pogrebcev pokopali v Novem Sadu. Pokojnik je bil brat žand. narednika pri štabu mariborske orožniške čete g. Franca Znidarja. Pokojniku naj sveta večna lu, sorodnikom naše iskreno sožaljo.', Osebne vesti V jeseniški cerkvi sta se poročila g. inž. Rebek Konstantin, šef v martinarni KID, in gdč. Hen-riette Heimova iz poznane rodovine. Poročil ju je domači mestni župnik g. Kastelic, za pričo pa je bil ženinov brat, univerzitetni profesor v Ljubljani. Veliko sreče v novem stanu I — Abiturientka — akademičarka! Sporočamo ti, da smo katoliške akademičarke ljubljanske univerze združene v Jugoslovanskem društvu katoliških akademičark >Savica«, ki ima svoj lokal v Frančiškanski ulici, Pax et bonum, III. nadstropje, Pavlova soba. Vpišeš se lahko vsak delavnik od 11 do 12 v društvenem lokalu. Pridi, iskreno te vabimol — Odbor. Ne zamudite, hitite Lutz-peči, Ljubljana VII., tel. 32-52. _ Igro v korist brezposelnim stavbincem ▼ Preski prirede danes popoldne ob treh v tamkajšnjem Društvenem domu. Približuje se zima, slrah brezposelnih. Zato priredi katoliška prosveta v Preski za brezposelno stavbinske delavce, ki so letos v naši občini tako po krivici zapostavljeni, dobrodelno prireditev Saj je splošno znano, da imajo pri vseh naših novih zgradbah prednost samo tujci domačine pa sprejemajo zavoljo lepšega, seveda le za en mesec, na poskuSnjo, potem jih pa postopoma odpuščajo in brez vsakega razloga zopet sprejemajo tujce. Upravičeno pričakujemo od vseh prijateljev delavstva, da se polnoštevilno udeleže igre »Dimer« danes popoldne ob 3 v Društvenem domu v Preski. — Potujte s Putnikovim dobro pripravljenim izletom v Trst. — Vozni red »Ekspresc zimska izdaja, ki stopi v veljavo 3. oktobra, je izšel. Opozarjamo na znatne spremembe v železniškem in avtobusnem prometu ter morski plovbi. Cena 10 din. Dobi se v vseh knjigarnah in trafikah. — Prekmurski izseljenci so se vrnili v Francijo. Prekmurski izseljenci, ki so prišli iz Francije pod vodstvom izšeljeniškega duhovnika g. Cam-plina na proslavo 20 letnice osvobojenja Slovenske Krajine v Crenšovce, so se ta teden vrnili v Francijo. Prav prisrčno je bilo slovo na postaji v Ivanj- Plasce. povrSnihe. oblche krasne jesenske in rimske modele za dame in gospode nudi ▼ najveCji izberi po zadnjih modnih kreacijah in nizkih cenah m LMMt, Llnbifana - Stritarjeva ulica iz Zagreba prcvti Bjelovam, mu je postalo slabo. V Bjelovaru je moral prekiniti popotovanje in se zateči v bolnišnico. Preden je umri, je svojim so-bolnikom pokazal, da ima pri sebi dva ameriška dolarja in 25 000 din našega denarja. Po smrti pa so pri njem našli samo dva dolarja in potni list, o onih 25.000 din pa ni bilo več sledu. _Zemlja se je vdrla in podsula delavca v Bro- darevem v Srbiji, kjer je pred desetimi dnevi zasulo štiri delavce in jih še niso mogli odkopati. Ko so dne 30. septembra delavci na tistem mestu kopali, da bi izkopali trupla svojih ponesrečenih tovarišev, se je zemlja znova vdrla in podsula enega izmed njih. K sreči so tega živega kmalu rešili. ____ vasenot osvežuje telo, prepreči neugodno izhlapenje kože veleaktualno v današnjih dnehi kkvJiS Skrivnost Maginotove črte nažnem velefilmu po romanu PierreaNorda IštTfilhI KINO UNION tel. 22-21 Pofor Ob 10.30 dop. po Milanih cenab: = Za župne upravitelje so bili imenovani: Anton Pogačnik, kaplan v Naklem za Naklo, Franc Cerkovnik, kaplan v Št. Jerneju za Št. Jernej, Franc Klopčič, župnik v Osilnici, za Polsnik, Franc Fister, kaplan v Ribnici, za Osilnico, Janez Hafner, kaplan v Št. .Vidu nad Ljubljano, za .Vranjo peč. ... « >•* ■ Premeščeni so bili kaplani: Anton Smolič s Poljan nad Škofjo Loko na Ig, Ludvik Zajec, kaplan pri Sv. Križu pri Litiji v Ribnico, Anton Orehar iz Mengša v Št. Vid nad Ljubljano, Metod Mikuž iz Trebnjega v Mengeš, Franc Mihelič z Rake v škocijan pri Mokronogu, Leopold Campa Z Jesenic na Rako. = Nameščeni so bili za kaplane novomašniki: Albin Avguštin k Sv. Križu pri Litiji, Ciril Oblak v Trebnjem, Jožef Pogorelec na Jesenicah, Viktor Schweiger v Poljanah nad škofjo Loko. — Za prefekta v zavod sv. Svanislava v št. Vid pa sta l^la imenovana Mihael Žnidftf. in Franc Dolinar. lep spomenik* dar pokojnim Ogled spomenikov • dolžnost interesentov Stalna razstava - nizke mm FRANJ0 KUN0VAR. kamnoseltv« Sv. Krti-LJubljana TeL49-C» kovcih, kjer se je zbralo mnogo njihovih sorodnikov in znancev, da se jim še enkrat zahvalijo ža trud in požrtvovalno ljubezen, ki so jo izkazali do rojakov s svojo udeležbo na veličastnem taboru Slovenske Krajine. — Rojaki na obisku. Jugoslovanska agencija »Putnik« v Parizu prireja skupinska potovanja za naše izseljence, ki hočejo potovati v Jugoslavijo na obisk, ali pa se vračajo za stalno. Prvo tako potovanje je vodil izseljenski duhovnik g. Cam-plin na praznik osvobojenja Slovenske Krajine, druga skupina rojakov pa je odpotovala na obisk v domovino 26. septembra. Zdaj pripravlja »Putnik« tretje potovanje z odhodom iz Pariza 7. oktobra zvečer. Sedež naše potovalne agencije >Pu-nika« je zdaj v Parizu II. 18, Rue de Michodifcre. — Mlekarji in mlekarice morajo imeti legitimacije. Osješko tržno nadzorstvo hoče urediti prodajo mleka na trgu, da bi na trg prihajalo dobro mleko. Prekupci pa kvarijo mleko, zaradi česa bo sedaj banska uprava izdala pravilnik, da mora vsak, ki mleko prodaja, z legitimacijo dokazati, da je mleko res pridelano v njegovem hlevu. — Živinski in kramarski sejem pri Sv. Antonu v Dobrepoljah. V sredo, dne 5. oktobra, bo na Zdenski rebri pri Sv. Antonu, znani božji poti, vsakoletni kramarski in Živinski sejem. Ker je prav ta sejem vsako leto jako dobro obiskan, se nanj opozarjajo kupci in prodajalci. — Službeni list kr. banske uprave dravske banovine prinaša v svojem 79. kosu z dne 1. okt. uredbo o tekočem gorivu; izdajanje dovoljenj za uvoz tekočega goriva; pobiranje uvozninskih prispevkov na tekoče gorivo. — Samo 78 din brez vsakega doplačila plačate pri Putniku za izlet v Trst dne 16. oktobra. Zaščite pred bombami iz zraka ni, zaščita pred mrazom pa so Lutz-peči. — Velika tombola v Murski soboti bo v nedeljo 9. oktobra ob 2 na glavnem trgu. 20 tombol: Motorno kolo, šivalni stroj, 10 koles, slamoreznica i td. Karta 3 din. Pridite! Vrednost dobitkov nad 30.000 din. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-.|o«ef« grenčice — Mihaelov semenj v Litiji bo v ponedeljek, 3. oktobra za živino in blago. Vabljeni kupci in prodajalci. — Bogoslovci ljubljanskega semenišča pridejo v zavod v nedeljo 9 .oktobra pred 18 uro, in ne že 8. oktobra, kakor je bilo prvotno sporočeno. = Andrej Podboj — osemdesetletnik. Na današnji dan dopolni 80 letnico svojega rojstva g. Andrej Podboj, po domače Cene v Ribnici na Dolenjskem. Slavljenec izhaja iz,stare in ugledne ribniške rodovine Podbojev, ki je dala Slovencem ze nekaj pomembnih javnih delavcev. Med njimi sta znana slavljenčeva brata župnika Anton in Janez. Prvi je avtor znane ribniške himne »Sem Riben-čan Urban«, brat pa je ustanovitelj Marijine druž;-be, ki je pogosto sodeloval tudi v starejših letnikih naše Mohorjeve družbe. Cenetova hiša v Ribnici spada gotovo med najstarejše naročnike »Slovenca«. Želimo vedno vedremu gospodu Cenetu ob njegovi 80letnici, da ga Bog ohrani njegovim dragim in nam vsem čvrstega in zdravega še mnoga leta! — Din 78.— plačate za enodnevni izlet v Trst dne 16. oktobra 1938. — Večerni tečaji pri trgovskem učnem zavoda v Ljubljani, Kongresni trg 2 (prostori Dopisne trgovske šolo), nudijo potrebno izobrazbo vsem onim, ki so čez dan zaposleni in se pouku posvetijo lahko šele v večernih urah. Da ustreže naš zavod številnim interesentom, prireja poleg rednega Večernega trgovskega tečaja tudi tečaje za: nemško stenografijo, italijanščino, nemščino, francoščino, strojepis ter posamezne trgovske predmete (knjigovodstvo, korespondenco itd.). Redno vpisovanje v vse večerne tečaje se vrši dnevno od 1. do' 10. oktobra (razen nedelj) od 9 do pol 1 in od 4 do pol 8 zvečer. Pričelek rednega pouka je 15. oktobra Prospekti in pojasnila so v pisarni zavoda interesentom .pismeno in ustno na razpolago. ..JADRAN", autobusno podjetje d. d. ljubljana Vozni red proga LJUBLJANA-KOCEVJE-SUŠAK veljaven od 2. oktobra 1938 I. II. 6.00 6.30 ¥ 7.49 7.52 8.1.0 8.55 8.45 9.00 10 30 12.20 > r Ljubljana 'nM Žužemberk .{j odh. p "M odh. j Ribnica Kočevje . . . j J Delnice Sušak . II. I. j 19.50 20.25 idil. 18.36 prili. 18.32 1810 idli. 17.40 17.30 prih. 17.25 15.40 1 11.00 — Izlet slovenskih obrtnikov v Belgrad. — Zveza slovenskih obrtnikov v Ljubljani vabi vse obrtnike, da se čimprej zglase za izlet na Ople-nac in na 1. drž. obrtno razstavo v Belgradu. Izlet bo 14. oktobra. Člani društev, ki so včlanjeni Zvezi slov. obrtnikov, plačajo pri priglasil 100 din za voznjno i bržovlakom iz Ljubljane do Mlade-novca in nazaj. Nečlani obrtniki in njihovi svojci na plačajo 150 din. Triglase sprejema Zveza slov obrtnikov, Ljubljana, Kolodvorska 25, do 6. oklo Vira 1938. Državna razredna loterija Kupujte srečke pri znani, v državi nalveCJi SlOVCIlSKl KOleKIUrl Milana Lavriča, Beograd PaSICeva 20 — poStnl predal 450 Zrebanle 12.1. m. z naročilnico, za katero zadostuje dopisnica, pohitite, da pridete tudi Vi v vrsto onih, ki bodo v kratkem dobili čez 64 milijonov dinarjev. Posluje na splošno zadovoljstvo cenj. odjemalcev. v Ljubljani pred Senklavžem novo manufaktumo trgovino. Imenovana gospoda delujeta na trgu že dolga leta, dobro poznata zahteve in želje kupu-]očih ter se bosta gotovo potrudila, da p. n. od-emalce kar najbolje zadovoljita. Posebno še, ker sta se založila s prvovrstnim in vsakovrstnim ma-nufakturnim blagom vseh vrst, vseh cen in za vsak okus. Novo manufakturo pred Senklavžem toplo priporočamo. — Lepa namisna jabolka kilogram din 3.50 in 4. — Fr. Kham, Kongresni trg 8. Ljubljana. Originalni ameriSki žvel ilni bonboni sadni — mentolni r- janeževi Zaloga za Jugoslavijo: Maks Jeras, Ljubljana MikloSiiava ceita 34. Talafon 38-36 Chick bonboni za lep$, zdrave zobe. — Ker se je obešal na avto, leži v bolnišnici. Od Sv. Lovrenca na Pohorju: Pri padcu z avtomobila se je 28. t. m. hudo ponesrečil Dešnik Bogomil, učenec 4. razreda ljudske šole v Sv. Lovrencu na Pohorju. Obesil se je od zadaj na avto, sredini trga pa se je spustil in padel tako nesrečno, da je dobil hude poškodbe na glavi. Odnesli so ga takoj k zdravniku in ta je ugotovil pretres možganov. Dne 30. septembra je ležal že drugi dan v nezavesti. Ne oklevajte pri izbiri čistilnega sredstva, temveč zahtevajte pri nakupu »Domače čistilo Slavin« To je prvovrstno in ceneno čistilo domače proizvodnje, katero sijajno očisti vse kovine, štedilnike, točilne mize, porcelan, vso kuhinjsko posodo itd. itd. — Potresni sunki okoli hrvatske Koprivnice so bili tudi 30. septembra zjutraj. Prvi sunek je bil ob 6.40, drugi pa ob 7.10. Ta dva sunka sta bila malce šibkejša kakor prejšnjega dne. Škode nista napravila, pač pa je šolska mladina tudi tega dne lahko šla domov, ker ni bilo pouka. Središče potresa v teh krajih je v Bilo gori. Zanimivo je, da pred vsakim potresom, ki so tamkaj precej pogosti, okoli vasi Jagnedovac slišijo skrivnostno podzemsko bobnenje. Ttidi sedaj so pred potresom slišali tamkaj bobneti. Ljudje so zaradi tega močno zbegani. Strokovno in higijensko pripravljene kozmetične preparate dobite v drogeriji „Danica" Ljubljana, Tavčar-: jeva ulica 3. — 70 letni starec požlgalec. Okrožno sodišče v Banjaluki je na poldrugo leto težke ječe obsodilo 70 let starega Jova Staničanina iz vasi Gra-bik Ilova, ker je svojim sosedom zažgal 30 stotov sena. Starcu se je menda nenavadno dobro zdelo, ko je vide! velik ogenj. — Roparski morilec, ki je umoril 73 letnega starčka v Prevaljah, se piše Silvester Kranic. Tako smo sprva tudi poročali, v drugem poročilu pa jc bilo pn,molno zapisano, da sc piše Fr. Kranjc. Ker pa jc tam okoli več rudarjev, ki se pišejo Franc Kranic, je potrebno, da sc natančno ugotovi pravo morilčevo ime, da ne bi kdo poštenih ljudi sumil. Sicer pa jc morilec že pad ključem in čaka svoje sodbe. _ Vračajoč sc Iz Amerike domov je umrl. Iz Bjelovara poročajo, da je v tamkajšnji bolnišnici umrl Jako.b Mraz iz Velikega Grgjcvca pri Bjelovaru. Mož se je pravkar vračal iz Amerike v domovino. Dne 29. septembra zvečer, ko 6e je vozil — Kmetijsko gospodinjska šola v Kranju sprejema v šestmesečni tečaj kmetska dekleta, ki so dovršila 16. leto in se žele priučiti najpotrebnejših kmet. gospodinjskih del v teoriji in v praksi. Pouk se prične 15. oktobra in traja do 15. aprila. Natančna pojasnila daje zavod Marija-nišče, Kranj. Dekleta, priglasite se, zadnji čas jel 2fl tjladno jesen — toplejša oblačila! Oglejte si vovo zalogo jesenskega in zimskega blaga za obleko, površnike, suknje itd. pri tvrdki Drago Schwab Ljubljana, Aleksandrova cesta 7 Ugotovljena oblatila vedno na zalogi. Lastni izdelkt/ Lasten moani salon/ — Obvestilo. Dovoljujemo si sporočiti vsem, ki imajo svojce pokopane v Julijski krajini (Italija), da pripravljamo za dan mrtvih v dneh od '29. oktobra do 1. novembra posebne izlete v Trst, Gorico, Vipavo in Idrijo. Tozadevne informacije boste prejeli od 10. oktobra naprej v vseh bilje-tarnicah Putnika. — Zveza za tujski promet za Slovenijo, Ljubljana. — Enoletni učni trgovski tečaj za pisarniške moči pri Trgovskem urnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (prostori Dopisne trgovske šole), priporočamo vsem onim, ki se žele temeljito izobraziti v stenografiji in strojepisju ter dobiti res prvovrstno podlago za pisarniška dela. Redno vpisovanje v tečaj je 1., 3. in 4. oktobra med navadnimi urami. Šolnina mesečno 110 din. — Holandija in njene kolonije. Mala Holan-dija ima ogromne in bogate kolonije. Med najdragocenejšimi proizvodi njenih azijskih kolonij je k i n i n, ki ni samo izrecno sredstvo proti malariji, ampak tudi izvrstno varovalno sredstvo proti gripi. — Vremenska napoved. Evropa: Suh in hladen zrak z jasnim vremenom je še nad vzhodno Evropo in v območju Črnega morja. Vlažen in topel zrak je nad zahodno, srednjo in južno Evropo. kjer je oblačno vreme z dežjem tu in tam, posebno v območju Alp. Jugoslavija: Oblačno z dežjem v savski, dravski in zelski banovini. Pretežno oblačno in tu in tam megla. Temperatura se je zvišala. Najnižja je zabeležena v Plevljah 8, najvišja pa v Nišu 27 stopinj. — Napoved za danes: Pretežno oblačno vreme po vsej državi, z dežjem na zahodni polovici in v severnih krajih. Nekoliko jasno na vzhodu in v južnih delih države. Temperatura se bo znižala na zahodu. V ostalih krajih pa bo brez znatne spremembe. Vzhodnik in južni veter bosla precej močna. — Nova maniifakturna trgovina nred Senklavžem. Vsemu ljubljanskemu in tudi po deželi ter v Ljubljani kupujočemu občinstvu dobro znana trgovca, gospoda Jeločnik in Simončič, sta odprla — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani: Berghoff Stephan, Einkehr, VortrSge fiir Einkehrtage. Standesvortrage fUr Frauen, Manner und Jungmanner, 191 str. nevez. 42 din. - Be-tram Kardinal. Jugendseele »kostbar in Gottes Augen« 284 str., nevez. 39 din. — Be-tram Johannes, Einkehrtage fiir Frauen. 205 str., nevez. 45 din. — Drinck Jakob P. Wege der Liebe und des Lebens. 194 str., nevez. 43 din. — G e r e 1 y J. Das gebildete Madchen. 192 str., nevez. 34 din. — G e r e 1 y J. Wege des Madchens von heute. 219 str., nevez. 37 din. — Ssaba Margaret Dr. med. Was ein he-ranwachsendes Madchen wissen muss. 134 str., nevez. 36 din. — Fiedler Emil. Der neue Mensch. 168 str., nevez. 39 din. — Koli Johann P f a r r e r. Standeslehren fiir Jungmanner. 134 strani, nevez. 33 din. — Penz Joseph. Standeslehren aus der Praxis I. del: Jungmanner u. MSnner. 172 str., nevez. 36 din; II. del Jungfrauen u. Frauen. 180 str., nevez. 36 din. — Ranthge-ber Maria A 1 p h o n s. Du Magdlein hore. 311 str., vezana 45 din. — T (51 h T i h a m <5 r. Jugendseelsorge. Ein Meisterwerk zeitgemasser PUdagogik. 416 str., vezana 104 din. «— Da boste stalno zdravi, je potrebno, 'da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska .vam ohrani zdravje in mladostno svežosL — Odličen gospod se ogreva za tkanine * medlim leskom, ki eleganco podkrepljuje. Take blagove: kamgarn, ševiot, loden in blagove za zimske suknje dobite v izborni dobroti pri manu-fakturnl trgovini Janko Češnik, Ljubljana, Lin-garjeva ulica. JESENSKA SEZONAi DOLENJSKE TOPLICE radlo-fermo 30° C. Od 1. IX. dnevna penzija v Zdraviliškem domu I. razred din 45'— s prehrano in kopelmi. V Kopališkem domu 10 dnevna pavšalna penzija din 600'—, 20 dnevna din 1.100'—. V pavšalu vračunan poleg prehrane, kopeli in perila, enkratni zdravniški pregled in vse takse. Izredni zdravilni uspebil Krasni izleti v okolico. — Zahtevajte prospektel Uprava. m^mt^mmmmm^ammrn^mmmmmmmmtmmmmmmm^mi^mmmmmmmmmmmm^mmmmmmmmmm^mmm^m^mmm^ — Večerni trgovski tečaj na drž. odobrenem trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. — Ravnateljstvo razglaša: Kakor vsako leto, se tudi letos otvori redni večerni trgovski tečaj, ki nudi potrebno pisarniško izobrazbo. Poučuje se: knjigovodstvo, trgovsko-obrtno računstvo, trgovinstvo in menice, slovenska-nemška korespondenca, pisarniška dela, stenografija slovenska, strojepisje, nemščina. Šolnina za vse predmete 110 din mesečno. Dovoljen je obisk tudi posameznih predmetov, v tem slučaju šolnina dogovorno znatno nižja. — Posebni izobraževalni tečaji za nemško stenografijo, italijanščino, francoščino itd. — Začetek rednega večernega tečaja dne 6. oktobra. Vpisovanje vsak dan dopoldne, popoldne in zvečer do 8. ure. — Ustne in pismene informacije, novi prospekti brezplačno na razpolago — Trgovski učni tečaji za izobrazbo pisarniških moči se otvorijo na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«', Ljubljana, Domobranska 15. — Specialni pouk stenografije, strojepisja, knjigovodstva, računstva, korespondence, pisarniških del. — Šolnina 100 din mesečno. Dnevni in večerni tečaji vseh ali posameznih predmetov. Po-drobno informacije daje ravnateljstvo. _ 9red 300 Mi so pripisovali z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni sili. (• Ženski odsek Šempetrskc prosvete ima v ponedeljek 3. oktobra ob 20 v društveni dvorani predavanje. Predaval l>o preč. g. župnik Košmerlj. Cerkveni vestnik Karmel na Selu. V ponedeljek, 3. oktobra, je god sv. Terezije Deteta Jezusa. Slovesnost bo v Karmeličanski cerkvi na Selu pri Ljubljani že v nedeljo popoldan. Ob 4 bo govor, blagoslov rož in pete litanije z blagoslovom. V ponedeljek, 3. okt. na praznik sv. Male Terezije bo v Karmelu: Ob 5 tiha sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim. Ob 6 slovesna sv. maša. Ob 7 mašujejo Prevžvi-šeni, g. škof dr. Gregorij Ro,žman. Ob 8, 9 in 10 tiha sv. maša. Popoldne ob 4 govor, blagoslov rož, pete litanije in blagoslov. Na praznik sv. Male Terezije prejme v Karmeličanski cerkvi na Selu popoln odpustek — vsak, kdo,r obišče karmeličansko cerkev, moli po namenu sv. očeta in prejme 6v. zakramente. Ta privlegij je dal sv. Stolica karmeličanski cerkvi letos prvikrat. Pridite k Mali Cvetki, da ji priporočimo vse velike zadeve naših dni. Gotovo bo pomagal, saj je obljubila. Zaupno jo prosimo in trkajmo na njeno nebeško celico. Ne bo zamanl Celonočno (ešienjc nnjsv. Zakramenta bo v ljubljanski stolnici v noči na prvi petek v oktobru (od 6. na 7. oktober). Možje in mladeniči nočni častilci bodo opravili vsako uro od 9 zvečer do 4 zjutraj molitve 10. ure: Zahvala za božje dobrote. Novi častilci vljudno vabljeni! Križanska moška in mladeniška konqregacija proslavi praznik roženvenske Matere božje danes popoldne ob šestih z rednim shodom v družbeni cerkvi v Križankah. Pobožnost se pričue s češče-njem najsv. Zakramenta. 1 II. Vnanja Marijina kongregarija pri uršu-linkah v Ljubljani ima danes ob 14 shod; v petek, 6. t. m. pa ob 6 sv. mašo in skupno sv. obhajilo. Pridite vse! Voditelj. Kongregacija za gdč. učiteljice in za gospodične pri sv. Jožefu v Ljubljani. V ponedeljek, 3. oktobra ob pol 7 zvečer prvi sestanek v tem šolskem letu. Kino Zvočni kino Vič predvaja danes ob 4., 6. in 8 prekrasen ruski film »Fedora«. Za dodatek Foxov zvočni tednik. Cene najnižje. Lekarne Notno shiibo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr Murniayer, Sv, Petra cesta 78, v ponedeljek mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. LOGAR Ur«, zlatnina, brlljantl poceni pri Prad Skotijo 15, LJubljana Poizvedovanja Zgubil nem v tramvaju od magistrata do Svetega Jakoba 500 din. Najditelja lepo prosim, na) vrne na naslov: Ček Anton, Ižanska cesta 151. Nekaj denarja je bilo najdenega. Dobi se: Cesta na Loko 18. 1 Zfinbil s e je damtki poročni prtlan v splošni bolnišnici. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi Motam pri vratarju. Oseba, ki je ujela zelenega papagajčka, naj ga odda v Tobačni ulici 16-1. j, Obramba Maribora pred napadi iz zraka Maribor, 1. oktobra. Po naročilu kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani, Pov. II/2 št. 1176/25 z dne 24. 9. 1938, bo na ozemlju mesta Maribora ter občin Košaki, Kamilica, Pobrežjo, Studenci, Rad-vanje, Razvanje in Pekre dvodnevna vaju za za-teinnitev dne 4. in 5. oktobra t. 1. Zatemnitev traja vso noč, s tem da se ukine ulična razsvetljava dne 4. oktobra ob 20 zvečer, dočim se dne o. oktobra ulična razsvetljava sploh ne bo prižgala. Mestno poglavarstvo odreja skupno s policijskimi oblastmi: 1. Vsak prebivalec se mora ravnati po navodilih za zatemnitev, ter mora v ta namen vse pripraviti, kar je potrebno za zatemnenje hiš, javnih lokalov, obratov in industrij. 2. Med zatemnitvijo poteka življenje na ulici, v hišah, obratih, javnih lokalih itd. kot v normalnih razmerah. 3. Prometna vozila morajo voziti z zmanjšano hitrostjo; ravno tako se morajo pešci po ulicah siroto držati prometno-cestnega reda, da se tako preprečijo prometne nesreče. 4. Zaradi vidnosti se bodo robniki pločnikov, drevesa ter ograje ob križiščih, nasipih in mostovih poinazali z beliin opleskom (apnom). 5. Vsaka kršitev teh predpisov se kaznuje na osnovi čl. 69. zakona o notranji upravi z denarno globo od 10 do 500 din, v primeru neplačila v odrejenem roku z zaporom od 1 do 10 dni. 6. Odredbe zatemnitve ne veljajo za vsa uradna poslopja in naprave državnih železnic. Predpisi za zatemnitev. 1. Vsa zunanja cestna razsvetljava, razen najvažnejših prometnih svetlobnih znakov, se ukine. Svetilna telesa, prometne luči morajo biti tako zasenčene, da so nevidne iz zraka. Uporaba žepnih svetilk, vžigalic itd. na prostem je prepovedana. Vsa reklamna razsvetljava in razsvetljava napisov ter razsvetljava izložb mora biti odklopljena. il. Poslopja morajo biti popolnoma zatemnjena. Zatemnitev mora biti tako izvršena, da je notranja razsvetljava od zunaj popolnoma nevidna. To se doseže z omejitvijo in zasenčenjem notranje razsvetljave (globinski reflektorji, optični filtri modre barve, zanienjava močnih žarnic z žarnicami manjšo svetlobne jakosti), z zakritjem oken, vrat ter vrhnjih svetlin. Najenostavnejša sredstva za zakritje oken so lesene naoknice, dalje zavese iz gostih tkanin, iz črnega papirja ali iz 1.5 mm debele lepenke, ki presegajo notranji rob oken za ca. 10 cm ter so povsod dobro pripete na okenski okvir. Pri vhodih v razsvetljene prostore naravnost s ceste se morajo predvideti dvojni svetlobni za-stori, kar dosežemo z dvema zavesama ali z zakritjem obeh vrat velernika. Ako se odpre zunanja vratnica, oziroma zunanji zastor, mora biti druga vratnica zaprta, oziroma zastor spuščen. 4. Dovajanje toka in svetilnega plina podjetjem in zasebnikom ne bo prekinjeno. 5. Za označbo popravil na cestah se uporabijo rdeče svetilke, ki so zgoraj in ob straneh zasenčene. 6. Žarometi vozil morajo biti zastrti s črno zaslonko, ki ima v sredini odprtino vodoravne širine 5 do 8 cm, višine pa 1.5 cm. Nad to odprtino in ob straneh naj bo strešica, ki usmerja žarke poševno navzdol. Tudi zadnje luči vozil morajo biti zasenčene s strešicami. Zunaj mesta se vključi srednja žarnica žarometa (luč za daljavo), v mestu pa mala žarnica (luč za blizu). Uporaba kazalcev smeri je dopustna. Za notranjo razsvetljavo vozil veljajo navodila pod št. 3 iz kraja, v katerem se vaja vrši. Zunanja vozila morajo voziti z lučmi za parkiranje. 8. Predpisi za zasenčenje žarometov ne veljajo za vozila vojske, kolikor to zahteva potreba. m Molitve za ohranitev miru. Škofijski ordi- nariat je razposlal danes vsem župnijskim uradom naslednjo okrožnico: Sveti ače Pij XI. je na god 6v. nadangela Mihaela, dne 29. septembra t. 1. po radiu pozval vse škofe, duhovščino, redovnike in laike, naj se združijo z Njim v goreči molitvi za ohranitev miru v pravici in ljubezni. V smislu tega poziva z najvišjega me6ta naj 6e v lavantinski škofiji jutrišnjo Rožcnvensko nedeljo vse običajne in morebitne izredne pobožnosti darujejo v ta namen: »Naj bi Bog podrl vse vladarje držav in krmarje njihove usode, okrepil njihova miroljubna čustva, jim navdihnil besede miru ter njihovo mišljenje in dejanje tako, da bi se zagotovil mir in postavil na trdno podlago pravice in evangeljskega nauka«. Čč. gg. dušni pastirji naj pred začetkom službe božje oziroma pobožnosti vernikom oznanijo zgornji dober namen. Vsak je svoje sreče kovač! V kratkem se prične 37. kolo državne razredne loterije, ko bo zopet izžrebanih velikih in majhnih dobitkov v skupni vrednosti ca Din 65,000.000.- Ne obotavljajte se in obrnjfe„se fijmpreje in zaupljivo na našo hll Bezjak, Maribor Gosposka 25, tel. 20-97, kjer boste našli veliko izbiro novih srečki Odločite se pravočasno I — Sreča Vas kliče! Cela srečka Din 200.—, polovica Din 100,— in četrtinka Din 50-— m Iz društva mariborskih drl. upokojencev. Naši člane in članice vljudno obveščamo da se je društvena pisarna začasno preselila v mestni magistrat, Rotovški trg, pritličje, v pisarno združenja vojnih invalidov. Uradne ure za naše članstvo: ob torkih in četrtkih od 10 do 12 do|X>ldne, ob sobotah od 3 do 5 popoldne. — Društveno predsedstvo. m Mesarsko prodajalnlce bodo v zimskem času, t. j. od 1. oktobra dalje ob nedeljah zaprte, prav tako se ne bo prodajalo meso na stojnicah, pač pa bodo zaradi tega odprte prodajalnice in stojnice ob sobotah do 19 zvečer in ima tako občinstvo priliko, da se že v soboto preskrbi z mesom za nedeljo. m Iz glasbene šole Glasbene Matice doznava-mo, da se je vpisalo meseca septembra 150 učencev in učenk. To število se bo še znatno povečalo, ker veliko dijakov vstopa šele oktobra. Poseben oddelek tvori na šoli dekliški zbor dijakinj srednjih in meščanskih šol, ki ga vodi učiteljica solo-petja ga. Zora Ropaš. m Fantovski odsek II. Jutri v ponedeljek ob 20 zvečer bo v mali dvorani na Aleksandrovi 6 prvi fantovski večer v letošnjem poslovnem letu. Na sporedu je zanimivo predavanje. Vabljeni tudi novi člani. Hotel „OREL" priporoča svojo izborno kuhinjo, posebno ribe, t. j. fogoše, zemder, šile, ščuke, postrvi in morske. — Najboljša ljutomerska vina, Plzensko in Tscheligijevo pivo. m Danes se zaključi fotografska razstava. — Kljub splošni želji ni mogel mariborski Fotoklub podaljšati razstave fotografske umetnosti, ker se odpošljejo slike jutri na druge mednarodne razstave. Danes imajo Mariborčani zadnjič priložnost, da si oglodajo to edinstveno razstavo, kakršne v takem obsegu gotovo ne bodo imeli kmalu več prilike videti. m Laskavo rabilo mariborskemu umetniku. Mariborski akademski slikar Zoran Mušič je dobil laskavo vabilo, da prihodnji mesec razstavi svoja dela v Zagrebu, skupaj z znanima hrvaškima slikarjema Bnbičem in Hecičem. Oba omenjena hrvaška umetnika prirejata vsako*loto svojo razstavo v Zagrebu ter vsakokrat povabila še kakšnega izrazitega tujega umetnika, da skupaj z njima razstavlja. m Glavna kontrola je odobrila licitacijsko oddajo del za zgradbo mariborske carinarnice, tako da je odpadla sedaj zadnja ovira ter se bo prihodnji teden že pričelo s pripravljalnimi deli na terenu. m Kmalu bo pod streho noro bogoslovje. 7, rapidno naglico napreduje gradnja novega' bogoslovja pod Kalvarijo. Zgradba se je dvignila že tako visoko, da bodo začeli ta teden postavljati streho. , m Velika tatvina va Pohorju. Veleposestnik Viktor Glaser v Rušah ima na Pohorju parno žago, d «o jo ponoči obiskali tatovi tor so mu odnesli šest usnjenih jermenov v dolžini 54 metrov ter v vrednosti 10.000 din. Orožniki so tatovom že na sledu. Pred nakupom se svari. m Jezdec in avtomobil. V noči na soboto je okrog 1 jahala vojaška patrulja po Meljski oegti proti Aleksandrovi. Od zadaj pa je privozil 29-letni prevoznik Alojzij Lah s tovornim avtomobilom. Pri križišču Einspielerjeve ulice je zavozil v jahača ter je podrl na tla konja in vojaka Tro-jana Jevremoviča. Pri padcu si je jahač poškodoval glavo ter zlomil nogo, konj pa je tudi dobil hude poškodbe. Avtomobilist je po tem karambolu naglo odpeljal naprej po Plinarniški in Tattenba-chovi ulici ter se ni zmenil za nesrečo. Policija ga je še tekom noči izsledila ter je bil aretiran. m Nevarna inln. V noči na soboto je prišel trgovec s perutnino Pernat Mirko iz Skorbe v Maribor ter se je odpravil v hlev neke gostilne v Tat-tenbachovi ulici, da bi tam napravil prostor za konja. Ko pa je prijel za kljuko, ga je naenkrat udaril silovit udarec ter ga je vrgel po tleh. Nekdo je namreč spojil kljuko na vratih s pomočjo žice z električno napeljavo, tako da je bil j/T' kljuki električni tok. Čim se je Pernat kljuke' dotaknih, ga je elektrika udarila. Pernat je dobil pri padcu na trda tla hude poškodbe, bila pa je sreča, da ga elektrika tli -uljilaf. Zlobneža, ki širite privoščil to nevarno Šalo, "iSČe f>bličf/a. <3 Gledališče Nedelja, 2. oktobra, ob 20: »Dva ducata rdečih rož«. Znižane cene. Bloki. Ponedeljek, 3. oktobra: Zaprto. Torek, 4. oktobra ob 20: »Hudičev uSenect. Premiera. Bloki. Zdravje iz rož Med strupene rastline, prav zaradi digitalis- gllkosida, prištevamo tudi našo v senčnatih gozdih in pod grmovjem rastočo, močno dišečo šmarnico ali jurjevico, tudi gragoljubico ali dragoljubec, binkoštnico, gumbelico, haglizie, zvonček, lepotico, latvičko, devičico, kakor jo še imenujejo po naših krajih. Tudi kotlič in lepoduha ji pravijo Slovenci; Latinci jo imenujejo Convallaria inajalis, Nemci pa MaiglOckhen. Čudil se bo kdo, da prištevamo to, tako priljubljeno cvetko, ki ima v zemlji plazečo razraslo koreniko, iz katere se dvigajo sredi širokosuliča-stih, živozeleuih listov do ped visoke cvetne betve s kimajočimi, v enostranske grozde združenimi, belimi zvonastimi cveti, oblastozvonaste oblike. Plod je rdeča, okrogla, tropredalasta jagoda. Rastlina cvete v maju, pa tudi v juniju. Je strupena in vsebuje digitalisov glikosid »convallamarin«, pa tudi saponine »convallamarin« in konvalarinovo kislino. Zaužita (jagode in ostali deli rastline) povzroči slabost, povračanje, drisko, krče, omotico, slabost in pešanja srca ter končno smrt. Zato naj bi nihče ne zobal rdečih jagod ali žvečil odrezanih delov te rastline. Pri zastrupljenju je postopati, kot smo rekli pri naprstecu. Kljub temu, da je strupena, jo zdravniki predpisujejo pri obolenju srcn, padavici, vodenici (žene namreč močno na vodo) itd. Vendar jo uporabljajo danes manj kot nekdaj. Slovenska zdravilna knjiga iz leta 1720 piše o njej, da je »etie mersle natvre. Rute v te vod na-mozli, gor na ozlii obesvi, vsame vslie bolezhlne von ... Shmaranzhe nesa dergazh sa nvzat shgane. Frishne stovzh, med noige pokladai vsame vslie bolezhine inv zvlezhe vslie rane vkap na ta vishe obesvi svlezhe von teren, kost al kar zhlovk sa-dere. Korenine so dobre kader glava boli sa kadit. Tih rosh vsam namozh 4 tedne, potim odli vin v kotv inv shgi ena shliza noter vsam inv c. dne popra. Se mu tist mesz bi treba bat, de bi ga bonlii shlak sedev. Vsaki vter ena shliza za popit sprav is zliev boshiast, klaine inv modron. S ta voda glava mozht preshene vse bolezhine is glave in stri dober spomin. Rute v te vod mozht inv na ozlii obesovat, vsame vse bolezhine, vrozhlna in spezhenina is ozlii. Rute v te vode mozht, ie dobrv gor pokladat na glava, kader od vrozhine glava boli, neha kvai (koj). 6 lotov ie popit kater kai starpenga le, niti nozli ne shkodle. Ta voda pit stri in perneshe sbensklm ta zgoblenv nasai inv ga obivnv dobi. Katerim slie glava ali roike treshele, ta nai s ta vodo mozh, bo gevishnv bolshi nemv.« (Barle: Prinosi slov. nnzivima bilia.) V tem vidimo marsikaj praznovernega, nekaj pa tudi uporabnega. Tako n pr. opazimo, da so uporabljali čaj iz posušene šmarnice za bolezni srca in pri vodenici ali oparnosti (zapora seča). Zaradi strupenosti pa so tudi to opustili. Tudi mi priporočamo uporabljali šmarnico le po navodilu zdravnika! Celje c Zadnja pot Martina Orehovca. Včeraj ves daft so prihajali ljudje kropit truplo pokojnega Martina Orehovca, krznarja iz Celja, ki je ležal na mrtvaškem odru, ves v cvetju, v Gasilskem domu. Ob 4 popoldne se je razvil izpred mestnega županstva velik sprevod, ki je spremil pokojnika na mestno pokopališče. Ob grobu se je poslovil od pokojnika predsednik gasilske čete g. Dobovič-nik. V svoiem lepem govoru se je spominjal velikih zaslug pokojnega Orehovca za celjsko gasilsko četo, katere oddelni vodja sinitetnega oddelka je bil več let. 38 let je zvesto in nesebično deloval pri gasilstvu, za svoje delo pa ga je celjska gasilska četa odlikovala z kolajno, dobil pa je tudi križec Zveze gasilcev za zasluge v gasilstvu. Naj v miru počival KINO UNION Premiera filma v Jugoslaviji: »Ž ena na razpotju«. Matineja: »Simfonija ljubezni«. c Dela za obrežno zavarovanje pri damskem kopališču na desnem bregu Savinje bodo te dni končana. Bila eo nujno potrebna, ker je Savinja vedno bolj izpodkopavala cesto tako, da bi bil v kratkem, če se ne bi tega uredilo, prevoz v Lisce nemogoč. Dela eo solidna izvršena. Skarpa se je napravila s kamnom lomljencem tako, da je sigurna in da bo držala vsaj do regulacije Savinje. Dela so stala 8000 din. Hranilnica dravske banovine podruZnica Celja - nasproti pošte obrestuje vloge do 5% in dovoljuje posojila. c Nadaljevanje predavanja o obrambi proti plinskim napadom bo jutri v ponedeljek dne 3. oktobra ob 8 zvečer v Domu v Samostanski ulici. Predava g. kapetan Toš. c Dvodnevna vaja za zatemnitev Celja. Po naročilu kr. banske uprave bo v torek 4. oktobra in v 6redo 5. oktobra. Stanje zatemnitve bo trajalo vso noč. VAŽNA NOVICA! Prvič v Celju prodaja na novo preurejena in povečana manufaktunia in modna trgovina A. PETEK, Celje, Prešernova ul. 21 vse blago brez izjeme do preklica po engro cenah. Bogata izbira jesenskega in zimskega blaga za dame in gospode v najnovejših vzorcih. Ne zamudite te izredno ugodne prilike, ki se vam nudi prvič v Celju! Priporoča se manufakturna in modna trgovina A. 1'ETKK, Celje, Prešernova ul. 21. c Nekaj mest na avtobusu, ki bo vozil 15. in 16. oktobra v Trst in Gorico, je še prostih. Prijavite se v podružnici »Slovenca«. c Prvenstvena nogometna tekma med celjskimi Atletiki in SK Olimpom, ki je bila določena za danes ob 4 popoldne, je odpovedana. KINO METROPOL K. P. D. priredi danes ob 16, 18.30 in 20.30, in jutri ob 16 in 20.30 predavanje 0 ustanovitvi Rdečega križa s tilmom BELI ANGEL. _■',-,'■ ,. j c Robaver Henrik. V Celjski bolnišnici je umrl 64 letni železniški uradnik v p. Robaver Henrik iz Ogeč pri Sv. Krištofu nad Laškim. Naj v miru počival c Spominska slavnost c»b 100 letnici rojstva J. Hausenbichlerja v Žalcu, ki je bila določena za danes ob 3 popoldne, je odpovedana. Prav tako je preložena tudi spominska razstava. c Podružnica uprave »Slovenca« v Celju, Matija Gubčeva ul. prosi vse cenj. inserente, ki in-seriraja v dnevniku »Slovencu«, da prinesejo in-serate že dopoldne. Za nedeljsko številko je čas oddajanja oglasov v celjski podružnici v petek do 6. zvečer. V 6oboto se bodo sprejemale le osmrtnice. c Uradni dan zbornice za TOI v Celju bo v torek 4. oktobra od 8 do 12 dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovecv za mesto Celje, Raz-lagova ulica. c Trgovec Vekoslav Bornšek je preselil svojo špecerijsko trgovino iz Prešernove ul. 8 na Sp. Hudinjo v lastno hišo v bližini Celjske opekarne. c Pevska pedagodinja Helena Lapajne poučuje solopetje razen na Glasbeni Matici tudi privatno, Mariborska cesta 13 a. Sprejema dnevno od 10.—11. Kranj Cenjene dame! Klobuke in popravila dobite najcenejc v salonu »Miac, Kranj, Mestni trg 17. Dospeli so najnovejši pariški modeli. Tombola v Zagorju ob Savi Je preložena! :: Dan igre bo objavljen kasneje :: Koncert gospoda Preka v LJubljani G. Stanko Prek koncertira jutri, 3. okt. v mali filharmoničnl dvorani na prvem kitarskem solitičnem večeru v Ljubljani. Izvajal bo kitarske skladbe Oginskega, Diabellija, Schuberta, Schuberta, Benedictu-sa, Calla, Schneiderja, Dominicija, Padovca in Mertza. Vso našo koncertno publiko opozarjamo na ta izredni glasbeni dogodek. Vrbanačeva mati — 85 letna Danes je gddova Marija Tavčar, p. d. Vrbanačeva mati iz Poljan, ki je te dni dopolnila 85. leto. — Svojo 85 letnico obhaja pri tako trdnem zdravju, da se ji je treba čuditi, saj še tudi prav pridno pomaga pri domačem delu. Pa saj je vesela, da more kaj delati, sicer jI je dolgčas, kajti brezdelja ni v svojem življenju nikdar poznala. Takale je bila njena življenjska pot: Doma je bila v sosednji javorski fari in še v nežnih otroških letih je morala iti služit. Ko pa ji je bilo 13 let, so jo vzeli zopet domov, kjer je morala že kar gospodinjiti in trdo delati. Kljub temu pa se je razvila v zalo dekle in ni čudno, da je bila všeč Vrbanačevemu Juriju iz Poljan, ko sta prišla s Kosmom snubit, dasi ee prej še poznala nista. Tako se je primožila 21 letna v Poljane. Z možem, ki je bil bajtar in zidarski mojster, sta se dobro razumela. Ona je prav pridno delala na domu in skrbela za otroke, ki jih je imela vseh skupaj štirinajst. Od teh jih živi še 6, pet jih v Ameriki, ki pa svojo mater seveda le redkokdaj obiščejo. Zanimivo je, da sina, ki je prišel po 17 letih iz Amerike ni poznala, ker se ji ni hotel takoj izdati. Imela ga je za krošnjarja in je rekla, naj kar gre, ker ne bo nič kupila. Seveda je bilo potem veliko veselje. Pred 10 leti ji je umrl mož. Najhuje pa je bilo lansko leto, ko so prinesli moža njene hčere mrtvega domov, ko ga je povozil avto. Toda vse se prestarfe, tako smo ustvarjeni. — Bila je tudi nad 30 krat krstna botra. Vrbanačevi materi želimo sreče in zadovoljstva v njeni starosti. Naj jo ohrani Bog še dokaj let. S tovornim avtomobilom padel 30 m globoko v prepad In ostal nepoškodovan I« Sarajeva poročajo: Dne 29. septembra Je šofer Lovro Spasič s tovornim avtomobilom na Jekavcu vozil drva. Na vrhu naloženih drv sta sedela dva delavca. Na nekem ovinku je šofer naglo zavrl, zaradi česar je motor ugasnil in zavore so popustile. Težki avtomobil je z vso silo zdrvel po strmini navzdol. Oba delavca sta se s skoki z avtomobila še pravočasno rešila. V silnem zaletu je težki avto zadel v železno ograjo ob cesti, jo izruval in z njo vred zdrvel 30 m globoko v prepad, kjer se je ves razbil. Delavca sta brž prihitela na kraj nesreče, da bi izvlekla izpod razbitin mrtvo šoferjevo truplo. Močno sta se pa začudila, ko je šofer skoraj nepoškodovan skočil izpod razbitin in jima prišel nasproti. Trbovlje Strelska družina priredi danes pod Spicber-gom strelske nagradne tekme s koristnimi dobitki. Strelci pridite! Jesenice Kino Krekov dom predvaja v nedeljo ob 3 popoldne in zvečer francoski film »Mata Hari«, špijonski film. Dodatek Foxov tednik. Kmetje razbili avto, ki je povozil kmeta Tak je bil konec prekrokane noči dveh sremskih krojačev V Vrdniku blizu Rume v Sremu so 29. septembra vaščani pili in veseljačili. Med veseljače-njem pa je 17 let stari Pavle Kovačevič zunaj na dvorišču počakal pijanega kroj. mojstra Pavla Da-vidoviča ter ga tako udaril po glavi, da je pijani krojač postal takoj nezavesten od udarca in ves krvav. Ko so pivski bratje v gostilni pogrešili Da-vidaviča, so ga šli iskat ter ga ranjenega našli na dvorišču. Treba ga je bilo takoj prepeljati v bolnišnico. V svojo nesrečo pa je bil na veseljačenju tudi krojaški mojster Janoš Tcleška, ki je imel s seboj celo svoj avta. Ta je takoj naložil ranjenega tovariša ter ga odpeljal v bolnišnico, kjer ga je res izročil. Počakal je še, da se je zdanilo, nakar 6e je odpeljal domov v Vrdnik. Med potjo pa je blizu vasi Jaška srečal kmeta in kmetico. Dajal jima je znak, naj se umakneta. Ženska se je umaknila na desna, mož pa na levo. Ženska je klicala moža, naj pride na desno stran. Mož je ubogal, ko je bil avto že čisto blizu. Ko je kmet skočil čez cesto k ženi, ga je zgrabil avto in ga podrl. Krojač je brž planil iz avta in šel pobirat moža, da bi ga odpeljal v bolnišnico. Z grozo pa je videl, da je mož mrtev. Njegov avto ga je ubil. Blizu tam je stal drug kmet, ki je gledal, kaj se godi. Ko je ta videl, da je njegov sovaščan mrtev, je z motiko v roki planil na krojača, kateri je moral peš pobegniti, da ga razjarjeni kmet ni ubil. V tem so prihiteli od vseh strani še drugi kmetje, ki so s poljskim orodjem navalili na osameli avto ter ga vsega razbili. Krojač je moral peš pribežati nazaj v Vrdnik, kjer je orožnikom povedal, kako in kaj se je zgodilo. Tak je bil konec prekrokane noči dveh krojačev. Dvonadstropna hiša se podrla na delavce V Belgradu, v ulici Nebojše, so je 30. septembra podrla dvonadstropna zgradba ter pokopala pod seboj več delavcev. Štiri delavce so izkopali hudo ranjene, Zid se je podrl zaradi tejra, ker so leseni stebri, ki so v pritličju nosili del zgradbe, popustili. Priliiteti so morali na pomoč gasilci, ki so začeli razmetavati razvaline in reševati podsnte delavce. Policija je takoj po nesreči prijela in zaprla podjetnika Miliajla činoviča, ki ga dolže, da je 011 kriv, da se je zgradba podrla na delavce. On p« vali krivdo na delavce, češ da so oni sami krivi nesrečo. \ bolnišnici je policija zaslišala ranjene delavce, ki so komaj mogli govoriti. Najhuje je prizadet Peter Lazič, ki je po vsem telesu poškodovan, posebno hudo pa je pritisnjen njegov prsni koš. Celi dve uri je na njegovih pršili ležal težak betonski nosilec. Druga dva delavca, Opačič in llič, pa sta ranjena po rokah in nogah. Četrtega delavca, Lazarja La-ziča, pa so lažje ranjenega pustili domov, ko so ga obvezali. Vsi ranjeni delavci bodo podjetnika to/.ili za odškodnino. Ugotovljeno je. da je bilo gradbeno nadzorstvo pri delih silno pomanjkljivo, zaradi česar ni čuda, da se jc nesreča zgodila. Oblast je morala dati podreti še 12 metrov zidu v tisti ulici, ker jo vse kazalo, da se bo tudi podrl. Vloge se vračajo v denarne zavode V preteklem tednu se je opazila pri vlagateljih nekaterih denarnih zavodov precejšna vznemirjenost, ki se je pokazala ponekod v večjem dviganju vlog. Vendar je ta nemir zajel vlagatelje le v nekaterih krajih in pri nekaterih zavodih, dočim so vlagatelji, n. pr. ob severni meji ohranili v glavnem mirno kri. Tako so po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani vlagatelji hranilnic v Mariboru (Mestna) ter v Slovenjem Gradcu in Sv. Lenartu (okrajni) ostali mirni in so dvigali le malenkostne zneske (Maribor ves teden 400.000 din dvigov, nasprotno pa je dobil tudi precej novih vlog), ali sploh ničesar. K pomirjenju vlagateljev je pripomoglo tudi, da je dajala Narodna banka denarnim zavodom kredite za izplačila vlog vlagateljem. V petek se je obrnil položaj na boljše tudi pri zavodih, ki so bili najbolj izpostavljeni navalu vlagateljev, kar velja zlasti za nekatere ljubljanske zavode. Hranilnica dravske banovine v Ljubljani je imela v petek, dne 30. septembra 918.000 dinarjev novih vlog, ki so presegale izplačilo vlog za 598.000 din. Medtem ko so znašale pri Mestni hranilnici ljubljanski novo sprejete vloge na knjižice v petek le 33.550 din, so znašale v soboto nove vloge na knjižice okrog 500.000 din, vse nove vloge pa 700.000 din; Mestna hranilnica v Črnomlju izkazuje za september povečanje vlog za 170.000 din! Ti podatki dokazujejo, da se denar, ki je bil odtegnjen denarnim zavodom, vrača zopet v naglem tempu iz svojih skrivališč v denarne zavode, ki ga bodo mogli koristno uporabiti za napredek vsega narodnega gospodarstva. Odstop sudetskonemškega ozemlja Gospodarske posledice za ČSR, Nemčijo in — Jugoslavijo Že večkrat smo na tem mestu pisali o gospodarskem pomenu sudetsko-nemškega ozemlja tako za Češkoslovaško, ki bo z odstopom zelo okrnjena, kakor za Nemčijo, ki bo pridobila nove velike industrije. Niso še znane točne meje, katere bo Nemčija zasedla, nadalje so še manj znani kraji in okraji, v katerih bo plebiscit, tako da popolnoma točne slike še ni mogoče podati. V glavnem pa se že vidijo obrisi novih meja, na podlagi katerih lahko že govorimo o gospodarskih posledicah priključka teh krajev Nemčiji. Sudetsko-nemški kraji imajo dosti lesa, kot smo že včeraj napisali. Vendar pa tudi sami mnogo porabijo, tako da dosti več ne bodo mogli dajati Nemčiji. Najvažnejša industrijska surovina pa je rjavi premog, katerega produkcija je znašala v vsej Češkoslovaški lani 18 milij. ton. Od te produkcije bo pripadlo okoli tri četrtine Nemčiji. To je za Nemčijo velika pridobitev, zlasti če še pomislimo, da Nemčija že na veliko producira iz svojega saškega rjavega premoga umettii bencin. Produkcija črnega premoga je znašala lani v vsej Češkoslovaški 17 milij. ton, od te pa bo le manjši del pripadel Nemčiji. Tudi večina železne rude in železne industrije ter jeklarske industrije bo ostala Češkoslovaški. Velikega pomena pa je tekstilna Industrija, ki je bila posebno razvita ravno v sudetsko-nemških krajih. Pretežno bo pripadla tekstilna industrija Nemčiji. Nadalje bo pripadla Nemčiji skoraj vsa steklarska industrija in pretežni del porcelanske industrije. Za plačilno bilanco Češkoslovaške, ki je imela znatne dohodke od tujskega prometa, je izguba treh velikih kopališč: Marijanske in Františkove lažne ter Karlovih varov zelo občutna. Ima pa Češkoslovaška še nekatera svetovno znana kopališča, od katerih pa leži n. pr. znani Pištyjan že na slovaškem ozemlju. Kdo je lastnik češke industrije Vkljub temu, da je industrija v Češkoslovaški bila postavljena po vojni pred nove državne gospodarje, je še v veliki meri ostala v nemških rokah. Šele zadnja leta je Češkoslovaška uvidela, kako nevarno je lahko tako stanje za novo državo in je skušala pomagati svojim industrijcem in bankam, da so prišli v posest do tedaj nemških industrij. Tako je bila zadnja velika transakcija SANATORIJ ZA ŽIVČNE BOLEZNI Zagreb, Zelengaj št. 37. Telefon št. 93-80, 67-46. Sef-zdravnik: Dr. G juro VRANESIC na tem polju izvedena ravno letos, ko je Živno-stenska banka (o čemer smo že pisali) prišla v posest velikih premogovnikov (rjavi premog) ne-arijske skupine Petschek. Tudi je stremela Češkoslovaška za tem, da prenese nekatera za državno obrambo važna podjetja iz obmejnih ozemelj v ozemlja, kjer prebivajo strnjeni Čehi, oziroma je pospeševala ustanavljanje novih industrij predvsem v teh krajih. Zanimivo je, kaj piše v zvezi s tem »Neue Ziircher Zeitung«. Pravi, da so v industrijski politiki igrala vlogo tudi preganjanja Židov v Nemčiji. Pod vplivom teh preganjanj in zaradi strahu pred priključkom Nemčiji so številni židovski podjetniki ali preselili svoje obrate v obmejnih ozemljih ali pa sploh opustili. V zvezi s tem ugotavlja list prav čudno stvar: da so v sudetsko-nemškem ozemlju delali proti čehi-zaciji predvsem Judje, ki so držali v svojih podjetjih nemške delavce in jih ščitili ter favorizirali. Posledice v naši industriji V naši industriji se pojavlja sedaj v marsičem mnogo sličnih vprašanj kot po priključku Avstrije. Do tedaj nemški kapital v ožjem smislu besede (torej iz nekdanjega Rajha) ni bil skoraj nič zastopan v naši industriji. S priključkom Avstrije se je položaj na mah izpremenil. Delež nemškega kapitala v naši industriji je postal zelo važen, kar se je kmalu občutilo. Predvsem so v številnih podjetjih nastopile osebne izpremembe, ki so bile v zvezi z matičnimi podjetji v Avstriji. Tam so potisnili Žide iz uprav in z vodilnih mest podjetij in so namesto njih prišli arijci. To se je poznalo kaj kmalu pri nas in tudi pri nas so prišle številne osebne izpremembe v upravah in vodstvu podjetjih, v katerih je prevladoval ali bil znatno udeležen avstrijski kapital. S priključkom sudetsko-nemškega ozemlja Nemčiji se ho delež nemškega kapitala v naši industriji zopet povečal. Kajti mnogo industrijskih podjetij, posebno v tekstilni stroki se je ali priselilo iz sudetsko-nemškega ozemlja ali pa so prišli podjetniki iz teh krajev. To se vidi tudi iz tega, da so te industrije zaposlovale tudi mnogo nemškega delavstva baš iz sudetskih krajev. Ta podjetja sedaj ne bodo več potrebovala čeških delavcev, katere bodo skušala nadomestiti s su-detskimi Nemci. Gotovo bodo pri nekaterih podjetjih nastopile tudi osebne izpremembe v vodstvu. Kajti gotovo je, da ho izločen iz sudetsko-nemških podjetij ves židovski vpliv v razmeroma kratkem časo po priključku. Tako imamo tudi pri nas v nekaterih podjetjih računati. Med podjetji, ki bodo pripadla Nemčiji, je tudi Schicht v Ustju (Aussig). To podjetje ima poleg drugih Schichtov (iz Londona) in angleške LHermesa«. Polop Urojiča so na startu tudi vsi ostali odlični dirkači vseh inotoklubov naše banovine, ki 60 že prispeli v Ljubljano. Konjske dirke v Mariboru Danes ob 14. uri bodo velike konjske dirke na tezenskem dirkališču in sicer ob vsakem vremenu. Anglija nastopi proti Kvropi v nogometu dne 26. oktobra na igrišču »Arsenala« v Londonu. Tekma se vrši v okviru proslave angleške nogometne zveze. FIFA je za določitev evropskega kontinentalnega mošlva določila tričlanski odbor, ki se 0. t. m. vdrugič sestane v Curiliu, ki bo no-miniral posamezne igralce za reprezentanco. Tu bo še pred londonskim srečanjem nastopila v Amsterdamu proti drugi garnituri Nizozemske in sicer 23. t. m. Italija byo kot prvak sveta dala največ igralcev. Vesti športnih zvez, klubov in društev SK Grafika. Proti SK Korotanu igra sledeče moštvo: Bačak, Tomažič, Felle, Martinčič, Žagar, Usnik, Lado, Vili, Kolarič, Potrato in Verbck, Rezerve: Cimperman Jankovič. — Vsi navedeni bodite to,čno ob pol 10 na igrišču 2SK Hermesa. Planinci, pmnrl Dane«, dne 2. oktobra oh 11 od pre DruStvo slovanskih književnikov v Ljubljani v Trgovskem domu v tiregorftlčevl ulici razstavo sloveti ske knjige oil leta IfllP do IMS. V imsebnem delu ho razstavljenn tudi slovenska planinska literatura, ki obsega vse planinsko splso zadnjih let. Razstava ho odprta do 12. oktobra sak dan ml 0 do 17. Slovensko planinsko druStvo priporoča svojim članom in vsem ljubiteljem planinskega slovstva, rta v čim večjem Sto-vllu posut I jo navedeno razstavo. SK Planina - Irikn nllehka arkrlja. Redni tre-ningi se odslej vrSijo samo vsako sredo od 6—8 (1P do 2fl| zvečer — Načelnik. 7.hnr Inh knntlrl vL-ih vnilnilfnn ,» Ljftbljatti bnnl. Vsi sodniki danes dopoldne ob f> in popoldne ob pol treh sigurno na igrišče Ilirijo za Kolinsko tovarno, kjer bo lahkoatictskl mccting. knjigam o davkih, zakonih, določbah; pogledamo v snovanje našega čebelarstva, gozdarstva, socialno-političnega znanstva z UŠeničnikovim učbenikom, Krekom, Gosarjem; ustavimo se pri zgodovini ob Kosovi Zgodovini slovenskega naroda, centralni naši narodni knjigi, potrebni nam kot živa voda; zanimajo nas provincialni zgodovinski pogledi na razvoj posameznih mest (škofja Loka, Tržič. Novo mesto itd.), pri zemljepisju nas priveze Melikova »Slovenska zemlja«, »Krajevni leksikon«, knjige o naši naselitvi in premikanju prebivalstev. Tudi gospodinjstvo z eno najdebelejših slovenskih knjig »Za vsak dan«. V prirodopisju nas ustavi življenje kamenov, Brehmovo živalstvo. Bogata je naša glasbena književnost, muzika-lije, zdravniška, tehnična, gradbena in druga strokovna literatura. Vzgojeslorje more pokazati veliko uspehov, kakor tudi filozofija, kjer 6tojita v središču tlšeničnik in Veber ter A Ima Sodnikova. Zelo se je razvila po vojni naša dramatika, zbirke, ki izdajajo dramatska dela. Vse naše glavne pisatelje vidimo v tem oddelku, katerega moramo misliti pripojenega h književnosti, kajti šele tako dobimo celotno delo posameznih pisateljev, ki so sicer razdeljeni na pesništvo, pripovedništvo in dramatiko. Najvažnejši oddelki za slovensko narodno življenje pa je brez dvoma poleg zgodovine in književnosti naša umetnostna zgodovina, ki more pokazati tudi najrazkošnejše naše knjige s svojimi Monnmenti, pregledi evropskih zgodovin, stenskega slikarstva, Jakopičevega zbornika ali zbornika Plečnikovih arhitektov »Lučine«; jezikoslovje z Ramoševo zgodovino slovenskega jezika ter njegovo dialektološko karto in Brižinskimi spomeniki ter literarna zgodovina s Kidričevo zgodovino, Prijateljevimi munumentalnlmi študijami o borbi slovenskega jezika za individualnost, profili slovenskih mož ter Slodnjakov pregled slovstva poleg drugih manjših in večjih razprav iz slovenske zgodovine kakor tudi iz svetovne in primerjalne. Toda razstava se še ne konča s temi oddelki: omeniti moram še najvažnejšega — revije in časopisje, ki je relativno med Slovenci najbolj razširjeno. Koliko revij se je že spočelo v teh dvajsetih letih in koliko jih imamo danes! Tu vidimo ves razvoj, uspehe in neuspehe posameznih skupin, ki so hotele zajeti slovensko družbo, pa so v pomanjkanju ideje ali energije propadle. Veliko pomembnost pa je pripisovati tudi pregledu slovenskega slovstva v tujini, to je prodiranju naše knjige v svetovno književnost, kakor se kaže v raznih prevodih v italijanščino, francoščino, nemščino, češčino, slovaščino itd. Tudi naša majhna književnost dobiva krila in 6e nese na krilih duha v neizmernost. Pogrešali bi tu morda tudi še oddelka, kaj so naši ljudje napisali o Slovencih v tujih jezikih, in če ne o Slovencih, sploh koliko so prinesli k svetovni znanosti v nedoniačem jeziku, kajti to vse spada k izražanju našega človeka v knjigi. Toda tudi to, kar leži urejeno pred nami, je veliko, da, je neizmerno v primeri s sanjami naših prvih kulturnih delavcev, zlasti še, če pomislimo, da je Anastazij Grtin še pred dobrimi 80 leti trdil, da si upa prinesti vso slovensko produkcijo v culici pred kranjski deželni zbor. Tako sem samo hotel odpreti vrata v razstavo slovenske povojne knjige, ne da bi hotel o njej podati že dokončno poročilo ali podati izčrpno problematiko našega knjižnega trga v zadnjih dvajsetih letih. Teh vprašanj je veliko in se človeku sproti odkrivajo. Velika je povodenj naših knjig, toda tu na razstavi pride do veljave predvsem naša — kvantiteta, število, ne pa vrednota napisanega. Čeprav je v tej povodnji domačega in tujega knjižnega bogastva marsikaj srednje vrednosti, vendarle v njej ni »šunda«. Uredniki pa so veči- Mohorjcva knjižnica (99 zvezkov; Mohorjeva družba) slede šolske in poljudne izdaje starejših pisateljev. Toda prav v 6redini tega oddelka, posvečenega klasikom in predvojnim književnikom, ki so že umrli, stoji impozanlna vrsta Cankarjevih Zbranih spisov, pač najveličastnejša zbirka našega časa, vredna velikega Cankarjevega duha in dela. Na levo se vrste starejši pisatelji današnjega pisateljskega rodu, med katerimi pridejo najbolj do veljave Finžgar, Pregelj, g celo vrsto svojih knjig, kakor jih je postavil samo še Bevk; dalje Jus Kozak, Vladimir Levstik, Šorli, ki so najizrazitejši predstavniki tega rodu. Ob njih se uveljavljajo Velikonja, Remec, Kmetova, Matičič, Lovrenčič, I. Albrecht ter drugi, ki tvorijo s spodnjo vrsto prehod k mlajšim in najmlajšim piscem, kjer so Slodnjak, Seliškar, najvidnejša Miško Kranjec in Javornik, Jože Kranic in Ingolič, ženske pisateljice mlajšega rodu in najmlajši Potrč. 7.e razvrstitev sama jasno kaži' grupacijo pisateljev ter njihovo pomembnost, kar govori večkrat jasneje kot komentar. Posebni oddelek pa predstavljajo potopisi, spomini, koledarji, zborniki, ki so uvrščeni v konec teaa oddelka ter »|>od črto«. Poleg prevodnega oddelka je ta največji na razstavi ter z zbranimi spisi naših klasikov tudi liajmonumen-talnejši. In tako gre človek z odprtim očesom mimo slovenske otroške literature, ki je pestra kot je pestra mladost ter pride do oddelka v sredini, enega najzanimivejših na vsej razstavi: je to produkcija naše književnosti v — zamejstvu: na Primorskem, Koroškem in v Ameriki, človeka zaboli vnovič srce, ko vidi, kako lepo se je začela razvijati nn$n knjigs v Italiji in je obetala čudovit sad, dokler ni usahnila — ne tvorna moč — temveč sonce, ki sveti nad stvarstvom in ki daje rast... Sredi vsega je zemljevid, ki kaže jasno, do kod segamo in kje živimo. In še in še hodimo in odpirajo se nam razgledi po našem znanstvenem in gospodarskem življenju: čudimo se pravniškim kompendijem, njihovim stvarnim in praktičnim noma fudl že s posebnimi položaj! poudarili vrednoto knjige. Kaj pa je čista studenčnica in kaj kalna, ki se pretaka s tem veletokom knjig, to pa je naloga kritike, ki naj analizira kemične sestavine knjige. Tudi ni ta razstava popolna, kakor bi sicer želela biti, v nekih oddelkih se približuje temu idealu bolj, v drugem manj: toda najvažnejše, najtrajnejše in najvrednejše je podano ter podan je tudi splošen vtis, ki ga nas ni treba biti sram. Če le kaj v teh dvajsetih letih v Jugoslaviji more pokazati na trajne vrednosti, je to gotovo naša književnost, ki je ves ta čas stala trdno na braniku individualnosti našega jezika in v tem kratkem razdobju ustvarila tudi slovensko znanstveno knjigo, v katero so še najboljši slovenski duhovi ob prevratu dvomili ter si jo predstavljali v srbohrvaščini. Danes smo dokumentirali ravno to svojo silo d knjigi, ki jo ves slovenski narod tudi gleda v njej in se zaveda, da 8 slovensko knjigo stoji in pade. In ta zavest, ki se mora zajeli v vsakega Slovenca, je vzpodbujala razstavljalce, in fe se je bodo zavedeli tudi obiskovalci, bo uspeli razstave popoln. Lahko bi na teh straneh govorili še o organizaciji slovenskega knjižnega trga, o socialnem položaju književnikov, o knjigarnah in privatnih založbah, o akviziterjih in odgovorni in neodgovorni reklami, o sto in sto vprašanjih, ki se por.-jajo obiskovalcu ter razstave, toda prvo in najvažnejše vprašanje pa jp: kako se bn slovenska knjiga razvijala v bodotih desetletjih? To je naša največja skrb, kajti tudi kriza duha je nastopila med nami, ki poleg krize gospodarskega trga ni naklonjena knjižni rasti. Daj Bog, da bi bila žetev nastopnega desetletja ne samo tako plodna kot sta bili ti dve, temveč še pomembnejša, še bolj blagoslovljena s trajnimi duhovnimi vrednotami, na katere bo moglo biti ponosno še dolgo bodoče pokolcnjc slovenskega naroda, ki bo gradilo dalje na naši dedtiini, td Danes se odpira v Trgovskem domu velika razstava slovenske povojne knjige, ki jo je pripravilo in uredilo najbolj poklicano društvo, društvo tistih, ki slovenske knjige pišejo, namreč DruAtvo slovenskih književnikov pod predsedstvom prof. Franceta Ko-blarja. To je praznik slovenske kulturne tvornosti, ki ne sme iti mimo nas, temveč mora buditi v nas vseh narodni ponos ter narodnega duba, dvigati v nas slovensko samozavest, ter vzbujati še večjo ljubezen do zapisane slovenske besede, do naše lepe knjige. Ko smo pred leti v istih prostorih prirejali razstavo povojne češkoslovaške knjige, smo stali pred njenim bogastvom kot pred novo odkrito deželo, ki nam je bila do zdaj neznana. Vsi napori njihovih najboljših in največjih duhov so bili zbrani v tej sobi, ki so nam govorili iz tisoč knjig, a iz enega jezika o notranji moči naroda, ki je danes igrača v rokah samosilnikov, in o večni vrednoti hesede, tiste besede, ki je bila v začetku in bo na koncu. In tedaj smo šli s prepričanjem, da narod, ki je znal ustvariti tako knjižno kulturo, ki se tako zaveda svoje samobitnosti in kaže tako notranjo dinamiko ter notranji navdih in moč, ne more propasti, tudi če je ves svet proti njemu. Njegova knjiga nam daje to upanje in vliva to prepričanje v srce, in beseda, iskrena, in iz srca porojena, ne more varati, le prepričevati in odreševati. In pred tako razstavo slovenske povo;ne knjige bi radi stali tudi mi sami, da bi precenili svojo notranjo moč, svoje kulturno delo za izobrazbo naroda, za ustvarjanje lepote, ki čisti srca in duše, spoznali bi radi svojega duha, ki je z ljubeznijo zaprt v te platnice in je shranjen v zakladnico naše zgodovine, da bo še poznim rodovom kazal naše obličje v času, ko je svet komaj po eni voini že trepetal za mir in se druge bal.., Slovenska knjiga, kot so jo rodili slovenski duhovi od leta 1918, ko smo si ustanovili Jugoslavijo, pa do današnjih dni, tu in tam, preko meja, kjer kot slepci in mutci jeclja- joče govore m nemo tulijo — (a naša draga b lepa in ljubljena slovenska knjiga se odpira danes na vseh »rojih straneh, in prosi in kliče k sebi kot pelikan rvoj rod: Pridi, poglej, kupi in beril Da, za marsikoga bo ta razstava odkritje nove dežele, v kateri pa bi moral biti vsak izobraženec in ljubitelj naše kulture doma. Knjiga je os življenja, ona ga usmerja in vodi kamorkoli, lahko tudi v prepad. Toda dobra knjiga ga dviga do nebes in nebesa približuje zemlji, tako da skozi knjigo čutimo vreti večnost, večnost duha in življenja, večen napon naše misli in večen utrip našega srca. S kakšno ljubeznijo so naši prvi književniki branili svojo slovensko knjigo — anima animae meae, je njihovo prizadevanje krstil Tavčar: duša duše naše je naša slovenska knjiga: danes smo jo zbrali na eno mesto, v hram prosvete, naše narodne prosvete, kakor se je izoblikovala v zadnjih dvajsetih letih. Vse panoge slovenskega kulturnega življenja zadnjih dvajsetih let so predstavljene na tej razstavi. 2e v predvorani človeka prevzame pogled na naše bibliofilske izdaje, ki smo jih pred vojsko komaj poznali. Danes je lepa knjiga — v pravem smislu besede lepa po opremi in vezavi, pa tudi lepa po svoji notranji vrednosti — že postala zahtevek ljudi, ki spoštujejo knjigo in jo ljubijo kot svojo najzvestejšo tovarišico v življenju, s katero se razgovarjajo v urah najtišje udanosti, v urah osamelosti in nujne notranje potrebe po lihi, intimni in resnični besedi. In tako knjigo, ki ima posebej velik pomen za narod, še bolj pa za razpoloženje posameznika, žoli slovenski ljubitelj imeti tudi odeto v dragoceno vnanjost, s katero hoče poudariti tudi notranjo vrednost. Drugod po svetu so bibliofilske izdaje že nekaj samo posebi razumljivega, pri nas šele rastemo v to in razstava bo pokazala, da je že zelo razvito t............... ........ Zbrani spisi Ivana Cankarja (Sova zaloibaj Ob razstavi slovenske povojne knjige Naučimo se ceniti lepo knjigo in naučimo se od q|e ločiti knjigo, ki kvari in trnje. Lepa knjiga Je naik kulturna poslanka. Odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce r ljubezni in spoštovanju m pravem razumevanja,' potem bo tudi neimovit dobil denar za lepo knjigo, ko ga ne bo razsul za šfo ln sto drugih manj vrednih stvari: in tako bo lepa knjiga pristna prijateljica naiega srca, kulturna poslanka na poti borbe življenja v gorski koči — takisto kot v mestnem salonu. F. S. Fkižgar. * Kdor hoče res realno živeti, živeti iz duha in mesa, naj seže brezpogojno po lepi In modri knjigi, da mu živi duh prezgodaj ne ohromi in ostane za vedno oropan najviije dobrine življenjskih in duhovnih užitkov, - J. Šolar. bibliofilstvo, dasi še nI sistematizirano: Imamo lepo pisane Prešernove in Župančičeve vele-pismi, Jegličevo oporoko, Sardenkove intimne miniaturne knjige pesmic, slavnostno tiskane poslanice, i>osebej okrašene knejige Puškina, nemškega Prešerna, prevodov slovenske Ženske lirike na nemško itd. itd. Prav tako pa ho tudi opazovalec drugih slovenskih knjig moral ugotoviti in priznati, da je slovenska knjiga kar se tiče tiska in opreme resnično na višku, da predstavlja pravo kulturno vrednoto. Slovencem je knjiga že sama po sebi dragoceno blago, vredno ljubezni, dočiin je drugim (Francozom, Poljakom) le trgovsko blago, potrebno praktičnemu življenju. Zato ima pri njih vse svoj določen format — kar je v nekem oziru dobro —, pri nas pa je vsaka knjiga individualno bitje, ki terja svojo lastno obliko in obleko. Vsaka knjiga živi zase in po svoje vabi bralca — ne vedno z kričečo reklamo, temveč pogostoma s tiho intimno črto, vinjetico in stiliziranim napisom, kar se bolj prilega našemu občutku in našemu pojmovanju knjige — tovarišice. To bo gotovo eden prvih vtisov, ki jih daje razstava slovenske povojne knjige, za kar ti da pobudo že dvorana v predsobi. Ko človek stopi skozi vrata, ali se ne zdi, kot da je stopil iz zemske tesnobe v kraljestvo duha? Vi. ki vstopite, vsak predsodek pustite! in pred vašimi očmi se bo dvignila stavba naše ustvarjajoče moči. Na levo in desno vas objame slovensko izvirno leposlovje, naša pesem in naša povest. Od Prešerna in Jenka, Aškerca in Gregorčiča pa do Murna nas zajame preteklost v komentarju današnjega (asa, potem pa zbirke naših živih modernih pesnikov, ki so poželi svojo žetev v snope v teh letih, ali pa se razcveli šele v povojnih letih. Sredi njih kot v žarišču se blesti 6vetla podoba velikega pesnika Otona Župančiča — srce v sredini —, iz katerega izhaja vsa naša povojna pesem in se vanj povrača zlasti z najmlajšimi. Sardenko, Vodniki, Kosovel, Gradnik, Seliškar, Klopčič, Pogačnik in še in še — vsi nam nudijo šopke svojega najboljšega cvetja, v katerih so se razcvetele njihove najintimnejše sanje, od katerih živi tudi naša čuv-stvenost ali pa dobiva goriva tudi naša upornost proti zlu v svetu, ki še vedno narašča, ter ga more uničiti samo bratstvo duš v dnu najbolj človeškega, fn to je pesem. Skoda, da so predstavljene samo knjižne izdaje naših pesnikov, ki ne pomenijo vedno naše najboljše, veliko tega je namreč še ne-dvignjenega obležalo v naših revijah z imeni kot so Vodušek. Fatur, Tauferjeva itd., toda zato je tam impozantna »Moderna lirikanajlepša naša zbirka moderne pesmi. Tudi pripovedništvo kot je predstavljeno, kaže na zvezo s preteklostjo, v kolikor so bili naši klasiki v teh letih na novo izda-jani. V sredini stoji Trubar, oče naše tiskane besede, prvi naš pisatelj, ob njem pa katoliška pisatelja pridigar Svetokriški ter zgodovinar Valvazor ter mali izdaji Vodnika. Ob njih se razvije dolga vrsta monumentalnih izdaj naših pravih klasikov Jurčiča, Levstika, Tavčarja, Krjavca in manjših, Podlimbarskega, Detele, Mencingerja, Jakliča v ureditvah pokojnega Prijatelja, Grafenauerja, Šle-bingerja, Slodnjaka, Šolarja, Logarja. Okrog njih Povsod se ti nov svet odpre Hajdina cvete - klopočejo klopotci Iz Slovenskih goric: Klopotci na veter Pri Sv. Duhu na Star! "gori stojim. Pred mano se razprostira Muropolje - Slovenske gorice. Tam je Sv. Jurij, ves v drevju, tam se vijuga Ščavnica preko travnikov in njiv, drevje raste po valovitih hribčkih, gozdovi. Sv. Križ 6e svetlika kakor drobna pika, dalje tam je Ljutomer. Še dalje na levo preko Mure, ki teče po Murskem polju in deli nekdanjo Panonijo v Prlekijo in Prekmurje, pa se razprostira široka ravan — Prekmurje. »Hajdina cvete«, to je kratka, odsekana beseda Prleka in njegov dih z užitko,m uživa prijeten vonj cvetoče ajde, belorožnate kakor lica prleških deklet. »Ako bo tako in če bo Bog dal, da ne bo mraza, bomo fest jedli hajdinske žgejnke in hajdinske krapce.« Valoviti ho,lmi, na katerih so vasi, gorice, sadno drevje, njive — na njivah pa repa vsa zelena in ajda vsa v cvetju, je tako lepa slika, da se je ne morem nagledati. In v srcu mi je tako nekako prijetno svečano, pomladansko, kakor ko v zgodnji pomladi v goricah zacveto breskve, tudi belo,rožnate kakor cvet ajde, Tam daleč proti Radgoni je na hribu Kapela kakor svatevca. Zdi se mi kakor prleško dekle, opravljeno in opleteno za premicjo, takšna je Kapela tam na tistem visokem hribu, odkoder je še vse lepši razgled po vseh Slovenskih goricah, Muropolju, Prekmurju tja do Male nedelje, ki stoji s svojo cerkvico vitka in sveža s košatim jagnje-dom poleg sebe. Preko Mure vozijo bro,dovl. Na vrv napeti, z valovi Mure nošeni. Tudi most zidajo. Zakaj v času vlade kneza Koclja so bili eno. Ko sta hodila tod okrog Ciril in Meto,d, smo bili eno. Zakaj bi zdaj delila Mura kakor v dneh suženjstva in pokorščine pod tujcem — svobodni v svoji državi Jugoslaviji hočemo biti zopet — eno... Hajdina cvete. Valoivi njen cvet po njivah v lepo.ti očarljivi in nosnice se širijo od prijetnega vonja. Brhka prleška dekleta, naše puce v belih ro-kavcah, v sinjemodrem predpasniku se ustavljajo ob njivah. Njih lica so kakor cvet hajdine. Prleški fantje pa vriskajoč vozijo koruza z njiv in vabijo: »Hej pjebiii... nocoj bomo kožuhali. Dekline, pje, šentane puce, ali boste prišle?« »Če ne bo preveč tema«, se smejejo dekleta. »Laterno prižgite in luno počakajte«, odgovarjajo fantje-čehaki. — Kožuhanje koruze je nekaka domača zabava. Na gumnu leži koruza. Laterna brli na steni. Ljudje, dekleta in čehi, očetje in matere sede pri koruzi in kožuhajo. Gibčne so roke, vesel je jezik, očanec pa veže koruzo po dve in dve, da bo potem visela čez zimo pod svisli in jo bodo mleli murski mlini. Smeh je na gumnu. Zgodbe, dovtipi, pravljice. Strašne, da kriče dekleta-puce, da se smejejo fantje-čehaki. Zdaj se oglasi pesem »Dere sen jaz mali bija...«, »Trijč kovači, postopači ...«, »Nocaj pa oh nocoj ...«. Zdaj se, čuj, oglase orglice. Včasi celo harmonika. Valček in polka razgibljeta gumno. Včasi, ko je kožuhanja konec, pa še ni pozno, se zaziblje tudi štajeriš. »Pje, Martin, pij pa dalje daj«, nudi gospodar ročka jabolčnika kožuharjem, Iz Stockholma Nordisk Museum hrani zbirko orožja, trofej in vojaških oprem iz starejše dobe; poglavitno je, da te seznanja s švedsko domačo umetnostjo in narodopisjem na najširši podlagi. Tam je bila zanimiva, bogata razstava v čast ljubljenca Švedov, junaškega kralja Gustava Adolfa ob tristoletnici njegove smrti. Blizu Nardisk Musea in ž njim v tesni zvezi je eden najimenitnejših prirodnih muzejev 6veta »Skansen«. Na prijaznih holmih, z lepim razgledom na mesto so tu razložene značilne stare stavbe in kmečke hiše iz vseh delov Švedske, v katerih resnično živijo in delajo kmečke rodbine. 2ene tu mirno predejo — vendar pa nam je ena ušla, ker smo ja vsi preveč radovedno obstopili _ in mala deca 6e ziblje v varnem stolčku, ki visi od stropa, Poleg teh naselbin je še švedski zoološki vrt z bivoli, polarnimi medvedi in mroži, in pa domači botanični vrt, tako da z občudavanjem zreš to harmonično celoto, Čas je dragocen — ali naj sedimo zvečer doma? Torej 61 najamemo po skupinah avtomo.bile za Saltsjobaden, najmodernejše in zelo priljubljeno kopališče v Scharen v prekrasni legi, znano pozimi in poleti kot športno središče. Tam stoji na višjem mestu tudi novi stockholmski observatorij. Po vrnitvi hitro ležemo, kajti drugo jutro ob 5 nas že odpelje avtokar skozi severni del mesta in razne naselbine vil v staro univerzitetno mesto Upsalo. To mesta je bilo in je švedsko kulturno središče. Gledamo spoštljivo njegovo 450 let staro univerzo z mnogimi instituti in zbirkami in bo- Martin pije in da dalje. Vsi se vrste. Če zmanjka, — »gospodar, natoči še!« — Mati pa položi na kup koruzinega Iupinja kruh in nož in pravi: »Pjebi, vrežite in jejte!« In vsak odreže in je. Orglice ali harmonika pa igra. Polno življenja je pri kožuhanju v Prlekiji.., Hajdina cvete. — Čebele, celi roji brenče ob cvetih in ga pa-ljubljajo, srkajoč med. Hajdinski med, tako dober za potice-bidre, pa tudi namazan na kruh in v čaju raztopljen. Ko je pri Sv. Duhu ali pri Sv. Jurju žegnanje, stoje tam po trije šotori. Medica se toči, sladka, pa tudi z žganjico mešana, če ha-češ, miškulanc imenovan. Da bolje vreže. Fantje napivajo dekletom, vriskajo in kriče; »Puce, kaj, pijte!« In puce-dekleta pijejo. Zakaj sladek je med. . Hajdina cvete ... Lepa je jesen v Prlekiji. Grozdje zori. Klopotci pojo: »Klompa, klo,mpa, klompa . . , Cincin-cin, cincincin . ., Tlektlektlektlek« — kakršen je pač njihov obseg, moč in velikost. Brezova metla, kakor krivec za klobukom čehakov-fantov, je na klopatcu, ki jo prijemlje veter in suče klopotec v vetrovo Smer, da se zadeva v vetrnice, ki so kakor vijak aero,plana . . . Kakor čuvar, ponosen in samozavesten stoji sredi goric klopotec in kriči nad vrabci, škorci in drugimi vsiljivimi gosti. Ne dovoli, da bi zobali. Klopočite klopotci, kregajte se nad virabci in škorci ter kričečimi šojami, da bo lahko Prlck, ko bo zdaj kmalu nosil piito polno grozdja z ga-ric na prešo, vriskal od zidane volje. Cveti hajdina. Če Bog da, da ne bo mraza, bomo, ko bomo brali grozdje, jedli hajdinske žgajnke in hajdinske krapce, ko bomo prčšali... Cveti hajdina..« Nekaj misli o Rogaški Slatini Komaj zašije 6o,nce na bližnje griče, kjer izvirajo zdravilni vrelci, že se prebuja Rog. Slatina; bolniki se zbirajo okoli vrelcev in požirkoma uživajo zdravilno vodo, ter zro z zaupanjem v bodočnost. Stari, večletni gostje, ki so na sebi spoznali to svojevrstno, nenado,mestno zdravilo, novi obrazi, ki jih bo morda tudi zajel »duh vrela«, morda pa jih bo zopet privabila Slatina s svojo družabnostjo ob godbi, plesu, v krasnem športnem kopališču itd. Čisto svojevrsten duh te prevzema, če prideš sredi sezone, predvsem ob nedeljah, v naše zdravilišče. Ceste so natrpane z domačimi in inozemskimi avti, po nasadih in drevoredih pa vrvijo množice ko v velemestni promenadi, vsaka skupina govori drugače, mnogim spoznaš narodnost iz obraza. — Potem se pa krajšajo dnevi, praznijo se nasadi, spreminjajo se obrazi: 6ezona se kon- nove »zdravilišče«. Zdravilišča, tudi R. SI., so nastala, ker mineralne vode zdravilno močneje delujejo na mestu kakor pa po daljšem tovoru doma. Obenem se je izkazalo, da se da zdravilno delovanje miner, vod še stopnjevati in podpreti z različnimi drugimi pripomočki, kakor sa to dieta, mehano-fizikalna in hidro,terapija, ter kopeli itd. Tako so se tudi v Rog. Slatini morale zgraditi različne medicinske ustanove. Istočasno pa je treba rešiti vprašanje nastanitve gostov-bo,lnikov, ki prihajajo k vrelccm na zdravljenje. To tem bo.lj, ker posečajo taka zdravilišča bolniki s kroničnimi boleznimi in boleznimi, ki jih neobhodno ne vežejo na posteljo. Ti pa združujejo to vrsto svojega zdravljenja mnogokrat s svojim vsakolet-nim dopustom, ki ga hočejo preživeti v krogu 6voje družine, ki jo vzamejo seboj. Kakor v mnogih stvareh, taka tudi tu Slo- Pogled na Rogaško Slatino čuje. Listje rumeni, — le nekaj tednov in zimski čas zajame Slatina. O Rog, Slatini zadnji čas mnogo čitamo v časopisih. Saj je ravno zasluga sedanje banske uprave, da je — kljub .mnogim investicijam ši-rom vseh delov naše o.žje domovine — kot lastnica zdravilišča Rog. Slatina omogočila izvršitev mnogih prepotrebnih obnov in novogradenj v našem zdravilišču, in jc bilo s tem po mnogih letih prvič tudi nekaj dejansko storjenega (načrti za plavalni bazen, novi hotel in novo hidroterapijo obstojajo že o,d 1. 1926.) za banov, zdravilišče Rog. Slatina, ki predstavlja posebno lop zaklad našega slovenskega ljudskega imetja. Najprej si moramo ogledati in razčleniti v posamezne elemente ustroj in svojevrstnost usta- gato knjižnico, ki vsebuje predvsem srebrno bi-blio »Coidex argenteus«; to so evangeliji v gotskem jeziku iz 4. stoletja po Kr. Ob univerzi je velika gotska stavba iz 13. stoletja, kjer počivajo Gustav Wasa, Linne in Swedenborg, nedaleč na višini pa mogočen grad rodu Wasa. Štiri kilometre daleč na sever od Upsale je stara Upsala s pradavnimi grobovi in o,stanki poganskega templja. Vračamo se v Stockholm, da gledamo najbolj ponosno njegovo novo stavbo, mestna hišo iz 1. 1921-1923. Stoji krasno na izlivu Malarovcga jezera v morje in združuje harmonično švedski slog z italijanskim, predvsem beneškim. Preidema skozi velikanski, resni Borgargarden, t. j. meščanski dvor z arkadami naokrog, in stopamo v I. nadstropje v »Zlato dvorano«. Kar sapa nam zastane radi pravljičnega leska in bogastva: ta velikanska dvorana ima stene iz samega zlatega mozaika! Učinek tega sijaja v harmaničnem prostoru je veličasten. Zelo lepa je še galerija princa Evgena, potem modra dvorana itd., ko pa se vrneš zopet v Borgargarden, objameš z enim samim vzhičenim pogledom skozi arkade lep park pred poslopjem in dalje še stari in novi Stockhalm. Zares divna lega! Komaj si ogledamo V60 lepoto; že sedamo na mali parnik, ki nas popelje mimo Mestne hiše po krasnem Malarovcm jezeru v Drottningholm, najlepši kraljev letni gradič iz kanca 17. stoletja. Zvala bi ga severni Versaillcs po legi in značaju, ker tino združuje v sebi tip francoskega in švedskega dvorca. Leži v francoskem parku, kjer je še tudi naravni oder in kitajski gradič »China«. Drottningholm ima nekaj krasnih interrieurjev z dragocenimi gobelini. V eni izmed dvoran jc zelo zanimiva galerija lepih cesaric in kraljic iz 1. 1870, kar pa vsakogar posebno privlači, jc njegovo bivše letno gledališče iz koaca IS. stoletja, ki je venci ne znamo preceniti bogastva, ki nam ga je dala narava. Mineralne vode Rogaške Slatine so čisto svojevrstna zdravilna voda s posebno ugodno kombinacija rudnin, ki presega z vrelcem po. koncentraciji vse slične evropske vode! Posebnost naših vrelcev jc tudi ta, da vsebujejo v nasprotju z večino drugih vod samo sledove kuhinjske soli, ki kakor znano škodi pri mnogih boleznih. Naj navedemo kot dokaz o zdravilnosti rogaških vod dejstvo, da so njeni zdravilni uspehi v času, ko je bilo delovanje danes slavnih karlo-varskih vod še legendarno, pritegnili vso pozornost zdravniškega sveta na Rog. Slatino, in je bila takrat o Rog. vodah napisana preko 400 strani debela znanstvena knjiga (1687!), ki spada k najstarejšim 6voje vrste v svetovni medicinski li- sedaj muzej. V on.i dobi je bil takšen oder središče družabnega in kulturnega življenja in je pomenil mno,go več nego dandanes. Ljudje so se na njem gledali kakor v zrcalu. Po.zneje so mnoga gledališča razpadla, Drottinogholmski teater jc pa k sreči služil od začetka XIX. stoletja kot skladišče za razno šaro in se je — čudno je to res — popolnoma ohranil. Sedema na mesta, označena »za gospode ministre«, »za hišne«, »za frizerje«, in tako dalje, v razkošni opremi rokoko — in gledamo spoštljivo v lo,žc, tudi v one, ki so bile z gostim lesenim omrežjem maskirane za tuje goste. Na odru, ki je 19 metrov globoko, nam še delajo burjo, grom in blisk kakor pred poldrugim stoletjem in nam. grozijo z onim znanim, strašnim žrelom za malopridneže. Tik za odrom pa nam še pokažejo eno izmed sob, ki so služile umetnikom ob času sezone. Kar strmeli smo pa ob sporočilu, da še zdaj hranijo 30 popolnih insccnacij, kar je brez dvoma nekaj izrednega. Na pavratku po Malarovcm jezeru srečavamo jato belih vozil, ki prevažajo mirno veseli tout-Stockholm v njegov priljubljeni weekend. Kakor 6tarim znancem jim mahamo v pozdrav. Ta dan je res neizčrpen. Prestopimo s par-nika naravnost v dva avtokara, da še vidima čim več od mesta, tokrat novejši del. Najprej na sever v »mesto vede« z mnogimi strokovnimi zavodi, med katerimi je prirodoslovni državni muzej posebno veličasten. Od tam čez Fiskartorpet-smu-čarsko skakalnico — mimo kraljevega teniskluba, okoli velikanske, pa lepe kraljevske tehnične visoke šole in kraljevske biblioteke k ltnpozantnc-mu in razko,šncmu stadionu, kjer so bile 1. 1912 olimpijske igre. V bližini Kungsgalan, najživahnej-še ulice — Galan pomeni ulica — stoji zopet ogromni »Konzcrthaus«. S kolono ponosnih ste-hrov na čelu in daleč na severu nas pozdravlja iz feralurl sploh! Zaradi njene zdravilnosti so rogaške vode že v začetku 18. staletja prodajali po dunajskih apotekah, steklenico po 2 goldinarja 15 krajcarjcv, pa takrat ni bilo ne dobrih cest, kje šele železniccl Tudi ne smemo pozabiti, da imo zdaj pod vplivom preloma v razvoju medicine — a ravno najnovejša spoznanja in stremljenja v medicini zopet priznavajo in nakazujejo temu leku (miner, vod) staro odlično mesto med zdravilnimi sredstvi proti boleznim. V Nemčiji ni večjega zdravilišča, kjer ne bi imele bolniške blagajne in socialne ustanove svojih damov in ustanov, da se omogoči tudi revnejšim stanovom to tako uspešno zdravljenje! Rogaški vrelci so torej nespremenjeno zdrava jedro našega zdravilišča, ki 60 ga dovedli do slovesa in razvoja. Nujno zvezano z modernim zdravljenjem s pitnimi kurami je podpirajoče zdravljenje: mehana-fizikalna in hidroterapija, ter različne kopeli. Z izjemo nekih malenkostnih preureditev so zgradbe in instalacije, kjer se v Rog. Slatini izvršujeta terapija, stare preko 30 let, deloma še starejše. Brez vsakega dvoma drži, da ne ustrezajo več sodobnim zahtevam, razen tega pa so zaradi naraščanja frekvence premajhne. Tudi ne smemo v tej zvezi pozabiti, da so v prejšnjem stoletju nudili v R SI. naravne (ogljikove) kopeli, ki so jih potem opustili. Drugi pereči problem je vprašanje nastavitve gostov in spremstva. V pred- in posezoni popolnoma zadostujejo obstoječi hoteli. V glavni sezoni pa, to je 6 do 8 tednov, nastopi pomanjkanje stanovanj. Ta naval raste v R. SI. posebno zadnja leta, ko imamo lepa, vroča poletja. Brez dvoma so važni tudi različni zunanji momenti; tako letos sploh ni bila onih več sto Grkov iz prejšnjih 2 let, ker letos niso dobili potnih listov. Pač pa jc prišlo letos mnogo novih gcnstov, Madžarov in Zidov. Če primerjamo število gostov, ki uporabljajo medicinske naprave, v pred- in posezoni, z onimi v glavni sezoni, nam številke objektivno povedo, da je v večini sezonskih gostov — spremstvo in letoviščarji. S tem pa s! maramo zastaviti vprašanje, ali je treba na vsak način skrbeti za njihovo namestitev in v tem smislu investirati kapital v zgradbo novih hotelov? — Odgovor na to vprašanje nam daje sledeči račun: Nemogoče je, da bi mogel hotelski obrat, ki je v najboljšem primeru 8 tednov (glavna sezona) napolnjen, toliko donesti, da bi 6e amortiziral kapital in vzdrževanje poslopja skozi 10 mesecev izven glavne sezone, ko stoji prazen! Predvsem pa v tej zvezi ne smejo pozabiti, da so gostje glavne sezone letoviščarji in kaže izkustvo (prim. nazadovanje obiskovalcev Jadrana), da ti gostje iz nepredvidljivih vzrokov menjajo kraj letovanja. Kaj storiti, če kljub povečanju in podaljšanju pred- in posezone že v bodočih letih še bolj naraste glavna sezona? Tudi tu je treba problem principielno rešiti. Lep primer rešitve nam je pokazal razvoj zadnjih let, ko banovina ni investirala niti toliko, da bi se vsaj nekaj starih hotelov adaptiralo in moderniziralo, tako da ni bila niti dovolj, niti primernih stanovanj oz. sob: privatnik je postavil lep moderen hotel, ki ga vodi s pažnjo do gostov, kakršno premore samo privatna iniciativnost. Ali nam ne kaže ta primer poti, ki jo je treba ubrati, da 6e reši stanovanjski, to je hotelski problemi? Čemu drži zdravilišče vse bližnje ozemlje v svojih rokah in si tako otežuje svojo gospodarsko nalogo? Saj vendar povsod vidimo, da se s privatno iniciativo in strokovno naobrazbo mnogo več doseže, kakor s še tako dobro voljo vodstva, ki razpolaga samo z amaterji, uradnimi urami in nadzorniki na d riadzo.rfiiki. AH "rti; bi'kazalo, prodati zemljišča interesentom pod gotovimi pogoji, kakor n. pr., da se določijo osnovni načrti zgradb z ozirom na celotno lice zdravilišča itd. — Ti specialisti hotelirji prevzamejo skrb za stanovanjski problem ozir. njegov rentabilnost nase, zdravilišče pa 6e izogne nevarnosti napačne kal-kulacje. Računanje z večjo donosnostjo glavne sc-zoe po.d danimi razmerami pa pomeni iz gospodarskih vidikov špekulacijo. Danes brez dvoma. Pet milijonov stoji še na razpolago, da se položi temelj nadaljnjemu razvoju naše R. Slatine za desetletja. Sedanji g. upravnik nas jc v zagrebških »Novostih« seznanil s svojim načrtom: samo eno desetino cele vsote namerava žrtvovati za modernizacijo medicinskih naprav — v ostalem naj bi se zgradil še en nov hotel s 100 sobami. Radi pomanjkanja stanovanj v nekem drugem slovenskem zdravilišču svari preizkušeni tamkajšnji upravnik iz gospodarskih vidikov pred gradnjo novega hotela, ki bi bil sicer tudi v njegovem zdravilišču z ozirom na glavnosezonski naval potreben, Dvigniti je treba najprej medicinske zdraviliške naprave do sodobne višine; ustvariti je treba najprej pogoje za podaljšanje pred- in posezone, ter zimske sezone; urediti je treba najprej celo področje vrelcev. Imamo zdravilne vrelce, kakor jih ni več v Evropi, da pomagajo bolnemu človeštvu, podprimo ta njen lek z zdravilnimi pripomočki, ki jih smiselno uporablja sodobna zdravniška veda v modernih svetovnih zdraviliščih. Bodočnost Rog. Slatine je v zdravilišču in ne leto-viščul skalne višine izredno zanimiva, moderna Engel-brcchtkirka. Koliko bi se še dalo našteti! Naš prikupljivi švedski vodnik razlaga menjaje v obeh avtokarih, pri čemer jc seveda veselje na eni, in mrmranje na drugi strani. Da nas pomiri, pravi prijazno: »Ich bin leidcr kcine Zwil-linge — 2al, nisem dvojčki«). Po takem dnevu bi bilo seveda dobro počivati, ali za našo ekskurzijo to ne velja. Treba je še vendar večerjati, in to kar v šestnajstem nadstropju nebotičnika v restavraciji »Pagod« v notranjem mestu. To je sploh vsem udeležencem izleta izredno ugajalo, da na6 pogoščajo vsakokrat v drugem lokalu. Drugo jutro dobimo v slovo švedski zajutrek, ovseno kašo z mlekom, črno kavo z izvrstno smetano za večji napnstnik, jajca, maslo in znani tenki švedski Knockerbrot. Videla sem še izdatnejše švedske zajutreke s šunko, ribicami itd., pa moram reči, da je lepše gledati naše ljudstvo, ko zajema obzirno in dostojno iz skupne sklede, magari šest ljudi, kakor pa enega samega človeka, ko hiti jesti kar naenkrat iz šestih posod. Iz kavarne pa kar po obrežju do našega Odina. Zbogom, lepo mesto, in vse, kar te krasi, zbogom ti naš prijetni vodnik, zbogom pa tudi, da ne pozabim, vi vsi uljudni švedski šoferji in mo-tociklisti, ki ste nam tolikokrat po kavalirsko dajali prednost na ulici, kar jc morebiti edinstvena na svetu! Ob 9 zjutraj odklopijo Odina, Srce Stockholma se kaj hitro skrije za svojimi otoki, ko od-pluješ nazaj proti Scharen, kakor mi onega lepega nedeljskega jutra. Stojim na krovu in gledam zamaknjena nazaj v to baino lepoto, da jo vtisnem čim bolj v svoj spomin. 'Spisala 3. M.) MCAT)! SLOVENEC Steza v pravljično deželo Palček na trati sedii, pipico v ustih drži in se na soncu greje. K nam gre jesen in z njo mraz, palčkov prešerni obraz pa se brezskrbno smeje. Tamkaj, kjer on je doma, nikdar ni mraza, snega, tamkaj je saimo veselje. Hej, kdor tja našel bi pot, hitro postal bi gospod: vse izpolnijo mu želje palčki, prijazni možički, dobri kot pravljični strički. Kdor je brez vse hudobije, stezo to zlahka odkrije, človek s kosmato vestjo — našel nikdar je ne bo. Legenda o Marijini sliki Svetemu Luki se je v sanjah prikazal angel in mu rekel: »Sveti Luka, vstani! Pojdi in naslikaj našo ljubo Gospo, da bo njena ponižnost še dolgo svetila ubogim grešnikom in jim kazala pot v odrešenje.« Sv. Luka je vstal, vzel čopič in barve ter jih zavil v svoj plašč. Vdano in bogaboječe je odšel v kočo, kjer je prebivala Marija. Sv. Luka je bil med kristjani in pogani že dolgo znan kot imeniten slikar. V koči je spoštljivo pozdravil Mater božjo. Prosil jo je, naj mu dovoli, da jo slika, kajti ponoči se mu je prikazal angel in mu velel, naj to stori. Marija se je nasmehnila, kakor se je znala nasmehniti samo ona. Šla je pred kočo in sedla pod lipo. Sv. Luka je v spoštljivi razdalji postavil slikarsko stojalo, si odtrgal od snežno bele srajce kos platna in ga razprostrl. Pričel je slikati. Z oblakov so se spustili angeli, veliki in majhni, in obkrožili Marijo. Manjši so spletli Mariji lep venec okoli glave in ti so prišli na sliko. Večji pa so se prijeli za roke in začeli rajati okoli Marije in sv. Luke. Drugi so povesili perutnice, stopili k sv. Luki ter mu podajali barve in čopič. Vsi pa so občudovali čudovito sliko brezmadežne Device. Delo je hitro napredovalo, vendar pa slika še ni bila končana, ko se je začelo mračiti. Manjkal je Marijinim očem še zadnji sijaj in njenim ustnicam ljubek nasmeh. Z vdanim vzdihom je sv. Luka pospravil slikarsko orodje ln se poslovil z obljubo, da se drugo jutro vrne in delo v božjem imenu dokonča. Ponoči pa so angeli odnesli Marijo v nebo. Ko jo drugo jutro sv. Luka potrkal na okno njene kočo, mu ni nlliče odgovoril. Odprl je vrata in videl, da je koča prazna. /Kakor je božja volja I« je pobožno dahnil in odšel. Tako se je zgodilo, da še dandanes nimamo Aobene Marijine slike, ki hi bila popolna. Vsaki nečesa manjka. Tudi največji slikarji vseh časov: Rafael, Belltnl in fra Angelico niso v svojih slikah mogli dojeti vse popolnosti Matere božje. Vsaka slika je samo slaboten odsev njene miline. Sleherni Marijini sliki manjka zadnji izraz: temu slikarju so se posrečile oči, toda zgrešil je smehljajoče ustnice; ta je naslikal najlepše in najnež-nejše roke, toda čelo je prestrogo, lasje pa imajo premalo sončnega sijaja. Edinemu, ki bi bil lahko naslikal našo ljubo Gospo v vsej njeni resnični milini in lepoti, svetemu Luki, je božja volja vzela čopič iz rok. Gospod profesor se je odpravljal na sprehod, ko mu zena da pismo, naj ga odda na pošti. »Seveda, seveda, le sem z njimi« Pogledal je pismo in se začudil: >Kako to, da si napravila datum 15. septembra, ko pa imamo šele 8. septembra. Žena se je nasmehnila: »Zato, ker ga tebi izročam, da ga oddaš na pošti.« Prebrisani kovač Storija, ki jo boste zdajle brali, se je v resnici zgodila in Hicer pred dobrimi '200 leti na Saksonskem. Po beli deželni cesti sta nekega mrzlega zimskega jutra jezdila dva častnika. Konja sta dirjala na vso moč. Kakor je bilo videti, se je jezdecema zelo mudilo. Mlajši jezdec se je zdajci obrnil k starejšemu in zaklical: »Gospod maršal, vaš konj šepa. Izgubil je podkev na zadnji nogi.« Starejši častnik je pridržal konja in ko se je prepričal, da je spotoma res izgubil podkev, jo zaskrbljeno rekel: »Smolo imava. Ta kraj je samoten, gotovo ni nobene kovačnice v bližini.« Počasi sta jezdila dalje. Pa jima je bila sreča naklonjena. Ko sta prijezdila na križišče ceste, sta nenadoma zagledala pred seboj kovačnico, iz katere so odmevali veseli udarci kovaškega kladiva. Maršal je s svojim spremljevalcem obstal pred kovačnico in zaklical: »Hej, hej, mojster kovač, kje ste?« Na pragu kovačnice se je prikazal velik, ši-rokopleč mož z očrnelim obrazom in kovaškim kladivom v roki. »Kaj želita, gospoda?« je vljudno povprašal. Maršal je skočil s konja, pokazal z roko bo-sopeto konjevo nogo in ukazal: »Napravite mu novo podkev! Mudi se mi, po-žurite sel« Kovač se je molče lotil dela. Maršal in njegov spremljevalec sta mu sledila v kovačnico, si pogrela premrle ude ob ognju in z zanimanjem opazovala kovačevo delo. Krepke mišice na kovačevih rokah in njegova spretnost sta zbudila pozornost visokega gosta. Ko je kovač podkev izgotovil in hotel oditi z njo k privezanemu konju pred kovačnico, je maršal rekel: »Počakajte malo, najprej moram podkev preizkusiti.« Kovač ga je začudeno pogledal in mu izročil podkev. Maršal je zgrabil oba konca s pestmi in z enim samim sunkom prelomil podkev na dvoje. »Slabo železo,« je rekel in škodoželjno ošinil kovača z očmi. Mojster se je brez besede obrnil in prinesel novo, še močnejšo podkev. Tudi to je maršal brez truda prelomil na dvoje. Tri natlaljne podkve je doletela ista usoda. Potem se je maršalu zdelo zabave dovolj in pustil je, da js kovač svoje delo dokončal . Jezdeca sta skočila na konja. »Koliko sem vam dolžan?« je vprašal maršal. »Dajte, kolikor mi hočete, gospod maršal.« je odgovoril kovač. Maršal se je začudil: »Ali me poznate?« »Samo enega poznani v deželi, ki lahko prelomi podkev,« je mirno odgovoril kovač. Maršal Moric saksonski se je zadovoljno nasmehnil in segel v žep. Vrgel je kovaču droben kovanec v nastavljeno dlan. Mojster kovač si je novec nevšečno ogledal od vseh strani, ga vtakni' med palca in kazalca svojih rok ter ga z narahlim sunkom prelomil na dvoje. Prezirljivo je vrgel oba koščka na tla in rekel: »Slabo zlato, gospod maršal.« »Grom in peklo!« je jezno zarobantil maršal in potegnil iz žepa nov kovanec. Stisnil ga je med prste in ga hotel prelomiti; a kovanec je ostal cel. »Vzemite tega,« je rekel; »ta je močnejši.« Kovač ga je zgrabil in ga prelomil ko trsko. »Tudi ta je zanič!« je rekel in pomenljivo pogledal maršala. Maršal je razumel, kaj hoče kovač, in segel je še globlje v žep. Potegnil je iz njega velik zlat kovanec, ga vrgel kovaču na dlan in med smehom zaklical: »Tega pa pustite celega, kajti drugega vam ne dam!« Kovač se je prebrisano zarežal ob pogledu na lesketajoče se zlato in zabrundal: »Hvala lepa, gospod maršal, ta je pa kar dovolj močan!« Kako pravimo »Na led ga je speljal...« Zgodi se, da kdo natvezi svojemu prijatelju kakšno prav neverjetno reč, prijatelj mu pa to gladko verjame. V takšnem primeru rečemo: »Na led ga je speljal!« Kako bi bilo, če bi kdo koga v resnici na led speljal, nam kaže slika, ki jo je narisal Vekoslav K r u š n i k, dijak I. rnzr. gimn. v Ljubljani. Muren in mravlja Muren je poleti prepeval noč in dan. Ko je prišla zima, je bil brez vsega. Niti ene mušice, niti enega črva ni bilo v njegovem domu. Postal je hudo lačen. Premišljeval je, kako bi se rešil iz stiske. Spomnil se je mravlje, .ki jo imela v bližini svoj dom. Napotil se je k njej, ji potožil svoje gorje in jo prosil, naj mu posodi nekaj hrane. »Častno besedo ti dam, da ti spomladi pošteno vrnem vse!« je obljubil. Mravlja pa mu ni hotela dati ničesar. Vprašala ga je: »Kaj si delal čez poletje?« »Pel sem noč in dan,« je odgovoril muren. »Ce si poleti prepeval, pa zdaj pozimi pleši!« ga je zavrnila mravlja. Micka je stopila v vagon, a dasi je bilo dovolj prostora, ni sedla, marveč venomer hodila gori in doli. Ko so jo sopotniki vprašali, zakaj ne sede, jim je dejala, da se je zaobljubila, da gre peš na Brezje. Pesmica o škarjah Škarje krojači imajo in brivci, režejo, striže jo z njimi vse dni. Mojster krojač nove hlače ureže s škarjami spretno nam: ena, dve, tri. Kdor pa kosmat k mojstru brivcu primaha jr vrne domov se brez brade in brk; včasih pa tudi ušesa umazana s škarjami mojster poreže: švrk, švrkl Zanke — uganke Koliko črk ima sveto pismo? (')9sap oureg) Kako moreš »suho travo« napisati samo s štirimi črkami? (-ouas :gagid-Bu 05) Kaj je samo v zraku, v ognju, v vodi in na zemlji pa ne? ("J :B3|jg) Kaj vidiš včasih na dnu vode, pa ni mokro? (•outi[ m aauog) Kaj dela kmet, kadar hodii po njivi? (afuidojs) Katere ure ni treba nikoli navijati? (•ajn aptijj) Za kom vsi ptiči letijo? (monnf|>[ n^) Kdo hiti na vso moč, pa nikamor ne pride? (oaiBsaid) Kdaj je ovca zunaj in znotraj kosmata? (•tfojs nSnjd 'mi jBpsjj) Kdo stoji sredi gozda ves dan in vso noč samo na eni nogi? ('Btlo£)) Zakaj ima mlinar bel klobuk? (BAIJJJOd UllfU Z 9S Bp Igrica za kratek čas Otroci postavijo pručke ali stole v krogu in sedejo nanje. V sredino kroga Be postavi eden izmed igralcev, ki ima zavezane oči. Ta je lovec. Nekaj časa hodi v krogu sem in tja, potem sede enemu izmed otrok v naročje. Otrok, na katerega lovec sede, mora glasno zakričati. Lovec ga mora spoznati po glasu. Ce se mu to posreči, zamenjata lovec in otrok svoji vlogi. Ce pa lovec ne ugane, kdo je otrok, ki je zakričal, se mora spet postaviti v sredino kroga in začeti znova. To ponavlja toliko časa, dokler igralca, na katerega sede, ne spozna po glasu. Zabavna igra z vžigalicami Izvesti moraš nalogo, kako bi z eK vžigalico dvignil petnajst vžigalic. Damoreš rešiti to zadevo, si oglej pričujočo 6kico, kjer vidiš, kako je treba vžigalice položiti. Zmeraj jih križem postavi na vžigalico, ki je na mizi, in sicer po sedem z glavicami na levi. V nastalo režo daš petnajsto vžigalico in vse previdno dvigneš s prvo vžigalico. Če je človek le malo spreten, pa se poskus mora posrečiti. Najboljše 60 velike, štirioglate vžigalice. \ttrko KunSiS: Pravljice in pripovedke izpod Triglava Divji mož pod Borovijami (Konec.) Pot se je vila križera-kražem po rebru. Bila je od hude moče zadnjih dni še vsa spolzka in grapava. Dovžani pa so vajeni takšnih poti kot riba vode in puščavski veter suše. lloja navikreiber jim ni bila prav nič v težko sapo in v kvar Gibko kot šestnajstletni mladci so delalii v razmeličano zemljo odtise podkovanih peta. še na misel jim ni prišlo, da bi počivali prej kot na prvem robu, ki mu pravijo Veliki Vis. Tamkaj so si privezali dušo z novim tep-kovcem, ki ga je za pokušnjo vzel s seboj Kvedrov Matevž. Prvi po/i rek iz steklenega vratu je napravil starešina, ki je imel največ križev na ramah, zato se je kar spodobilo, da so mu izkazali to čast. Ko mu je slap tepkovca pljusknil po grlu navzdol, je svetlo pogledal proti nebu, strokovnjaško zacmakal z jezikom in ugotovil: »Salabolsko je hud! Kakor ogenj te v želodcu žge.« Steklenka je tovariško romala iz rok v rok*. Klokotalo je po žejnih grlih, da je bilo veselje. Zadnji požirek iz steklenega vratu je napravil Govočev Jur, tisti, ki je bil svoj čas vojščak in se nI bal ne jedače ne pijače, kndnr je Slo zares. Njegov požirek je bil tolikšen, da je Kvedrov Matevž v strahu Savani! po steklenici in mu jo iztrgal iz rok. »Na dno pa že ne boš pogledal!« se je uprl in dvignil stekleniko proti vzhajajočemu soncu. .Komaj za dober pljunek ga jc še.c je žalostno I>,gnal in vtaknil Jeklenko pod jopič. »Možje, zdaj pa naprej I Bistre oči moramo ohraniti in mirne roke, drugače nam pojde bojni načrt po zlu,« je svareče zaklical starešina ter jih kot vojskovodja premeril z brlja-vimi očmi. Ko je videl, da še stojijo, nepremično in neuklonljivo kot na gori hrast, je s tresočo se roko spet vrgel puško čez ramo in moško zastavil korak Na čelu bojevite čete, ki je napravila trden sklep, da pretiplje divjemu možu grešme kosti, jo je rezal Govočev Jur, tisti, ki je bil svoj čas vojščak in je vedel, kako se sovražnika stre v prah. Kar milo bi se človeku storilo pri srcu, ko bi jih videl, bojevnike vrle, kako so šli, kako so se vzpenjali vedno više, nevarnim dogodivščinam nasproti — da rešijo svoje drage izpod jarma divjega moža. Ni minilo pol urice, pa so bili na obronku smrekovega gozda, ki se razteza po strmem pobočju do sivih pečin. Govočev Jur je obstal, se strumno obrnil na peti in rdeči nos mu je svečano zažarel. »Možje,« je rekel s pnvzdignjenim glasom, »možje, sovražnik je blizu! Zdaj pa le tiho in počasi, kajti modrost je previdnost vseh materi« »Ho, lio,« se je zarežal Maticov Grega, dn so se mu zusolzile oči, »ho, I10, ali se ti meša? Ravno narobe je res: previdnost je mati vseh modrosti!« »Besede požiraš.« se je ujedal Govočev Jur in ga jezno prebodel z očmi. »Če si lačen, bi ostal doma t« »Zdajle se no bosta pričkala!« je posegel vmes miroljubni starešina. »O previdnosti če-snata. divji mož o* nemara za prvim deblom stoji.« Tako je rekel miroljubni starešina, potegnil puško z rame, napel petelina in velel: »Govočev Jur, naprej! Ti si naš vodnik.« Govočev Jur se je pri priči pomiril, tako imenitno se mu je zdelo, da ga je sam starešina za vodnika izbral Neutegoma je zavil v goščo, možje pa so mu sledili, tiho, po prstih, z nabitimi puškami v rokah. * Divji mož je ležal v mehkem mahu sredi borovega gozda. Spul je in piskal skozi potlačene nosnice, da je odmevalo od skal kot gromka pesem vojaške trobente. Možje so se mu približali na streljaj. Pocenili so za debla bližnjih borovcev in naperili vanj morilne cevi. Zdajle ali pa nikoli! so si mislili in burno jim je utripalo srce. Govočev Jur, tisti, ki je bil svoj čas vojščak in duileč naokoli znan kot nenstrašljiv divji lovec, je rezko zabrlizgal skozi prste: fiiuuu-fiiiil To je bilo znamenje za napad. Pok! je reklo in še enkrat; poki iz šesterih pušk. »Je že po njem!« 90 se razveselili možje in se oddahnili — prezgodaj. Divji mož je za spoznanje dvignil glavo, srdito zamahnil z roko in zarenčal: »Tristo bukovih grč, kako so muhe danes sitne I c To je rekel, potlej se je zavalil na drugo stran in zasmrčal še glasneje. Možje so prebledeli. Možje so se spogledali. Torej takšna je ta reči Krogle so mu — muhe. Zbogom, divji mož! »Komur je življenje ljubo, za menoj!« je zakričal Govočev Jur, tisti, ki je bil svoj čas vojščak Jn jo je ucvrl po strminah navzdol, da »o ga tovariši bojevniki komaj dohitevali. Sami niso vedeli, kdaj in knko so prisopihali domov. In kar je najbolj čudno: častitljivi vaški starešina, tisti, ki je imel na ramah že osrm križev, se je v toku kar uspešno kosal z njimi. Med prvimi je pridirjal v vas... ★ Tako se je tudi drugi pohod Dovžanov na divjega moža klavrno končat. A kar niso zmogli hrabri dovški možje z združenimi močmi, je zmogel slaboten deček sam. Ta deček je bil Kvedrov Jožek, najboljši prijatelj Vorvovega Tončka, tistega, ki ga je bil divji mož ugrabil in v skalnato votlino zaprl. Jožek je sklenil, da mora rešiti Tončka iz oblasti hudobnega divjaka, naj stane kar hoče. Rečeno — storjeno. Nekega jutra se je naskrivaj zmuzni! od doma iin jo mahnil naravnost pod Borovlje. Edino orožje, katerega je vzel s seboj, je bil velik jež z bodicami, trdimi kot šivanka. Imel ga je varno zaprtega v torbi, ki mu je visela okoli vratu. Ne bom vam na dolgo in široko opisoval njegove poti in grozanskega boja z Robavsom. V nekaj minutah je bilo končano vse. Jožek je vrgel spečemu divjaku v nastežaj odprta usta — ježa. Jež se je Robavsu zaitaknil v grlu in ni hotel ne naprej ne nazaj. Divji mož je kar pobesnel od groze in bolečine. Skakal je zdaj po tej zdaj po oni nogi in ruval drevesa kot travnate bilke. »Tonček, pomagaj!« je s pridušenim glasom zaklical in s poslednjimi močmi odmaknil skalo, ki je zakrivala vhod v votlino. Nenadoma pa je postal ves višnjev v obraz im zrušil se je na tla kot posekan štor. Zadušil se je, siromak, pri zdravem telesu zadušil! Vorvov Tonček pa je planil zvestemu prijatelju v objem in se mu ves ganjen zahvaljeval za čudežno rešitev. Solze velike radosti in sreče so mu vrele iz oči. Skromni Kvedrov Jožek pa je samo zamahnil z roko, kakor bi hotel reči: Kaj bi tisto! Ni vredno besede. Tako so bili Dovžani z Vorovim Tončkom vred za vse večne čase rešeni divjega moža. Velik kamen, kaj kamen — velikanska skala se jim je zavalila od srca Zakotalila se je i>o klancu navzdol v Mojstrano in obtičala onstran Save pod Vrtaškim vrhom. To skalo, prijatelji mladi, še dandanes lahko vidite, če vas pot zanese semkaj. Domačimi jo imenujejo Grančišče, Dovžani pa že vedo, kako in kaj je bilo s to skalo nekoč... D H U Ž I N Ji V znamenju rožnovenskega meseca 'M i i *F j Derard David: Mati Marija ^ Mesec oktober je Jetfenslki maj ta. d ni/J ne. Navzlic krivenčastim zablodam današnjih časov, je šo vodno nek je zatočišče in mir. Družina je natančen posnetek dogajanj zunaj v svetu velikih sporov in politike in di-»lomacije. Prav tako kot med državami, si «.ruaina nakoplje sovražnikov, ki jo ogražajo z naskoki in jo hočejo potegniti v prepad. Tu je sovražnik, ki si lasti pravice do posvetnega imetja družine, ondi je bre, na pametni podlagi. še več privlačnosti in š_o boljše orožje za odtujitev otrok domu pa imajo seveda sovražne sile, slaba druščina, slabe knjige in še slabši — kino. V vsem tem vidimo po raztezanju stremeče sovražnike, ki zgrabijo zdaj to zdaj ono družino, kakor iztegnejo države svojo roko po drugih državah, in jo napadejo s tal i.n iz zraka. Razplete se boj za obstoj ali padec, in tedaj ie sleherna družina kakor napadena trdnjava, ki so ne bo mogla ubraniti sovražnika, če ne bo v sebi trdna, edina, celotna do najmanjših vlakenc občutenja mišljenja in hotenja po edinem blagru: da obstane in za vsn.ko cono živi. Odkod orožje za obrambo trdiijave-družine, ko jo napadejo sovražne sile? Iščimo jih v blagostanju: ni nam zmeraj zajamčena trdnost. Iščimo jih v pameti: kaj kmalu klone v zapeljivo stran lepših poti na strani sovražnika. Iščimo jih v sebi: koliko nas je, kadar se oglasi bombnik nad nami? I,e on zaveznik je, ki zares drži in ki se izplača živeti zanj: Bog. Sleherni od družine jo opominjan po božjem poslancu, svojem angelu varuhu. Ne pozabimo ga prositi pomoči.v boju in mu — po navadi svojih staršev — izročati dan na da.11 svojih otrok! Trdno obzidaj e, ki obdaja našo trdnjuvo - družino, pa jo navada vsakdanje molitve rožnega venca, zlasti zdaj v oktobru, ki je rožno venski mesec. Hkrati si vsaj za četrt ure zberemo družino v zbor duhovnega življenja, v druščino nebeške Gospe, ki je nevidna, pa najboljša obramba naše trdnjave - družine. (km) Jesenski kostum modno barve na razne načine fzbereš si modro blago s k"oma| vidnim zelenim vzorcem. Enobarvno blago 111 tako praktično. Kroj je preprost in dobro pristoji. t. je kostum kot popotna obleka; 2. kostum z mnrlro bluzo iz šifona; okrogel klobuček in pujčolap; za vsaik dan oblefeš h kostumu bluzo iste barve in isto rutico in trak na klobuku motno-modre barve; 4. kostum 1 bluzo iz vzorčaste svile; _ V za šport še pletena iopica z rdečimi, belimi in modrimi rižami. Najsvetejše v avtobusu Francoski katoliški listi poročajo: Na nekem avtobusnem postajališču v Parizu stoji duhovnik z Najsvetejšim na prsih, ker mora prevideti nekega bolnika. Krog njega je polno delavcev, ki tudi čakajo na avtobus. Slednjič se pripelje, a iz avtobusa se oglasi sprevodnik: »Zasedeno!« Vendar, duhovniku se mudi k bolniku. Malo si odgrne plašč, da se po-kažeta burza in koretelj. »Bolnik me čaka.« — »Vstopite,« je dejal sprevodnik. Nihče ne ugovarja, ne zunaj, ne znotraj. V avtobusu utihnejo besede, časopisi se zložijo. Bog je tukaj. Delavec, ki je iz rdečega predmestja Pariza, ystane in reče: »Gospod, sedite tjalc v kot!« —, Potem spet tišina. Možje začno misliti. Ali na svoje prvo sv. obhajilo? Ali na svoje poslednje? Precej dolgo traja tišina, dokler ne dospe duhovnik na svoje postajališče. Preden izstopi, pozdravi in se zalivali. A neki delavec mu odvrne: »Ni vredno besede. Saj je bilo to najmanj, kar smo mogli storiti.« Če imaš o 1 u p 1 j e n e limone, k? so ti ostale pri kuhi ali peki, jih ni treba vreči proč, ampak jih daj v posodo s sladkorjem, če jih meniš imeti za peko peciva in podobnega. Če jih pa kaniš uporabiti za kake omaka »ii solate, pa jih položi v posodo s soljo. ZVENELA ROŽA V gredi cvetela roža je bela; nanjo je dežek rosil sonce sijalo, kadar je žgalo, vetrčok jo je hladil, Pevec škrjanček bil je njen znanček, dober in veren ji drug — a preko gor je daleč' če Z morje letel jeseni na jug. Rožica bela je hrepenela, da za škrjančkom bi šla v tisto deželo, kjer je veselo —* tju, kjer jo sonce doma, V jutru zorana mrzla jo slana polje pokrila in breg..« V gredi sred vrta roža je strta, mrtvu ležalu na tleh.n (Marija Brcnčičcvn.j »Tiha pošta« Zda} so spet v svojem elementu vse tiste moške in ženske Kasandre, ki razburjeno zaSepe-ta|o sosedu žalostno novico, ki izhaja »iz zanesljivega vira«. Svoj po,sel uganjajo po delavnicah, uradih, kavarnah in krčmah. Žal, pa sosed prav nič drugače ne napravi, Komaj je zvedel »prav zanesljivo novico«, jo takoj pošlje prav tako prepričan in razburjen dalje. Seveda jo po svoje še malo podčrta. In tako se novica odpravi na svojo pot in postaja spoto.ma zmeraj hujša, slednjič ni moči prvotne novice niti več spoznati, Ista je, kot v oni družabni igri, ko eden od omizja hitro kaj zasušlja sosedu, in ta zašepeta besedico, kot jo je slišal, svojemu sosedu. Pri tem se prvotna beseda zmeraj malo spremeni, in če potem poslednji od omizja glasno pove besedo, je brez dvoma prav smešno drugačna, kakor pa je bila spočetka, kot jo je bil prvi povedal. Kar pa more biti v družabni igri 6mešno in zabavno, pa je v političnem življenju vse prej ko nesmiselna igra. Udje te politične »tihe pošte« imajo dve čudoviti lastnosti: prvič neizbežna privlačijo svoje »sople-menjake« nase, in drugič razširjajo zgolj osebno ozračje nervoznosti in skrivnostnosti, tako da tudi normalne ljudi pritegnejo v 6voj čar. Plaz se je utrgal in drevi navzdol. V gimnaziji smo imeli profesorja dušeslovja, k! je nekoč napravil tale poskus: Pet dijakov je poslal iz razreda. Nato je poklical prvega v razred, mu prebral povest, ki jo je moral ta povedati drugemu, katerega je profesor poklical v razred, in tako dalje, da je prišlo vseh pet na vrsto. Peti dijak je povedal nekaj nemogočega, kar ni bilo niti malo podobno prvi povesti. Poklic prišepeto,valca je ča6ih v zvezi z razočaranjem, zakaj že čez nekaj minut nato, ko je bila izpuščena na pot »avtentična novica«, se mu utegne primeriti, da mu jo kdo pove kot zadnjo novost, le da je malo na sveže pološčena, kar je brez dvoma prccej neprijetno slišati. Vendar si zna pristni prišepetovalec tudi tu pomagati in pravi: »Zanimivo; to je povsem tisto, kot je tole,« — pa ti pove isto svojo novico še v drugo. In tako sedevajo ti reveži bridkih obrazov in čakajo na novi predmet svoje napadalne strasti. Ljudje obremenjujejo življenje drug drugemu, in jim jemljejo živce, pa to še v času, ko je mir nam V6em tako potreben. (Po praškem listu.) Nasveti Perilo, ki se jo zaradi neprevidnega likanja osmodilo in ima rumene lise, vtakni v mrzlo vodo. Rumene lise potresi s soljo in daj perilo nn sonce. Lise koj izginejo. Prav umazano perilo bo prej oprano, če priliješ malo terpentiua vodi, kjer se namaka perilo. če vrata cvilijo, jih snemi in namazi tečaje z erafitom '^nrej s svinčnikom). Duh po iobnkn spraviš iz sobe, da obesiš v sobo veliko mokro gobo. Goba mora bit toliko časa mokra, dokler lic izgine duh po tobaku. Modema miza t novim namlinhn posodjoni Kaj Še narediš iz jabolk Olupiš lepa, srednje debela jabolka, jih otrebiš peška in dušiš na vodi in sladkorju. Nato jih vzaimeš ven in jih daš na večji krožnik, medtem ko sok še prevreš iin ga po ti ješ po jabolkih. Malo prej, proden jih daš na mizo, jih še posuješ s sladkorjem, polije« z rumom in jih zažgeš. Krema iz jabolčnika Olupiš, iztrebiš in razpoloviš pol kilograma jabolk in jih dušiiš lia pol litra jabolčnika in dodaš stebnlfO vanilijc. Če je jabolčnik jaiko sladak, dodaš malo limonovegn soka. Nnto dobro zmešaš v majhnem loncu tri rumenjake, žličko sladkorja, žličko koruzne ali krompirjeve moke in pa medtem že ohlajeni sok, kjer so se jabolka dušila. Kremo zgosiiš v posodi v vodni spaori in jo še vročo poliješ na jabolka, ki jih daš na steklen krožnik. »Kako se upale z avtom na pločnik?« »Iz previdnosti, še nimam šoferskega izpita.< Ponekod po Širnem svehi se sladkajo k pečenki z opraženimi bananami, ki so obloženo s špinačo. PRAVNI NASVETI Izpit za opravljanje tehtanja. L. I. • Vprašate, ali veljajo predpisi za opravljanje izpita za osebe, ki opravljajo tehtanje blaga, samo za tiste, ki so že v službi pri tehtnicah, ali tudi za one, ki nameravajo vstopiti v tako službo? Kje bi dobili tako službo in koliko znaša plača. — Predpis o polaganju izpita za opravljanje tehtanja velja za vse, ki hočejo dokazati usposobitev za tehtanje. Če bi radi takšno služijo, si jo boste morali poiskati sami in se sami pogovoriti z gospodarjem glede plače. Osebe, ki že opravljajo posle tehtanja, pa doslej niso opravile predpisanega izpita, ga morajo opraviti v šestih mesecih, drugače ne bodo smele več opravljati tehtanja. Stroški v obrtni nadaljevalni šoli. K. J. -Rokodelski vajenec mora obiskovati obrtno nadaljevalno šolo. V šoli zahtevajo, da mora prinesti potreben denar za šolske potrebščine. Vprašate, ali ni mojster dolžan plačati stroške za šolske potrebščine? Ali sme mojster siliti vajenca, da dela preko delovnega časa? AH je mojster dolžan pustiti vajenca, da gre ob času velikega kmetijskega dela domov pomagat sta-rišem? — Po predpisih obrtnega zakona morajo siromašnim učencem dajati kn jige in učila služ-bodavci. Če je služjbodavec siromašen, prehaja ta dolžnost na občino. Tudi za učence veljajo predpisi zakona o zaščiti delavcev in delovni čas, ki je predpisan za dotično rokodelsko obrt. Učenec ne more zahtevati, da bi mu dajal mojster dopust za kmetijsko delo. Dolžnost postaviti ograjo. T. I. H. - Ko se je delila prvotna, velika parcela v dva dela, ni bilo vmesne ograje. Takrat je to ograjo postavila vaša sestra, ki je dobila desno polovico parcele. Po zakonu pa ste bili sami dolžni, da skrbite na desni strani svojega glavnega vhoda za potrebno ogrado svojega prostora in za pregrado od tujega prostora. Če hoče zdaj pravni naslednik vaše sestre obnoviti ograjo na svoji levi strani od vhoda, to lahko stori, dolžan pa ni, ker bi vas lahko k temu prisilil. Svetujemo vam, da kar sprejmete njegovo ponudbo, da prispevata vsak do polovice, tako da bo nova pregraja skupna. Steza v vinograd. J. R. C. - Skozi več kot 30 let ste hodili po stezi preko gmajne v vinograd. Ko je bila gmajna razdeljena, vam je novi lastnik prepovedal stezo in vas tožil. Zgubili ste pravdo in ste vložili priziv. Vprašate, če boste s prizivom uspeli? — V razlogih prve sodbe je zapisano, zakaj nimate pravice do sporne pešpoti. Če ste v prizivu mogli te razloge kot napačne in nepopolne pobiti, boste uspeli s prizivom, sicer ne. Več vam ne moremo povedati, ker ne poznamo vseh podatkov vaše pravde. Porok ubitega dolžnika. K. Č. M. - Bili ste porok in plačnik dolžnika, ki je užival pokojnino in je dolg v rednih mesečnih obrokih odplačeval. Po nesreči je bil ta dolžnik v pretepu ubit, njegov ubijalec pa kazensko obsojen. l>olg pokojnega na prejetem posojilu je deloma plačala vdova, ostanek ste pa morali vd plačati kot porok. Vprašate, če lahko uspešno tožite ubijalca za plačilo tistega zneska, ki ste ga vi morali plačati kot porok? — Ker ste bili porok in plačnik, zato ste bili odgovorni nerazdelno kot sodolžnik za ves dolg; posojilnica je mogla tožiti glavnega dolžnika ali pa vas kot poroka, ali pa oba hkrati, če ste kot porok plačali del dolga, imate pravico zahtevati povračilo plačanega od glavnega dolžnika, odnosno, ker je umrl, od njegove zapuščine. Če take zapuščine ni, morate pač trpeti to, ker ste že od vsega početka bili odgovorni za ves dolg. Ubijalca, ki je povzročil smrt dolžnika, po našem mnenju ne morete delati odgovornega za vaše plačilo namesto dolžnika. Saj nimate nobene gotovosti, da bi sicer dolžnik pred popolnim plačilom dolga ne umrl. Zasteničeno stanovanje. F. K. N. - Vselili ste se v stanovanje in vam je gospodar zagotavljal, da je brez mrčesa. Zdaj ste dobili par stenic. Vprašate, če se lahko brez odpovedi izselite? — Zahtevajte od gospodarja, da da takoj razsteničiti stanovanje z vašim pohištvom vred, kar se da zanesljivo doseči. Če hišni gospodar na to ne bi pristal, se smete, po našem mnenju, brez odpovedi izseliti. Svetujemo vam, da si za ta primer zavarujete dokaze, da so res stcnice v stanovanju in ne samo v pohištvu. Dvomljiva naložba. G. G. - Počakajte, da bo končano kazensko postopanje. Če ne bo zavod nadalje posloval, bo šel v likvidacijo in boste tam priglasili svojo terjatev, ki se bo krila, v kolikor bodo razpoložljiva sredstva. To krivem obsojen. E. J. P. — Leta 1934 ste bili obsojeni zaradi fingi ranega vloma. Zaradi tega ste zgubili službo. Sedaj so pa pravi vlomilci odkriti. Vprašate, če morete doseči izbris kazni in dobiti polno zadoščenje. — Pri sodišču, kjer ste bili obsojeni, predlagajte obnovo kazenskega postopanja in navedite dokaze, ki govore za krivdo pravih vlomilcev. Če bo obnova dovoljena, se bo ponovilo prvo kazensko postopanje in bo lahko tudi prejšnja sodba razveljavljena in dosežete lahko oprostilno sodbo. Z oprostilno sodbo boste dobili zadoščenje svojemu poštenju. Kar vam je gospodar neupravičeno pri odpustu odtrgal, boste lahko zahtevali nazaj. Odškodnine za izgubljeno službo pa ne morete zahtevati od prejšnjega gospodarja, saj vam je službo pravilno odpovedal. Od pravih vlomilcev tudi ne morete zahtevati odškodnine, ker oni niso zakrivili vaše krivične obsodbe. — Tožba zaradi žaljenja časti zastara v treh mesecih, računajoč od dne, ko ste zvedeli za storjeno kaznivo dejanje in za storilca. Prodaja zemljišča zaščitenega kmeta. K. M. Lj. Vprašate, če zaščiten kmet lahko proda kos zemljišča in pod kakšnimi pogoji, da je kupčija veljavna. — Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov nikjer nima kake določbe, ki bi zaščitenemu kmetu onemogočila prosto razpolaganje njegove imovine. Zato lahko zaščiten kmet proda tudi kos zemljišča; stvar kupca, prodajalca in vknjiženih upnikov bo, da se zmenijo glede plačila in bremen prostega odpisa. Ce je posestvo prezadolženo, bremen prostega odpisa parcele ne bo moči doseči. V tem primeru je bolje počakati, da pojde posestvo na prisilno dražbo. Kamnolom. A. M. — Sosed sme na svojem zemljišču lomiti kamenje in ga prodajati. Pri lomljenju mora paziti, da se sosedna zemljišča zaradi tega ne poškodujejo. Zato je dolžan vse meje proti ..................................................ODREZITE mitiitiiiiiiiiiiiiiiimntiiiiiimimitiiii jmthmt %im%nwMu 1 odgovarja samo na vprašanja, ka- | | terim je priložen tale odrezek. | i „Slovenec" 2. oktobra 1938 I I " s ^mo-rete tožiti. Če pa je očetovstvo do vas priznal, potem tudi na področju bivše Srbije od njega lahko sodno izterjate preživnino, ki jo pa mora za vas določiti varstveno sodišče, t. j. tisto okr sodišče, kjer vi zdaj živite Naslov nezakonskega očeta boste s pomočjo varstvenega sodišča, ki bo lahko vršilo uradne poizvedbe, najhitreje in najceneje ugotovili. Zaščiten kmet in pridobitev obrta. Ste zaščiten kmet. Ker ste pa izučen mizar, bi radi dobili obrt. bojite se pa, da bi s tem izgubili zaščito, če bi davki od obrti bili večji kot od posestva. — Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov je točno določila, koga je smatrati za kmeta: ob času zadolžitve in ob času uveljavljenja te uredbe je moral izpolniti tozadevne pogoje. Ker so bili pri vas ti pogoji podani, zato ste za vaš dolg zaščiten kmet. Zdaj, ko imate zaščito, pa lahko tudi spremenite svoj poklic, ne da bi po tej uredbi pridobljeno zaščito mogli s to uredbo izgubiti. Plačilno povelje. J. J. Sv. R. - Proti dolžniku ste izposlovali plačilno povelje. Sodišče je nato na vaš predlog pri dolžniku izvršilo rubež lesa. Ko bi bil moral biti les prodan, pa je dolžnik šel na sodišče in trdil, da mu plačilno povelje sploh ni bilo dostavljeno in da je dolg zastaran — Če je sodišče pomotoma potrdilo izvršnost plačilnega povelja, meneč, da je podpis na dostavnici res od zavezanca, kar se je pa kasneje izkazalo, da ni, potem mora na predlog kakšnega udeleženca s sklepom razveljaviti to potrdilo. Prav ta,ko pa mora- sodišče na predlog tudi ustaviti ali vsaj odložiti že tekočo izvršbo. Stroške tega izvršilnega postopanja trpi zahtevajoča stranka. Sme pa zahtevati f .»•••■«.' ...i•■■>! oi oaajt ,»tmr tu odškodnino od tistega, ki ie to neveljavno izvršilno postopanje povzročil, torej od tistega,t ki je neupravičeno podpisal zavezanca na dostavnici plačilnega povelja. — Dolg za dobavo lesa zastara v treh letih od zadnje dobave; če pa je bil šele kasneje napravljen obračun, potem teče zastaranje od dneva obračuna dalje. Zastaranje prekine vsako sodno ali tudi izvensodno priznanje dolga. Naslov v Italiji. H. J. št. V. r Če nimate zveze po domačih ljudeh, pišite pismo na pred-stojništvo tistega urada, kjer je bil še leta 1929 vaš oče uslužben, in .prosite za podatke o .vašem, očetu. Na ta način boste dobili, upajmo, pravo sled do njegovega sedanjega naslova. Izredni prispevek za prekomerno uporabo poti. J. J. — Pri svoji obrti porabite mnogo peska, ki ga dovažate s tuje parcele ob Savi. Za uporabo poti morate prispevati precejšnji znesek. Sedaj nameravate dotično parcelo kupiti. Vprašate, ali boste morali tudi potem, ko bo parcela Vaša, plačevati odškodnino za uporabo pati? — Praviloma je vsakdo, ki z izredno vožnjo prekomerno uko-rišča in kvari javne ceste, zavezan plačevati pristojni cestni upravi izreden prispevek za vzdrževanje ceste, če ni prispevka oproščen pa predpisih dotične ministrske uredbe. Oproščeni so pa med drugimi trgovci in obrtniki za prevoz svojega blaga in materiala, če njih blagovni promet ne presega »količine 52 ton na leto. Prošnja za policijsko službo K. M. — Vstopili bi radi v policijsko služba in vprašate, kam bi bilo vložiti prošnja in katere listine je treba prošnji priložiti? — Prošnjo za službo policijskega stražnika bi bilo vložiti pri banski upravi. Prošnji jc treba priložiti dokaze o tem, da je prosilec naš državljan, da je do,vršil 21. leto in ni še prekoračil 30. leta 6taro6ti,s da je telesno in duševno zdrav, da je rieožeiijen''.ali vdovec brez otrok, da je ne-omadeževanega vedenja v preteklosti, da zna či-tati, pisati in računati. Kandidat za policijskega Ne dovolite, da Vam kukavica znese jajce v Vaše zdravjel originalna, naravna in zdravilna Je samo ena, ona z rdeSimi srci. Zdravje in užitekl stražnika mora biti visok najmanj 164 cm in mora imeti odslužen rok v stalnem kadru v eni izmed glavnih vrst orodja vojske ali mornarice. Šolnina na univerzi. R. S. in T. C. — Šolnine so opročeni učenci, katerih roditelji z njimi vred plačujejo manj nego 800 din davka na leto. Iz tega vidite, da Vaši hčerki ne bo treba plačevati šolnine, če plačujete le okrog 160 dinarjev davkov. Kakšne listine so potrebne za vpis, boste zvedeli pri vpisu. Vsekakor je potrebno zrelostno spričevalo in potrdilo pristojnega davčnega oblastva o velikosti neposrednega davka roditeljev (očeta in matere) in učenca, če je temu davek predpisan. Za učence državnih in samoupravnih uslužbencev, ki se jim razen prejemkov ne predpisuje druga davčna oblika, izdaja potrdilo o velikostih davka urad, kjer prejemajo roditelji plačo. Če je tem uslužbencem predpisan davek po kakšni drugi davčni obliki (davek na rente, na nepremično imovino, itd.), morajo predložiti tudi potrdilo pristojnega davčnega oblastva. Šolnina se odmeri po skupni vsoti davka. Osnovo za plačilo šolnine torej tvori neposredni davek roditeljev in učenca, če ima lastno imovino. Le v primeru, da učenec nima živih roditeljev, je dopustno, da se predloži samo potrdilo o davku učenca, KMETIJSKI NASVETI Sadjev kis spomladi oslabi. F. Z. L. — Kis iz sadja, ki ste ga napravili jeseni, spomladi popolnoma oslabi, izgubi svojo kislino, da ni več za rabo. Kaj je ukreniti, da ostane uporaben vse leto? — Sadjev kis oslabi proti pomladi, ker se začne v njem razkrajati oetova kislina. To preprečite na ta način, da shranite dobro napravljen jesih v zamašene steklenice, položene v hladni kleti ležeče. Tak jesih se vam bo tudi bolje držal, če mu dolijete nekoliko oetove esence, ki je dovolj mo.čna, da uniči glivice, ki razkrajajo oetovo kislino. Sladkanje vinskega mošta. K. R. B. — V svojem dopisu izražate željo, naj bi se sprožilo vprašanje, če bi ne bilo dobro in pravilno, da bi se letošnji vinski mosti boljših leg in vrst zopet sladkali, da bi vino lažje šlo v promet, kakor to delajo • v drugih naprednih vinogradnih državah (Franciji, Nemčiji, Švici in drugod.). September je tu, pre-potrebnega sonca in toplote pa še vedno ni. Morda bi se na ta način rešilo to važno in pereče vprašanje za naše trpeče vinogradništvo in to še o pravem času. Ker V drugih državah v tem pogledu niso ozko;srčni, bi se nam morda nudila prilika vendarle kaj izvažati. — Res je, da je vreme dosedaj za grozdje neugodno, ker je premalo sonca in preveč dežja, vendar navadno odločuje o S S taOf •'» M ii«K|«S ■!*■•' ' Vf 1'! NAŠ DOMAČI ZDRAVNIK Š. A. Lj.: Nekaj let že vas ovira sitnost, da morate enkrat ponoči, jeseni b pozimi pa celo 2 do 3 krat, na vodo, ne giede na to, ali greste zgodaj ali pa pozno spat. Slišali ste, da je to samo razvada. Menite pa, da to ne bo držalo. Skušate zadržati vodo, pa ne gre. Dostikrat je ta nadloga res samo razvada, vedno pa ne. Iskati nam je vzroka v boleznih mehurja in njegove okolice, ledvic itd. Ker ne omenjate nobenih drugih znakov, ne vem, kje bi iskal pri vas vzrok. Morda bo res samo navada. Ne pijte preveč tekočin in ogibljite se jedi, ki vsebujejo mnogo vode zlasti zvečer. Jeseni in pozimi pa poskrbite, da boste imeli zlasti noge na toplem. B. F. M. Vaša ljubezen do očeta in skrb za njegovo zdravje sta me ganili. Menite, da je bolezen, ki jo ima oče, neozdravljiva. Pa ni tako brezupno. Kdor začne o pravem času, se še lahko pozdravi. Očetu bo brez dvoma obsevanje pomagalo. V Ljubljani imamo nov zavod, ki je opremljen z vsemi pripomočki za uspešno zdravljenje. Tja naj 6e obrne. Naslova tistega čudodelnika pa ne vem. Hudo, hudo dvomim, da bi mu mogel prav on kaj pomagati. Dvignil je res mnogo prahu, našel tudi dosti zagovornikov zlasti med inteligenco. Koristil pa ni nič. Z »žaubami« so že tudi drugi pred njim poskušali, pa ni šlo. Rad bi videl, da bi se oglasili vsi tisti, ki jih je »zamazal«. Pa jih je sram in previdno molčijo. Prvo zdravniško načelo pa je: Nil nocere. M. A.! V glavi, v notranjosti čutite cukanje. Teme glave imate vroče kot žerjavica. Kadar poneha vročina, vas nekatera mesta na glavi bolijo, če s prstom pritisnete. Če pijete alkoholne pijače, se nadloga še poveča. Menite, da se vam nabira voda v glavi. Opisane nadloge vam povzročajo živci, menim. Vzroki pa so zelo številni in različni. Revmatične bolezni, alkohol, nikotin, različne nalezljive bolezni, zlasti gripa, puščajo rade take posledice. Zdravljenje je uspešno le, če se bolezen zagrabi pri jedru. Vse drugo je le ugibanje. Pri vas pa prihaja v poštev tudi močna duševna komponenta. Sami pravite, v kako težkih razmerah živite. K. F. N. m.: 43 let ste stari, državni uslužbenec. Pred 3 leti vas je močno bolela glava. Kmalu zatem pa vas je začel boleti vrat. Bolečine v vratu nič ne odnehajo. Zdi se vam, da se celo še stopnjujejo. Slišite tudi bolj slabo. Noge vas bolijo. Kar nekam trdega, okornega se počutite. Pred enim letom sta vas pregledala strokovnjaka za grlo. Našla nista nič posebnega. Omenili ste, da ste prde 3 leti preboleli težko gripo. Gripa prav rada pušča take nadloge, ker prizadene živce. Pa v letih ste, ko se javlja že tudi arterioskleroza — poapnenje žil, ki dela vse mogoče preglavice. Pa še vaš poklic, ki tudi ni lakah, pa je mera polna. Menim, da bi bilo prav, če se obrnete na vašega navadnega zdravnika s prošnjo, da vas za par dni pošlje v bolnišnico na opazovanje. Le tako Do mogoče ugotoviti pravi vzrok in bo zdravljenje potem tudi uspešno. T. M. V. Pred 4 meseci ste se prehladili. Takrat ste izgubili čiščo, ki ste jo dobili šele pred enim letom. Redne pa niste imeli niltoli. Stari ste 15 let. Take nadloge nastopajo pri dekletih v vaših letih, ne da bi mogli dobiti pravi vzrok. Morda je pri vas res kriv prehlad. Ali pa ste bolj šibki in slabotni, če ste, potem poskrbite, da se okrepite, pa se bo počasi vse lepo uravnalo* A. U. B.: Vaša žena je dobila od nekod vest, da je diabetična. Zdravnik ji je dal navodila, kako se mora držati. Menite pa, da ona v svoji nervoznosti pretirava v prehrani. Vprašujete, če sme jesti grozdje, ki ga nekateri zdravniki ob vsaki priliki in za vsako bolezen kot zelo zdravilno priporočajo. Nisem si na jasnem, od kod vaši ženi vest, da ima sladkorno. Ker pa ji je zdravnik že dal navodila, bo menda držalo. Prav je, da se strogo drži navodil. Saj., so prav napake v prehrani često lahko usodne. Z grozdjem je pa tako: če ima navodilo, da uživa lahko od sladkih jedi, potem lahko uživa grozdje namesto drugih jedi. Če pa ne sme nič sladkorja, pa tudi grozdja ne sme. 0 tem pa odloča zdravnik, ki njen primer pozna. A. I. G.: 28 let ste stari. Prebavila vam delajo težave in neprilike. V mlajših letih ste imeli večkrat driske s hudim zvijanjem v trebuhu. Pozneje vas je često pekla zgaga. Bljuvali ste kislo, posebno, če ste jedli mastno ali pili mnogo alkohola. L. 1930. ste imeli vse leto malarijo. Eno leto pozneje ste dobili tako močan krč v trebuhu, ki je trajal dve uri, da ste padli v'nezavest. Od takrat ste trpeli na zapeki,'ki je trajala po več dni. Nato pa je kar lilo iz vas. Pred 4 leti ste dobili napad, ki je bil sličen preje opisanemu, Šli ste v toplice, kjer ste se kopali in pili zdravilno vodo. Nastopila je pa tako huda zapeka, da niste šli po 14 dni na blato. Imeli ste vsemogoča zdravila. Pomagalo vam ni nič. Edino, kar je bilo uspešno, je bilo čistilo, ki ste ga jemali dnevno več mesecev. Blato je bilo zapečeno, včasih sluzasto. Po vsakem čistilu ste imeli hude bolečine. Bili ste ponovno v Toplicah, zdravili ste se na kliniki, vprašali za svet najboljše strokovnjake pri nas, pa vse zaman. Zapeke ne morete odpraviti — bolečine v trebuhu ne prenehajo. Obrnili ste se še name — s svojim dolgim opisom. Težka stvar zame, če so vas zdravile že take kapacitete, kakor jih naštevate. Gotovo so vam povedali kako se vsem vašim nadlogam pravi. Ni jih malo. Kronično vnetje želodčne sluznice, močno razširjeno, prosto gibljivo in navzgor premaknjeno slepo črevo, sluzasto vnetje širokega črevesa, zapeka, ki jo spremljajo krči. Preobilo alkohola, nikotina, za vas neod-govarjajoča prehrana, to vam je pokvarilo želodec, menim. Po naravi sami, zaradi sprememb na slepem črevesu, Irpite na zapeki. Črevo je premaknjeno navzgor pod jetra in podobno malhi, v kateri se nabira in zaostaja blato, ki se nikoli čisto ne izprazni. Nič čudnega, če so vam te nadloge zrahljale še živce. Ker so vsa zdravila odpovedala, kar sc v takih primerih rado dogaja, poskusite s prehrano, Takole mislim: Jejte na vsaki dve uri samo tekočo hrano, dokler se zatvornice ne odprejo. Trajalo bo to najbrž pSr dni. Malo boste shujšali, pa nič zato. Sadne juhe, kislo mleko, kamilčni čaj. Zauživajte počasi, po požir--kih. Ko boste šli na stran, potem lahko jeste 1 do 2 krat na dan sočivje, zmečkan krompir, sadje, mehak sir. Če pa bi zopet nastopila zapeka, pa pojdite nazaj k sami tekoči hrani (predvsem kuhano sadje, e*eže in posušeno). Vsako jutro pa se morate ob istem času potruditi, da dosežete — uspeh. Ko boste hodili že redno na stran, potem menjajte na dve uri tekočo in bolj kompaktno hrano. Potem polagoma lahko pre-idete k normalni hrani. Če pa bi nastopile zopet motnje, pa sezite zopet po tekoči hrani. Poleg tega vam priporočam subakvalne črevesne kopeli, ki obstoje v tem, da si bolnik v kopeli s posebnim aparatom izpira črevesje. Za živce vam pa priporočam škotske prhe: za 20—30 sekund spustite nase toplo vodo, potem pa za 2—5 sekund mrzli curek. To punovite 3 do 4 krai zaporedoma dnevno enkrat, 0 uspehu mi poročajte. kakovosti pridelka vreme septembra m deloma oktobra. Zato oblasti izdajajo dovoljenja za sladkanje mošta šele tedaj, ko je že jasno, da grozdje ne bo več moglo dobiti dovolj sladkorja. Da bi se tako dovoljenje izdalo samo »za vinske mošte boljših leg in vrst«, bo pa težko doseči, ker oblast takih izjem najbrž ne bo dopustila. — Da bi tako sladkano vino prej izvažali, pa tudi ni gotovo, kajti uvozne države dovolijo sicer uvoz samo močnejših vin, mnoge pa zabranijo uvoz sladkanih vin. Torej je dvomljivo, če bomo zaradi tega mogli več vina izvažati. — Sicer je pa stvar vinogradnikov samih, da sprožijo to vprašanje v časopisju s članki, v katerih podrobno utemeljijo to svojo zahtevo. Nadalje je to stvar Vinarskega društva, ki mora najprej pri svojih članih ugotoviti upravičenost te zahteve, nato se pa obrniti na bansko oblast, da izda dovoljenje za izboljšanje letošnjega pridelka s sladkanjem. Na ta način bodo vinogradniki prej dosegli tako dovoljenje kot samo s časopisnimi članki, Mušice v shrambi. P. R. S. — V shrambi so se vam pojavile mušice, ki so lani trajale do pozne jeseni Množijo se vam po vseh prostorih, kjerkoli je kaj sladkega: načetih paradižnikov, sadja, alkohola, načetih limon itd. Ne zatre jih niti flit, niti petrolej, niti muholovke. Ker sedijo, neprestano na stenah in na stropu, ga huje onesnažijo kot navadne muhe. Kpkflr,>e pregnati? — Najprej preprečite njih pojav, potem bodo same izginile. Iz shrambe odstranite vse take stvari, ki mušice privlečejo nase. Držite prostor čist in snažen in ne puščajte v njem načetega sadja in zelenjave. Če jih hočete pa takoj pregnati ali uničiti, tedaj razkužite shrambo z žveplenim dimom. Zvečer zaprite shrambo, kolikor se da neprodušno, zlasti okna. Vrata pa zadelajte od zunaj spodaj s kako mokro vrečo. V shrambi postavite kje bolj na visoko na pločevinasto posodo ali na pokrov žveplo ter ga zažgite. Žveplov dim je težak in pada najprej navzdol, potem se pa razširi do stropa iti pomori tamkaj mušice in ves drugi mrčes. Jedilom sicer ne škoduje, vendar je bolje, če se jih tisti čas odstrani iz shrambe. Drugo jutro prezračite prostor in ga takoj izmetite; smeti pa, v katerem je polno mušic, vrzite na ogenj, sicer marsikatera od njih zopet oživi. Nas domači živinozdravnik Č. H. Lj. Zunanja znamenja brejosti. Vedeti hočete, ali je vaša kobila ostala breja. — V prvih mescih po pripustivii nimate znamenja, po katerem bi mogli z gotovostjo vedeti, da je kobila breja. Res je, da breje živali v prvih časih — mesecih brejosti pokažejo bolj okrogle telesne oblike in gladko, svetlikajočo se dlaka To so pojavi, ki stoje v tesni zvezi s preosnovo snovi in povečanim sprejemom hrane. Povečanje obsežnosti in sprememba oblike trebuha se bolj jasno pokaže šele v drugi polovici brejosti Pri živali, ki je že večkrat bila breja, se to vidi bolje, nego pri oni, ki je prvič. Pri prežvekovalcih postane oblika trebuha v močnejši brejosti posebno nesimetrična. Leva stran, ki ima v 6ebi poln vamp — napolnjen s čvrsto hrano, je bolj ploščata, desna stran je posebno na spodnji strani oblokavana. Pri kobili je pa trebuh enakomerno razširjen, kakor sod. Ali taki spremembi oblike trebuha ne moremo dati tolikšne važnosti — v pritrdilnem smislu, ker večkratna brejost povzroča ravno tako kakor pri govedu vampast trebuh, ki nas lahko zapelje v zmoto. Tudi pri svinjah in mesojedih se večja obsežnost trebuha pokaže šele v drugi polovici brejosti. Vendar tudi ta znamenja niso vedno izrazita, posebno tedaj, če je število plodov zelo majhno, ker takrat se tudi oblika trebuha ne spremeni, tako, da tudi posestnik navadno dvomi o brejosti. Po preteku določenega časa se pojavijo vidna in občutna znamenja življenja plodu. — Splošno se računa s podobnimi znaki pri kobili in govedu po preteku 5. ali 6. meseca brejosti, posebno pa tedaj, če se iim na prazen želodec da piti hladne vo,de. Pri kobili se vidijo gibanja na spodnji strani trebuha na kraju pred vimenom, pri govedu pa na kraju gube desnega kolena. Tudi pri dihanju opazimo dostikrat majhne izpremebe. Kakor vidite, so vsa navedena spolna znamenja nezanesljiva in neodločna. Ker je velikega gospodarskega pomena, da se brejost posebno pri večjih domačih živalih čimprej ugotovi, 60 se trudili prirodoslovci najti zanesljiva notranja znamenja brejosti. Tako so do zdaj našli v krvi in v seči razne snovi, katerim 60 nadeli ime »hormoni«. Razne žleze izločajo take hormone, ki imajo lastnost, da skozi kri pospešujejo delovanje drugih organov. Hormoni so različni že po žlezi, ki jih izločuje. Pri določitvi brejosti igrajo posebno vlogo hormoni hipolize in jajčnikov, ki so že v krvi od 42. dneva brejosti. Na ta način se skoro gotovo ugotovi brejost pri kobili po reakciji krvi, pozneje pa (od 4. meseca brejosti) po reakciji seča. Pri drugih domačih živalih pa še iiimaiiiu i^ke možnosti, M. M. Pandorina skrinjica Ali že v »ste, kako smo dobili metke križe, težave in maio za njimi ie upanje? Sama ljub« radovednost jih je »pustila r »vet. O tem je takale povest. V neki pravljični deželi se niso otroci nikoli kujall, pričakala ali kremždli; obleke »e jim našo nikoli trgale in lepih reči ao imeli vedno in povsod na kupe. Ondukaj je živel tudi deček, ki mu je bilo ime Epimetej. Tisto je bila otročja dežela in tam seveda ni bilo ne mater ki ne očetov, ne tet in ne stricev. Pa je vendar šlo lepo živeti, ker še ni bilo nikjer kaj hudega. Vsaj otroci jih niso nič pogrešali. Ker ni imel Epimetej nobenega pravšnega vrstnika, da bi se z njim igral, sn, mu iz druge devete dežele pripeljali Pandoro. Mala dva sta se takoj sprijateljila trn malokdaj je bilo katerega videti samega. Nikoli se nista naveličala dmg drugega in dan za dnem sta si skupaj izmišljala nove igre. Sama sreča ju je bila. V tej čudovM deželi le to ni bilo prav, na niso imeli otroci nobenega dela. Če bi morali delati, bi se morebiti ne bilo zgodilo tisto, zaradi česar se mora vsak vse žive dni otepati s stisko. Nemara da ne, nemara pa vendar. Kaj 8€5 vc? V hišici, kjer sfa prebirala Epimetej hi Pandora, je bila tudi nenavadno mikavna skrinjica. Pandoro je koj skraja silno imelo, da ba zvedela, kaj je notri. S svojo željo se je sicer potajila, a ne za dolgo. Bik je prevelika rado-vednica. Zato je kmaihi pozvedovala pri tovarišu, kako je s to rečjo. »Nič takega,« je odvrnil Epimetej. »Nekdo mi jo je prinesel v hrambo in spet Sel. Greš zdajle z menoj po fige in po dateljne? Veš, pa za novo igro vem.< Premotil jo je, da je Sla z njim. A deklica se je prav kmalu zmislila spet na skrinjico. Kaj bi le moglo biti v njei? Lepa je bila zares. Narejen« Je bila 5z dragocenega lesa in bleščala se je tako, da jima je bila za ogledalo. Čudno lepo je bila rezljana — pa nezaklenjena. Samo z zlato vrvico je bila prevezana.__A vozel je bil že tak, da je obetal same vabljive skrivnosti.# Znova je tiščala v Epimetej«, naj ji pove ikaj več o skrinjici. »Da si le tako neumna mi ne misli S na drugega ko na skrinjico! S tem me moraš kar pri miru pustiti, da veš I Toliko lepše je, igrati se.« Vsa dobra Vloja ga Je minila. Pandora pa Je kljub temu še silila vanj: »Tako neizrečeno rada bi vedela, kaj je v njej! Igranja sem se že kar naveličala. Poglejva rajši, kaj je notri!« Deček se je še huje vznevoljil in na moč čednostno je dejal: »Ne, to nikakor ne gre. Skrinjico imam samo v hrambi. Nočem biti zaupanja nevreden in se je zato tudi pritaknil ne bom.« »Pa mi vsaj povej, kdo Jo Je prinesel.« a 1-1 »Saj sem ti žie pravil. Mož je bil videti na Vse načine pregnan ko kakšen Pavliha. Kar naprej je veselo mežikal. Na čepici je imel neznansko smešno pero. Obraza pa je bil neverjetno dolgega. Strašno suh dolgin je bil.« »Talk le ni bil drugi ko Hitre,« »e je zresnili a Pandora »Viš ga, prav tisti sel je bil, ki je ttfdir mene privedel semkaj. Vse stavim, da je zame prinesel v skrinjici lepe obleke in morebiti še celo igrače. Prosim, odpriva jo že! Epimetej!« »Za nič Je ne Bom odprt,« Je trdil deček isvojo. »To ne gre in ne gre.« Slabe volje je stekel proč' in se šel sam igrat. Pandori pa ni bilo hudo, da jo je pustil samo. Kar gre naj, ko je tako neumen, je mislila. Še malo ji ni hilo zainj in njemu nič zanjo. Ko je Pandora ostala sama, Je iko nročena strmela venomer le v vozel. Ugibala je, da li bi ga mogla sama razvozlati, ko je tako čudno zannotan. Usedla se Je pred skrinjico lin Kar bodla 2 očmi v čudovito reziljane liike in vrv. Pri tem -se ji je na lepean zdelo, da sliši iz skrinjice glas, ki jo prosi, naj dvigne pokrov. »Spusti nas ven, spusti nas ven,« je reklo. »Saj bi nais vendar tudi iz svoje rade volje videla!« Pandora se Je magloma sklonila pokonci. Ali je bilo res govorjenje, kar je slišala? Nekam čudno tesno ji je postalo pri srcu. Prav za prav hi zdajle kar rada šla igrat se z Epimetejem. Menila je, da bi bilo skoraj bolje, če gre z doma. šla pa le ni. Preveč Jo Je imela radovednost. Otipavala Je vozel in zmova premišljevala, kako bi ga razvozlala. Ni in ni mogla s prsti stran, dasi jo je neki notranji glas svaril, naj beži od skušnjave in gre rajši igrat se. Epiimotej se je medtem kratkočasil s svojimi vrstniki. Skraja mu je bilo celo kar prav, da ni bilo zraven nadležne Pandore. Malo po malu pa ga jo prevzelo Čustvo osamljenosti, čeprav je bil v veseli družbi. Nekaj časa je poskušal priti preko tega, a ker ni šlo, se je .vrnil domov. Nazaj grede je zagledal na vzhodni strani neba velik čm oblak. Vedno bolj se je večal in se urno bližal soncu, da bi ga zakrili. Zle slutnje so začele mučiti Epimeteja. Zdaj se je nagi i, 1 domov, kar. so mu dale moči. Potrkal je na vrata, a odgovora ni dobil nobenega. Potrkal je znova. Spet nič. Preplašen je odprl vrata na stežaj. Ni čuda, da je Pandora preslišala trkanje! Razvozlavala je vozel in pravkar je nameravala dvigniti pokrov. Če bi bil Epimetej tedaj zakričal nanjo, bi se skoraj gotovo ne upala storiti, k čemur jo je tako nedopovedljivo vleklo. A F.pimetej je kar stal in gledal, čeprav bi ji bil lahko prepovedal dvigniti pokrov. V tem trenutku so bile njegove misli malo prida. Zategadelj je bil tudi prav tako graje vreden kakor Pandora. Na mar mu je namreč prišlo, da bo takole še on prav po nedolžnem zvedel, kaj je v skrinjici. Kazen bo zaslužila tako samo Pandora, je presodil. V te,m je Pandora odsunila pokrov. Toda v skrinjici ni bilo ne igrač in ne lepih oblek. Iz nje se je dvignilo za cel oblak neznansko grdega in nemarnega mrčesa. Tako je bil grd. da ga je bilo kar hudo videti. Nekatere živalce so imele namesto repov dolga želn. druge so bile oporut.ničenc tako kaikor netopirji. V hišici se je dodobra stemnilo. Črni oblak na nebu te že zakril sonce in zunaj in znotraj je bila trnka tema ko v rogu. Otroka sta se silno prestrašila gnusnih Šivale, ki so zletele jz skrinjice. Epimetej ie planil k vratom in jih na šimko odprl, da oi mogle ven. Pandora pai je zdaj seveda brž zaloputnila pokrov skrinjica Ena od žuželk, ki ao imele žela, Je aletela na Epimetejev nos in ga pičila. Deček je na ves glas zakričal. Prvič v življenju ga je nekaj zabolelo. V tej deveti deželi je bilo to nekaj popolnoma novega, zato se zdaj tudi nikakor ni mogel znajti. Skoraj bi bila neka živalca še Pandoro pičila. Na sredi njenega čela jc že sedela, ko jo je Epimetej zapazil in pregnal. Medtem so že malone vsa strašna bitja odletela »kozi vrata in bila tudi že vsepovsod. Otroka »ta ostala sama v hišici. Deklica je naslonila glavo na skrinjico in bridko jokala. Deček ji je obrnil hrbet in to-gotno gledal predse. Seveda je bil prepričan, da je treba grajati za to samo Pandoro. Oba sta bila zelo nesrečna. Nič več jima ni bilo neznano, kaj ie trpljenje in kaj žalost. Zdaj sta že vedela, kako ie, če kaj boli. In ko sta takole vsak zase sedela, se je na novo oglasilo iz skrinjice: »Prosim, spustita še mene ven. Prosim. Ne vesta, kako bo to za raju zdaj prav. Meni ni do drugega, ko da bi vama pomagalo. Le verje-mita mi.« Glas je bil prijazen in prilktipljiv. Težko mu je bilo odreči. Toda Pandora je bila zdaj tako previdna, kakor je imela bita prej. Zato je odvrnila; ^ „ »Ne, ne bom ti odprla. Saj je ie tvojih prijateljev zunaj več ko preveč.« Kar dobro se ji je zdelo, ker se je pokazala tako odločno. Pričakovala je tudi, da jo bo Epimetej zdaj pohvalil. Toda deček je še vedno kuhal jezo. »Prosim, prosim, odprita mi že. Saj jaz se ne štejem v svoja t, ki jo je deklica malo prej spustila na prosto, zares ne. Vsi oni drugi so bili sami križi in težave. In ker so vsi zunaj, ne bo mogel nobeden več prebiti brez mene.« »Ali bi odprla?« je vprašala Pandora. »Glas je čudovito prijazen.« »Kar odpri.« je rekel Epimetej in skočil pokonci, da bi ji pomagal. Dvignila sta pokrov in iz skrinjice jo skočilo tipanje. Tako prijazna in priljudna stvarca! Komaj je bila zunaj, se je v sobi hipoma prelepo razsvetlilo. »Ljuba otroka, kar nič vaju naj ne skrbi. Resda sta spustila v svet vse križe in težave, toda tudi mene, ki vama bom za tolažbo.« Pandora im Epimetej sta bila zopet malone srečna. Ko pa je bilo tako lepo, imeti pri sebi upanje! »Ljubo moje upanje,« Je rekla deklica zaupljivo. »Kajne, da boš za vedno ostalo pri nama? Boš?« »Bom Vedno bom blizu vaiu. Našla me bosta vsekdar, kadar vama bo hudo.« 7diaj veste, zakaj slednjega človeka vse življenje mučijo križi in težave. A ker je med nami tudi upanje, jih kar laže prenašamo. ■ (Iz angleščine.) Lepo vreme Se pred leH sem opazil, da so zmeraj, kadar je delj deževalo, naznanili, da je nad Islandijo motnja ali depresija. Lepo vreme ima pa nekaj opraviti s Kanarskimi otoki. Dež, vinar in ohlajenje izvirajo pa zmeraj z Isimdije. Videti je, da je to ondotna specialiteta Glede na vreme smo pač zmeraj narezani na inozemstvo. Kar se tiče Islandije, je to jako čudna dežela. Po konverzacijskem leksikonu je ondi »mrzlo in vlažno podnebje«, bkrati pa tudi »razmeroma ugodno podnebje«. Tam imajo ljudje trakuljo in naduho Svoj čas so bile ondi uradno prepovedane celo ljubezenske pesmi, kar se mi zdi jako umestno. Najvažnejše industrijske panoge so olje, ribe, ognjeniški izbruhi in dež. Sicer je pa pravkar začelo deževati. Letos je bila menda zelo slaba žrter, ker Je tako dolgo deževalo. (Sicer bi bila pa slaba zaradi suše.) Dolgotrajna suša je za gospodarstvo boljša, ker se pojavijo »usodepolni elementarni izbruhi«, zlasti pa »toča v velikosti golobjih jajc«, iz česar sledi znižanje davkov in drugi »takojšnji ukrepi odgovornih činite-ljer«. Zaradi slabega vremena letos še nismo brali strokovnega izraza: »toča v velikosti golobjih jajc«. Pri tem človek nehote občuti neznosno vročino, žgoče sonce, zatohli pritisk bližajoče se hude ure. Poljedelec se v skrbeh ozira v temno nebo, kokoši so se že poskrile, že grmi, ploha lije ko iz škafa in že šklopota »toča, debela ko golobja jajca«. Letos tega Se ni bilo. Sicer pa Je zdajle 9pet posijalo sonce. Pred hišo grem. V maju Je fisTI čas, leo bodi jo podeželske šole r mesto na izlet. Vsak dan jih videvaš na ducate po cestah. Otroci drže drug drugega za roke, ne pogledajo ne na desno ne na levo iz strahu, da bi »e ne izgubil. Ganljive so podeželske eulice in torbice, ki jih menda niti ponoči ne dajo iz rok (zakaj, svet je hudoben!). Vidiš dečke v hlačkah, ki niso ne dolge ne kratke, tiste znane »hlače, ki so jim odrasli«, Deklice imajo kitke ko mišji repki in dežnike v nadnaravni velikosti. In slednjič je še gospod učitelj, ki koraka z dežnikom zadaj za vsemi in na vsakem cestnem vogalu prešteje četo svojih varovancev. Nedavno bi se bila neka uboga gospodična učiteljica kmalu v žalosti utopila, ko je na takšnem izletu naštela tri deklice več, kot jih je bila s seboj vzela. Kako se je to moglo zgoditi in kaj je potem naredila z njimi, nisem mogel zvedeti, vendar zlepa ne vidiš kaj bolj ganljivega, kot je od dežja ves umit most, ki po n jem rom i ta.kšnnle otroška križarska vojna z mokrimi culicami in z dežniki v premrlih rokah. Moj Bog, že spet dežuje! »Pa je Bog poslal dež na zemljo. In deževalo je brez prestanka šest mesecev. In vodovje je tako zelo naraščalo na zemlji, tla je bilo štirideset sežnjev visoko nad najvišjimi gorami.« Tako nam opisuje turkestanska biblija splošni potop. Tudi tam je zgradil neki prerok svojo barko. A ko je razna zverjad v parih šla v tisti zaboj, je vrag pograbi! osla za rep in ga vlekel nazaj. Osel je kričal, brcal in se ni ganil z mesta. »Marš, marš, ti prekleti,« je kričal prerok nanj. Tedaj je vrag izpustil oslov rep in je hotel brž planiti oji za pralen nič, toda ni mogel.'Pekel si je — »Nič ni, samo veter jc potegnil skoz dimnik — samo miška je stekla preko sobe,« ali »saj je bil le cvrček, ki jo znevrčal.« Da, s takimi domnevami se je skušal potolažiti, toda vse je bilo zaman Vse zaman! Zakaj smrt, ki se mti je bližala, se je s svojo črno senco plazila pred njim ;n ovijala svojo žrtev. In bil je pošastni vpliv skrivnostne sence, ki mu je dal čutiti — čepriv ni niti slišal — ki mu je dal čutiti navzočnost moje glave v sobi. Ko sem bil čakal dolgo, dolgo, prav potr- pežljivo, ne da bi ga bil slišal, da bi se ulegel, sem sklenili'da bom odkril svetilko za majhno, kar moč majhno špranjo. Odprl sem jo torej — ne morete si predstavljati, kako kra.ioma, kradoma — dokler ni naposled šinil iz špranje en sam slaboten šarek, droben kot pujčevinasta nit, in je padel na jastrebovo oko. Bilo je odprto — odprto na stežaj — pobesnel sem in zastrmel vanjo. Videl sem ga jasno in natančno — motnomodro oko, prevlečeno z gnusno mreno, da mi je otrpnil mozeg v kosteh. Toda sicer nisem mogel razločiti ničesar drugega, ne starčevega obraza no telesa. Zakaj čisto nagonsko sem bil nameril žarek natančno na zakleto pego. In zdaj — ali vam nisem rekel, da je bi V prenapetost mojih čutov, kar ste vi pomotoma šteli za blaznost? — zdaj, pravim, mi je prišlo na ušesa nizko, zamoklo, naglo udananje: prav tako tolče ura, če je zavita v vato. Tudi ta glas sem dobro poznal. Bilo je biitje starčevega srca. Mojo zbesnelost je to bitje le povečalo, kot ropotanje bobna iz podhode vojakovo hrabrost. Toda celo zdaj sem se zdržal in ostal miren. Zadrževal sem sapo. Svetilko sem držal čisto negibno. Poskušal sem, kako do'go liom mogel držati žarek, namerjen v njegovo oko. Medtem je peklensko bobnanje srca venomer naraščalo. Postajalo je hitreje in hitreje in glasneje im glasneje vsak trenutek. Starčeva groza jc morala biti brezmejna! Postajalo je glasneje, slišite? glasneje vsak trenutek I — ali me razumete? Rekel sem vam, da sem nervozen, in tudi sem In zdaj, v tej nočni uri smrtne groze, sredi strašne tihote te stare hiše, mi je ta čudni ropot vlil tak strah, da se nisem mogel več obvladati. Vendar, nekaj minut sem se še zdržal popolnoma tih in miren. Toda udarjanje jo postajalo glasneje, glasneje! Mislil sem, da mu morn srce razgmati ln tedaj me je obšel nov strah — kak sosed hi mogel slišati ta glas! Starčeva ura je prišla! Z glasnim krikom sean svetilko popolnoma odstrl in skočil v solni. Zakričal je enkrat — samo enkrat. V trenutku sem ga potegnil na tla in nanj zavalil težko posteljo Veselo sem se zasmejal, ko sem toliko opravil. Toda nekaj minut je srce še zmeraj bilo s pridušenim glasom. To me ni več plašilo, saj ga skozi steno ni bilo mogoče slišati. Naposled je prenehalo. Starec je bil mrtev. Posteljo sem postavil nazaj in preiskal truplo. Bil je. kakor se pravi, docela mrtev. Položil sem mu roko na srce in jo tako držal več minut. Nič več ni bilo. Bil je čisto mrtev. Njegovo oko me ne bo več vznemirjalo. Če me še zmerom imate za blaznega, no bsote več dolgo tako mislili, ko bom opir-l, kako modro sem vse ukrenil, da sem truplo skril. Noč je že izginjala in jaz sem delal z vso naglico, toda popolnoma tiho. Najprej sem telo razkosal. Odrezal sem stran glavo Ln roke in noge. Odtrgal sem tri deske s poda in jih dvignil in razmestil kose trupla med prečno tramovje. Nato sem položil deske na>zaj taiko spretno in skrbno, da bi nobeno človeško oko — niti njegovo ne! — ne bilo moglo opaziti kaj sumljivega. Nič mi ni bilo treba pomivati — ni bilo nikakšnega madeža — nič krvi. Bil sem preveč pazljiv, da bi se je bilo kaj razlilo. Vsa se je odtekla v nastavljeni čeber — ha! ha! Ko som bil delo dokončal, je bila ura štiri — še zmeraj je bila taka tema kot opolnoči. Prav ko je ura udarila, je nekdo potrkal na h i 5ri a vrata. Z lahkim: srcem1 sem šel dol od* pirat — kajti česa se mi je bilo zdaj bati? VstopUi1 «b tM^totejferM-lb Htf m vljudnostjo predstavili za policijske uradnike. Da je neki sosed ponoči zaslišal krik in da se mu je vzbudil sum, da se je nekaj hudega zgodilo. Da je to sporočil policijskemu uradu in da so nje (vstopivše uradnike) določili, da hišo preiščejo. ^ Zasmejal sem se — zakaj, fesa Se mi je bilo bati? Prijazno sera jih j>ozdravil. Jaz sani da sem zakričal v spanju, sem rekel. Omenil sem, da je starec odpotoval nekam na deželo. Vodil sem obiskovalce po vsej hiši. Pozval sem jih, naj jo preiščejo — dobro preiščejo. Nazadnje sem jih peljal v njegovo sobo. Pokazal sem jim njegove dragocenosti, varno zaprte, nedotaknjene. V svojem samozavestnem navdušenju sem prinesel v sobo stole in izrazil željo, naj se tukaj od poč i jejo od svojega napornega dela, medtem ko sem jaz sam, divje tritimfirajoč v svoji varni smelosti, postavil svoj stol prav na tisti kraj, pod katerim je počivalo truplo moje žrtve. Policijski uradniki so bili zadovoljni Moje vedenje jih je bilo prepričalo. Nenavadno neprisiljeno sem se vedel. Usedli so se, jaz sem jim na vpraašnja srčno odgovarjal in oni so začeli prav po domače kramljati. Toda kmalu sem začutil, da sem ves bled, in želel sem si, da bi odšli. Glava me je bolela in zdelo se mi je, da mi zvoni v ušesih: toda oni so še zmeraj sedeli in se še zmeraj pogovarjali. Zvonjenje je postajalo razločneje: — ni prenehalo in postalo je še razločneje. Govoril sem še bolj nebrzdano, da bi se iznebil tega občutka. Toda zvonjenje je trajalo naprej in dobivalo vedno bolj razločne obrise — dokler nisem končno ugotovil, da n i ropotalo v mojih ušesih. Moral sem tedaj zelo prebledeti — toda Se živalineje in glasneje sem govoril. Kljub temu je glas naraščal — kaj mi je bilo storiti? Bilo je nizko, zamolklo, naglo udarjanje: prav tak<5 je udarjalo, kot tolče ura, če je zavita v vato. Lovil sem sapo — in vendar niso uradniki nič slišali, še hitreje in močneje sem govoril, toda hrup je vztrajno naraščal. Zaikaj niso hoteli oditi? Hodil sem po tleh gor in dol s težkimi koraki, kot da me je opazovanje teh ljudi raz-drnžilo do skrajne besnosti — toda razbijanje je vztrajno naraščalo. O Bog! kaj mi je bilo storili? Penil sem se — razgrajal sem — preklinjal! Zavihtel sem stol, ki sem bil na njem sedel, in ga zalučal ob tla, toda razbijanje jc vse prevpiilo in neprestano naraščalo. Postajalo je glasneje — glasneje — glasneje! In še zmeraj so se možje prijazno pogovarjali in se smejali. Ali je bilo mogoče, da niso slišali? Vsemogočni Bog! — ne, ne! Slišali sol — sumili so!_— vedeli so! — norčevali so se samo iz mojega strahu — tako sem mislil in tako mislim. Toda vse bi bil imel rajši kot ta smrtni strah! Vse na svetu bi bil laže prenesel kot ta zasmeh! Nisem mogel več strpeti tega hinavskega smejanja! Čutil sem, da mornm zn.kričati ali umreti! — in tedaj spet — čuj! — glasneje! plnsnejr! glasneje! »NiČvrednežn!« sem znrjul, »ne pretvarjajte se več! Priznam svoj zločin! — Dvignite deske! — Tu, tu I — čujte, kako razbija njegovo nesrečno srce'« (E. A. Poe. — Tz angleščine K. R ? širite katoliško časopisie! Frtaučku Gustl ma beseda A ni tu čuden, enkat pu dougein čas precej bulš vole, ko-ker sem punavad? Sam Buh ve, kuku je tu, ke necoj jest se puseben dober spau nisem, de b me inur-de spajne u mal bulš vola spravu. Čist cela nuč me je neki žrl zadi pu hrbte, pa še na tku nerodnem kraj, de se še pupra-skat nisem mogu. Sej b člouk nazadne mi-slu, de sa bouhe. Am-ae sem jest dons spet pak tu je čist izklučen, ke jest še nekol nisem u moj pojstel vidu nubene bouhe, če sem spau. Tu sa m mogel moj žiuci tku nagajat, al je blu pa kej druzga. Pa ni blu sam tu. Snuč sem tud piu en tku strašen kisu cviček, de me še dons pu trebuh šiple. Tak cviček pa čluveka pred u slaba vola sprau, koker pa u dobra. Jest mislem, de pride člouk učaseh u mal bulš vola kar tku, de še sam na ve zakua. No, in pol se kar sam seb sme-ja, če nima nubenga druzga pr rukah, de b se mu smejau. Sej nazadne je mende tu glih tku dober. Puglejte, zdej, ke srna mel u Iblan še vele-sejem, ni blu prou nč čudenga, če je biu eden veseu. Sej na velesejme je biu zmeri kašen špas. Jest sem tud zatu prou usak dan velesejem pu-sfctu, kakor se prau pu jugosluvenarsk, pa nisem nekol douzga časa predaju. Ke sem s enkat use drug dober ugledu, sem stopu pa še u umetenšk paviljon neudvisneh umetenku. U tem paviljone sem se še ta narlnilš pučutu, ke sa Ide take vice delal, de sa bli kar dober za u »Pusebna izdajat ali pa za u »Toti list«. Še »Kuprive« b se takeh vicu na branile. Jest sem hodu kar ceu pupoune gor pa dol pu tem paviljone, pa za trebuh sem se držu, ke sem se bavu, de b m ud smeha na poču. Sevede, vice sa delal sam tak, ke se na neudvisna muderna umetnast sploh na zastopja. lil kulturnem ldem sa pršle pa souze u uči, ke sa se enkat to umetnast nagledal. Pa tu ni nč čudenga. Lde, nej boja že tak al pa tak, dondons holt na veja, de mora bit muderna umetnast čist drgačna, koker je bila u stareh časeh, puseben pa še, če je neudvisna. Sevede, 6oje čase sa umetenki, al kok b jim reku, zmeri sam tist malal, kar sa mel glih pred nusam, ke nisa mel nubene fantazije. Tak umetenki ja nč druzga na delaja, koker Bugu dan kradeja. Tu pa ni prou. Jest na vem, zakua t en umetenk ženila mahi, ke dubi za petdeset par čist frišna pr peke. A ni tu prenaumen? En muderen umetenk, in pa še, če je neudvisen pu-vrh, more ja take reči malat, ke jih še nubeden člouk ne na tem ne na unmu svete še nekol vidu ni. Tu je ta prau umetenk. Tu je tud zanimiu. Zakua b pa člouk IickIu u umetenške razstave, pa še ustupnina plačvou, de b s ugledvou kašne drevesa pa kmečke bajte, če s jih lohka u Mestnem loge tam ukul Sibirije ceu dan zastojn ugleduje? Tku naumen nisma več lblančani. Iblančani greja raj na kašen hrib, de se mal frišenga lufta na-užijeja. Keder maja enkat lufta zadost, 6topja^ pa še kam na enga pu litra cvička, de jim tud žeje ni treba trpet. Sevede, usi lblančani pa tud še nisa pršli du tega spuznajna, de b muderna umetnast cenil pu zaslužejh. Če vldja namalana kašna mačka, de leta kar pu luft, se ji smejaja. Sam Kašne kopije še ubrajtaja. Narava kupirat b mogel bit sploh prepuvedan. Kene, če člouk kašen bankuc kupira, ga tku zamehurja, de ma dost. Leuš ke ga naredi, bi mu zamerja. Pa vender bankuc pride usakmu prou. Še Buh de ga ma. Ce pa eden kašna pukvečena bajta pu narau kupira, al pa kašen drevu, ga pa pu useh časupiseh hvalja in mu taka slava pujeja, koker de b ceu svet udrešu. Če člouk bankucu na sme kupirat, b tud kej druzga na smou, če je še kej pravice na 6vet. Jest na vem, kam borna pršli, če boma tku delal? Prouzaprou sa p Ide sami uržah, de je tku. Če b bli Ide drgačen, pa b biu tud svet drgačen. Lejte, en pupoune me je ena že bi prletna pa hedu napucana gespa že tku zjezila not u neud-visnem paviljone na velesejme, de ja nekol več na bom pugledu, če ja bom na cest sreču. Tam pred ena hedu muderna in čist neudvisna slika je stala in se tku strašen režala, de b ji prou gvišen trebuh poču, če b se zajn na držala. Jest sem ja en čas gledu, ke se m je pa nazadne le zdel prenaumen, sem pa kar stopu ke h ne, pa sem ji reku: »Oprostite milostiva, de vas prašani, zakua se tku režete, ket en pečen maček» A se uprašajne pujasnu. »Kašne umetenke pa ta narbl ubrajtate?« »Tu se tku zastop, de ta debele, ke jih je ta narmn.« »Mate čist prou. Mn ko je ene reči, bi ja ubrajtama. Ampak mene na l>ote nafarbal, de kojnske fige leuš dešeja, koker pa gautrože,« tku-la lil je udguvurila in ni lirliet ubrnila. Kua pa čte s takem Idnii? Ta narbl pameten naredema, če jih prgmah pestema. Jest sem takeh udi že du grla sit. Men gre zdej sani tu pu glau, zakua sem dons veseu. Kene, če b jest na kašen tombul zadeu kašen motocikel, al pa še clu automobil, b se 111 na blu za čudet, če b biu veseli. Še urisku h žiher, pa b in nubeden nč na mogu. Sej usak ve, de motocikel, al pa autumubil usakmu čluvek prou pride, inen b' pa še puseben prou pro^ou, ke mam zmeri kašne nujne uprauke. /dej morem bil tle, zdej pa tle. Zmeri mam tulk eneli uprauku, de b men še eroplan prou pršou, če b ga mou. Prou gvišen b se ga na branu, če b ga zadeu. Sam tu b me pa nuč in dan skrbel, kuku bom du kašenga gnarja pršou. de b s bencin kupu. Sej veste, de b vas brez b&Scina nuben motocikel, še mn pa ttutumubil al pa eroplan na tou pu svet ukul vozet. Te mrcine, če prou ni-maja mužganu, nisa tku naumen, koker sa bli deluci tam na juge u tistimi rudenke, ke sa ceu let sam za ubluba garal Naš deluci u strojneh tuvarnah za tud nisa bli nč bulš. Mende še zdej na umetnast res prou nč na zastopte? A na veste, de je ta umetnina, ke se ji režete, taka umetnina, de bo čez ene par stu let meljone uredila. Le dober ja puglejte, pa hote videl, de tku svubod-neli umetnin še nekol niste videl na kašen razstau.« »Tu vam pa rada verjamem,« m je še precej prjazen udguvarila. »Kašne umetenke pa mate pr vas, de znaja tku fajn malat?« »Mi mama velike umetenke, pa mejhne tud. Pol mama ene par še precej debeleh umetenku, stvC.eh mama pa ta narveč,« sem ji jest na nen čakaja lačen na soj zaslužek. Vite, autumubili al pa motocikli pa na daja prou nč na ublube soje gespode. Dokler jim tistga na daja, kar jim gre. se na premakneja z mesta, pa če jih pride tud ceu regement pulcaju prgajnat. Tud gasilci s strupenem plinem pr nh nč na uprauja. Tku sa discipliniran, de jih tud nuben pusredvauc, če pride prou kar naraunast iz Londona, na t>o preguvuru, de nej ubugaja in vozja brez bencina. Vite, če b hil deluci tud tku pameten, pa b jim na blu treba bit večkat lačen koker pa sit. Pa strgan b jim tud na blu treba bit. Noja, pa kua vam bom tlela tu prpoudvou, ke na bo nč zalegel. Jest tku dober vem, koker de b biu zraven, de bote rekel, ke bote tula prebral, de se je Gustlne prou gvišen kašen kulešček u glau pufrderbu, ke take naumnast klat. Pa reci le, kar čte, men je useglih. Kar sem vam pu-vedu, je use res. U moj glau je velik več vorenga, koker je bla u Jankuletu Sluvensk bank. Pa tu s tud žiher dober zainerkate, de je zmeri use res, kar vam jest puvem, ke jest nimam navade, de b prazna slama mlatu. Pa na svidenje, če Buh da. Pa nkar m na zamerte. F. G. Tehnika; Email, ki se v temi sveti Že dolgo časa poznamo snovi, ki se v temi svetijo. Tukaj ne mislimo n. pr. na beli fosfor, ki se sveti v temi zaradi tega, ker se kemično spreminja, ampak na snovi, ki oddajajo svetlobo šele potem, ko so bile dovolj osvetljene. Izdelava snovi, ki se v temi svetijo, je razmeroma draga Zato se uporabljajo v praksi samo v majhnih množinah, največ pri napravah, ki so že same na sobi bolj dragocene, kakor pri urah, kompasih, taksometrili in podobno. Za take namene se uporabljajo predvsem druge radioaktivne snovi. Neradioaktivne snovi so cenejše. Zahtevajo pa, kakor smo že omenili, da jili prej dovolj osvetlimo, če hočemo, da bodo dajale svetlobo v temi. V praksi imamo ta primer skoraj vedno, saj so taki predmeti po navadi izpostavljeni dnevni svetlobi. Napisi in znamenja, ki jih hočemo prevleči s svete«« barvo, se prcvlečejo z. lakom, kateremu je primešan prah i/, spojin oinkovega sulfida in fosforja. S takim lakom se prevleče predmet, in se pusti, da se lak posuši. Prevleka pa ima to slabo lastnost, da je občutljiva za mehanične in vremenske vplive. Boljši kakor navadni lak je emajl, ki se danes izdeluje po sorazmerno nizki ceni Z emajlom prevlečeni predmeti se morajo posušiti pri dovolj veliki temperaturi 800 do 850". Emajl je dosti bol jši kakor lak, da se lopo čistiti, ne da bi se obrabil. Potem ko ga osvetlimo, se v temi sveti več ur in je zelo uporaben za napise n. pr. za izhod v sili (sveti tudi, če odpove lektrična luč) Za prometne napise v temi (kadar se v mestih v z-aščitn prry| Izolskimi napadi ugasnejo luči), z.a šte\il.ke stolov v kinih in gledališčih in podobno. Križanka 1 2 3 4 i 1" 7 8 9 i 1" 12 13 14 15 16 1 1" i l18 19 1 | 20 1 I21 22 J l23 J L i I25 26 ^HBUK 27 28 j F 30 j |3, l | 33 38 34 35 36 1 F 39 40 1 i4' l L 44 45 | | 46 J 1 48 j | 49 50 52 1 P 61 53 1 | 54 55 1 | | 58 59 60 'i r, 64 j r 66 1 1" 68 69 1 30 i 1 71 .......1 i- 1 1 72 1 I" l 75 1 i šah V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelejših črtah ter pomenijo: Vodoravno: 1. tuja beseda za spevoigro, 6. stara dolžinska mera, 11. vrsta iglastega drevja, IG. ženska oseba iz svetega pisma, 17. kraj pri Šmarju na Dolenjskem, 18. najvišja gora v Armeniji, 19. tuja beseda za prijeten vonj, 20. najvišji moški glas, 21. jugoslovanska poročevalska agencija, 22. skrajšano žensko krstno ime, 23. kraj vzhodno od Ljubljane, 24. domača beseda za ton, 25. vrsta lagunskega otočja, 26. močvirni plin, 29. vrsta mastne zemlje, 31. kraj ob Muri jugovzhodno od Radgone, 33. kraj pri Zidanem mostu, 35. kraj pod Opatovo goro v Gorjancih, 37. tuja beseda za zdravnika raztelesovalca, 40. moško krstno ime, 41. oseba iz svetega pisma, 42. turški gospodar, 43. desni pritok Save na Gorenjskem, 44. štajerski književnik, avtor »Zlatih jagod«, 46. največja reka v severni Italiji, 47. nekdanji prebivalec Balkanskega polotoka, 49. sodobna angleška politična osebnost, 50. poveljnik kozaške vojske, 51. tuja beseda za nauk o raztelesovanju, 52. kraj med Cerkniškim jezerom in Starim trgom pri Ložu, 54. nočna ptica, 56. posmrtno prebivališče duš pri starih Grkih, 57. moška oseba iz Jurčičevega Desetega brata, 60. vrsta kazni, 63. moška oseba iz svetega pisma, 65. druga beseda za mlado kravico, 67. naslov Ibsenove drame, 69. tuja beseda za prehlad, 70. sodobna turška politična osebnost, 71. arabski velikaški naslov, 72. južni sadež, 73. družinski poglavar, 74. gozdni sadež, 75. naslovna moška oseba iz Gogoljevega romana, 76. tuja beseda za razred, 77. naslov romana Arcibaševa. Navpično: 1. kraj pri Blokah na Notranjskem, 2. jugoslovanska denarna enota, 3. nekdanje ime za sedanjo Ljubljano, 4. dol roke, 5. mesto v zahodni Romuniji, 6. pripadnik neke vere, 7. domača žival. 8. tuja beseda za stopnjo, 9. starogrški bog lepote, 10. zlatarska utežna enota, 11. gorovje v jugozahodni Sloveniji, 12. stopljena in strjena OtroSkl vozički naj- Dvokoleso, Bivalni stroj) novejših modelov motorji, trlclkljl pogrezljlvl Po »elo miki cenil Ceniki frankol »TRIBUNA" P. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovika 4 Podružnica: Maribor. Aleksandrova cesta 2« Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mastCLAVEN. Dobite v lekarnah, drogenjah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hmfak, lekarnar, Sisak Varaj to se potvoroi Z&Buiini unak ruda iz ognjenikov, 13. ena od deveterih muz, 14. tuja beseda za primanjkljaj, 15. naslov Chateau-briandove romantične povesti, 27. druga beseda za temino, 28. največja reka v severovzhodni Afriki, 29. tovarniška znamka ur, 30. nadležna žuželka, 31. poljski plevel, 32. ženska oseba iz svetega pisma, 33. del glave, 34. polotok v vzhodni Aziji, 35. del očesa, 36. druga beseda za pego, 37. tuja beseda za širjenje kakih načel, 38. rojstno mesto srednjeveškega frančiškanskega pesnika, 39. čudežna jed Izraelcev v puščavi, 42. mohamedan-ski bog, 45. del naslova, 46. del obleke, 47. skrajšano žensko krstno ime, 48. širši pojem za družino, 49. mesto ob reki Lahn v Nemčiji, 51. glavni tajnik Zveze narodov, 52. stara beneška denarna enota, 53. javni uradnik, 55. druga beseda za vasovanje, 58 izraz pri strojnem delu, 59. sodobni slovenski pisatelj brošuric, 61. kraj iz svetopisemskih zgodb, 62. vzrok bolečine, 63. turško ime, 64. poljski pridelek, 65. špansko žensko krstno ime, 66. Kreitenova drama iz rimskega življenja, 67. de! telesa, 68. naslov Seliškarjeve mladinske povesti. Rešitev križanke z dne 25. septembra Vodoravno: 1. koruza, 4 domena. 7. Rokava, tO. Cicero. 13. lupina, 16. moda, 17. lnbora, 18. vabilo, 19. siga, 20. Nadiža, 21. čaka, 22. rame, 24. lava, 25. soda, 26. Danica, 28. rama, 30. capa, 32. vena, 33. Haloze, 34. grdoba, 36. Sežana, 38. Galija, 40. kazina, 42. mina, 43. čiba, 44. mazilo, 45. varalica, 46. Roma, 47. lopa, 48. Titikaka, 51. solina, 53. Sava, 54. cika, 56. politika, 58. rasa, 59. Gonoba,.60. Katalonija, 62. Valona, 63. Nero, 65. jasa, 67. kanape, 69. kalina, 70. voza, 72. komite, 74. Loka, 75. limonada, 76. Rupe, 77. Jame, 79. nadeja, 80. jagodica, 82. Bono, 84. rima, 86. kulisa, 88. kalorija, 90. vaba, 91 Bari, 92. jetika, 94. samica, 95 Baraga, 97. Karija, 98. Korana, 99. raca, 100. salo, 102. nada, 104. zapeka, 106. Sana, 107. meča, 108. Baku, 110. kila, 112. mučilo, 114. riba, 115. Telovo, 116. bodika, 118. beka, 119. Tamara, 120. načelo, 121. valeta, 122. jarica, 123. padalo. Navpično: 1. komora, 2. ruda, 3. Zala, 4. Do-bova, 5. mera, 6. navada, 7. robida, 8. kalo, 9. vasica, 10. cigara, 11. cena. 12. Rodira, 13. luža, 14. piča, 15. nakana, 23. melona, 24. Laze, 25. Sodoma, 27. nižava, 29. malica, 31. Paka, 82. vezilo. 33. Hamiti, 34. grba, 35. bazilika, 36. selo, 37. narava, 38. Galicija. 39. Jaro, 41. napaka, 43. čikago. 46a. malina, 49. Tisa, 50. kanonada, 51. soba, 52. Natalija. 53. Salona, 55. kava, 56. polomija, 57. Tine, 58. raja, 61. nivo, 64. roka, 66. Samo, 67. Kanarl, 68. Peru, 69. kapelica, 71. zaderika. 72. koja, 73. tegoba, 74. Lodi, 75. Liboje, 78. Meka, 79. naloga. 81. carina, 83. notica, 85. masa, 86. ku-mina, 87. Saba, 89. jarina, 90. vaja, 91. Baraba, 93. kasa, 96. Rape. 98. koča. 99. rakita, 101. ločina, 103. darilo. 101. zabava. 105. kalota, 106. Sa-voia. 107. medica, 109. kukalo. 111. lama, 112. Mura, 113. Loče, 115. tele, 116. Bori, 117. kapa, 18. beda, bemifinale v letošnjih medklubskih tekmah za državno prvenstvo bo 16. oktobra. V Zagrebu se bosta srečala državni prvak Ljubljanski šahovski klub in Amaterski šahovski klub iz Zagreba, v Subotici pa Belgrajski iD Subotiški šahovski klub. V Subotici bodo najverjetneje zmagali Belgrajčani, dočim je rezultat v Zagrebu težko prerokovati. Amaterski šahovski klub je namreč zelo napredoval, kot je dokazal turnir v Osjeku, in bo brez dvoma nudil državnemu prvaku hud odpor. Vsi klubi se na te tekme resno pripravljajo. * Za velikansko šahovsko olimpi.jado v Buenos Airesu 6o se že prijavile tele države: Anglija, Argentini,ja, Avstralija, Belgija, Brazilija, Costa-Rica, Češkoslovaška, Danska, Ecuador, Estonska, Francija, Guatemala. Holandska, Chile. Irska. Italija, Islandska, Jugoslavija, Kanada, Kuba, Madžarska, Mehika, Norveška, Palestina, Panama, Pa-raguay, Peru, Poljska, Puerto Rico, E1 Salvador, Švedska, Švica, Uruguay in Venezuela. Manjkajo še Finska, Litva, Latvija, Romunija in USA, ki se bodo brez dvoma še prijavile in s tem povečale število udeležencev na rekordno število 40. ★ Na letošnjem turnirju za prvenstvo Francije sta dosegla prvo nesto Gromer in Raizman, prvenstvo je pa pripadlo Raizmanu. Gromer je bil prvak Francije lansko leto. Na stranskem' turnirju je zmagai češkoslovaški mojster Opočensky. Med ruskimi mojstri je bila odigrana pred kratkim tale zanimiva partija: Rogozin — Kan 1. e2—e4, e7—e5; 2. Sgl—f3, Sb8—c6; 3. Lfl —b5 (španska igra je še vedno priljubljena, čeprav je bila že desetletja tema velikemu številu partij), a7—a6; 4. Lb5—a4, d7—d6 (običajnejše je Sg8—f6); 5. 0—0, Lc8—d7; 6. d2—d4 (s to potezo beli prav za prav žrtvuje kmeta, toda žrtev je dobra, kot se pokaže), b7—b5; 7. La4—b3, Sc6X d4; 8. Sf3Xd4, e5Xd4; 9. c2—c31 (beli ne sme vzeti na d4, ker bi sledilo c7—cji in c5—c4 z osvojitvijo figure na b3), d4Xc3; 10. Ddl—h5 (zelo zanimivo nadaljevanje, ki, postavi obrambo pred težke probleme), Dd8—f6 (g7—g6 ne bi bilo dobro zaradi nadaljevanja Gh5—d5, Ld7—e6, Dd5 —c6+, Le6—d7, Dc6Xc3); 11. SblXc3, Sg8—e7; 12. Tfl—el, g7—g6; 13. Sc3—d5! (s tem beli izsili poenostavitev, ker bi beli napad postal pre-silen, če črni odkloni menjavo dam), g6Xh5; 14. Sd5Xf6+, Ke8—d8; 15! e4—e5, (16—d5 (d6Xeo bi nila težka napaka zaradi Tel—dl); 16. Sf6Xd5, Ld7—e6; 17. Lc.l—g5, c7—c6; 18. Sd5—b6, Ta8 —a7; 19. Tal —dl, Kd8—e8 (na Kc7 bi prišlo LXe6 in Le3 s hudimi grožnjami); 20. Tdl—d6! (grozi s Tel—dl postaviti črnega kralja pred mat), Le6—d7; 21. Sb6Xd7 (beli sedaj hitro odloči v napadu), Ta7X(17; 22. Lb3Xf7+, Ke8Xf7 (nič ne bi pomagalo Ke8—d8. ker bi beli s Tel —dl takoj odločil); 23. e5—e6+, Kf7—e8; 24. e6 Xd7+, Ke8—d8; 25. TdO—e6 in črni se je vdal, ker izgubi na e7 figuro. Ragozinova energična igra v tej partiji je občudovanja vredna. Igrana je bila v četveromatehu med Alatorceom, Kanom, Ragozinoin in Rjuminom, ki se vsi bore za dve prosti mesti v prihodnjem turnirju za prvenstvo Rusije. Ta turnir bo imel 18 udeležencev, med njimi bosta tudi najboljša ruska mojstra Botvinik in L8wenfisch. Ragozin si je v četveromatehu že zasigural prvo mesto in s tem vstop v turnir za prvenstvo Rusije. »Halo! V kopalnici ni brisače!« »Prava reč! Gluvo pomolite skozi okno, pa se vam posuši na soncu.« »Nemogoče. Sem se ves skopal!« »Kdaj bo odšel prihodnji vlak?« »Čez tri ure.« »Pa v nasprotno smer?« »Jutri opoldne.« »Potem lahko mirno grem čez tir.«_ BANK\ BAR IX C H 11, Rue Auber, Pariš (9») odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje tn po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji. Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše ček. račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: številka 1458-66, Ned Djenst; Luksemburg: številka 5967. Lusembourg. — Na zahtev« pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Njen postanek in razvoj Elizejska palača v Parizu S tanki na Južni tečaj Tom Mix in romantika divjega Zapada To so taroki, s kakršnimi hoče priti admiral By>rd na novo ekspedicijo na Južni V tankih bodo prostori za bivanje, spanje; v njih bo električna postaja, radio postaja in priprava za sekanje ledu. V tankih za bivanje bo centralna kurjava. Bvrd bo na tej e.kšpedicij i raziskoval, kje so kake industrijske možnosti. Če bo Bvrdova ekspedicija dognala, ali so rude ondi, bo proučeval, ali se jih izplača spravljati na dan. Francoski rezervisti so bili takoj po konierencah v Godesbergu poklicani na svoja mesta, kamor so nemudoma odzvali. Na sliki jih je videti, ko so korakali po pariških ulicah. V Pragi so ceste polne radovedne in zaskrbljene množice. Pred 225. leti je bila sezidana pariška palača Elizej, kt je sedež vsakokratnega predsednika Francijo. V svojih prostorih je že videla Krofe, vojvode, kralje in cesarje. Francoska zgodovina zaživi ob zgodovini te palače, ki jo bila pred 70. loti še »Hotel garni«. V hiši št. 55, Faubourg Saint Honore v Parizu je bila še nedavno množica rokodelcev in pomivaIk na dolu. Pomivali so tla, jih strgali in krtačili, dokler se ni v parketih kar vse zrcalilo. Šipe so umivali, mize so stale narobe, prav tako stoli, in z vsega so previdno in s čopiči brisali prah. Vrata so nanovo pleskali, nekatere sobane so dobile nova okna. Elektri-čarji so v svojih modrih overalili pregledovali meter za metrom neštetih električnih vodov za luč, zvonce in telefon. Trkanje, nabijanje in udarjanje je odmevalo po vsej velikanski stavbi, ki je bila polna duha po lugu, oljnatih barvah in lepilu. Palača Faubourg Saint Honore št. 55 se je tako pripravljala za sprejem svojega gospodarja Alberta Lebruun, predsednika francoske republike, ko se je vrnil z letošnjega , oddiha. Postanek palače Predsednikovo bivališče je bolj znano z imenom »Elizejska palača«, kot pa s svojo hišno so palačo prezidali, je izbruhnila revolucija, ki je upihnila vse, karkoli je moglo spominjati na kralja in njegovo družino. Palača Elizej je prišla pod prisilno upravo, njena lastnica pa v ječ«. Vendar si je rešila svoje življenje in je imela torej več sreče kot njeni kraljevski sorodniki. Ni pa vedela, s čim naj bi se preživljala. Pod diirektorijem, ki je nastopil po revoluciji, se ji jc posrečilo ukiniti prisilno upravo nad palačo, ki jo je dala v najem nekemu gospodu llowinu. Tako je imela vsaj nekaj dohodkov. Novi stanovalec ni mislil na to, da bi sebi in svoji družini privoščil razkošje take palače. Najel je palačo Elizej samo zato, ker so se mu zdeli njeni obširni prostori primerni, da bi jih oddajal in tako prejemal dobiček od njih. Iz jedilnic in salonov so nastale plesne dvorane, in park se je spremenil v zabavišče v smislu poznejših ljudskih vir to v. Vsakdo je imel pristop, kdor je plačal vstopnino. Elizej je imel tedaj velik, a ne dober sloves, vendar je bil zmeraj nekaka čudovitost Pariza. Ko je prišel turški poslanik Ali efendi v Pariz, je llorwin njemu v čast priredil veli,ko pojedino v Elizeju. Zraven poslanika je sedela lepa mudame Talilen. Poslanik, ki je bil nemara dober diplomat, a je le za silo lomil diplomatski svetovni jezik, je hotel svojo sosedo za mizo s kako lepo be- števtilko. To ime sega nazaj do 18. stoletja, m sicer do Ludovika XVI., ki je palačo, katero je podedoval po svojem očetu, prodal vojvodinji Bourbonski. A zgodovina te stavbe je še starejša. Začenja se že z letom 1715. 1 edaj, torej pred 225. leti, je grof d'Evtreu, generalni poročnik v kraljevski armadi, pridobil velika vrtna zemljišča pred Vrati St. Honore in si je ondi postavil grad. Vendar ni dolgo bival v njem. Ko mu je umrla žena, ni mogel več strpati v prostorih, ki so ga spominjali rajnice, in Hotel d'Evreu je prepustil svojemu nečaku. Iz njegovih rok ga je o božiču 1753 prejela markiza Pompadourska. Predaleč od kralja Izvoljemlka Ludovika XV. je dala od vrha do tal preurediti gradič in vrt. A ko je bilo vse urejeno po njenih željah in načrtih, se vendar ni mogla odločiti, da bi stanovala v palači — iz ljubosumnosti, ali kakor bi mogli reči — iz državniške modrosti. Kralj je bil dal prehitro dovoljenje za nakup in obnovo palače. Alii se je je bil nemara naveličal? Ali je noče imeti v svoji bližini? Rajši se je torej odločila, da ostane pri kralju in se ni izselila v palačo. Ko je markiza leta 1764 umrla, je kralj določil, naj bo grad odslej za bivanje izrednih poslaništev. Kasneje je bila and.i celo kraljeva ropotarnica, kamor so spravljali staro pohištvo. Konec kraljev Leta 1774 je nov 'kralj Francije zasedel prestol, in sicer Ludoviilk XVI. Hotel d'Evreu je dobil novega gospodarja, bankirja Nicolasa Beaujona. Ta je bil kraljevi bankir in Krez svoje dobe. Ko je kupil grad, ga je začel pre-zidavati kot njegova prejšnja lastnica. Vendar je on tudi zares in izdatno živel v Hotelu d'Evreuu. Pirirejal je razne vrtne veselice in sijajne pojedine v velikih dvoranah palače. Večer za večerom so bile na sijajnih mizah pripravljena jedila in pijače za trideset oseb, njegovih prijateljev. A tudi ta gospodar, ki je ljubil razkošje in pojedine, je moral oditi iz alače in jo zamenjati z jamo na pokopališču, o Beaujonovi smrti je postala palača spet kraljeva last, ki jo je prodal — kot že omenjeno — vojvodinji Bourbonski. S tem je izginilo ime Hotel d'Evreu. Stavba, ki je bil^ zdaj preurejena po okusu današnjih časov, je dobila ime Elyisee-Bourbon. Toda drugi del imena: »Bour-bon« se jo je držal le malo časa, zakaj, komaj aparat, iz čigar zvočnika posluša »Tonv« stare popevke kavbojev iz divjega Zapada. Ker se bo pa zdaj Tom Mix, ki se je naveličal lenar-je.n.ja, spet pojavil na odiru in je nastopil s svojim cirkusom, ki ga je sam sestavil, turnejo po Evropi, je privedel zdaj v London novega »Tonyja«, krasnega, belega žrebca, ki je v Ply-moutliu z igračka»timi korakci sredi potnikov stopicljal po mostu z ladje na suho. Tom M.ix je bil zmeraj eden tistih, iki jim ni nikoli treba pomagača. Svoje nore senzacije je proizvajal sam in si je pri tem večkrat polomil rebra kot spleh kak drug igralec nj«- Porušena carinarnica na spornem ozemlju govih dni. Kair 27krat je moral iti v dobi svojih filmskih nastopov v bolnišnico, še ko je bil mlad fantič, je moral nastopati kot kavboj za nepozabnega Buffala Billn. Nedavno so ga hoteli nastaviti kot režiserja za Buffalo Billov film, a ko je Tom Mix prebral vsebino igre, je odklonil režiran.je, češ da kot osebni znanec Buffala Bi Ha ne more sprejeti režije take, zgodovinsko popolnoma nepravilne vsebine. — Tomov oče je bil nekoč šerif (sodnik) v Teksasu: to je bilo pač še takrat, iko si v srednjem Zapadli dosegel ugled in čast samo s tem, če si znal odlično streljati in jahati. Od njega se je Tom naučil svojih umetnij, in še zdaj zna z lasom ukrotiti pet konj hkrati. »Junaške dobe Zapada ni več,« je otožno dejal Tom, zvezdnik nemega filma, ob prihodu v London. »Iz kavbojev so nastali fičferiči, nihče ne zmore več tega, kar je zmogel njegov ded. Rdeči Indijanci pa znajo boljše vezti kot streljati.. .< Pravkar je prispel v London Tom Mix, slavni predvajalec kavbojev iz časov nemega filma. sedo počastiti. Dolgo je iskal primernih izrazov. Slednjič je zajecljal: »Gospa, vi ste pocestna lepotica!« Opremljene sobe v Elizeju Napoleonska doba ni bila prijazna velikim slavnostim. Privlačnost Elizeja je splahnela, in Horvvin je začel prostore oddajati v najem kot »opremljene »obe«. Iz gradu generalnega poročnika, kraljeve prijateljica, Kreza in vojvo-dinje je postal hotel. Res, da je stanovala ondi marsikaka, sjiavna osebnost, tako pesnik Alfred nyju«, v beli, lični obleki in s široiko-krajnim kavbojsikim klobukom na glavi, se je »vjezdil in vgmezdil« v srca milijonov gledalcev vseh dežel sveta. Indijanci so prav tako kot Eskimi sledili njegova junaštva na platnu, saj jo s svojimi pustolovskimi filmi oživljal že umrlo romantiko divjega Zapada. Zvočni film pa je uničil njegovo sijajno igralsko pot. Vendar je bil on pametnejši od mnogih njegovih tovarišev: kot bogataš se je lepo poslovil od filma in že v liollywoodu začel uživati pokoj. /, njim je šel v pokoj tudi belec »Tony«, ki ni bil nič manj slaven kot njegov gospodar, in ki zdaj kot 54 letni veteran preživlja starost na farmi Toma Mixa v Texasu. »Tony« je že prod 50. leti nastopil v prvem filmu Toma Mixa, in isti .čr napol ti sluga, ki je ^Aflsffist 4C*laj;-$a''*>s>krbii,je tudi dainaš-dni, V hlevu •bwš«gu'čeiW z dežele, se ta-družini gre izobražena go- koJ sprejme. Naslov pove spa z znanjem nemščine in I uprava »Slovenca« pod angleščine. Ponudbe upra-1 št ib.483. (b) vi »Slovenca« pod »Zane-sljiva« št. 15547. M | Hjapca ^tnrpiša ntpba I za vsa po,3ska de,a ta" Oiarejia UMiUd koj Bpreime Prlmar., Za zanesljiva, vešča, samostoj- I dobrova 15, Dev. Mar. v na kuhe in hišnega opravi- | Polju. (b) la, išče zaposlenja v dopoldanskih urah za malo I Mlinarja odškodnino. Naslov v upr. I , I za kmečki mlin sprejmem »Slovenca« pod št. 15614.pQ dogovoru. na_ . v .. I stop takoj. Košir Josip, Usnjarski pomočnik valjčni miint skotja lo- vajen vseh ročnih del in I ka-_ (b) nekaj mašinskih, z mojstr-1 . skim izpitom, vešč tudi sa-1 LlkariCe mostojnega vodstva v obra-1 za pieteno robo, izučene tu, posebno v strojenju ln vegcei za stalno delo, gornjega mastnega usnja in sprejme tovarna pletenin kroponov. Naslov v upravi uencion d. Gaon, Sara-»Slovenca« pod št. 15571.1 jevo Dcsplča ulica 8. (b Absolventka I Hišnik enoletnega trg. tečaja, z I se sprcjm0 za strelišče dobrimi spričevali, vest-1 p0(J Rožnikom. - Nastop na, pridna ln poštena torij n0Vembra 1038. Pred-zmožna vseh pisarniških | noat ]maj0 upokojenci del - želi takojšnjo na-1 Higniu ima brezplačno mestltov v kaki pisarni. I stanovanje ln razne užlt-Gre tudi za blagajničar-1 ke osebne informacije ko v večjo trgovino. Na-1 prl ar Kalserju, Grohar slov v upravi »Slovenca« pod St. 15506. (a) | Zaslužek jeva ulica 8. (b) Gospodično popolnoma zdravo, resno z dobrim znanjem nem ščine, iščem k trem otro kom v starosti od 5—8 let kot vzgojiteljico. Ponudbe upravi »Slovenca« | v Celju pod »Takojšen nastop« 15.472. (h) Trgovskega pomočnika 2.500 din potrebujete da doma zaslužite mesečno 1000 dinarjev. Pišite: »A NO S«, Maribor, Orožnova. (z) Edinstvena priložnost . prvovrstno, „amo8toJno dobrega ln stalnega za- mo6 y manufaUturl m služka. V vsakem večjem SpocerlJli sp,.cjmem. Po kraju odpiramo prodajna ldbe g g„ko prcp,sl skladišča za hitro oskr- gpriaeVaj tn navedbo re bovanje vseh krajev z forenc upravl »Slovenca našim edinstvenim mo-j po(J zn »Manufakturlst nopolsktm predmetom. " I st 15.460. (b) Povpraševanje na milijone komadov. Dnevni za-1 . v služek za voditelje pro-1 1 *»• lnul dajnlh skladišč do 700 1 energično, Izpod 40 let, din, poleg tega določena za nadzorstvo tn kontro plač«. Interesentje z 8000 lo produkcijo v tovarni do 15.000 din kapitala čokolade, sprejmemo, naj pošljejo resne in Predložiti dobre referen obširne ponudbe pod St. j cs. Ponudbe v upr. »SI. 51.023 na Publicltas — I pod »Stalna, dobra slttž Zagreb. (z) ba« 16358. Kovaškega pomočnika začotnlka takoj sprejme Zabret, Zg, Hudinfla — Celje. (b) Pletiljo dobro, izurjeno, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15658. (b) Prodajalka mešane stroke, navajena posebno v manufakturi in špeceriji, se takoj sprejme. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobra moč« št. 15653. (b) Služkinjo za vsa hišna dela sprejme Tinca Poljane, Sebe- nje, p. Križe. (b) Kmečkega fanta sprejmem h konjem za prevoz in polje. Vižintin, Ljubljana. Močnlkova 13. Služkinjo vajeno vsega dela ln št vanja na stroj, sprejmem - Florjanska 10. (b) Postrežnico sprejmem za popoldne. Zglasiti se Je na šmar-tinskl cesti 16. (b) Služkinjo pridno in pošteno, sprej mem. Ponudbe v podruž nlco »Slov.« v Trbovljah. Verziranega sotrudnika išče za sodni okraj Ptuj velika zavarovalna družba. Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Stalni mesečni do hodki« št. 15530 (b) Čevljarskega pomočnika potrebujem takoj. Hrana in stanovanje v hiši, Anton Zupan, Kr. Petra cesta 12, Jesenice. (b) Hlapec ki ima veselje in razume obdelovanje malega posestva, se takoj sprejme. Caf, Pobrežje, Maribor. (bi Trgovskega pomočnika In trg. pomočnico, vešča oba manufakturne ln ga lanterljske stroke — se takoj sprejmeta. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod št. 15502. (b) Kuharico snažno in varčno, iščemo za na deželo. Takojšnje po nudbe v upravo »Sloven ca« pod »300« št. 15551 Kuharico boljše dekle, snažno, zane-sljivo, sprejme ugledna obi telj s 15. oktobrom. Po nudbe upravi »Slovsnca-pod »Stalna služba« št (b) 15546. (b) Parcele pri bežigrajski šoli ^ na prodaj. - Pojasnila dajo čuvaj Stadiona. (p) Posestvo s trgovino v prometnem kraju, kupim ali vzamem v najem Ponudbe s ceno v upravo »Slov.« pod št. 15691. (p) Dekle vafetlo otrok, dobi takoj mesto pri ugledni družini deieK~ lfeJasfflhesečne-mu otroku. Ponudbe poslati v upravo »Slovenca« pod »Pestunja« št. 15646. Naprodaj opekarna za izdelavo ročne zidne opeke s potrebnim zemljiščem za kopanje ilovice, travnik v izmeri 1 oral in stavbne parcele ob občinski cesti v, Podmol-niku, Poizve se pri: Jože Miklavec, posestnik, Pod molnik 15, p. Dobrunje, Hišo z vrtom pripravno za obrtnika ali upokojenca, prodam. Cena 26.000 din. Sp. Pirniče št, 5, pošta Medvode. (p) Gostilniško hišo enonadstropno, zelo prometno, prodam. Ponudbe pod »390/1493« na upravo Slovenca«, Maribor. (p) Denar Hranilne knjižice zaščitenih zavodov, VREDNOSTNE PAPIRJE ln 3% OBVEZNICE vnovčujem stalno po najvišji ceni in proti takojšnjemu izplačilu v gotovini. Alojzij Planinšek Ljubljana Beethovnova 14. Telet. št. 35-10. Dve stanovanjski hiši novi, na prometnem kraju blizu avtobusne postaje, naprodaj za 25.000 din. Kraja Petra cesta 70, Studenci pri Mariboru (p) Svoj denar naložite varno, če kupite stavbne parcele pod ugodnimi pogoji. -Pojasnila: Vižmarje 69. Velika trgovska hiša dvonadstropna> v sredini mesta Celja, z velikimi skladišči, naprodaj. Ugodna naložitev kapitala. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« v Celju pod št. 15.471. (P) Stanovanjsko hišo dvonadstropno, 9 stano vanj-, vrt, sredi Ljublja ne, prodam za 400.000 din gotovine. — Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Čimprej« 15.346. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na obraženi posredovalec — Cesta 89. oktobra St. 6, telefon 37-33, ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih tn stano y;anjsklh hlfl tn »JI. Po oblaščenl graditelj ln Sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) Kdor mi posodi denar, mu dam stanovanje ali pa službo, Haložan, Gradiška, Pesnica, (d) Posojila različna, preskrblm hitro in brez kakega predplačila Hranilne knjižice vnovčujem proti takojšnji gotovini. Oblast, dovoljena pisarna Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12 Znamka 8 din Brez skrbi za vaš denar lahko posodite 130.000 din na prvo mesto vknjižbe nad 1 milijon vrednega posestva v ljubljanskem mestnem področju — za dobo 18 mesecev, proti 8 odstotnimi obrestmi. Oglasijo naj se samo resni interesenti v upravo »Slovenca« pod »Zemlja je zlato« št. 15657. (d) BANČNO - KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 kupi takoj tn plača najbolje HRANILNE) KNJIŽICO bank ln hranilnic VREDNOSTNE PAPIRJE 3% obveznice, bone tn srečke, delnice itd. VALUTE VSEH DR2AV PRODAJA SREČK državne razr, loterije OGLEJTE SI NAJINO NOVO ZALOGO DAMSKEGA IN MOŠKEGA BLAGA, SVILE IN PERILA VSEH VRST NASE GESLO JE: DOBRO BLAGO ZA VSAK OKUS SOLIDNA POSTREŽBA - NIZKE CENE Pouk Temeljito poučuje nemščino, slovnico ln računstvo Gross, Stanlčeva št. 20. < Angleščina! Miss Farler prične z angleškim poukom sredi meseca oktobra 1938. Dvor-žakova ulica 3-ITI. (u) Uspešno poučujem za I. ln II. razred rpal. gimnazije, zlasti matematiko ln francoščino. Vaš cenjeni naslov prosim v upravo »SI.« pod »Uspeh« št. 16503. (u) Nemščino pouk, konverzacljo - nudi Izkušena učiteljica. - V skupinah treh reflektp.'1 tov izdatek neznaten. — Naslov v upravi »Slov. pod št. 16510. (u) Nemščino in esperanto poučuje pismenim potom po najnižji ceni Jezikovna dopisna šola na Jesenicah (Gorenjsko). - Pri Jave se sprejemajo do 16. oktobra 1938. Zalite vajte prospekt In prllo žito znamko za odgovor Širite »Slovenca«! Hišo z vrtom njivo, elektriko, pri cesti, pol ure od Medvod, oddam v najem. - Bernik, Zlobe, Medvode. (p) Toliko zemlje, da bi se lahko redila štiri goveda, v bližini šolo ln ceste, kupim. — Pošljite ponudbe v upr. »Slov.« pod št. 15692. V Brežicah in okolici so naprodaj hiše, krasna stavblšča-, vinogradi, sa dovnjakl ln gozdovi ter zaokroženi deli Attemso vega veleposestva. - Pojasnila pri inž. M1 k 1 a u Otmar, Brežice. (p) Krasna velika hiša z vsem komfortom, 16 minut od centra Maribora, velik vrt, parcele za zidanje, se zaradi Belltve pod vrednostno ceno proda. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dobro naložen denar« št. 15359. (p) Vilo dvonadstropno, v Badenu pri Dunaju, vredno cca 500.000, zamenja nemški državljan za enakovredno stavbo v Jugoslaviji. — Hiša v Celju naprodaj. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Slučaj 90«. (p) Vila dvostanovanjska, za vsako ceno naprodaj. - Ponudbe: France Zaje, Celje, Dečkov trg. (P) Stanovanjsko hišo novo-, severni del LJubljane, čisti donos 8.5% -prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Hipoteka 60.000« št. 15,412. (p) Vila visokopritlična, 4 sobe, veranda, kuhinja, dve kleti, lep vrt, ugodno naprodaj. Josef Žagar, Petrovče 30. (P) Novo hišo pripravno za vsako obrt, z vrtom in njivo, prodam. - Plačati nekaj v gotovini, nekaj s knjižico. Žlahtlčv Nova vas, Ptuj. (P) Dve parceli krasni, sončni, pod Rožnikom, v skupni Izmeri Posredovanje nagrajeno. 2700 m«, naprodaj posa Obširno ponudbo na Pu-bllcitas, Zagreb, pod št. BI.021. (P) možno alt skupaj. Cena zmerna. Naslov v upravi »Slovenca« pod 15.400. p n Vajenci 11 Čevljarskega vajenca sprejme Flach, Retje 69, Trbovlje I. (v) Krojaškega vajenca sprejmem takoj. Petrovčfb Avgust, Slomškova c. 12, Ljubljana. (v) Mizarskega vajenca lz poštene kršč. družine sprejme Kregar, mizar, Vižmarje 2, št. Vid. (v) Krojaškega vajenca takoj sprejmem Vrtar, kovaški mojster, Preserje p. Radomlje. (v) Frizerska vajenka se takoj sprejme, in gospodinja za vsa hišna dela, stara 40—50 let. Ponudbe na Pire, frizer, Kranj, (v) Kovaškega vajenca takoj sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. - Viktor Podbregar, kovač, Poljče, p. Braslovče. (v) Trgovski vajenec z nekaj razredov srednje šole, iz dobre kršč. hiše,; zdrav, priden, brlhten,; dober računar, se sprejme v trgovino z mešanim blagom v mestu. Oskrba po dogovoru. — Znanje nemščine zaželjeno. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Učeneo 505« 1B.333. inffTffTnfi^ Srebrn jedilni pribor za 6 oseb kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Takoj« št. 15609. (k) Gobe na slanici ln prešna Jabolka - nu-dlto takoj tvrdkl Artur Nachbar, Radeče. (k) | 20.000 din posojila po 8% obresti Iščem pro ti vknjižbi na sigurno mesto. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Sigurnost« št. 16516. (d) Ugodna prftka! Iščem 10.000 din posojila. V protiuslugo nudim prosto stanovanje blizu Bohinjskega Jezera v sezoni ali stalno za gotovo dobo. Ponudbe na Janez Mlkelj-, čevljar, Božična drevesca 2000 kom. po 1 m visoka* 2000 kom. 1 '/i m visoka-, 1000 kom. po 2 m visoka, 1000 kom. po 3 m visoka, dostavljanje do B. nov. Ponudbe na: »Bandur«s Pančevo. (k) .Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, LJubljana Wol!ova ulica SLS Kupujem in prodajam vsakovrstno že rabljeno gradivo, strešno in zidno opeko, ostrešja, deske, plohe, cevi itd. »Kopiros« — Detelova 5-II, levo. (k) Kupim vsako množino jelovih in smrekovih odpadkov (letvic) broz lubja in po-, škodb iu ne preveč tanke. Plačam v gotovini. KOLOMAN BEER Zagreb, Nodilova 7/III. Boh. Srednja vas. «J) Ženitbe E 26 letno dekle poroči 30 letnega fanta s predvideno pokojnino. — Imam tudi doto. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj« 15.327. (z) staro zimo, zlato zobovje in srebrne krone kupujem po nalvlUib dnevnih cenah. A. KAJFE2 ur ar Ifubflana, Miklošičeva 14 Brusni les obeljen in neobeljen, ža-manje in krajnike kupuje stalno vsako množino. Ponudbe poslati na: Celulozna tovarna, pošta Videm pri Krškem. (k) Obrtnik 33 leten, s linim poklicem in 150.000 din premoženja, poroči gospodično. Dopisi upravi »Slovenca«, Maribor, pod »Lastni dom« 1494 Dama srednjih let, malo poznana, zelo lina žena, bi zaradi osamljenosti poročila boljšega upokojenca. Resni dopisi v upravo »Slovenca« pod »Dom na deželi« št. 15655. (i) CUNJE krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter - Maribor Dravska 16 Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«! 1EEEBSHI Hlevski gnoj naprodaj. Vprašati Streli-ška št. 26. (1) Kislo zelje, repo earmo, prvovrstno, vsako množino - dobavlja Ho-man, Ljubljana, Sv. Petra cesta 81, tel. 35-39. Cene brezkonkurenčne. Športno kolo popolnoma novo zaradi bolezni prodam. Šiška 141 (1) Večjo železno peč poceni prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod 15601 Rabljene vozove poljske in zapravljivčke, sanke, orodje ln konja -prodam. Lovšo,, Tržaška cesta 17. (1) Steljo v Rožniku prodam. Verbičj Stritarjeva ulica. (1) Bukova drva euha, pozimi sekana, naprodaj nekaj vagonov, franko dolenjski kolodvor. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Neposredno« St. 15509. (1) Gostilna earadl preobremenitve za 16.000 din naprodaj. — Vprašati: Kraljice Marije ulica 23i M. Javornik, Zagreb. Patent »Kraljica peči« KI se naloži le enkrat dnevno, potem pa gori ves dan, se dobi v VBeh velikostih pri A. Semenič ln drug, Ljubljana, Miklošičeva cesta 15t telef. 6t. 48-67. (D Smederevsko grozdje Jzborno, v košaricah, po izredno nizki ceni dobite pri Gospodarski zvezi, Ljubljana, Tyrševa cesta 29. Kmetovalci! Ce hočete imeti spomladi že v začetku majnlka Izdatno zeleno krmo za molzno živino, tedaj sej-te sedaj zimsko grahoro. Dobite jo z navodilom pri tv. Fran Pogačnik, d. z o. z. v Ljubljani — Tyrševa (Dunajska) ce-Bta 33, v Javnih skladiščih .(Balkan) j, 1(1) la. seme detelje 2000 kg, prodam. Peterlin, Preserje, p. Radomlje. (1) Vnajem IŠČEJO: Posestvo 5—10 johov - vzamem v najem ali grem za oskrbnika. Ponudbo v upravo »SI.« pod »Takoj« 15618. Branjarija s koncesijo, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15598. (1) Kotijo z angleško opremo, po zelo ugodni ceni prodam. — Rožna ulica 29, Ljubljana. Odličen trboveljski premog suha bukova drva Kačič Franja Celovška 67 Telefon 40-76 Ugodno prodam dve omari 230-100-69 ln dve omari 140-94-67, ne pleskane, primerne za obrtnika ali trgovca. — Čuden, Staretova 14-1. Hrastove deske suhe, 18 let stare, I., II., III. vrste, smrekove in bukove deske, »Hobelbank« in razno mizarsko orodje naprodaj takoj pod šifro »Hrastove deske I.« upravi »Slovenca« 15536 11) Gostilno na prometni točki, vzameta v najem ali na račun zakonca brez otrok. Ponudbe poslati upravi »Slov.« pod »Točen plačnik« št. 15520. ,(m) ODDAJO: Trgovski lokal z Inventarjem oddam v najem. Informacije daje Poso4 inlca, Sv, Barbara pri Mariboru. (n) Velijo delavnico primerno za pletlljstvo, krojaštvo, tiskarno ali slično • poceni oddam. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15603. (n) Trgovski lokal oddam v najem v Industrijskem kraju Črni pri Prevaljah ali sprejmem družabnika. Naslov pove uprava »Slov.« pod 15065 Dve stanovanji po eno sobo ■ kuhinjo se oddasta. Florjanska ul. 15, Enosobno stanovanje s kabinetom oddam. Borutova 4) Bežigrad. <č> Dvosobno stanovanje v novi stavbi, kabinet, ko-lalnica, oddam z novem-irom. Herbersteinova 26. i' bi Stanovanje soba in kuhinja, v Rožni ulici 21, pri Sv, Jakobu, se odda s 1. novembrom. Gostilno na prometni točki na Gorenjskem oddam kavcije zmožni osebi na račun. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15.478. (n) Lepo enodružinsko vilo obstoječo iz 6 sob s prl-tikllnami, z vodovodom, elektriko, event. z vrtom in majhnim gospodarskim poslopjem, v lepi legi v ljubljanski okolici, 200 m od postaje, dam v najem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Vila« 15.467j t(n) Dvosobno stanovanje s prltlkllnamii oddam. -Zeleznikarjeva ul.4 nova hiša. (č) Brezplačno stanovanje oddam šivilji, ki bi obenem poučevala hčerko. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15544. (r) Trisobno stanovanje moderno z vsem komfor-tom, oddam z novembrom-Ogled 3—5 pop. Sv. Petra cesta 24-11. (č) Dvosobno stanovanje s kopalnico in balkonom, in enosobno e trgovskim lokalom, oddam. Andlovic, Dolenjska cesta. (c) Samsko stanovanje v sredini mesta, oddam s 1. novembrom t. 1. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15507 (č) Dvosobno stanovanje komfortno, s centr. kurjavo in plinskim štedilnikom, oddamo s 1. jan. 1939. — Dvigalo. Podrobnejše informacije daje vsak delavnik med uradnimi urami 8—12 Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, Miklošičeva 18, tel. 25-21 in 25-22, (č) naš vsakoletni SEJEM ANT. KRISPER — LJUBLJANA Mestni trg št. 26 • Stritarjeva ulica št. 1-3 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, parket,, elektrika) oddam takoj. Polzvo se v upravi »Slov.« pod št. 15489. (s) Zračno sobo zelo lepo opremljeno, oddam za 150 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15.455. (s) Opremljeno sobo v centru oddam. Istotam (v drugo sobo) sprejmem dijaka. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15619. Akademika sprejmem na stanovanje. Cena po dogovoru. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15019. ,(D). Živo I i D Mlade psičke bele pasme, špici, nekaj komadov prodam. Regorič Vekoslav, Ormož. (j) Prostov. javna dražba Majerčkovega (Pucljove-ga) posestva v Gorenji vasi pri Ribnici na Dolenjskem po posameznih parcelah bo v nedeljo, dne 9. oktobra t. 1. v Gorenji vasi. - Natančnejša pojasnila dajo g. Ludvik Drobnlč, pos. v Goričl vasi pri Ribnici. ,(o). Majhen poni za vsako vožnjo naprodaj. Cirman, St. Vid 28 nad Ljubljano. (J) Pes čuvai Doberman naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15.451. ,(J) Tri bike uradno potrjeno popolnoma zdrave, od prvovrstnih montafonskih krav in bikov - prodam. Poizve se pri Jos. Lenarčič, Verd, pošta Vrhnika, (j) Draga Ouitln prvo splošno prevozništvo s tovornimi avtomobili, Ljubljana, Strallika 34 naznanjam, da sem zopet začela z rednim prevozništvom v tuzemstvu, z Italijo in obratno ter se priporočam za selitve ln prevoze blaga. Gostilna pri „L0VCUN Rimska cesta 24 nudi novo sladko črnino din 10"—. Domače pečenke, pečene in ocvrte piške ter še mnogovrstna izbira drugih okusnih jedil. IZBORNA VINA.! IZREDNO NIZKE CENE I LEPE OBLEKE ► Pletilne stroje BI 1-80, 4-80, 10-100 ln 12-80 cm, firme Popp, z vsemi modernimi ključi -poceni prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod 15602. Cement - betonsko železo Storje, vijake, žice in žič-nike, okovje, štedilnike, peči,, stranišča, kopalniške opreme, lepenko, smolo, katran ter vse druge stavbne potrebščine priporoča po zmerni ceni »Železnina Koutny«, Ljubljana, Medvedova cesta 28 (1) |B Prodam Sva nova, že ovinjena vinska soda po lihi za 1800 din. Nadalje prodam eno kravo, mlado, zelo dobro mlekarico za 2000 din, enega bika montalonca, 8 mesecev starega, rodovniškega za 1500 din, ter 10 prav lepih prašičev, 3 mesece stari, po 200 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15562 (1) Pletiln! stroj 8—60, dobro ohranjen, poceni naprodaj. Preskrbim stalno delo. Naslov v upr. »Slovenca« pod št, 15660. Šivalni stroji in kolesa Pred nakupom si na vsak način oglejte mojo zalogo prvovrstnih znamk z garancijo, najcenejše rabljene šivalne stroje in kolesa. Vzamem v račun. Triglav, Resljeva cesta št. 16. (1) Novost »Vitan« Specialno sredstvo za Izboljšanje usnja. - Uporaba: pri novih in starih čevljih (za zgornje dele in podplate) ter vseh usnjenih izdelkih, od katerih se zahteva trpežnost in moč! -Cena 18 din. Proizvaja Al. Trbovšek, Črna pri Prevaljah. (1) Lokal v sredini mesta oddam s 1. novembrom t. 1. Naslov v upr. »SI.« pod št. 15506. (n) I Auto-mofor i Menza V strogem centru Zagreba, dobro idoča, z jako finim uličnim lokalom ter bogatim inventarjem, velikim številom abonentov. Obed do 300 gostov, večerja okoli 200. Proda se hitro zaradi obiteljskih razlogov za ceno do 45.000 din. Cenjene ponudbe na Publicitas, Zagreb, pod 51053. Ugodno ■I lahko nabavite raznovrstno manufakturno blago za Jesen in zimo po solidnih cenah pri Oblačilnici za Slovenijo Ljubljana, Tyrševa c. 29 (hiša Gospodarske zveze) Državnim in samoupravnim uradnikom nudimo blago tudi na mosečno odplačevanj® pod zelo "godnimi pogoji. • Ceno zelo nizke, •postrežba solidno. Oddam trgovski, brivski lokal '— zraven farne cerkve. Cerklje, Gorenjsko, ■ Repnik. tfanolanja IŠČEJO: Stanovanja 1—2 sob išče mati in hči. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Točna« 15578 Stanovanje enosobno, tudi s kabinetom, išče gosp. Ferderber, uradnik uprave »Slovenca« Trisobno stanovanje z vsem komfortom, oddam s 1. novembrom za Bežigradom. Informacije: Bežigrad 3, pritličje, (č) Dve sobi s kuhinjo in vsemi pritiklinami, oddam s 1. novembrom. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15552. (Č) Lepo stanovanje dvo- do trisobno, event. z vrtom, takoj zelo ugodno oddam stranki-, ki želi biti sama in ljubi mir. -Pot na Rožnik 2. ,(č) Stanovanje enosobnoi event. tudi b kabinetom, išče samski 350 ccm, nov. se v ponedeljek, 3. t. m. ob 11 stavi ia prodaj za 2000 din. — Kranj, Kosovska cesta 22. »Slovenca« pod 15.481. c Enosobno stanovanje Išče uradnica z novembrom. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Solidna plačnica« št. 15511. .(č) ODDAJO: Mansardno stanovanje s sobo in kuhinjo, oddam za takoj, Staretova ulica št. 14. (č) Mali vozovi Opel Kadet, Peugeot, Moriš, DKW, z majhno, porabo bencina, dobro ohranjeni-, ugodno naprodaj. - »Beka«, dr. z o. z., LJubljana, Celovška cesta 38. (f) SI2S33H23) Enosobno stanovanje sončno in čisto, oddam takoj ali s 1. novembrom na Gosposvetski cesti št. 10. Informacije pri hišnici, (č] Izgubljeno v sredo zvečer na cesti iz Ljubljane do Šmarja: 1 sod petroleja in sod kisa. Pošten najditelj naj sporoči svoj naslov upr. »Slov.« pod št. 15537. Najdenino in druge stroške povrnem takoj. Trisobno stanovanje z vsemi pritiklinami, odda s 1. novembrom Hranilni in posojilni konzorcij, Ga-jeva št. 9. (£] Avtomobil, rezervno kolo s pnevmatiko 5.25 do 16 je bilo izgubljeno na cesti Kranj - Kokrca - Preddvor-Jezersko. Odda se naj v župnišču Jezersko ali pri g. Viktorju Bohincu, Ljubljana, Tyrševa c. li Dvosobno stanovanje z zaprto verando in pritiklinami v neposredni bližini centra se odda takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15574 (č) ODDAJO: Prazno sobe lepo, veliko, oddam, dvedova 36. Me- (s) Lepo sobo oddam. Naslov v upravi,. »Slovenca« pod št, 15556. Prazno sobo sončno, strogo separirano, oddam z novembrom. Tobačna ulfca 16, Vrtača. 1 Pohištvo i Dve veliki ogledali starinski, s konzolami, naprodaj. Novi trg 5-1. (š) Sobno opravo črno, kompletno za 1 osebe, prodam. Novi trg 5-1. Staro pohištvo dobro ohranjeno, zelo poceni prodam. Informacije pri hišnici na Gosposvet-ski cesti 10. (š) Pohištvo rabljeno — kuhinjo ln spalnico, poceni prodam, zaradi selitve. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15073. (š) Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne. divano in tapetniške Izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnlk Mestni trg 13 Ugoden nakup morsko trave-, žimo in cvllha za modroce ter blaga za prevleke pohištva. Iz trpežnega nepremoiljivega ledna nudi jesenske športne damske in moške plašče od 240 din naprej — iste fantovske in dekliške oel 150 din naprej F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 Dobro kupite koiuhovino vse vrste pri krznarju JOSIP SMOLE LJUBLJANA — Šelcnburgova ulica M. 6/1. (poleg glavne pošte) - Telefon 88 37 Prvi in največji mariborski klavirski salon M. BBuerle, Maribor, Gosposka ul. 56 priredi oktobereki teden. Vsi v oktobru najeti klavirji preidejo v Inst nnjnmnlkn te dosežo najemnina višino nakupne couu, *'ri nakupu 10% popusta. za malo denarja - je zelja marsikatere dame in najbrže tudi Vaša. Izpolnila se Vam bo, če boste kupovali pri tvrdki MANICA K. D. MESTNI TRG 17 Razno Rezervirane za železnino O. K., Medvedova 28 (r) Obrt dam v najem Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod »TRGOVEC« Brezplačno stanovanje dobi v Celju upokojenec, ki Ima veseljp do vrta. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15.367. (r) Informacije privatne ln trgovske ter ureditev vseh zadev pri vojaških in drugih oblastih, poizvedovanja itd. izvršuje informacijska pisarna »FUles«, Ljubljana, Gosposvetska 14. (r) 3 motorji, 20 koles itd. 400 dobitkov — 80.00 din. Žrebanje 9. oktobra 1938 ob 3 popoldne. Srečke po 5 din. Karunova ulica 10. Zveza društev rejcev malih živali v Ljubljani. (r) Novi naslov: Frančiškanska ul. 3. Telefon 45-13 Razpis Uprava Delavskega doma v ii]UDi]ani razpisuje dobavo mleka za svojo kuhinjo za dobo od 1. novembra 1938 do 31. marca 1931). Dnevna potreba 40 do 50 litrov. Specijalni dobavni pogoji se dobijo v upravni pisarni Delavskega doma na Bleivveisovi cesli 42. Pravilno opremljene ponudbo je vložiti do 15. oktobra 1938 najkasneje do 11 dopoldan v pisarni Delavskega doma. Kavcijo v znesku 5% od ponudene vsote je položiti najkasneje do 10 dopoldne istega dne pri Mestni blagajni v Ljubljani. Ponudbe se bodo odpiralo v soboto, 15. oktohra 1938 ob 11 dopoldne v pisarni Delavskega doma v Ljubljani. .V L j u b 1 j a n i, dne 1. oktobra 1938. UPRAVA DELAVSKEGA DOMA Zakup hotela in kavarne »Moskva« Poštna hranilnica daje s 1. januarjem 1939 v zakup celo svojo zgradbo »Moskva« na Prestolonasledniko-vem trgu 18 v Belgradu pod temi-le alternativnimi pogoji: 1) da ponudnik zgradbo preuredi po svoji uvidevnosti in na svoje stroške, ali da izvrši Poštna hranilnica popravila, ki jih predlaga ponudnik; 2) zakupna pogodba bo zato predmet specialnega dogovora; 3) zgradba se sme izkoriščati kot hotel prve vrste s kavarno in eventualno restavracijo ter temu podob- no; zakupnik bo lahko oddal en del prostorov proti trgu svobodno v podzakup za društvene prostore, urade i. t. pod.; zakupnik ne bo smel menjati zunanjosti zgradbe niti njenih konstruktivnih delov v notranjosti; 4) rok zakupa je lahko pet ali več let; redno plačevanje zakupnine se zavaruje s primerno kavcijo; ponudnik lahko ponudi zakup po vsaki omenjeni alternativi posamezno ali istočasno po obeh alternativah, z označbo zakupnine, ki jo nudi, trajanjem zakupa, referencami v svoji strokovni in finančni sposobnosti. Nadaljnja potrebna obvestila se bodo dajala interesentom v Inšpektoratu Poštne hranilnice. Ponudbe naj se predložijo v zapečatenih ovitkih Inšpektoratu Pošlne hranilnice najkasneje do 1. novembra 1938, ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI PODRUŽNICE; Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split Vlog* obrestuje po 4%, vezane na odpoved po S8vs:jwja krsiksreSna kradlla v SaksSam računu — Eskoniir« trgovska menica UhLNlŠKA GLAVNICA Din aO.OOO.OOO-— Vrši vse bančne posle najkulantnej Kaj sodite o meščanski šoli ? Zvezna organizacija Saveza grafičkih radnika Jugoslavije v Ljubljani naiu na naše aorenje vprašanje odgovarja: IL Želeli ste, naj Vam povemo svoje mnenje glede vrednosti sedanje meščanske šole. ■ Za sprejem vajencev v katero koli panogo grafičnega poklica je predpisana uspešno dokončana nižja srednja šola. In tako prihajajo kandidati, ki 'so dokončali bodisi meščansko šolo ali pa štiri razrede gimnazije, realke ali realne gimnazije. In vsi ti kandidati prihajajo nato k izpitu pred posebno sprejemno komisijo. Pri izpitih ,smo mogli neizpodbitno ugotoviti, da so uspešnejši oni kandidati, ki so dokončali nižjo gimnazijo, realko ali realno gimnazijo, in da je znanje kandidatov iz meščanskih šol slabše. Za nekaj grafičnih poklicev je važno znanje jezika. Znanje slovnice in sploh slovenščine je mnogo popolnejše pri onih kandidatih, ki prihajajo iz gimnazij in realnih gimnazij. To opažamo skoraj dosledno, na podlagi česar 6odimo, da polagajo v meščanski šoli mnogo premalo pažnje na pouk slovenščine. Pričakovali smo, da bo vsaj znanje v risanju boljše kandidatov iz meščanskih šol. Vendar nam je izkušnja pokazala, da v tem pogledu znatno prednjačijo kandidati iz realk, odnosno realnih gimnazij. Risbe kandidatov iz meščanskih šol so manj izdelane in manj • natančne. Razlika se opaža tudi tedaj, kadar se kandi-datje preizkušajo v sposobnosti za logično mišljenje. Tudi v tem pogledu so kandidati iz meščanskih šol slabši. Na podlagi vsega tega smo razmišljali, kaj je vzrok, da opažamo tolikšne razlike med kandidati ene in druge srednje šole. Mnenja smo, da sta dva vzroka. Prvi vzrok je v ustroju meščanske šole same, katere učna snov je morda obširna, vendar premalo detajlno in natančno obravnavana. Najbrž je učni načrt meščanske šole prikrojen tako, da se učenci nauče čim več, četudi površno. Zlasti je to vidno glede znanja materinščine. Možno je odstraniti to slabo stran sedanje meščanske šole z reformo učnega načrta. Ne trdimo pa, da je morda sedanji učni 6istem meščanske šole slab za vse primere, nego smo prišli le do zaključka, da velja to predvsem glede kandidatov za grafični poklic. Drugi vzrok je po našem mnenju izven meščanske šole. Navadno pošiljajo starši otroke v meščansko šolo tedaj, če ne dajejo mnogo upanja za uspešne srednješolske študije. In tako prihaja na meščanske šole v splošnem slabši material kakor v druge srednje šole. To sodimo na podlagi opažanj, da so kandidati iz drugi srednjih šol sposobnejši za logično mišljenje. V tem pogledu gotovo ne bo mogoče ničesar doseči s kakimi reformami, ker je jasno, da mora biti meščanska šola odprta zlasti vsem onim, ki ne čutijo v kakršnem koli pogledu razpoloženja za študije na drugih srednjih šolah. Napisali smo to le zategadelj, ker nam je pri srcu vprašanje izobrazbe onih, od katerih posamezniki prehajajo tudi v grafični poklic. Zelo želimo, da bi se naša mladina v šolah naučila čim več koristnega in za življenje uporabnega. Davčna posvetovalnica C. J. Z. — Radi bi znali, koliko (v odstotkih od prejete najemnine) mora plačati hišni lastnik iz naslova zgradarine. Na to vprašanje Vam — žal — nc moremo dati povsem točnega odgovora. Prvič se pobirajo poleg državnega davka tudi še avtonomne doklade. Te so pa v vsaki občini drugačne in se poleg tega tudi vsako leto spreminjajo. Ne glede na to so tudi odbitki za popravila in amortizacijo hiše različni in se ravnajo po tem, ali leži hiša v mestu, trgu, kopališču itd., ali pa v kaki vasi. Končno tudi dopolnilna zgradarina ni določena z enim zneskom (odstotkom), temveč je tem (v odstotkih) višja, čim višja je najemnina. Če pa upoštevam, da v Vašem primeru najemnina nc presega letnega iznosa od 10.000 din in da leži hiša v vasi, znaša zgradarina (osnovna in dopolnilna) točno 9.8% od najemnine. Avtonomne doklade v vašem primeru pa tudi ne bodo po vsej priliki presegale 8 do 10% od najemnine. Celokupno davčno breme zgradarine bo torej v vašen primeru znašalo okrog 18 do 20% od Vaše najemnine. A. M. ▼ M. — Vaša hiša je bila dalje časa brez najemnika. Ko se Vam je čez več mesecev posrečilo dobiti najemnika, Vas je davčna uprava kaznovala, ker ji te oddaje niste prijavili. Po Vašem mneju davčna uprava ni bila upravičena, da Vam predpiše davčno kazen. Vaše mnenje ni pravilno! Člen 40. zakona O aepo^rednih davkih odreja, da je ponovno uporabo zgradbe ali njenega dela prijaviti V 14 dneh. Člen HO. istega zakona pa določa: Davčni zavezanec, ki ne prijavi pravočasno (poslednji odstavek člena 40. glej zgoraj!) ponovne uporabe tgradbe ali dela zgradb, se kaznuje z dvakratnim Radio Programi Radio Ljubljana: rtedelja, 2. oktobra: 6 Kmečki trio — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenos cerkveno glasbe iz frančiškanske cerkve — 9.45 Verski (tovor (g. ravu. Jože Jagodic) — 1(1 Koncert 7,a naše malčke (Radijski orkester) 11 otroška uru (gdč. Slavica Veucajzova) — 11.30 Prenos otvoritve raastave slovenske kuj igo — U Koncert pevskega septeta brHtov Zivko. Narodne pesmi iz Pohorja in njegove okolice, za moški zbor priredil Vasilij Mirk — 13 Napovedi — 13.2(1 Kar želite, lo dobite (plošče po žoljah) — 17 Kmet. ura: Pomen izdelovanja sladosoka v kmečkem gos|K>darstvu (g. Priol Josip) — 17.3« Za dobro voljo (plošče) — 18 «Oigav jo otrok! . Vesela zgodba, napisal Mirko I.jubčič. Izvajajo člani rad. igr. drui. — 19 Napovedi, poročila — 19.3« N"ac. urn — 19.80 Pisana tratn (plošče) — '2D.30 Koncert. Sodelujejo: g. Kobert Primožič, član Nar. gled in Radijski orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Adamič Bojan in nqegov orkester. Ponedeljek. 3. oktobra: 12 f'eške narodne (plošče) 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Ruski sekstet. — 18.4(1 Novo delovno loto radijske postaje (g. prof. France Koblar) — 19 Napovedi, poročila — 19.3(1 Nac. ura — 19..VI Zanimivosti — 20 Večer vesele glasbe. Sodelujejo: ga. Dragica Sok, g. prof. Marjan l.ipovšek (spremljava), g. Rudolf Pilih (harmonika) in kvartet Fantje na vasi — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Dvorak: lz novega svota, simfonija (plošče). Drugi programi: Krdrlia, 1. oktobra: Belgrad: 20 Skndarlijski ve- _ Zagreb: 2(1 Tambnraški koneert, 2(1.30 Recitacije, 2(1.45 Zabavni koneert — Vraga: 20.15 Koncert češke filharmonije - Sofija: 20.30 Koncert, 21.55 Operetna glasba — Budimpešta: 2(1.10 Tlonna Pisna, komedija. 22.05 Koncert Radijskega orkestra, 23.1» Jazz — Milan: 2150 Simfonični koneert. — Iti m: 21 -Madam Sans Ceno., opereta — Pariz: 2(1.30 Kitara in jazz. Ponedeljek. 3. oktobra: Belgrad: 2(1 Prenos \7, stii-diia- Igralci narodnega gledališča igralo — Praga: 2« Katja Kabanova, opera - Sofija: 20.15 Koneert orkestra »Sredee-, 21.15 Pevski koncert — iariava: 21 (Vrkvnni pevski koncert. 22 Simfonični koneert — Budimpešta: 21.10 Operni orkester. 22.45 Za ples — Mim-rlien: 21.'20 Koncertna nra — Rim: 22 Violinski koneert. — Pariz: 20.30 Orkestralni koneort, 21 Komorna glasba. zneskom osnovne zgradarine 'fl mora plačati razen tega še redno zgradarino. I. K. v M. — V smislu čl. 20. pravilnika k zar konu o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust do decembra 1935 in januar do marca 1936 oziroma člena 105. pravilnika k zakonu o neposrednih davkih je bila Vaša posojilnica pozvana, da predloži tudi izkaz upnikov (t. j. vlagateljev itj vlog!). Tega razkaza dosedaj niste priložili Vaši prijavi za odmero družbenega davka in ga tudi v bodoče ne nameravate predložiti. Sedaj bi radi točno vedeli, ali ste po zakonu dolžni ugoditi zahtevam finančne uprave ali ne. Vaše stališče je pravilnol Po nekem odloku ministrstva za finance denarnim zavodom ni raz-kazati upnikov. Pač pa se je izjaviti, ali se med upniki nahajajo morda kakšne latentne (neprijavljene) rezerve ali ne. Tako izjavo je izdati za vsako leto posebej. Izkaz upnikov naj se pa odkloni iz razloga, ker gre v v Vašem primeru za denarni zavodi Hijacinte, tulpe, -narcise ln druge holundske gomolje nudi Sever & Co., LJubljana. (1) I Priznano fine krvavice pečenlce ter sladki mošt priporoča cenj. gostom gostilna Mttllor, Janševa' ulica 15, Šiška. (r) iHmsai + Združenje pekov v IjJufilja.nl naznanja cenjenemu občinstvu in vsem svojim članom žalostno vest, da Je preminul njegov dolgoletni člau in bivši prcilhucliiik gosjHjd Franc Dolinar pekovski mojster v Ljubljani Dragega pokojnika spremimo v nedeljo dne 2. oktobra ob pot 5 popoldne iz hiše žalost:, Prod škofijo 11, na pokopališče k Sv. Križu. Dragejnu pokojniku bodi ohraujen trajeu spomio. V Ljubljani, dno 1. oktobra 1538. ODBOR BOCJPLAČEN POUK V icganju i HARMONIKE OD 7«iTEVA3TE BREZPLAČEN CENIK Glasovir železna konstrukoija, dober, lepi glasovi, naprodaj. Novi trg 5-1, levo. (g) ZAHVALA. Ob bridki izgubi naše drage ANICE smo dolžni mnogo zahvale vsem, ki so sočustvovali z nami. Posebno zahvalo smo dolžni g. zdravniku dr. Neubergerju, ki je lajšal njeno trpljenje, častiti duhovščini za spremstvo na njeni zadnji poti, posebej pa še g. kaplanu Lampiču za tolažbo v njeni bolezni, vsem uradnikom in uslužbencem poštnega ravnateljstva, poštni godbi, vsem darovalcem krasnega cvetja in končno vsem, ki so drago pokojnico v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti. Se enkrat vsem iskrena hvala. V L j u b 1 j a n i, dne 2. oktobra 1938. ' Žalujoča rodbina Bučarjeva. samo biološka nega lepote s Schroder-Schenke ? j|H ker so to najstarejše, na-£f](H ravne in zajamčeno zares uspešne metode negovanja lepote. ČISTO POLT brez mozoljev, sojed-cev, maščobno se bleščečih jamic, ovenelosti kože in znakov staranja dosezate samo z biološko kuro za čiščenje obraza. Garnitura 120 din. ZA PREHRANO KOZE in zoper drobne gube samo Pasta Regis! Dovršeno negovane dame jo dobro poznajo, a mi izdamo tudi Vam njihovo »tajnost lepote«. Din 18.—, 36.—, 40.— in 60.—. RAZŠIRJENE ZNOJNICE (PORE), maščobo in ogrec odpravlja man-deijno mleko »Asiami«. Odstrani obenem tudi šminko. Izdatna steklenica din 50.— in din 30.—. SUH OBRAZ poživlja in pomlajuje črte obraza voda iz kumaric. Odlično otdstrani tudi šminko. Steklenica din 50.—- in din 30.—. GUBE POD OČMI (vrečice) izginejo z uporabo dragocenega olja »Mu-skelol« najmodernejše in najuspešnejše. Steklenica din 45.—. NEPRIJETNE DLAČICE na obrazu odpravi s korenino vred »Rapi-denth«. Garnitura din 50.—. Zahtevajte brezplačna navodila in naše velike ilustrirane kataloge! Stezniki in pasovi Parf. in kozmetika »OMNIA«, oddelek J/2, Zagreb, Gunduličeva 8, visoko pritličje. Pošljemo tudi po pošti proti naplačilu poštnine. TELEFON 97-67—— Konči Ahačič; Bumček in Bunkica 24 In res se je zazdelo Bunkici, da sije toplo zlato solnce, medtem ko se je za šapice držala snežena kraljica. Zato reče: »Hvala, kraljica Snežinka! Poglej, tu so jagode, hruške. Kar hočeš, pojej!« In zopet je ugajala kraljici velika Bunkičina gostoljubnost. Rekla je: >T?unkica, dobra medvedka moja! Hruške in jagode so hrana tvoja. Le ti to imej! Vse sama pojej! Ker si pa hotela z menoj deliti, moraš kaj lepega od mene dobiti.« Bunkica vpraša veselo: >Ali mi Bumčka, bratca, boš dala? Oba potem k staršem nazaj popeljala?« »Še vse kaj lepšega ti hočem dati, da se boš sama znala igrati.« To reče kraljica in udari s čarobnim žezlom po skali in skala postane vsa prozorna kakor steklo. Glasbila-potrebščine kvalitetno blago kupite najceneje pri ft.U/arbinek Ljubljana, Miklošičeva (.4. Vijolina .... Din 60'- Lok....... „ 25.-— Etui s ključem „ 55"— Garnitura strun »Goldbrokat« „ 14' Ožimljenje loka „ 12' Specijalist Vam popravi vsa godalna glasbila umet-niško-strokovnjaško. Opozorilo! Naznanjam svojim cenj. Odjemalcem, da moj zastopnik . ' Alfred Bernik nI več upravičen za mojo f^vrdkotjnaročila Hprejemat(J ' in denar kasirati. Zahvala Bog povrni vsem, ki ste našo predrago mamico, gospo Marijo Pintar v življenju ljubili in ob njeni smrti z nami toplo sočustvovali, vsem, ki ste jo v takem številu pokropili in spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujemo gospodom zdravnikom in častitim sestram, ki so ji v času bolezni skrbno stali ob strani. Žal, da je njihove prelepe uspehe uničila zahrbtna pljučnica. Iskrena hvala tudi pogrebnemu zavodu g. Gajška, ki je oskrbel prevoz na Lovsko brdo, ki ga je naša pokojna mamica tako ljubila. Lovsko brdo, Št. Vid, Ravni, Sv. Kunigunda, 1. okt. 1938. Rodbine: Pintar, dr. Justin, Miklavži«, »StaikTo« B. TOBER Št. Vid nad Ljubljano Telefon 734. JZBIRA NI TEŽKA ■kadar Je treba določiti Časopis v katerem naj oglašuje trgovec al) obrtnik. Vsakdo bo prt tem, UpoSteval list, potom katerega bo prišel zagotovo v etik z najširšimi fupnomočnlml sloji prebivalstva. In to Jo naš dnevnik »SLOVENEC«, ki ga bere — posebno ob nedeljah — z malo izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vaa o uspehu prepriča. ■Iff ffffrPu rr* ''MS f- - > V GOSPODU JE MIRNO ZASPAL NAŠ DOBRI ŠEF, GOSPOD FRANC DOLINAR PEKOVSKI MOJSTER IN POSESTNIK V LJUBLJANI, DNE 1. OKTOBRA 1938 ŽALUJOČI USLUŽBENCI 1 ..-»v . . t . Zahvala 7a vse številne izraze sožalja in sočutja, ki smo jih prejel! pismeno In nstmeno ob prerani smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata in strica, gospoda Franceta Dolenca lesnega industrijalca za poklonjene premnoge vence in cvetje, se tem potom najtopleje zahvaljujemo. _ Posebno se zahvaljujemo gg. šef-zdravniku, pnmariju dr. Neubauerju in dr. Valicu, ki sta se z neprimerno požrtvovalnostjo ves čas bolezni zavzemala zanj, č. sestri usmiljenki, čč. duhovščini iz Preddvora, Škofje Loke in Stare Loke. Zahvaljujemo se polnoštevilnemu oficirskemu in podoficirskemu zboru 7. g. polkovnikom Markuljem na čelu. Prav prisrčno zahvalo izrekamo škofjeloškemu Sokolu za prekrasen sprejem in počastitev v Sokolskem domu, Gorenjski sokolski župi in v njej včlanjenim društvom, deputaciji Ljubljanskega Sokola s častnim starostom dr. Murnikom na čelu. Obenem izrekamo zahvalo vsem gg. lovcem, gasilskim četam ter drugim ustanovam in kor-poracijam, ki so se tako polnoštevilno udeležili pogreba. Posebna hvala vsem njegovim uslužbencem, delavcem in voznikom, ki so se tako ganljivo in v obilnem številu poslovili od pokojnika. Zahvaljujemo se vsem gg. govornikom za prisrčne poslovilne besede, pevcem iz Preddvora in sokolskim pevcem za v srce segajoče žnlostinke, in slednjič vsem njegovim številnim prijateljem in znancem,, ki so dragega pokojnika spremljali v njegov poslednji dom. Žalujoči ostali Ali veste 7 da nnhlffllft *** najceneje in prvovrstno kupite |#Wili»lWW izdelano, po lastnih in danih načrtih, z večletno garancijo, tudi na obroke ali hranilne knjižice, le pri tvrdki VENTURINI LUDVIK . mizarstvo - U r š i č e v i t r a d o n 50 — Ljubljana limmiMI Dežne plašie, obleke, perilo itd. a) nabavite najboljše tn najcenejše pri Presker, 6v. Petra cesta 14. (1) Kislo zelje, repo tn cele glave za sarmo. novo, prvovrstno, dobavlja po brezkonkurenenlh cenah Q. Erklavec, Ljubljana, Povsetova ul. «7, telefon 26-91. (]) Porožne prstane ure, verižice, uhane, kakor tudi očala, kupite zelo ugodno pri Joaipu Janku, urarju v Kamniku, fiutna, nasproti farna cerkve. Podružnica v Mariboru. Jurčičeva 8. 1 Furnir žaga za žaganje furnirja od 1 mm naprej, dolžina do 2.50 m ln širina 80 cm — takoj naprodaj. Žaga Je v popolnoma dobrem stanju. Vpraša se pri firmi Fran Kotnlkt Verdt pošta Vrhnika. (1) Mizarji! Okovje za pohištvo in vse vrste orodje izberete pri »Jeklo« - Stari trg Posteljne mreže Izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovlo — Gregorčičeva 4t. B (poleg Gradišča). (1) Resnico govore, ko trdijo, da prodajamo najboljša tn najcenejša kolesa rezervne dele ln motorna kolesa. Velika liblra I Splošna triovsla družna » o. z. St. Vid nad Ljubljano Kožuhovina vseh vrst v veliki Izbiri in po ugodnih cenah pri Josip Dolenec, krznar Sv. Petra cesta št. 19. Telefon 22-62. (i) Kislo ztlji novo, prvovrstno, r sodčkih. dobavlja po naročilu Filip Merhar, Kleče IS. p. Ježlca. (1) Sveže najfinejše norveško rlbie olie iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam VINA prvovrstna po najugodneje ših cenah kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. TELEFON STEV. 25-73 Bosanske slive za žganjekuho, dobavlja najceneje Jugosad, Res-ljeva 4. (1) Nagrobne spomenike lz starega pokopališča Sv. Krištofa dobite za nizko eeno pri kamnoseku Franjo Kunovar., pokopališče Sv. Križ, Ljubljana. (1) Prodam buffet b »tanovanjem. - Dobro vpeljana stara prodajalna, 4000 din gotovega mesečnega zaslužka. — Prosim samo resne kup ce. A. Sladič, Bužanova 85, Zagreb. (1) ZAHVALA Podpisani Josip Bence, posestnik v Apačah se zahvaljujem zavarovalni družbi »JUflOSLAVIJA" za njeno kulantno in promptno izplačilo odškodnine za pogorelo mi gospodarsko poslopje ter jo vsakomur najtopleje priporočam. Josip Bence. Usnjat suknjiH (Lederrock), dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi »81ov.< pod 15613. Za otroške vrtce! Dobro ohranjene klopi ln mizice pruda drž. mešč. šola v Ljutomeru. (1) Pozor! X Prvovrstni prgmog, drva, koks po najnižjih cenah Podobnik V. Tržaška c. 16— tel. 88-18 Stiskalnico za vino plinsko napravo za pogon motorjev, lito železno kovaško ognjišče, poljska tračnice 2 metra, peresa za avto proda Fr. Kristan, Tyrševa 54. (1) KOLESA najnovejši letošnji modeli » največji izberi naprodaj p« navarjelno nizkih cenah Nova trgovina UnblJaRa - Tvrieva cesta M (Buprstl Gospodarske itw» Semi od buč, konoplje, detelje prodamo v vsaki množini in fino čisto gosje perje. Ponudbe s navedbo plačanja na R. Topo-rl», Osijek, Beogradska ulica 6. O) KAPPEL pisalni stroji najodličnejše kakovosti najugodneje pri KLE1NDIENST & POSCH Maribor Aleksandrova cesta 44 Kdo vam Do sporočil vse novlcc iz taline. hler biva nad sso.ooo naših rojakov? Noši izseljenci vam ne morejo vsega pisati, Wi pa vse zanima. Zato Je naj« bolje, ako si takoj naročite mesečnik jzselfenskl vestnih Rafael ki na osmih straneh poroča o življenju in delu naših bratov tn sester v t^nL Naročnina znaša letno za Jugoslavijo 12 Din, za inozemstvo pa 24 Din. Naročite si ga In pišite še danes ne naslov: Uprava izseljenskega vestnlka Rafaela, LJnblfana, Turšcra 52 Uradniška posojila aktivnim in vpokojenim državnim uradnikom, državnim in samoupravnim nastavljencem, poročenim brez porokov, na večletno ugodno odplačevanje. Informacije dale naš pooblaščenec Franjo L. Klemen Ljubljana • Gosposvatska casta 10 BANKA I HRANILNICA D. D. Parkete vseh vrst Izdeluje ln dobavlja po nizki ceni Leo Paulln, tovarna parketov ln furnirja, parna žaga, pošta Straža pri Novem mestu. mm Radio aparati svetovnih znamk - po najugodnejših pogojih pri KLEIND1ENST & POSCH s Maribor Aleksandrova cesta 44. STRDOI fortuna Elektro univerzalni stroj v vsako mizarsko delavnico! REŠITELJ MALE OBRTI in STRAH NAŠIH KONKURENTOVI Din 6.800-- M i 7, n r s k i mojster KAHNE, Višnja ko r a, sporoča: Kot srečni posestnik »Fortuna« stroja model B se Vam najprisrčneje zahvaljujem /a Vašo promptno in , solidno postrežbo. Kagotavljam Vam mq.ie. .vsestransko priporočilo. PETER ANGELO d. z o. z. stroji za obdelavo lesa LJUBLJANA, Tyrševa 36. - CELJE KHI CENIK ZASTONJ Lastniki srečk! Iščemo one srečneže, ki so že zadeli glavni ali večje dobitke, česar pa še ne vedo. - Lastniki srečk vojne škode, rdečega križa, tobačnih srečk javite nemudoma vse svoje srečke s serijami in številkami na naslov: »NOVICE O SREČKAKc, MARIBOR, CANKARJEVA 14. Priložite 3 dinarje v znamkah. ljudska posojilnica v Celin registrovana zadruga z neomejeno zaveza y novi lastni palači / . v.'1 i f -'""o K v iHvaJha il*b kVm*«/!« i'- sprejema hranilne vloge in j0» obrestuje najbolje. Denar {e pri nfej naložen popolnoma varno, ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 4000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. ŽELEZNINA NA DEBELO IN DROBNO MERVAR I HODNIM ZAGREB Petrinjska ulica 3 Veliko in dobro urejeno skladišče štedilnikov in peči po naj solidne jših cenah Zahtevajte prospektel Ise von Stacht 8 Poslanci iz Voghere Kulturno zgodovinski roman iz protestantske dobe. Poslovenil Fr. Omerza. »Pripoveduj mi take stvari,« pravi prior, »ker veš, da me navdaja skrb in radovednost, da slišim o propadu v Nemčiji, prav tako, kakor da zvem o Benjaminovi nesrečni usodi.< »Ta noč,« odvrne Giorgio, »ne bi zadostovala, da bi vam predstavil štiri fakultete, kako jim grozi divje barbarstvo. Če 6ežete v mnogovejno drevo znanosti, bi našli na vsaki veji glodajočega črva. Martin Luter sam je, kakor ste že slišali, neveden človek. Gospod, če bi ga težila znanost, kako bi mogel brez ovire satno eno mnenje postaviti, četudi — kot pravi on sam — se zaradi tega zdrobi svet. Toda skrivnost njegove moči je, da presoja vsako stvar vedno z istega vidika. Za nas duhovnike se spodobi, da mislimo najprej s strahom na bogoslovje kot na najvišjo vseh znanosti. Nič se pa tako lahko ne odpravi kot to. Pisem svetih očetov, posebno Hieronima in Ori-gena, se varuj reformirani kristjani Na neprijeten način silijo k lastnemu prizadevanju. Kdor jim verjame, se ne zanaša več dalje predrzno na prelito Zveličarjevo kri, s katero doseže iz množice grehov in po široki poti nebeški namen.« »Pot je ozka, ki pelje v nebesa,« ugovarja prior. »Bila tc ga zavrne Giorgio. »Tudi strogo pot znanosti smo bili navajeni smatrati za ozko in strmo; Martin Luter pa, ko se neokretno zaleti v skrivnosti našega odrešenja, poruši s svojim predsodkom vse meje, ki ločijo šušmarja od modrijana, tako da se spremeni prvi v drugega — s kakšno lahkoto — in se dvigne čez njega.« Giorgio se skloni bliže k pazljivemu poslu-«ilr-a ko nadaljuje: »NI vam treba, oče, sporočati o oni zagonetni knjigi kot novosti, ki je izšla pred letom dni, katero se boje razlagati papež in kardinali in ves učeni svet. Imenuje se: ,de revolutionibus orbium eoelestium* (o uporih nebesnih svetov) in uči gibanje zemlje, kot so to storili že nekateri Grki, med njimi Aristarh s Sama. Luter je seveda s svojo odločitvijo kar na kratko gotov, da naziva mojstra iz Frauenburga norca, s čimer kaže, da je enak navadnemu ljudstvu tega mesta, ki je izročilo velikemu someščanu za pust glumaški klobuk. Če ee vam ljubi kaj več slišati, oče, vas hočem spomniti na to, kako modro mi opazujemo naravo, če moremo tu ali tam pogledati v čudežni božji načrt, ki ohranja življenje in gibanje na zemlji. Prav tako se [»nižajo dandanes v Witten-bergu, da pogledajo — seveda bolj površno — vrt ln polje, da odkrije pri tem enakosti za ljudi in njihove dolžnosti. Tako sem slišal nekoč Lutra, ko je govoril — kar rad stori — o zakonu, ki je potreben, za kar imamo v naravi, v življenju živali in rastlin najbolj jasne zglede. Mi, oče, verujemo, da je^ podelil Bog naši neumrjoči duši dar, da mu je že na zemlji podobna in po velikosti vere in ljubezni prosta telesnih zahtev, vendar pa tudi mi uvidevatno, da ima naravni red človeškega rodu svojo podobo pri jelenu in koSuti, žrehru ali kobili, mačku ali mački, ali kjerkoli hočete; da sta pa dolžna skleniti zakonsko zvezo jablana in hruška, kakor uči Luter z resnostjo svetovnega modrijana —« »Giorgio, ti se šališ,« se nasmehne prior. »Za nas vse i m« ločitev moškega in ženskega in zopet nujno združenje v rastlinstvu mnogo neraziskanega in čudežnega. Po tvojem pripovedovanju moram misliti, da doktor Luter ne pozna starih naukov, kot je n. pr Apolonij iz Tiane, slavni antikrist, ki je pravil učencem, naj opazujejo, da se v vsej naravi druži samo enako z enakim. Čudno se mi pa vendar zdi, Giorgio. da ni prišel Martinu na misel spol jablane in hručke v kakem drugem, ne nemškem jeziku. (Op. prevajalca: kot v slovenščini, kjer sta obe besedi ženskega spola), kar bi ga spametovalo.« Prior kima zamišljeno in smejaje se z glavo, ko nadaljuje: »Vidim, da se ne da lepa ratio brez kazni zaničevati. — Giorgio, končaj, kar mi imaš povedati o Benjaminu. Čutim namreč mraz bližajočega se jutra, vendar pa že sedi naš brat v tvoji in Margaretini družbi pri Lutrovi mizi.« »Tisti večer,« nadaljuje Giorgio, »je trajalo reforniatorjevo otožno raz|ioloženje, dokler se niso odprla vrata in ni vstopil \vittenberški lekarnar, ki ga poznale, oče, kot mojstra in slikarja, z vrčem falernskega (falernsko polje leži v Kampa-niji. Rumenkasti falernec je poleg cekuhca najbolj plemenito vino Italije) vina, ki ga je prinesel prijatelju v dar in da bi mu zboljšal uro. Ko je videl Luter temne kapljire na dnu kozarca, sta se mu zasinejala srce in usta in blažen je rekel Luku Cranachu: ,Luka, ker je napiti se tako častitljiva stara navada, je nikar ne odpravljajmo!' Ni trajalo dolgo, ko mu je vino razvezalo jezik; in ker ga je spodbudila najina meniška navzočnost, je govoril v čudnih izrekih o veri in pravičnosti. Odkrilo, kakor se mi je zdelo, naju je pomiloval, da skušava s strahom in trepetom doseči zveličanje svoje duše, se obrnil z žalostno kretnjo k prijateljem in rekel: ,S postom, bedenjem, znanstvenim delom in zmernostjo ne more nikdar uspevali vesel kristjan, kot je po bož jem srcu. Res je I Mi krist jani v čistem nauku smo zaspani in lonivi — kdor sprejme zmoto, se zrlo trudi za svojo blaženost." Odgovoril sem mu, da je bilo vedno sveto Življenje posledica čistega nauka. Ker ni mogel mojih besed staviti na laž, je odgovoril s porde-čelimi lici: .Kjer se čisto oznanja nauk evangelija, morajo biti gotovo tudi verni in prnvi kristjani, to ne more nikdar manjkati, četudi ne hi mogel ves »vet niti enega od njih videti. To ni nikako po- boljšanje, ki se vidi ali ki obrne srce — resnično poboljšanje je to, da reši Bog človeka njegove domišljavosti in lastne pravičnosti.' ,Gospod dokior,' ugovarja Benjamin, ,zakaj nam je dal Bog zanovedi?' ,Ne moti me z Mozesoml' vzklikne jezno doktor. ,Jaz nisem Jud — jaz sem kristjani — Če nam je dal Bog zapovedi, je hotel, da čutimo svojo nemoč, da ne moremo nobene izpolnjevati. Pravi kristjan se naj glasno ponaša: Tukaj ni nobene svetosti — Kristus pa je; kljubuje naj: Če se nisem držal božje postave j a z, se je je držal Kristus, če nisem jaz zase pobožen, je vendar Kristus pobožen; greh sem, greh tja, vendar sem svet.' Benjamin je pri teh besedah poskočil s sedeža in gledal doktorju Lutru s strahom v obraz, kot da se moti, ta je pa smeje se odgovoril: ,l)a, da, menišič, takim besedam so čudiš v svoji papeški obupanosti, pa vendar ni drugače. Moja neumna duša, ki je bila zlobna vlačuga, se je zedinila z Gospodom Kristusom v pravom zakonu; zdaj se ga drže moji grehi, naj torej gleda, kako jih opraviči pred Bogom. Jaz korakam ponosno v krasu njegove svetosti, četudi bi oil najhujši grešnik pod soncem. Naj razume, kdor more. Seveda,' je nadaljeval zdihovaje, .težko je dopovedati vam neoženjenim to veselo tekmo. Spoznaj najprej deklico, ki ti sedi ob strani in je že davno vrgla očesci nale, in poleni meri 6voje moči, če ne segajo do neba.' Gospod, zaradi teh besed sem bil na Lulra hud, ker s onaredile vedoča iz nevedočih, kar pomeni med zaljubljenimi golovo most k dejanju. Nastala je mučna tišina, v kaleri sla si gledala Benjamin In Margareta v oči. Potegnil sem ju narazen in rekel) ,Dekle, varuj se krivde I Neprost mož stoji pred teboj! Če si hočeta zgraditi mož In žena dohod v nebesa iz združene moči, sta močnejša od enega; č? pa Imata krivdo v zveri, se oklepajo njuni podplati zemlje, kot da so pripeti s skrivnimi trnki, ki jih drže' Konrad GOlOgrOHC MESTNI STAVBENIK V CELJU, Mariborska 30 prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne javne in industrijske zgradbe solidno in p£ ceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnita. Mongol, Crepe de Chine meter po Din 12.— dobite pri TRPINU, Maribor, Vetrinjska 15. Kdor želi prodati ali kupiti posestvo, hišo, vilo, zemljišče, obrt, gozdove itd. Kdor hoče v najem vzeti ali oddati obrt, trgovino, gostilno, pekarijo in stično. Kdor išče ali oddaja stanovanje, sobo, posojilo. Vam preskrbi najhitreje v Ljubljani Realitetna poslovalnica - Masarykova cesta 14-II. Zagorski - podružnica palača »Grafikac. Vodimo skrbno upravo hiš in posestev. Magistra farmacije propagandistko, kot postranski poklic v prostem času z domicilom v vseh večjih mestih Jugoslavije Išie večje kemijsko farmaceutsko podjetje. — Izčrpne ponudbe je poslati pod številko 50.910 na: »PUBLICITASc, d. d., Zagreb, Ilica 9. Trgovskega potnika za Ljubljano, Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko s šoferskim izpitom, največ 35 let starega, išče tovarna mila in kozmetike. Ponudbe z natančnim življenjepisom poslati na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9, pod »Kaucija«. V ŠOŠTANJU naprodaj v dobrem stanju se nahajajoča sedem-stanovanjska hiša, ki je pripravljena tudi za vsako večjo obrt ali manjše industrij, podjetje. Hiša stoji sredi mesta in ima precej obširen vrt, kateri se bo prodal ločeno ali skupno s hišo najvišjemu ponudniku. Javna ustna licitacija bo dne 10. okt. 1938 ob 10 dopoldne v občinski pisarni v Šoštanju. Sprejem orodničarjev Uprava Zrakoplovno-tehniškega zavoda v Kra-Ijevu sprejme večje število orodnlčarjev. Prošnje za sprejem dostaviti po pošti ali osebno. Višina dnevnic se bo določili po sposobnostih. Iz pisarne tehniškega oddelka Zrakoplovno-tehniškega zavoda v Kraljevu, T. št. 4605. — 27. septembra 1938 Pazite na kotle! „TEPALIN" Kade in U.S.A. Edinstveno čisti in preprečuje kamen v vseh parnih kotlih, ne da bi jih bilo treba razdirati. — Preizkusila in priporoča Inšpekcija za kotle ministrstva zgradb. — Zahtevajte prospekte od generalnega zastopnika H0BBY, A. R.. Beograd. Uskoika 5, Telefon 23-013 Iz lastne pletarne OeploB ln puloverle za deco 20 Din, jopice za dame 26 Din puloverje za moške 35 Din ln bolJSe v veliki Izbiri pri; „L1INA", samo Glavni trg št. 24 v Mariboru. Halo! Halo! Vinarska in kletarska zadruga v Metliki ima že na razpolago novo pristno belokranjsko Portugalko in vabi kupce, da jo naročijo, dokler traja zaloga. Cene nizke. — Zadruga. Razpis Občina Križe, okraj Kranj, razpisuje pragmatično me6to občinskega tajnika Šolska izobrazba: mala matura. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7 in 8 uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Slovencu« pri imenovani občini. Uprava občine Križe, dne 29. septembra 193& pleiilni slrofk najnovejše konstrukcije, poznano kvalit. delo Igle za pletilne stroje vseh strojnih sistemov Adolf Ftihr - Ljubljana Masarykova cesta 19 Telefon 20 60 LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI reg. zadruga z neom. zavezo Liubllana, niftlošiCcva cesta o v lastni palači obrestuje hranilne vloge najugodneje Nove ln stare vloge, ki so v celoti vsak Ca s razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi do 5 % Ribe, kolači in pečenka, vse je lepo kot slika, odkar smo nabavili novi štedilnik znamke „DIKA" .Ferolim' vinkovci Redka prilika Trgovina špecerije in barve se takoj proda radi poroke. Trgovina obstoja že 10 let, se nahaja na zelo prometni točki ter uživa zelo dober glas. Za prevzem trgovine z inventarjem in blagom vred je potreben kapital din 60.000'-. Dopise poslati na upravo pod ,Življenjska eksistenca'. »SLOVENEC", podružnica s Miklošičeva cesta št. 5 5BS55S5S5a5ra5S535SSB5SSS55SS5S55SSSSS5SSSSS5SS3SSS Po vaši Želji Vam izdela Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani Kopitarjeva 6/11 ▼ svoji črtalnici razne poslovne knifge, ako nlRO že v zalogi, Istotako izvrši tudi vsa druga knjigoveška dela, posebno razne vezave od preprostih do razr košnih oblik. Posebni oddelek za izdelovanje damskib torbic, pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih fasonah. Cene skrajno nizke. Posluiite sel mm mm mm Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cefi Izdajatelj: inž. Jože Sodia Urednik: Viktor CenžiS jj" fPek( Ljubljanske vesti ' novljeni režiji, zvečer ob 8. uri pa »Janino pesem«, dramo v G slikah iz angleških aristokratskih kro- JOŠKO OLUP MLAJŠI konfekcija in manufaktura t Pekovski mojster Fr. Dolinar Ljubljana, 1. oktobra. V petek ob 7 zvečer je umrl največji ljubljanski pekovski mojster g. Franc Dolinar. Katoliški mož, kakršen je g. Dolinar bil, zasluži, da so ga spomnimo. Pokojni g. Dolinar je bil rojen 1. 1883. v Zaklancu pri Horjulu od kmečkih staršev. Mali mu je umrla zelo zgodaj. Po dovršeni ljudski šoli se je lotil pekovske obrti. Začel je kot pekovski vajenec pri ljubljanskem peku Janši. Ko se je izučil, je postal delovodja v stari ljubljanski pc-kariji Jančak. Že v teh časih se je udejstvoval v katoliških organizacijah in imel tudi stike z dr. Krekom in njegovimi. Z veliko varčnostjo in pridnostjo se je pokojni g. Dolinar povzpel tako daleč, da je 1. 1914. mogel začeti na svoje. Vzel je v jajčni Jančarjevo pekarijo in delal sam v njej kol navaden uslužbenec. Njegovi veliki prid-nosli, podjetnosti in sposobnosti je pripisati, da je mogel že 10 let nato kupiti hišo na Poljanski cesti in tako razširiti svoje podjetje. V tej novi hiši je sam uredil pekarijo, sam nakupil vse stroje in peči in si tako uredil največjo in najmodernejšo ljubljansko pekarijo. V povojnih letih je bil v najbolj razburjenih časih predsednik pekovske zadruge in dobro vodil organizacijo v dobi, ko so redno gospodarsko in obrtno življenje neprenehoma pretresali štrajki. Pokojni g. Dolinar je bil tudi častni član Društva rokodelskih pomočnikov. G. Dolinar, ki je z delom svojih rok, s svojo sposobnostjo in žulji prišel od navadnega pekovskega vajenca do največjega ljubljanskega pekovskega mojstra, je bil tudi najboljši gospodar svojih uslužbencev. Kakor je sicer znal biti varčen, da je zgradil nekaj tako velikega, vendar ni bil skop do uslužbencev. Uslužbenci v njegovi pokanji so bili pri nas najbolje plačani. Svojim uslužbencem pa se ni priljubil samo zaradi tega, ampak še bolj zato, ker je znal z njimi ravnati tako, jia^or se sklada s krščanskim socialnim čutom. Reveži, študentje in cerkve so izgubili z njim enega največjih dobrotnikov. Koliko revežev je dobilo pri njem podporo, koliko študentov hrano, koliko cerkva in dobrodelnih ustanov velikodušne darovel V zadnjem tednu je g. Dolinar legel v posteljo zaradi pljučnice. Nihče ni pričakoval, da je to njegova zadnja bolezen. Toda slabo srce pljučnice ni preneslo, v petek ob 7 je umrl, potem ko je prejel vse zakramente za umirajoče. Ob zadnjih zdihljajih mu je podelil še zadnjo odvezo njegov sin, novomašnik. Pogreb bo v nedeljo ob 10.30 izpred stolnice. Dobri krščanski mož naj počiva v miru! Ha Gradu se je prevrnil tovorni avto Ljubljana, 1. oktobra. Danes dopoldne se je na cesti na Grad zgodila avtomobilska nezgoda, ki bi bila lahko prav usodna. Na Grad je namreč vozil tovorni avto-.mobil k^menlfei ki ga-rabijo pri regulaciji >šanc«. Kakšnih trideset metrov pred krajem, kjer se je pred leti ,ponesrečil pri motornih djrkah Stane Seunig, tSftr.&este, ki Tinli' precej neza- nesljivo podlago, pod težo udri in težki avtomobil se je nenadoma zvrnil kakšne štiri metre globoko pod škarpo. Razumljivo je, da se jo popolnoma prevrnil in iztresel tudi ves tovor kamenja. Sreča je bila, da se je ustavil na mali ravninici, kajti sicer bi se valil prav doli do hiš po strmem klancu. Ko se je avto prevrnil, je podrl tudi električni drog. Čudno pa je, da se šoferju ni po polnoma nič zgodilo. Sedaj bodo tisto kamenje porabili kar tam za popravilo ceste, ki se • je vdrla. Prav jutri bodo na Grad spet motociklistične tekme in malo je manjkalo, da spet ne bi ob tej priliki morali poročati že o drugi hudi nesreči, ki se je zgodila na tem mestu. Potrebno je bilo, da se je mestna občina odločila, da bo cesto na Grad temeljito popravila in razširila. Sedanja cesta, ki je tako ozka, da se na nobenem mestu ne moreta srečati dve vozili, je še bolj nevarna zaradi strmega pobočja, zato je potrebno, da jo čimprej razširijo in pri merno zavarujejo. S°avonske PARKETE VAM DOBAVI IN SOLIDNO POLOŽI BOKAL A^&SS Otroški zdravnik špecijalist dr. Luka Bezič zopet reduo ordinira Turnograjska 4 — Telefon 38 39 gov |k) romanu »Rožni venec« od B.arclayeve, ki jo pred kratkim izhajal v »Slovencu« in vzbudil splošno zanimanje. Obe predstavi režira g. Milan Skrbinšek, režiser Nar. gledališča. — Predpro-daja vstopnic od 3—10 diu v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži. Člani z legitimacijami ,> imajo nn vse cene popust. 1 »Samo kdor ljubi, živi resnično«, je moto krasne drame iz angleških aristokratskih krogov »Janina pesem« po romanu »Rožni venec« od Bar-ciayeve, ki so ga čitatelji »Slovenca« pred kratkim z velikim zanimanjem brali. V režiji Milana Skr-binška, režiserja Nar. gledališča bo io dramo uprizorila Frančiškanska prosveta drevi ob 8. v franČ. dvorani. Rezervirajte si pravočasno vstopnice v predprodji pri blagajni, ki bo odprta danes od JO.—12. in od 1"). ure dalje. Obisk te drame prav toplo priporočamo! CD 10 i 10 00 J w h 1 Pevci »Ljubljane« zapojo svojemu umrlemu ustanovnemu članu g. Francetu Dolinarju. Vse pevce vabimo, da se zanesljivo zbero danes ob četrt na 5. pop. pred Škofijo št. 11. Članice društva naj se tudi udeleže pogreba. — Predsednik. 1 Društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani pozivlje vse svoje člane, da se danes gotovo udeleže pogreba pokojnega člana Franca Dolinarja. Pogreb bo ob pol 5 pop. izpred hiše žalosti Pred škofijo 11. Oglejte si skladišč« Lutz-peči, Ljubljana VIL, tel. 32-52. 1 Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov obvešča vse člane, da je umrl častni član g. Franc Dolinar, pekovski mojster. Pogreb bo v nedeljo ob 4.30 izpred Škofije št. 11. Vabimo vse člane, da se pogreba udeleže, za pevce je vaja v nedeljo ob II. 1 Začetek razstavo slovenske knjige. Društvo slovenskih književnikov vabi k otvoritvi razstave slovenske knjige v letih 1918—1938 vse slovenske književnike, založnike in samozaložnike, ki mogoče niso prejeli vabil. Otvoritev bo v nedeljo dne 2. oktobra t. I- ob 11. dopoldne v veliki dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici. — Odbor. I Umetniška šola »Probuda« prične 7. rednim poukom 10. oktobra t. 1. Vpisovanje bo 3., 4., 6. in 7 oktobra nn Tehniški srednji šoli v pritličju soba štev. 6. Podrobnosti, o vpisu in o letošnjih tečajih, so objavljene na razglasili deski 1'robudei v veži Tehniške srednje šole v Ljubljani. 1 Frančiškanska prosveta JI. t), t Ljubljani otvori danes svojo dramsko sezono 1938,39 in sicer uprizori popoldne ob pol polili Schonlhanovi burko v 4 dejanjih »Ugrabljene Sabinkc« v pre se !e preselila nasproti dosedanjega lokala, t. J- na Stari trg 1 (bivSi lokal Ciuha & Jeslti) vedno v najnovejših vzorcih ter domačih, čeških proizvoiUh. iz spouujuga je razvidno, ila so cene zmerne: Zimske suknje od Din i!5tt.— llubertus plašči ud Din 280.— Obleke .... od Din 300,— Dežni plašči . . od Din 180,— Gornjo tvrdko priporočamo vsem odjemalcem Na zalogi ima vse modne in športno Izdelke vodu in angleških proizvodih. I/, spodnjega ALI PI3ETE ZE? »Specijalne turško« novo Moinl mešanico posebno za Vašo turško karo. Ostanite pri njej. JULIO MEINL Specijalna trgovina kave 1 Nova pot na Grad. V letošnjem poletju so temeljito popravili ono pol na P!rad, ki vodi iz Streliške ulice po Slolbi. Popolnoma so prenovili predvsem stopnice, ki so bile tako razdrapane, da so bilo smrtno nevarne. Od stopnic naprej pa so napravili popolnoma novo pot, ki je dobro zavarovana, a je nekoliko prestrma, tako da bodo starejši ljudje prav stežka hodili po njej. 1 Novo vilo gradi stavbeno ]>odjctje Hugon Scliell v ulici Stare pravde, kjer je še nekaj prav lepih parcel. Nova hiša bo imela posamezne dele iz rezanega kamna in videli je, da bo ena najlepših stavb v letn okolju. nina 41; Cater Albina, 3 lela. hči dninarja, Smlednik, okraj Kranj; Pintar Jera, 47 let, žena delavca, Brdo 9, obč. Javorje pri Skofji Loki; Pintar Marija, 74 let, užitkariea, Lovsko brdo 3, pri Poljanah; Strgar Franc, 42 let, cerkovnik, Ročica, 'okraj Gornji grad; Borštnik Julija, 5t let, šivilja, Orlova ulica It. Izredno dobra portugalka lit. Din 12'— in sladki beli vinski mo5t Din 10 — v restavraciji hotela „Metropol" Dober gospodar kupi Lutz-peči, l.jiibljana-.šiškn. 1 Češki tečaji. Ta teden se bodo po naših •srednjih šolah zopet začeli tečaji češkega jezika, ki jih že vrsto let organizirajo naše Jugoslovansko-ifeškoslovaške lige. Ze lansko leto so ti tečaji pritegnili razveseljivo veliko naše dijaške mladine, da skoraj ni bilo nekoliko boljšega učenca ali učenke, ki bi jih ne obiskoval. Po razpoloženju in prijavah pa bodo ti tečaji še prekosili lanske. Ko vabimo k tem tečajem našo učečo se mladino, vabimo tudi naše odrasle, da se priključijo ter se uče češkega jezika v posebnih tečajih, ki bodo nalašč zanje. Prijave sprejema liga tudi telefonično (v Ljubljani, tel. št. 31-43). Češkoslovaška kultura in življenje sploh ima za nas vedno večji pomen. Našo lige pa hočejo s tečaji češkega jezika nudili našim ljudem najboljši pripomoček, da se z njim seznanijo. Račke, piške, pečenke pri Kmetu na Gosposvetski cesti 1 Pogačarjev trg je treba tlakovati. Menda ni zlepa mogoče dobiti v Ljubljani ulice ali trga, kjer bi bilo toliko in tako temeljilo premešanega blata, kakor je Pogačaijev trg. Zlasti luidu je med stojnicami za sadje. Če blata nikjer drugje ni mogoče dobiti, tukaj je prav gotovo. Radi velikega prometa, ki je na tem prostoru, je nujno potrebno, da se napravi temu ko^ec. Pogačarjev trg je treba vsaj zasilno uredili, bodisi tako, da sc tlakuje Manufakturna veletrgovina I. C. MAYER, LJUBLJANA j, ^ jiSji , \ naznanja, da se je preselila v lastne trgovske lokale v WOLFOVO ULIC01 Priporoča se za nadaljnjo naklonjenost. Cene strogo solidne. ■ f . i I. C. Mayer, Ljubljana Wolfova ulica št. 1 m 1 Velika goljufija razkrita. Po naključju je prišla na dan velika goljufija, ki jo je policija že do kraja raziskala. Ta goljufija se je izvrševala kakšnih 5 let in gre škoda nad 100.000 din. Policija je aretirala dve goljufiti ter ju izročila sodišču. Pri njiju jo zaplenila hranilne knjižice v znatni vrednosti ter tudi nekaj tisoč dinarjev gotovine. Potrebno pa je počakati sodnijske obravnave, da se bo razjasnilo vse. Najcenejša toplota on Lutz-peči, Ljubljana VII., tel. 32-52. 1 Gradnje v Ljubljani. Novi hotel »Slon« je že ometan do prvega nadstropja. V pritličju bodo v kratkem pričeli urejali kavarniške in restavracijske prostore. Sosedna hiša v Frančiškanski ulici, ki jo tudi last g. Koritnika, je že prebeljena in na novo ometana, tako da bo z novim poslopjem nekaka celola. — Nova palača banke »Slavijo« je sedeinnadstropna ter je do vrha v surovem stanju že izdelana. Na vrsto pridejo sedaj podrobna obrtniška dela. Hišice na Dunajski cesti pred toni poslopjem še stojijo, bodo morale pa seveda takoj izginiti, ko bo palača dograjena. — Nekoliko bolj-počasi napreduje »Doni službe«, ki ga gradi tvrdka »Bat'a«. Kaže, da to poslopje do naslopa zime še ne bo dograjeno v surovem stanju. — Dograjeno pa je že' poslopje tvrdke Maver, kamor se ta tvrdka sedaj naglo seli, vendar pa je ohranila začasno še nekaj prostorov v stari Kresiji. — V znanem poslopju na oglu Tavčarjeve ulice in Miklošičeve ceste so predelali vogal, v katerega se v kratkem vseli neka tvrdka, ki prodaja kolesa in kovinske stroje. 1 V Ljubljani so umrli od 23. septembra do 2!». septembra 1938: Bric Marija, roj. ftifrer, 44 let, žena kurjača pivovarne Union; Bučar Anica, 33 let, uradnica poštnega ravnateljstva, Opekarska cesla 20; Brate Neža, 49 let, služkinja, Vidov-dnnska cesta 9; Felicijnn Marko Oskar, 4 mesece, sin elektrotehnika cestnega železnice, Večna pot št. 25; Indra Joslplna, roj. Kalmus, vdova Pro-kop, 71 let, vdova zdravnika. Opekarska cesla 10; Ueršič Marija, roj. Žagar, 73 let, vdova železničarja. Vidovdanska cesla 9; Islenič Jožefa, roj. Grimšič, 74 lot, vdova kroj. mojstra, Sv. Petra cesta 59. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Poglajen Ivana, 49 lot. prosjakinja, nestalno bivališče; Tomšič Jože, 36 lot, trg. sluga, Prule 14; Jenko Ivana, 64 let, kuharica, Slroliška ul. 8: Potorlin Franc, r>5 lot, posestnik, Strajnekl pri Ribtiici. Resnik Marija, 24 lot, hči hi-Snrja. Nova Slifla 40 pri Gornjem gradu; Slariha Marija, 45 let, zasolmira, Praproče 4, obč. Semič; Lap Mihael, 52 lot. delavec, Mengeš pri Kamniku; Kotnik Franc, 30 lot, poljski dninar, Šmartno ob Paki; Marinšek Anion. 58 let. lesni dclavec, l'la- s kockami, kakor je to že urejeno pod semeniščem, bodisi, da se asfaltira na poduben način kot Vodnikov trg ali prosloj za Kresijo. Saj je poleg vsega drugega tudi skrajno nehigienično, ko sc blato posuši in najrazličnejša vozila dvigajo prah, ki potem lega z vsemi bacili, ki so med njim, na sadje. _ Dr. Ivan Hubad zobozdravnik v Škofji Loki se je preselil in ordinira od 7. oktobra dalje na Mestnem trgu štev. 6, I. nadstropje Kavarna Plantarič - vhod iz stranske ulice Dr. DoZcna Merlfah specialistka za notranje bolezni fe odprla privatno praKso Ljubljana, Miklošičeva cesla 18/1 Ordinira od '1,2. do Vj4. ure Dr. IGO JANC odvetnik v Ribnici naznanja, da se jo preselil s svojo pisarno v Ltubllano, TavCarfeva ulica 4/1 Kakivr so časopisi najkrajšem času 1 Prošnja železniški upravi, pred nekaj dnevi poročali, bo . odprt novi »Gaj zaslužnih«, kjer počivajo kosti vseh Slovencev in Slovenk, ki so so kakorkoli proslavili s svojim delom za narod. Razumljivo jc, da bo odslej ta gaj tisti kraj, na katerega bomo Slovcnci upravičeno ponosni. Glavni vhod v ta gaj je sedaj z Vilharjeve ccsle na onem kraju, kjer sc odcepi stranska Robbova ulica. Na vsako stran tega vhoda, ki je že sam po sebi nekaj posebnega, pa stoji po ena baraka. V obeh teh dveh barakah, ki so last železniške uprave, stanuje skupaj 14 družin. Vsakemu je jasno, da sla li dve stavbi, ki stojita na občinskem svetu, v našo nemajhno sramoto. Gaj zaslužnih bo zdaj dnevno obiskovalo bog ve koliko domačinov in tujcev in vsak bo zagledal najprej ti dve baraki. Apeliramo na železniško upravo, da vsaj zdaj 6Drcvidi, kaka potrebno je, da ti dve baraki izgineta čimprej. Naj poskrbi tem družinam, ki zdaj stanujejo v teh nezdravih prostorih, doslojne|šc bivališče, barake pa naj se podro, da ne bodo v škandal vsej Ljubljani. Za to bi se morala z vso avtoriteto zavzeti tudi mestna občina, ker stoje barake na njenem svetu, in slo-riti pri železniški upravi potrebne korake. i Obvestilo. Imam zopet staro telefonsko številko 35-50, Bokal Anion, parkeli, Ljubljana — Resljeva 23. I Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani opozarja vse na svoje aktualno skioptično predavanje, ki ho v torek 4. t. m. ob 8. zvečer v novi frančiškanski dvorani »Portreti vodilnih političnih osebnosti«. Predava ob številnih skiopličnih slikah urednik France Terseglav. Vsi, ki se zanimate za današnje svetovne politične dogodke in za voditelje, v kalorih rokah je usoda posameznih narodov, nikar ne zamudite toga predavanja I Pred-prodaja vstopnic po 2 in 3 din v pisarni »l'ax ol bonum« v frančiškanski pasaži. Člani imajo popusl. 1 Novoilošle državne srečke prodaja menjalnica Reicher in Turk. Vse potrebščine za slušatelje tehnike in dijake srednje tehnične šole (risalno orodje, deske, ravnila i. t. d., i. L d.) Velika zaloga polnilnih peres vsake vrsle Nova založba v Ljubljani (Kongresni trg 14) Gledališče Drama. Začetek ob 20. Nedelja, 2. oktobra: »Žene na Niskavuoriju.« Izven. — Ponedeljek, 3. oktobra: Zaprto. — Torek, 4. oktobra: »Veriga., lied A. — Sreda, 5. oktobra: »Žene na Niskavuoriju.« Izven. — Četrtek, (i. oktobra: »Izsiljena zenitov.« »Ljubezen — zdravnik.« Ited Četrtek. Opera. Začetek ob 20. Nedelja, 2. oktobra: »Prodana nevesta.« Izven. Znižane cono od 30 din navzdol. — Ponedeljek, 3. oktobra: Zaprto. — Torek, 4. oktobra: »Boris Godunov.« Red 13. — Sreda, 5. oktobra: »Kro z onega sveta.t Sestanki Prosvetno društvo Vič ima svoj redni občni zbor v četrtek ob 8 zvečer v društvenih prostorih. Odbor Fantovskega odseka sv. Peter sporoča vsem svojim članom in mladcem, da bo telovadba v torek, dno 4. oktobra zvečer, v telovadnici Vzajemne zavarovalnice, Miklošičeva cesta 17. Za mladce od (i do S, za člane od 8 do 10 ure zvečer. Udeležba za vso strogo obvezna! Ženski odsek Šempotrsko prosveto ima v ponedeljek 3. oktobra ol> 20 v društveni dvorani predavanje. Predaval Ik> proč. g. župnik Košnierlj. Cerkveni vestnik Karmel na Selu. V ponedeljek, 3. oktobra, jc gjod sv. Terezije Deteta Jezusa. Slovesnost bo v Karmeličanski cerkvi na Selu pri Ljubljani že v nedeljo popoldan. Ob 4 bo go.vor, blagoslov rož in pete litanije z blagoslovom. V ponedeljek, 3. okt. na praznik sv. Male Terezije bo v Karmelu: Ob 5 liha sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim. Ob 6 slovesna sv. maša. Ob 7 mašujejo Prevzvi-šeni, g. škof dr. Gregorij Ro,žman. Ob 8, 9 in 10 tiha sv. maša. Popoldne ob 4 govor, blagoslov rož, pete litanije in blagoslov. Na praznik sv. Male Terezije prejme v Karmeličanski cerkvi na Selu popoln odpustek — vsak, kdo,r obišče karmcličansko cerkev, moli po namenu sv. očeta in prejme sv. zakramente. Ta privlegij je dal sv. Stolica karmeličanski ccrkvi letos prvikrat. Pridite k Mali Cvetki, da ji priporočimo vse velike zadeve naših dni. Gotovo bo pomagal, saj je Oibljubila. Zaupno jo prosimo in trkajmo na njeno nebeško celico. Ne bo zaman! Celonot.no teštenje naj sv. Zakramenta bo v ljubljanski stolnici v noči na prvi petek v oktobru (od 0. na 7. oktober). Možje in mladeniči nočni častilci bodo opravili vsako uro od 9 zvečer do 4 zjutraj molitve 10. ure: Zahvala za božje dobrote. Novi častilci vljudno vabljeni!, Iiriianska moška in mladeniika kongregacija proslavi praznik roženvenske Matere božje danos popoldne ob šestih z rednim shodom v družbeni cerkvi v Križankah. Pobožnost se prične s češče-njem najsv. Zakramenta. 1 II. Vnanja Marijina kongregarija pri nršu-linkah v Ljubljani ima danes ob 14 shod; v polok, 6. t. m. pa ob 6 sv. mašo in skupno sv. obhajilo. Pridite vso! Voditelj. Kongregacija za gdč. nčitcljice in za gospodične pri sv. Jožefu v Ljubljani. V ponedeljek, 3. oktobra ob pol 7 zvečer prvi sestanek v toni šolskem letu. Kino Zvočni kino Vič predvaja danes ob 4„ 6. in 8 prekrasen ruski film »Fedora«. Za dodatek Foxov zvočni tednik. Cene najnižje. Lekarne Notno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr Murmayer, Sv. Petra cesta 78; v ponedeljek mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kurall, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. LOGAH Ure, zlatnina, brlljantl poceni pri Pred Škofijo 15, Ljubljana Poizvedovanja Zgubil tem v tramvaju od magistrata do Svetega Jakoba 500 din. Najditelja lopo prosim, n;ij vrne na naslov: Ček Anton, Ižanska cesla 151. Nehaj denarja jo bilo najdenega. Dobi so: Cesta nn Loko 18. Izgubil se je damski porotni prstan v splošni bolnišnici. Pošlon najditelj ijaj ga odda proti nagradi i stola m pri vratarju. Oseba, ki jo ujela zelenega papagajčka, naj ga odda v Tobačni ulici 16-1. Najnovejše: • ' Poljaki v Tješinu Katovice, t. okt. Danes slavi vsn Poljska dan zmage, l'o railiii je imel general Ivravvczek govor na rezerviste, katerim se je zahvalil za njihov odziv ter jim pojasnil važnost današnjega dne, ko so Cehoslovuki Urez krvi oddali tesiusko ozemlje poljskemu vojaštvu in upravi. Poseben poročevalec okupacijskih oblasti je podal po radiu pregled dogodkov in jili j« opisal takole: Že ves dan je v mestu samem svečano razpoloženje ler so Poljaki čakali samo trenutka, kdaj bodo njihove čelo vkorakale v do zdaj češko polovico mesta Tješina. Z oken so visele že poljske zastave ler so se na ulicah zbirali ljudje. Oh 1 popoldne je prišla vest, tla je češkoslovaška vlada na poljsko noto odgovorila pozitivno ler pristala na to. da Poljska zasede Tješin, ostalo ozemlje, ki ga zahteva Poljska zase, pa du 10. oktobra, torej pud istimi pogoji kot suiletski Nemci. Tedaj se je oddelek poljske armade zbral pred mestom, ki drli obe državi ler se začel pomikati proti drugi strani. Na pol mostu polovica vojaštva počaka. poveljniki pa se obrnejo na fsl. carinarnico, ki je že imela navodilu, pustiti poljsko armado. Takoj je vojaštvu nadaljevalo pot na glavni trg, kjer so postavili radijski zvočnik in ob eni pet minut je že govoril po radii minister zunanjih zadev polkovnik Beck. ki je slavil priključitev Tješina k materi Poljski. Do 2 popoldne so poljske čete že zasedle ozemlje 12 km v notranjost. Ob II popoldne se je pripeljal v Tješin z avtom general Kravvczek. kjer je pregledal položaj in imel nagovor na vojake. Poljski prebivalci so napolnili ves trg ter navdušeno pozdravljali poljsko vojsko. Jutri ho oh prvem svitu z zvonjenjeni vseh zvonov iu pokanjem topičev proslavljali rojstvo prvega svobodnega dne, na kar se bo popoldne ob dveh vršila slavnostna manifestacija, ki jo bodo oddajale vse poljske radio-postaje, in na kateri bodo spregovorili tudi zastopniki vlade. Mestni »vet v poljskem Tješinu se je takoj po zasedbi poljskega dela sestal k skupni seji. kjer jc prevzel vso oblast ter se pogovoril o privatni milici, ki je prevzela skrb za red in mir. Poljaki obljubljajo, da ho zdaj mir v Cieszjnu ter so postavili 1. oktober za svoj zmagoviti dan. Za okraj Frvtlek ho plebiscit do 25. nov. t. 1. Za Poljaki Madžari Budimpešta, I oktobra. Po Reutcrjevih in-fc rniacijah se je i/vedelo, da je predlagala madžarska vlada v Pragi takojšnjo otroštev ; ognja ti j za teritorij, katerega zahtevajo Madžari l.u Češkem. Zasedba drugega pasu Dresden, I. oklubra. Neiuške čete bodo vkorakale \ drugo -ono 2. oktobra ob 13, uri ie-.ko čete so že izpraznile skoraj vse hebsko ozemlje, ki bo zasedeno od nemških čet v ponedeljek, torek in sredo. Tudi Francija sklene trajni mir z Nemčijo? Berlin, 1. oktobra. Po Reuterjevili informacijah namerava nemška vlada predložiti francoski vladi sličen predlog, kakor ga je predložila angleški, ko sta sklenila Hitler in (lininberlnin trajni mir med Nemčijo in Anglijo. Računa se, da bo ta predlog storjen tekom par dni. Hitlerjev obisk sudetskim Nemcem l'o poročilih iz. Berlina se je zvedelo, da namerava Hitler v najkrajšem času napraviti obisk v zasedenem siidetskem ozemlju. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo nalog svojim četam, da izvajajo okupacijo z vso previdnostjo, da ne pride do kakšnega novega incidenta. Belgrad, 1. oktobra. Bolniški sklad državnega prometnega osebja je ime! ad 28. do 30. avgusta svoj glavni občni zbor v Belgradu. Glavni upravni odbor se je v svojem poročilu posebno po,mudil pri velikih investicijah za gradnjo novih sanitarnih objektov. Iz poročila velja omeniti, da so letos dogradili in odprli sanatorij v Kasindolu pri Sarajevu, za zdravljenje tuberkuloznih železničarjev in njihovih družin. Dalje so za zdravljenje tuberkuloznih kupili zemljišče na Golniku, 3 milijune dinarjev je pa odobrenih za gradnjo sanalorija. Načeto je tudi vprašanje sanalorija na Fruški gori. Za zdravljenje tuberkuloznih in za pripravljalna dola je odobrenih v ta namen 300.000 din. Za zdravljenje tuberkuloznih otrok sa pri Novi Gra-diški zgradili moderen sanatorij s 60 posteljami, kjer ima tudi državni higienski zavod iz Zagreba svoj sanatorij. Ta sanatorij bo odprt že lelos v oktobru. Razpisana je tudi že dražba za o.ddajo gradbenih del za zidavo bolnišnice v Sarajevu, kjer je zemljišče že kupljeno in dovoljen kredit 10 milijonov dinarjev. Letošnji glavni občni zbor je v Ireh dneh svojega zasedanja sprejel več sklepov, med njimi: I* rezervnega sklada se dovoli 22 milij. din ta zidavo bolnišnice v Belgradu, ki bo poleg sa- Tuji zastopniki na kongresu Zveze za varstvo otrok Belgrad, 1. okt. A A. Davi ob (I se jo med drugimi tujimi delegati, ki se udeleže mednarodnega kongresa za varstvo otrok v Belgradu, pripeljal tudi zastopnik bolgarske vlade dr. Janulov, ki vodi socialno politiko v Bolgariji. Dalje se je davi pripeljalo še 20 ostalih bolgarskih delegatov, večji del zdravnikov iu vseučiiiških profesorjev, pripeljali so se tudi zastopniki francoske vlade, trinajstčlanska grška delegacija in italijanska delegacija. Na kongresu bo s posebno delegacijo zastopana tudi turška republika. V Belgrad se pripeljejo dalje delegati ZN in mednarodnega delovnega urada. Kongresa se naposled udeleži tudi predsednik svetovne zveze za varstvo otrok dr. vati Noten. V okviru druge konference unije za varstvo otrok, ki bo jutri v Belgradu, je bila danes popoldne na heigrajskem velesejtuu odprla mednarodna razstava, na kateri so prikazali napore predvsem balkanskih držav v pogledu zaščile olrok. Natečaj Glasbene akademije v Belgradu Belgrad, 1. oklobra. m. Prosvetno ministrstvo fe razpisalo nalečaj za sprejem profesorjev v glasbeno akademijo v Belgradu in ta za izrednega profesorja za violino, za docenta za teoretične predmet in za dva docenta za klavir. Praznik policijske šole Belgrad, 1. oktobra, m. V Zemunu je bila danes dopoldne »slava centralne policijske šole«, Slavnosti so se udeležili kraljevi odposlanec major Prosen, notranji minister dr. Korošec, minister dr. Krek, pavcljnik mesla Belgrada, armadni general Kosič, poveljnik orožništva orožniški brigadni general Milutin Stelanovič, upravnik mesla Belgrada Ačimovič z višjim uradništvom, načelnika splošne dr. statistike dr. Andrejka, načelnik Ker-ševan ter višji inšpektor Batagcl, prevzv. nadškof msgr. dr. Ujčič in drugi. Goste je sprejel in pozdravil do.mačin slave, načelnik notranjega ministrstva Lazič. Po obredih je bil delile policijskega rrošlva. Istočasno je bila danes v centralni policijski šoli odprla tudi zanimiva policijska razslava. Razstava »Tri leta vlade dr, Stejadinoviča« Belgrad, 1. oktobra, m. V umetniškem paviljonu Cvijete Ztizorič bo jutri do,poldne odprla razstava, na kateri bo prikazan napredek Jugoslavije v zadnjih treh letih, odkar je na upravi države sedanja vlada dr. Stojadinoviča, dr. Korošca in Spahe. Številne slike in grafikoni kažejo lepo sliko vseh del. ki so bile v zadnjih letih v naši državi izvedene in vse napc(re sedanje, da se odstrani kriza in konsolidira državo. Razstava bo odprta do 14. oktobra zaključno. Za razstavo je odobrena tudi polovična vožnja. Iirigrnri. 1. oklobra. m. Davi je odpotoval iz naše prestolnice litrski zunanji minister dr. Tevfik P uzd i A ras. ki je bil včeraj gosi predsednika vlade dr. Stojadinoviča. rajevske, zagrebške in skopljanske osrednja bolnišnica promet nega osebja. Za zdravljenje tuberkuloznih se odobri še 4 ia pni milij. din. in sirer za sanatorij na Golnika 2 in pol milij. din poleg že prej odobrenih 3 milij. din in za sanatorij na Frilškisgorskeni Vencu 2 milij. din. Da ho Higienski zavod v Zagrebu mogel razširiti svoj sanatorij v Strmcu, se mu dovoli posojilo poldrugega milijona din iu pol milijona din za dograditev sanalorija lioln. sklada za tuberkulozne otroke. Dalje se odobri 3111.11(1(1 din za razširjenje doma v Vranjski lianji iu za opravo v novem (lomu v Vrnjakih. Za dograditev otroškega zdravilišču v K nI ni pri Aleksincn se dovoli 42I.IHKI din in 700 tisoč dinarjev za opremo ambulant z instrumenti in zdraviliškimi aparati. Vsi ti izdalki, okoli 20 milij. din, so v breme rezervnega sklada, določenega za investicije. Redni letni proračun izdatkov bolniškega sklada za 1938-3!) pa znaša 523.180.05 din. Železničarji so ponosni na svojo socialno ustanovo in izrekajo popolno priznanje in zali vato prometnemu ministru g. dr. Spalni, pri katerem imajo največjo podporo za napredek in izpopolnitev le svoje ustanove, . vi 'Jo»!» '.*<• «iSMiay> - Dnevnik »Reichspost« ukinjen Dunaj, t. okt. TG. »R e i c h s p o s t«, ki je kot katoliški dnevnik izhajala šn let in je bila od dne O. marca, ko so Nemci zasedli Avstrijo. pod uarodnosocialističnim vodstvom, je z današnjim dnem prenehala izhajati. Nadalje poročajo, dn je nemška vlada razveljavila vse doktorske diplome, ki so bile podeljene Židom. Nad 4(100 židovskih doktorjev je prizadetih, Beneš ne bo odstopil Pragu. 1. okt. AA. (T)NR) Ob 13 poročajo, da še ni uradnega potrdilu, da je dr. Beneš sklenil odstopili. Mobilizacijski stroški Anglije London, I. okt. Računajo, da so stale vojne priprave Anglije v teh dneh 40 milij. funlov (lo jo približno KI milijard din). V tej vsoti pa niso všteti stroški, ki so jih z vojnimi pripravami imele posamezne občine, ampak so všteti le stroški državne blagajne. Angleški legionarji London, 1. bkl. Predsednik angleških Irgfo-tiarjev je izjavil, da lahko 20.000 mož odide na Češko v svrho vzdrževanja reda na plebiscitnem Tak je bil konec prekrokane noči dveh sremskih krojačev Nemško 20 milijardno posojilo Berlin, 1. okt. TG. Današnji listi objavljajo razpis velikega posojila v znesku poldruge milijarde mark (okrog »2 milijard din našega denarja). Posojilo bo nosilo 4 iu pol odstotno obresti in je razpisano po tečaju <)8ri% nominalne vrednosti. S tem posojilom bo vladn, kakor pravi proglas, nadaljevala naloge, ki si jih je začrtala. Predsednik japonske vlade čestita Tokio, I. okt. AA. (Ilavas) Predsednik vlade knez konoe je poslal Hitlerju brzojavko, v kateri mn čestita k ureditvi sudetskega vprašanja. knez Konoe je naročij londonskemu poslaniku Kirnzu. naj k miroljubni ureditvi su-dojskcgti vprašanja čestita tudi britanski iu francoski \ ladi. « Vsak je svoje sreče kovač! V kratkem se prične 37. kolo državne razredne loterije, ko bo zopet izžrebanih volikili in majhnih dobitkov v skupni vrednosti ca Din 65,000.000.- Ne obotavljajte se in obrnile se čimpreje in zaupljivo na našo h!So sreče In glavno kolekturo Beziak, Maribor (losposka 25, tel. •20-97. kjer boste našli veliko izbiro novih srečki (M'«>itf se pravočasno! —Sreča Vas kliče! Cela srečka H in 200.—, polovica Din 1()0,— in četrlinka Din 50'— V Vrdniku blizu Rume v Srcmu so 29, septembra vaščani pili in vescljačili. Med veseljače-njem pa je 17 let stari Pavle Kovačevič zunaj na dvorišču počakal pijanega kroj. mojstra Pavla Da-vidoviča ter ga tako udaril po glavi, da je pijani krojač postal takoj nezavesten od udarca in ves krvav. Ko so pivski bratje v goslilni pogrešili Da-vidnviča, so ga šli iskat ter ga ranjenega našli na dvorišču. Treba ga je bilo takoj prepeljati v bolnišnico. V svojo nesrečo pa je bil na veseljačenju tudi krojaški mojster Janoš Teleška, ki je imel s seboj celo svoj avta. Ta je takoj naložil ranjenega tovariša ter ga odpeljal v bolnišnico, kjer ga je res izročil. Počakal ie še, da se je zdanilo, nakar se je odpeljal domov v Vrdnik. Med potjo pa je blizu vasi Jaška srečal kmeta in kmetico. Dajal jima je znak, naj se umakneta. Ženska se je umaknila na desna, mož pa na levo. Ženska je klicala moža, naj pride na desno stran. Mož je ubogal, ko je bil avto že čisto blizu. Ko je kmet skočil čez ceslo k ženi, ga je zgrabil avto in ga podrl, Krojač je brž planil iz avta in šel pobirat moža, da bi ga adpelial v bolnišnico. Z grozo pa je videl, da je mož mrtev. Njegov avto ga je ubil. BJizu tam je stal drug kmet, ki je gledal, kaj se godi. Ko je ta videl, da je njegov sovaščan mrtev, je z motiko v roki planil na krojača, kateri je moral peš pobegniti, da ga razjarjeni kmet ni ubil. V tem so prihiteli ad vseh strani še drugi kmetje, ki so s poljskim orodjem navalili na osameli avto ter ga vsega razbili. Krojač je moral peš pribežati nazaj v .Vrdnik, kjer je orožnikom povedal, kako in kaj se je zgodilo. Tak je bil konec prekrokane noči dveh kro-* jačev, Dvonadstropna hiša se podrla na delavce V Belgradu, v ulici Nebojše, se je 30. septembra podrla dvonadstropna zgradba ter pokopala pod seboj več delavcev štiri delavce so izkopali hudo ranjene. Zid se je podrl zaradi tega, ker so leseni stebri, ki so v pritličju nosili del zgradbe, popustili. Prihitcti so morali na pomoč gasilci, , ki so začeli razmetavati razvaline in reševati podšute delavce. Policija je takoj po nesreči prijela in zaprla podjetnika Mihajla Činoviča, ki ga dolže, dn je on kriv, da se je zgradba podrla na delavce. On pa vali krivdo na delavce, češ da so oni sami krivi nesreče. I y bolnišnici je policija zaslišala ranjene ■4 Zdravje iz rož Med strupene rastline, prav zaradi digitalis- glikosida, prištevamo tudi našo v senčnatih gozdih in pod grmovjem rastočo, močno dišečo šmnrnico ali jurjevico, tudi gragoljubico ali dragoljubec, binkoštnico, gumbelico, haglizie, zvonček, lepotico, latvičko, devičico, kakor jo še imenujejo po naših krajih. Tudi kotlič in lepodiiha ji pravijo Slovenci; Lalinci jo imenujejo Couvallaria majalis, Nemci jia Maigliickhen. Čudil se bo kdo, da prištevamo to. tako priljubljeno cvetko, ki ima v zemlji plazečo razraslo koreniko, iz katere se dvigajo sredi šjrokosuliča-stih, živozelenih listov do ped visoke cvetne betve s kiniajočimi, v enostranske grozde.združenimi, belimi zvonastimi cveli, oblastozvonaste oblike. Plod je rdeča, okrogla, tropredalasta jagoda. Rastlina cvete v maju, pa tudi v juniju. Je strupena in vsebuje digitalisov glikosid »convallamarin , pa tudi saponine »convallamarin« in konvalariuovo kislino. Zaužita (jagode in ostali deli rastline) povzroči slabost, povračanje, drisko, krče, omotico, slabost in pešanje srca ter končno smrt. Zato naj bi nihče ne zobal rdečih jagod ali žvečil odrezanih delov te rastline. Pri zastrupljeuju je postopati, kot smo rekli pri na prstem. Kljub temu, da je strupena, jo zdravniki predpisujejo pri obolenju srca, padavici, vodenici' (žene namreč močno na vodo) itd. Vendar jo uporabljajo danes manj kot nekdaj. Slovenska zdravilna knjiga iz leta 1720 piše o njej, da je e jnersle natvre. Rute v te vod na-mozh, gor na ozhi obesvi, vsanie vshe bolezhine von ... Shmaranzhe nesa dergazh sa nvzat shgane. Frishne stovzh, med noige pokladai vsa me vshe bolezhine inv zvlezhe vshe rane vkap na ta vishe obesvi svlezlie von teren, kost al kar zhlovk sa-dere. Korenine so dobre kader glava boli sa kadit. Tih rosh vsam namozh 4 tedne, potim odli vin v kolv inv sltgi ena shliza noter vsam inv c. dne popra. Se mu tist tnesz bi treba bat, de bi ga boshi shlak sedev. Vsaki vter ena shliza za popit sprav is zhev boshiast, klaine inv modron. S ta voda glava mozht preshene vse bolezhine is glave in stri dober spomin. Rute v te vod mozht inv na ozhi obesovat, vsanie vse bolezhine, vrozhina in spezheniua is oz.lii. Rute v te vode mozht, ie dobrv gor pokladat na glava, kader od vrozhine glava boli. neha kvai (koj). 6 lotov ie popit kater kai starpenga ie, mu nezh ne shkodie. Ta voda pit siri in pertieslie shenskim la zgoblenv nasai inv ga obivnv dobi. Katerim she glava ali roike tresheie, ta nai s ta vodo tnozb, bo gevishnv bolshi nemv.c (Barle: Prinosi slov. nazivinta bilja.) V tem vidimo marsikaj praznovernega, nekaj pa tudi uporabnega. Tako n pr. opazimo, da so uporabljali čaj iz posušene šmarnice za bolezni srca in pri vodenici ali oparnosti (zapora seča). Zaradi strupenosti pa so tudi to opustili. Tudi mi priporočamo uporabljali šnjarnico le po navodilu zdravnika! KINI) METROPOL K. P. I). priredi danes ob 16, 18.30 in 20.30, in julri ob Ki in 20,30 .predavanje, o ustanovitvi Rdečega križa s filmom liKLI ANGEL, _^^^ Hotel „OREL" priporoča svojo izborno kuhinjo, posebno ribe, t. j. fognše, zemder, šile. ščuke, postrvi in morske. — Najboljša ljutomerska vina, Plzensko in Tscholigijevo pivo. VAŽNA NOVICA! " Prvič v Celju prodaja na novo preurejena in povečana manufakturna iti modna trgovina A. PETEK. Celje, Prešernova nI. 2t vse blago brez izjeme do preklica po c n g r o cen a h. Bogata izbira jesenskega in zimskega blaga za dame in gospode v najnovejših vzorcih. Ne zamudile te izredno ugodne prilike, ki se vam nudi prvič v Celju! Priporoča se manufaklurna in modna trgovina A. PETEK, Celje, Prešernova nI. 21. KINO UNION Premiera filma v Jugoslaviji: »Ž e n n na r a z p o t j a«. Matineja: »Simfonija ljubezni«. Hranilnica dravske banovine podružnica Celje - nasproti pošte obrestuje vloge do o% in dovoljuje posojila. Kranj Cenjene dame! Klobuke in popravila dobite najceneje v salonu >Mia«, Kranj. Mestni trg 17. Dospeli so najnovejši pariški modeli. delavce, ki so komaj mogli govoriti. Najhuje je prizadet 1'ctcr Lazič, ki je po vsem telesu poškodovan, posebno hudo pa je pritisnjen njegov prsni koš. Celi dve uri je na njegovih prsih ležal težak betonski nosilec. Druga dva delavca, Opačif in llič, pn sta ranjena po rokah in nogah. Četrtega delavca, Lazarja La-ztea, pa so lažje ranjenega pustili domov, ko so ga obvezali. Vsi ranjeni delavci bodo podjetnika tožili za odškodnino. Ugotovljeno je. da je bilo gradbeno nadzorstvo pri delih silno pomanjkljivo, zaradi česar ui čuda, da se je nesreča zgodila. Oblast je morala dati podreti še 12 metrov zidu v tisti ulici, ker je vse kazalo, du se bo tudi podrl. , Tombola v Zagorju ob Savi je preložena! V :: Dan igre bo objavljen kasneje :: iwi ■■iiiiiiiiniiiini ■ibiiimji ■»■mnutmi u.muiiih Koncert gospoda Preka v Ljubljani G. Slanko Prek' koncertira jutri, 3. okt. v mali fiiharmonični dvorani na prvem kitarskem solitičnem večeru v Ljubljani. Izvajal bo kitarske skladbe Oginskega, Diabellija, Schuberta, Schuberta, Benediclu-sa, Calla. Schneiderja, Dotninicija, Padovca jn Mertza. Vso našo koncertno publiko opozarjamo na ta izredni glasbeni dogodek. Vrbanačeva mati — 85 letna Danes je godova Marija Tavčar, p. d. Vrbanačeva mati iz Poljan, ki je te dni dopolnila 85. leto. — Svojo 85 letnico obhaja pri tako trdnem zdravju, da se ji je treba čuditi, saj še lu-di prav pridno pomaga pri domačem delu. Pa saj je vesela, da more kaj delati, sicer ji je dolgčas, kajti brezdelja ni v svojem življenju nikdar poznala. Takale je bila njena življenjska pot: Doma je bila v sosednji javorski fari in še v nežnih otroških letih je morala iti služit. Ko pa ji je bilo 13 let, so jo vzeli zopet domov, kjer je morala ž« kar gospodinjiti in trdo delati. Kljub temu pn se je razvila v zalo dekle in ni čudno, da je bila všeč Vrbanačevemu Juriju iz Poljan, ko sta prišla s Kosmom snubit, dasi so prej še poznala nista. Tako se je primožila 21 letna v Poljane. Z možem, ki je bil bajtar in zidarski mojster, sta se dobro razumela. Ona je prav pridno delala na domu in skrbela za otroke, ki jili je imela vseh skupaj štirinajst. Od teh jili živi še 6, pet jih v Ameriki, ki pa svojo mater seveda le redkokdaj obiščejo. Zanimivo je, da sina, ki je prišel po 17 lelih iz Amerike, ni poznala, ker se ji ni hotel takoj izdali. Imela ga je za krošnjarja in je rekla, naj kar gre, ker no bo nič kupila. Seveda je bilo potem veliko veselje. Pred 10 leli ji je umrl mož. Najhuje pa je bilo lansko lolo, ko so prinesli moža njene hčere mrtvega domov, ko ga je povozil avto. Toda vse se prestane, tako smo ustvarjeni. — Bila je ludi nad 30 krat krstna botra. Vrbanačevi materi želimo sreče in zadovoljstva v njeni starosti. Naj jo ohrani Bog še dokaj let. S tovornim avtomobilom padel 30 m globoko v prepad in ostal nepoškodovan Iz Sarajeva poročajo: Dno 29. septembra Je šofer Lovro Spasič s tovornim avtomobilom na Jekavcu vozil drva. Na vrhu naloženih drv sla sedela dva delavca. Na nekem ovinku je šofor naglo zavrl, zaradi česar jo motor ugasnil in zavore so popustile. Težki avtomobil je z vso silo zdrvol po slrinini navzdol. Oba delavca sta so s skoki z avtomobila šo pravočasno rešila. V silnem zaletu je težki avlo zadel v železno ograjo oh cesti, jo izruval in z njo vred zdrvel 30 tn globoko v prepad, kjer se jo vos razbil. Delavca sla brž prihitela na kraj nesreče, da bi izvlekla izpod razbitin mrtvo šoferjevo truplo. Močno sta so pa začudila, ko jo šofer skoraj nepoškodovan skočil izpod razbitin in jima prišel nasproti. Trbovlje Strelska družina priredi danes pod Splcber-gotn slrelske nagradne tekme s koristnimi dobitki. Strelci pridite! Jesenice Kino Krekov dom predvaja v nedeljo ob 3 popoldne in zvečer francoski film .Mata Harii, špijonski film. Dodatek Fo.vov tednik.