Izhaja :
10., 20. in 30. dan vsakega meseca.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
V e 1 j a :
za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja ; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom :
Upravništvu „Mira“ v CeloTcu.
Leto XIV.
V Celovcu, 20. svečana 1895.
Štev. 5.
v
8e nekaj opazek o šolskem razgovoru v deželnem zboru
(dné 22. prosinca 1895).
Slovenskemu poslancu Einspielerju je deželni šolski nadzornik dr. Gobane med drugim odgovoril to-le: „Merodajno za jezikovno uredbo šole je po §. 6. šolske postave mnenje tistih, ki šolo uzdržujejo. Mejo določijo postave“. S temi besedami je dr. Gobane pokazal, da postave ne razume prav, ali jo pa nalašč narobe razklada. Postava ne pravi, da učni jezik določujejo tisti, ki šolo uzdržujejo, ampak postava le pravi, da se morajo tisti, kteri šolo uzdržujejo, prej vprašati ali zaslišati, kaj mislijo o' učnem jeziku, potem pa določi učni jezik c. kr. deželni šolski so vet. Tega pa postava nikjer ne pové, da mora deželni šolski sovet ukreniti to, kar zaslišani želijo. S takim tolmačenjem postave se g. dež. šolski nadzornik nasproti postavlja samemu ministerstvu. Kako pa učno minister-stvo umeva §. 6. šolske postave? Čujmo, kaj pravi učni minister v odloku št. 11.730 od 1. sušca 1892, kjer je ugodil prizivu občine Tolsti Vrh in razveljavil razsodbo dež. šol. soveta z dné 23. sušca 1890, št. 588. V tem odloku beremo: „Res je sicer, da ima po §. 6. državne šolske postave c. kr. deželni šolski sovet razsojevati o učnem jeziku in o učenju druzega deželnega jezika, po zaslišanju tistih, ki šolo uzdržujejo. S tem pa deželna šolska oblast še ni oproščena dolžnosti, da samostojno preiskuje okolščine, ki so merodajne za jezikovno uredbo, pred vsem pa da v poštev jemlje tiste razloge, ki se opirajo na postave; saj omenjena postava izrečno govori o mejah, ki
jih določujejo državne postave.......Prošnja
za upeljavo, oziroma razširjatev slovenskega učnega jezika se opira na državne postave in tirja neko pravico, o ktere opravičenosti bi bila morala deželna šolska oblast razsoditi. V tem slučaju je bilo treba preiskati in razsoditi, ali se nahajajo postavni pogoji za obstoj ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. Najprej je bilo treba to pravno vprašanje pojasniti in potem storiti nadaljne korake. Ker se pa to ni zgodilo, bilo je postopanje bistveno pomanjkljivo, in razsodba na podlagi tega pomanjkljivega postopanja se je morala razveljaviti".
Iz tega odloka je razvidno, da po razlagi c. kr. učnega ministerstva, ktera razlaga bi morala tudi za g. dr. Gobanca merodajna biti, ne določujejo učnega jezika tisti, ki šolo uzdržujejo, kakor on trdi, ampak deželni šolski sovet, toda tudi tisti ne sme razsojevati samovoljno, ampak držati se ima v postavnih mejah. Te postavne meje so: čl. 19. državnih osnovnih post.; §. 1. drž. šolske postave in §. 51. učnega reda.
Dr. Gobane je govoril tudi o šolskih prošnjah in h&M-ie dokazati, da Slovenci sami želijo imeti nemške šo^, in če prav kedaj prosijo za slovensko šolo, se kmalu spet skesajo in podpišejo drugo prošnjo za staro, nemško šolo. V dokaz je navedel Žabnice in Kotmaro vas. Mi radi priznamo, da je pri nas mnogo priprostih Slovencev, ki ne vejo, kaj je šola in kak namen ima šola ; oni mislijo, da šola ni za drugo, ko za to, da se otroci nekaj nemščine naučijo. Taki tiščijo na nemške šole in si ne dajo nič dopovedati, da se otrok ne more nič naučiti, če učitelja ne zastopi, kteri le po nemško ž njim govori; taki tudi ne poznajo §. 1. šolske postave, kjer je razloženo, čemu so šole na svetu. Žalostno je, da take ljudi poprašujejo, kakošna naj bo šola; študirani gospodi bi morali pač sami bolje vedeti, kako mora biti šola uravnana. Pa saj bi nevednih ljudij ne poprašali, ko bi tisti govorili za slovensko šolo, tedaj bi jim ne pustili nič veljati in bi rekli: „vi tega ne zastopite"; če se pa izrečejo ljudje za nemško šolo, tedaj jim takoj obvelja. Našim ljudem se v glavo vbija, kako potrebna jim je nemščina; tega jim nemški liberalci in nemškutarji pa ne povejo, da oni na nemške šole ne tiščijo iz ljubezni do Slovencev, da bi jim pomagali, ampak le zato, da bi Slovence ponemčili, da bi se Nemčija bolj raztegnila. Mi imamo dokaze v rokah in tudi učitelji to dobro vejo, da je njih glavni namen ponemčevanje koroških Slovencev; toda kmetski ljudje tega ne sprevidijo, verujejo pa liberalcem in nemškutarjem, kteri pravijo, da so Slovencem nemške šole neobhodno potrebne in največa sreča, ktero si le misliti za-morejo. Nemškutarji govorijo okoli, da mi kmetom ne privoščimo nemščine. Mi smo pa že dostikrat povedali, da smo tudi za to, naj se naši ljudje naučijo nemščine, le tega ne potrdimo, da bi mi svojo slovenščino čisto zavrgli ter iz Slovencev postali trdi Nemci; tega čisto nič ni treba, in to je
tudi zoper Božjo voljo, kajti če bi Bogu Slovenci na poti bili, bi jih ne bil ustvaril. Zato smo pa mi za take šole, kakor je v Št. Jakobu in kakor bo družbina šola v Velikovcu, da se otroci v slovenskem jeziku poučujejo, da znajo po slovensko pravilno govoriti, brati, pisati in rajtati, zraven tega se pa učijo pridno tudi nemščine. Skušnja v Šentjakobu je pokazala, da je taka šola dobra, in da se otroci naučijo obeh jezikov. Tisti pa, ki imajo s šolami le ta namen, da bi Slovence ponemčili, imajo najrajši trdo nemške šole, ker mislijo, če bo učitelj otroke brž po nemško nagovoril, da bojo kar naenkrat Nemci postali in slovenščino pozabili. Skušnja pa uči, da to ne gre tako hitro, in da otroci vender Slovenci ostanejo, ker doma s stariši, brati, posli in šolarskimi tovariši le po slovensko govorijo; skušnja tudi uči, da se otroci na takih nemških šolah le malo kaj naučijo, ker jim gre nemščina prepočasi v glavo, zavolj tega pa učiteljevih nemških naukov nič ne zastopijo. Zato mi vedno nasprotujemo takim ponemčevalnim šolam med Slovenci. Vendar pa se še ne zmanjka priprostih, nevednih Slovencev, ki se še vedno vse-dajo na stare limanice liberalnih ponemčevalcev in se podpišejo za nemško šolo. Na take nevedne ljudi potem ponemčevalci kažejo in pravijo : Glejte, Šlovenci sami hočejo nemške šole!" Tako se je zgodilo v Žabnicah. Občinski zastop je prosil za slovensko šolo, nemškutarji so pa brž — govorilo se je na višji migljej iz Celovca — naredili proti-prošnjo za nemško šolo, in tem je obveljalo, občinskemu zastopu pa ne! To je dr. Gobane z veseljem pravil v deželnem zboru in je še pristavil, da so se ravno taki, ki so se prej podpisali za slovensko šolo, pri drugi prošnji malo dnij pozneje podpisali tudi za nemško. To je res žalostno, če so ljudje tako omahljivi; pa to pride od tod, ker ljudstvo ni zadosti poučeno, dahi zamoglo razsoditi šolsko vprašanje ; zato je pa posl. Einspieler prav imel, ko je rekel, da ni pametno, če se ravno v taki reči razsodba ljudstvu prepušča, ktere reči ljudstvo ne zapopade prav. V svoj dokaz je dr. Gobane navedel tudi Kotmaro vas. rekši, da se je tudi tam tako zgodilo : krajni šolski sovet je prosil najprej za slovensko, čez 5 ali 6 mesecev pa spet za nemško (staro) šolo. Tukaj se je dr. Gobane pa nekoliko urezal. Poslanec Einspieler mu je odgovarjal in ga zavrnil. Zastran Žabnic je Einspieler
Pri sv. Petru.
Sveti Peter je sedel v svoji sobici pri nebeških vratih ter pregledoval neko veliko, debelo knjigo. V tem nekdo glasno potrka na nebeška vrata. „To bode kak visok gospod," misli si sveti Peter, „ker ti navadno tudi tu precej korajžno trkajo."
„Kdo pa je?" vpraša nebeški ključar in ob enem odpira nebeška vrata.
„Bitte, heiligster Petrus!" (Prosim, presveti Peter!) —-------odgovori prišlec.
„Pri nas se nič ne prosi, pri nas vsak dobi po svojih zaslugah!" odreže se sv. Peter. „Ker nimam veliko časa, hitro povejte, kdo ste in kaj hočete?"
„Mislim, da vzrok mojega prihoda veste. Ravnokar sem umrl in hočem biti prištet nebeški armadi."
„To se lahko reče, ali skažite se prej z dobrimi in za nebesa zaslužnimi deli!"
„0 mojih delih lahko berete v „Freie Stimmen", »Deutsche Allgemeine Zeitung" itd. Tam jih je našteta cela vrsta."
„Mi tu imamo knjigo s sedmerim pečatom zapečateno, ktero sme odpreti samo nebeški Sodnik. Predno pa vas pred-nj popeljem, hočem prej vedeti, ali ste sploh vredni, da bi vas pred nebeškega Sodnika peljal ali ne."
„Žal mi je," reče prišlec, „da tukaj, kakor vidim, ne čitate nobenih časnikov. „Freie Stim-men" in »Deutsche Allgemeine Zeitung" so me zmirom in zlasti v zadnjem času veliko hvalile".
»Zmirom le o teh časnikih govorite, kaj so mi mar vaši časniki!" hudoval se je nebeški klju-
čar, »tukaj se zahtevajo druge zasluge nego časnikarske! — Kako se pišete?"
»Mislim, da me dobro poznate, sem N. N., mestni odbornik iz Celovca."
»Hm, hm, vašega imena še nisem slišal. Meni se zdi, da tudi v imeniku za nebesa zaslužnih mož nisem še čital vašega imena. Po teh besedah obrne se sv. Peter k mizi, na kteri je ležal velikanski imenik. Preiskavši celo črko N. reče naposled: »Res, vašega imena tu ne najdem. Povejte torej sami, kakšne imate zasluge!"
„V največjo zaslugo si štejem, da sem rešil čast mesta Celovca!" reče prišlec ponosno.
»Kako pa to ? Ali so menda Turki hoteli Ce-lovčanom podreti vse cerkve in na mesto njih sezidati turške džamije in vi ste to zabranili?"
»Kaj pa mislite, — Celovec pa Turki!"
»Kaj pa je torej bilo?"
»Ce vam nič ni znano o mojih zaslugah, tedaj poslušajte! — Neki časnik tam na zemlji je nedavno pisal, da je bil Celovec na dan Einspieler-Slomšekove slavnosti v zastavah ter da je imelo mesto slovansko lice. Pomislite, »slovansko lice" in mi v Celovcu smo vsi »kerndeutsch". Ko so potem naši možaki temu ugovarjali, prikimal sem jim in tako sem rešil čast mesta Celovca!"
»Po mojih mislih ni nobena sramota, če je kdo Slovenec ali Slovan in če ima kako mesto »slovansko lice", to ni nobena sramota za dotično mesto, kakor tudi narobe ni nobena sramota, če ima kako mesto nemško lice. Pred Bogom so vsi nàrodi enaki. — Ce pa drugih zaslug nimate, ne vém, kako bote obstali pred nebeškim Sodnikom,"
reče sv. Peter in odpre duri, skozi ktere hodijo duše pred nebeškega Sodnika.
In Celovški mestni odbornik je ves potrt korakal k sodbi.-------
Komaj se je nebeški ključar povrnil na prejšnje mesto, slišalo se je zopet trkanje, ali prav tiho. »Le noter! je odprto", kliče sv. Peter. — Vstopi suh, bled, mlad mož, ki je koj obstal pri nebeških vratih, kakor bi si mislil : »če me bodo vun vrgli, vsaj ne bodem daleč imel."
»Le pojdite dalje!" vabil je prijazno nebeški ključar, »in povejte, kdo ste?"
»Sem France Suhič, kaplan iz Koroškega. Z g. župnikom sem oskrboval dve veliki fari; nekje sem se prehladil, dobil sem pljučnico in ta me je poslala na ta svet."
»Suhič, Suhič", išče sv. Peter v imeniku.
»Aha! tu ste. Ali------------“ in nebeški ključar
začne strogo govoriti, »tu pri vašem imenu ste dve črni piki. Prva pika pomeni, da ste hodili v gostilno — —
»To pa je bilo le redkokdaj."
»Druga pika pomeni, da ste včasih v gostilni zapeli kakšno posvetno pesem."
»Pri tem pa nisem mislil nič hudega; tudi to je bilo le malokedaj. Posebno takrat, kedar sem poplačal vse dolgove in od mesečne plače mi je še žvenketalo nekoliko kron v žepu. Takrat sem bil tako vesel, da-----------“
»Ali vendar duhovniku se kaj takega ne spodobi", odgovori sv. Peter in strogo pomeri strahu tresdčega se kaplančka. Na enkrat pa se začne na ves glas smejati, tako da so angeljčki prileteli pogledat, kaj se godi. »On ima tri nosove, on ima
rekel, da se govori, da je bila protiprošnja za nemško šolo neki drugje skovana ter v Žabnice zauešena, potem se je (z deželnonavadnimi pripomočki) začelo nabiranje podpisov. Zastran Kot-mare vasi pa je posl. Einspieler omenil, da je dr. Gobane pozabil povedati glavno stvar, namreč, da se je krajni šolski sovet najprej na ministerstvo pritožil zoper razsodbo dež. šol. soveta, s ktero bi se imela Kotmirska šola razdeliti, do rešitve te pritožbe pa je prosil, naj v šoli vse pri starem ostane. Da stvar pojasnimo, pokličemo čč. bralcem sledeče dogodbe v spomin: Dné 19. in 20. sušca 1892 sta krajni šolski sovet in občinski zastop v Kotmari vasi podpisala prošnjo za slovensko šolo, na kterej bi se nemščina učila kot učni predmet počenši s 4. učnim letom. Z odlokom z dné 15. kimovca 1892, št. 2065, je deželni šolski sovet določil, da se ima dvorazredna ljudska šola v Kot-mari vasi razdeliti v dve enorazrednici, eno slovensko in eno nemško. Dné 30. vinotoka 1892 sta občina in krajni šolski sovet uložila priziv zoper to uredbo na c. kr. učno ministerstvo. Ta priziv pa še do današnjega dné ni rešen ! Da bi preprečila razdelitev šole, sta občina in kr. šolski sovet pri dež. šol. sovetu prosila, naj do rešitve priziva na ministerstvo v šoli vse pri starem ostane. Dan te prošnje nam pa ni natančno znan. Ukljub temu je prišel g. okr. glavar baron Mac-Nevin dné 22. listopada 1892 v Kotmaro vas, da bi stariše vprašal, kteri bodo svoje otroke dali v slovensko in kteri v nemško šolo. Nemškutarji in liberalci so pa že osem dnij poprej vedeli, kdaj bo okr. glavar prišel. Ves čas so kakor zverine letali po občini, ljudi begali in strašili, da bi jih nagnili za nemško šolo. Na dan odločitve so liberalci in nemškutarji kar besneli, kričali in tulili, kakor blazni, Slovence zmirjali z „ravbarji“ itd. Tudi okr. glavar se je jako pristransko obnašal, o slovenščini zaničljivo govoril in pritiskal za nemško šolo (glej interpelacijo državnih poslancev dné 5. grudna in dopis v „Miru“ št. 34 iu 36 od leta 1892). Ko so slovenski možje ta strašanski pritisk od vseh strani] in pristransko obnašanje zastopnika c. kr. vlade videli, so nevoljni odšli in uložili protest na predsednika dež. šol. soveta. Tako je bila pokopana Kotmirska slovenska šola. — Govorili bi o marsičem še lahko obširneje, a bodi za danes dovolj. Morda se nam ponudi prilika, prihodnjič še o drugih zanimivih stvaréh kaj spregovoriti.
Dopisi prijateljev,
(Kronski darovi za Velikovško šolo.) Na občnem zboru posojilnice v Slov. Plajbergu se je nabralo 8 kron, Andrej Einspieler, župnik v Slov. Plajbergu, 10 kron ; Andr. Brežan, župnik na Djekšah, 4 krone; Šimen Sibic, gostilničar v Pod-krnosu, 2 kroni ; na obletnici po rajnkem g. dekanu Ambrožu v Kapli na Dravi zbrani čč. gg. duhovniki 12 kron, Marija Hobel v Kapli na Dravi 1 krono 20 bel., dva neimenovana kmeta iz Opač 4 krone; Tom. Incinger, knezošk. pisar v Celovcu, 1 krono; Val. Gross, kmet v Štriholčah, 10 kron; Neimenovana gospa iz Velikovca, 1 krono, na neki svatbi v korist Velikovške šole 8 kron, Št. Jakobski pri cesti 10 kron, neimenovan rodoljub 5 kron, Bekštanjska posojilnica v Ločah po sklepu občnega zbora z dné 2. svečana t. 1. 100 kron, na shodu Slovenjegraške Ciril-Metodove podružnice v Šentjanžu pri Spod. Dravogradu nabranih 10 kron, Janez in Marija Lapuš za od rodoljuba napravljene slike (fotografije) v Žuželčah 4 krone. — Iz Gozdanj smo prejeli naslednje da-
tri nosove", smejal se je sv. Peter in vsi angeljčki ž njim. „Prej vas, prijatelj, nisem natanko pogledal , zdaj pa še le vidim, da imate tri nosove. Od kod pa to pride? Povejte!"
„To je tako-le!“ reče kaplan Suhič. „Prvi nos imam od rojstva, kakor vsak drugi človek. Drugi nos sem dobil od c. kr. okrajnega šolskega soveta zató, ker sem v šoli slovenskim otrokom razdelil slovenske katekizme. Tretji nos pa sem dobil od deželnega šolskega soveta, ker sem se menda pri krščanskem nauku premalo oziral na nemščino."
„Kakor vidim, tam pri vas na zemlji so čudne razmere", reče nebeški ključar. — „Vi prijatelj ste pa popolnoma prav ravnali; le v materinskem jeziku se more krščanski nauk z uspehom poučevati in srcé požlahtniti. Čudom se čudim, da državniki dozdaj še niso spoznali, zakaj je Bog vstvaril slona in konja, zakaj keberčka in črviča? Zakaj velike nàrode, kakor Ruse, Francoze in Nemce, in zakaj tudi majhne nàrode, kakor Cehe, Dance in Slovence? Vsakemu ndrodu je Bog odločil njegovo nalogo, dal mu je talent. In državniki ta talent manjšim nàrodom po sili jemljejo in dajejo večjim nàrodom. S tem delajo majhnim ndrodom veliko krivico, in nàrodi se gotovo po vsi pravici branijo tega tlačenja in uničevanja. — Kakor sem že rekel, pri vašem imenu ste dve črni piki, ali ti trije vaši nosovi ji bodo izbrisali. Zdaj pa pojdite pred sodnji stol in kedar se vam bode slabo godilo, pokličite me, bodem za vas prosil!"
„Amen, amen, amen," peli so z veseljem vsi angeljčki.
Sveč&n.
rove: Leop. Bernot, organist, 1 krono; Tomaž Weiss 1 krono, Miha Sumper 1 krono, Janez Mačnik 1 krono, Jože Kopajnik. 1 krono, Urban Lepušič 80 bel., Marija Karnar 40 bel., Ana Knez 40 bel., Mar. Buksbaum 40 bel., Lue. Sumper 40 bel., Janez Nagerle 40 bel., Jožef Cemernjak 40 bel., Urša Peternel 40 bel., Anton Bertič 40 bel., Marija Smuk 30 bel., Gašpar Ravnikar 20 bel., Janez Buksbaum 20 bel., Marija Dragačnik 20 bel., Marija Hakel 20 bel., Ana Vospernik 20 bel., Neža Šefman 10 bel., Marija Zakoparnik 30 bel. Skupaj 200 kron. 90 beličev. Vsem presrčna hvala! Živeli nasledniki!
Iz Celovca. (Opomin zastran reklamacij.) Z nekterimi poštami imamo svoje križe. Posebno v Žrelcu se listi ne dostavljajo redno. Tudi iz Prevalj smo dobili pritožbo, da neki naročnik že dveh listov ni dobil. Kdor lista ne dobi, naj le reklamira, take reklamacije so poštuine proste, papismo mora biti odprto, in ne sme se ničesar druzega pristaviti, kakor ime in kraj ter tista številka, ktere naročnik ni prejel. V zadnjem času smo morali za tri reklamacije kazen plačati, ker je naročnik pristavil besede „s srčnim pozdravom". Torej nič pozdravljati!
Iz Rožeka. (Radovednost naših nasprotnikov.) Kar je začel prinašati „Mir“ poročila o naših zadnjih občinskih volitvah, postali so naši nasprotniki tako radovedni, da se kar pi-pljejo za „Mir", kadar pride nova številka. Zelo radi bi vedeli, kdo neki „Miru“ tako pridno dopisuje, iu začeli so obsojevati rodoljube, ki nimajo z našo občino nič opraviti. Jaz pa, ki iz bližine opazujem zagrizeno delovanje naših nasprotnikov, mislim, da jih le vest peče, ker dobro vedó, da je vse resnica, kar vam poročam. Da se jim vest pomiri, svetoval bi jim, da bi se poboljšali in za-naprej tako delovali, kakor jim veleva pošteno srce in dobra vest.	Rožeški puščavnik.
Iz Rožeške okolice. Naš nekdanji „steber slovenski" se še do zdaj ni mogel pomiriti. Tista resnica o „paternoštru“ ga je tako zbodla, da se je zaletel k svojim „dobrim“ prijateljem ter jih naprosil, da so v „Beljaški Urši" razglasili, kako ga spoštujejo posebno v „nàrodnem* in pa v «verskem" oziru (in nationaler, insbesonders in reli-gioser Richtung). Ti prijatelji se imenujejo volilce (wir Wàhler), a menda jih je bilo premalo, ker med njimi se nahajajo tudi nektera imena, ki bi jih zastonj iskali v volilnem zapisniku Rožeške občine ; na primer neki Robert vitez Preschern. Dokler pa naš ljubi „Hanschek“ — tako ga imenuje „Be-Ijaška Urša" — išče zavetja v listu, ki v vsaki, številki nesramno opravlja č. g. duhovnike in slovenske rodoljube iu zasramuje vero in cerkev, se nam ne sme zameriti, da ne moremo verovati v njegovo „krščansko-katoliško iu pravično" mišljenje (christlich-katholische u. rechtschaffene Gesinnung). Pa tudi na krščansko ljubezen je pozabil naš ljubi «Hanschek", čeravno ima na svoji hiši naslikanega usmiljenega Samaritana. Kajti pripoveduje se, da je vzel zaslužek nekterim volilcem samo zategadelj, ker niso hoteli zatajiti svojega verskega in slovenskega prepričanja in ostali na dan volitve doma. Sicer gospod „Hanschek“ tem možem ni skazoval nobene dobrote, kajti oni so si morali denar, ki so ga od njega dobivali, krvavo zaslužiti. Upajmo, da bodo našli s svojim poštenim delom tudi drugod isti zaslužek, ako ne še boljšega. Končno še omenimo, da bi bilo dobro, ko bi se gospod „Hanschek“ spominjal bolj živo Kristusovih besed: „Kdor ni z menoj, je proti meni*.
Iz Pečnice pri Ločah. Prav v sršenovo gnjezdo je zadel „Mir“ od 20. onega meseca, ko je očital Pečničanom, da so pri zadnjih volitvah v Rožeci skoraj vsi po Hajnželjnovem povelji volili, človek, ki je tisti „Mir“ bral, bi mislil, da se morajo zdaj vsi Pečničani spokoriti in obljubiti, da se bodo poboljšali. Pa kaj še! Vzdignilo se je kakih 30 «vrlih" Hajnželjnovih junakov — tudi takih, ki nimajo volilne pravice, in poslalo v nasprotne liberalne liste, posebno v „Beljaško Uršo", ktere še nemški Beljačani dosti ne marajo, neko izjavo — in to v taki nemščini skovano, da jo človek komaj razume in da se je bilo za vsacega bati, da dobi kolero, kdor jo čita. V tej izjavi trdijo, da niso liberalci, da niso liberalno volili iu da ne pustijo svojega botra in prijatelja Hajnželjna žaliti in napadati. Pa ravno s tem so pokazali, kdo da so ; kajti pošten, zaveden in katolišk Slovenec ne dopisuje listom, ki so njemu nasprotni, ki so že tolikokrat nas Slovence in naše poštene duhovnike napadali in blatili. Vsak človek, ki ima svoje mišljenje in nazore kje povedati, bo to storil v tistem listu, ki je njegovega mišljenja. Če so ti Hajn-željnovi privrženci res taki katoliki, zakaj pa sprejemajo in prebirajo toliko pristno-liberalnih časnikov? Ali so nadalje že oni pozabili, da ste bili v Rožeci na volišči dve stranki? Ena katoliško - slovenska, druga nemčursko-liberalna. Ali niso z zadnjo potegnili? Ali niso ravno liberalni listi te stranke zmago kot liberalno zmago proslavljali? Ali hočejo morda to, kar je črno, belo napraviti ? Ko bi bili molčali, bili bi modri ostali! Tukajšnje ljudstvo je pač še nezavedno, ni še prebujeno, zató ga tudi vsak odpadnik lahko na svojo stran pridobi. Ali naša stvar, za ktero
se borimo, je poštena in pravična ; zato bo zmagala , če tudi nam ne bodo pomagali Zimekovci in Hajnželjnovi liberalni „paternoštri“.
Iz gornjega Roža. (Družba sv. Mohorja.) Število udov družbe sv. Mohorja sicer tudi v naših krajih narašča; pa vendar ne vse povsod. So ne-ktere župnije v gornjem Rožu, kjer je še premalo udov in premalo zanimanja za družbo, kakoršne nima noben nàrod na svetu. Nahajajo se celo kraji, koder je pred leti več udov bilo, kakor pa sedaj. Najbolje kristjane in Slovence najdeš, ki bratovščine še ne poznajo. Vzrok temu je seveda tudi to, da ljudje, posebno mlajši, premalo slovensko brati znajo. Kolikor se je otrok v prvem razredu slovenskemu branju privadil, to je pozabil v drugem razredu, kjer ga poučuje večjidel že trd Nemec-učitelj. Ni se tedaj čuditi, da je naše ljudstvo še nevedno, da ono le malo vé, kaj se po širokem svetu in okoli njega godi. Ni se tudi čuditi po takem, če nasprotniki naše sicer dobro in pošteno ljudstvo posebno pri volitvah lahko pregovorijo in na svojo stran pridobijo, posebno če ga tisti, ki imajo dolžnost in so poklicani, ga buditi in voditi, skoraj čisto v nemar pustijo. Pa vkljub vsem tem zaprekam in nepri-likam bi se še lahko število udov družbe sv. Mohorja pomnožilo, zlasti v onih krajih, kjer jih je tako malo, da je res sramota za vse Slovence, ko bi rodoljubi se le malo več pobrigali za razširjenje družbe. Sicer je to malo težavna stvar, a z nekolikim naporom in trudom se že še dà mnogo doseči. Saj naše ljudstvo rado bere, in tisti, ki je postal enkrat ud, ne odstopi nikdar več. Tedaj na noge, rodoljubi! Storimo vendar vsaj tu svojo sveto dolžnost, budimo svoje ljudstvo in dajmo mu dobrega berila, potem bo ono naše in ne več podlaga tujčevi peti.
Iz Beljaške okolice. (Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico.) Za Celovško podružnico je naša najstarejša, glede na delovanje pa menda presega vse svoje sestre na Koroškem. To je pokazalo tajnikovo poročilo na zadnjem občnem zboru. Iz tega poročila povzamemo, da je načelništvo v zadnjem letu razun občnega zbora priredilo dva podružnična shoda, enega v Ločah dné 3. rožnika, enega pa na Dravi dné 23. kimovca. Na teh shodih so različni govorniki poučevali udeležence o raznih koristnih stvaréh ; med govorniki je tajnik pohvalno omenjal č. gospode Dr. Hribarja iz Celja, Filipa Kanduta, kaplana Germa, ljubljanskega živinozdrav-nika Deva, župnika Einspielerja, župnika Knafliča, semeniškega prefekta Podgorca i. dr. A načelništvo ni le skrbelo za pouk, ampak tudi za pošteno veselje. In o tem oziru se je tajnik hvaležno spominjal vrlega «Gorotana" in pa gospé Lendovšekove ter gospice Bergmanove, ki so vsi z lepim petjem umetnih in domačih pesmij nam razveseljevali srce in izbujali v uaši mladini veselje do milih slovenskih pesmic. — Spominjal se je tajnik igralke in igralcev , ki so se z velikim trudom naučili igre „Od hiše!" in jo izvrstno igrali na shodu na Dravi. Omenjal je nadalje, kako velečastno je slavila naša podružnica praznik svojih patronov sv. Cirila in Metoda in dostavil: „Kresovi, ki so švigali na vseh gorah Beljaške okolice proti nebu, kazali so našim nasprotnikom, da Slovenci še živimo ; vroče molitve pa, ki so pri svetih mašah puhtele iz naših src, bodo pripomogle, da nas Bog ne bo zapustil in nam ohranil vero očetovo in jezik materni". — Nadalje je skrbelo načelništvo za to, da se širijo med koroškimi Slovenci dobre in koristne knjige, in posebno, da dobi naša nežna mladina lepih knjig, iz kterih se bo mogla navzeti ljubezni do Boga in domovine. Naprosilo se je toraj slavno vodstvo, da nam je kupilo 115 iztisov III. knjige in 226 iztisov IV. knjige izvrstnih spisov slovenskega škofa Antona Mart. Slomšeka. Te knjige so se razdelile med slovenske rodoljube po vsem Koroškem in bodo gotovo pripomogle, da se med nami oživi Slomšekov duh, tako da bomo vsi goreče in navdušeno delovali za vero, dom in cesarja. — Med mladino po župnijah naše okolice pa se je razdelilo 270 različnih katekizmov, 97 iztisov «Zgodbe sv. pisma", 150 molitvenikov, 12. evangelijev, 15 iztisov „Cerkveni obredi" in 65 drugih knjig poučne in zabavne vsebine. — Udov je imela naša podružnica v sedanjem letu 321, in sicer 17 ustanovnikov, 22 letnikov in 282 podpornikov. — Dohodkov je bilo 102 gld. 83 kr., stroškov pa 58 gld. 24 kr., slavnemu vodstvu se je poslalo kot prispevek za leto 1894. 40 gld. To poročilo tajnika, č. g. župnika Bergmana, je potrdil občni zbor z velikim navdušenjem ter izrekel slavnemu vodstvu, načelništvu, vsem gospodom govornikom, pevcem in pevkam, kakor tudi igralcem in igralkam najprisrčnejšo zahvalo. Ko so se izvolili zastopniki za veliko skupščino in pregledovalca računov ter se potrdilo iz nova dosedanje načelništvo, začela se je domača zabava. Akoravno vsled neke ženitve niso mogli priti vsi pevci in igralciinje morala izostati igra „Od hiše!", bila je domača zabava vendar tako živahna, kakor še nikdar dozdaj. Govor
je vrstil za govorom, napitnica za napitnico, smeš-nica za smešnico, vmes pa so se prepevale lepe slovenske pesmi. Pohvalno moramo omeniti mlade pevce Brnške, pevce in pevkinje iz Ziljske doline in vrle hčere Ojcove. Največa hvala pa gre gospej Lendovšekovi in gospici Bergmanovi, ki ste tudi ta večer neutrudno in krasno prepevali umetne in domače slovenske pesmi in pokazale, da imamo tudi Slovenci med gospemi in gospicami izurjene pevke, ki se ne sramujejo očitno priznati, da jih je rodila slovenska mati. Slava jima!
Iz Št. Lenarta pri sedmih studencih. (Občni zbor naše posojilnice.) Kakor je bilo v „Miru“ dné 30. prosinca naznanjeno, imela je naša posojilnica dné 10. svečana svoj drugi občni zbor. Iz poročila o delovanju te posojilnice povzamemo to-le: Koncem druzega upravnega leta šteje hranilnica in posojilnica za sv. Lenart pri sedmih studencih" 49 (lani 44) zadružnikov, ki imajo po eden ali več deležev za 10 gld. iu 29 (lani 14) takih zadružnikov, ki so plačali le opravilni delež po 1 gld. — 138 (lani 86) vlagateljev je vložilo 12.456 gld. 50 kr. (lani 13.292 gld. 20 kr.); 67 (lani 62) prošnjikom se je posodilo 7162 gld. (lani 10.855 gld.) Promet je znašal 37.025 gld. 75 kr. (lani 33.731 gld. 9 kr.*) Letosje imela naša posojilnica tudi že 77 gld. 30 kr. čistega dobička, ki seje po volji občnega zbora dné 10. svečana 1. 1895. tako-le razdelil: „Rezervni fond dobi 22 gld. 30 kr., 2.) za slovensko šolo v Velikovcu se je dovolilo 10 gld.,
3.	) za bandero Št. Lenartske farne cerkve tudi 10 gld.,
4.	) štirim odbornikom, ki se že trudijo čez dve leti popolnoma brezplačno, priznale so se nagrade po 10 in po 5 gld., vkup 35 gld. Glavni deleži so se letos prvokrat obrestih s 5°/0. Obresti za posojila so se znižale pri menjicah in neintabuliranih dolžnih pismih od 6°/0 na 572%) P1'* mtabuliranih dolžnih pismih pa na 5%. Hranilne vloge se obrestujejo tudi na dalje s 40/0- — Jako imeniten je za vse koroške posojilnice predlog č. g. Gr. Einspielerja, naj bi se zaveza slovenskih posojilnic naprosila, da bi dala vsako leto vse koroške posojilnice pregledati po svojem revizorju. Tako bi se koristilo našim podružnicam v dvojnem oziru. Znano je, da so naše posojilnice mlade in večinoma sicer v vestnih, pa večkrat v neizkušenih rokah. Tako se lahko naredi pri poslovanju kaka pomota, ki utegne v teku več let provzročiti posojilnici mnogo škode, ako se pa v prvem letu odpravi, se še poznalo ne bo. Drugič pa so koroške posojilnice med seboj v neki prijateljski zvezi ; kedar potrebuje ta ali ona denarja, zateče se k svojim sestram, in te ji rade pomagajo. Zgoditi bi se pa moglo, da se pri taki posojilnici vendar ne deluje s potrebno previdnostjo, in potem bi se lahko škodovalo ne le tisti posojilnici, ki je škodo zakrivala, ampak tudi onim, ki so jej v dobri veri zaupale. To pa bi zaprečil zavezin revizor, ki bi lahko zaupno raznim načelstvom povedal, kako stoji ta ali ona posojilnica. Ta predlog se je seveda soglasno sprejel, in upamo, da bode slavno načelstvo zaveze ustreglo naši prošnji. S tem se bo mnogo koristilo razvoju naših posojilnic, pa tudi povzdignil ugled zaveze slovenskih posojilnic.
Iz Bistrice v Rožni dolini. (Konec Feinik-ove nemške posojilnice v Svečah.) Leta 1891. je učitelj Feinik tukaj napravil nemško posojilnico, Slovencem naukljub in pa morda tudi zato, da bi svojo veljavo še bolj povzdignil. Imela pa je kratko življenje, koncem leta 1894. se je razdrla. Mi Slovenci nismo tako škodoželjni, kakor naši nasprotniki, zato o tem nismo nič pisali v časnike. Ker je pa v listu „Freie Stimmen“ že dvakrat o tej posojilnici govor bil, zato sem tudi jaz za pero prijel, da se resnica zve. Najprej se je neki „Karnute“ v listu „Fr. St.“ škodoželjno veselil, da je poginila Sveška posojilnica, ker je ne-vednež mislil, daje bila to slovenska posojilnica. Potem je prišel nekak popravek, kterega je prej ko ne učitelj Feinik sam spisal (glej „Freie Stimmen" št. 15). V tem dopisu milo toži in zdihuje , da mu „Fortšritlarji“ niso hoteli pomagati, ko je posojiluica denar potrebovala, med tem ko dobivajo „klerikalne“ posojiluice denarja dovolj. Feinik je pa sam kriv, da njegova posojilnica ni imela zaupanja. Naj bi bil on upeljal slovensko uradovanje ter slovenske tiskovine in knjige, da bi bili tudi slovenski kmetski odborniki lahko v knjige pogledali in videli, kako se vse vodi; naj bi bil vladal vzajemno s kmetskimi odborniki, da bi tudi oni vse vedeli, koliko denarja dohaja in koliko se ga posojuje, potem bi bilo morda šlo. Tako je pa kmetske odbornike najprej z nemščino odgnal, potem pa še želel s tujim denarjem sam gospodovati. Nam za to nemško in „fortšritlarsko“ posojilnico ni žal, saj nemarno daleč v Št. Janž, kjer je slovenska posojilnica, ktera ima zadosti denarja ter uživa zaupanje po celi dolini.
*) To je pravi promet lanskega leta, ne pa v lanskem računu izkazani 34.158 gld., ker je pri tej svóti prišteta tudi gotovina z dné 31. grudna 1893., kar ne sme biti. (Glej I. Letopis slovenskih posojilnic str. 33.)
Iz Sveč. (O porazu tukajšnje nemške posojilnice.) V „Freie Stimmeu“ je bilo nedavno neko poročilo o polomu tukajšnje posojilnice. Ustanovitelj te posojiluice se skuša oprati in umiti, pa to se mu ne bo posrečilo. On zmirja „kleri-kalno“ stranko in maha po nekih nasprotnikih, kterih pa ni bilo. Sveško nemško posojilnico je ustanovil veliki „Nemec“ in liberalec učitelj Janez Feinik. Od začetka je posojilnica še precej dobro napredovala, ker so bili izvoljeni odborniki pošteni in zaupanja vredni možje. Ko se je pa razširila vest, da hoče biti duša posojiluice učitelj Janez Feinik sam, tedaj so nekteri brž rekli, da posojilnica ne bo dolgo živela. Ko so dobili Werth-heimsko blagajnico, shranil je sam vse ključe in uradoval po svoji volji. Ko je hotel načelnik blagajniške knjige seboj vzeti, da bi jih pregledal, mu jih je blagajnik, učitelj Feinik, odrekel. Na to je načelnik odstopil in svoj odstop naznanil drugim odbornikom. To je bil prvi nevarni udarec za posojilnico. Feinik je bil ob enem blagajnik in tajnik iu je vse sam vodil ; s tem pa je giniio zaupanje, ljudje so govorili to in ono, da ne gre vse pravilno pri jemanju in posojevauju denarja. Tako se je zvedelo, da je učitelj kot društveni bla-gajuik kar na svojo roko dajal posojila na kegljišču ali sejmišču, ne iz svojega denarja, ampak na račun posojilnice, kar povsem nasprotuje § 21. in
23.	društvenih pravil. Nezaupnost je med odborniki rasila, ko se je zvedelo o drugem Feinikovem nepravilnem postopanju. Že ko je služboval kot učitelj na Ledenicah, se je Feinik pridno pečal s kupčijo z lesom ; ne vemo, ali je imel obrtno pravico ali ne. Ko se je preselil iz gornjega Koža v Sveče, nadaljeval je svojo kupčijo z lesom in sedaj ima dve žagi v najemu. Obrtno pravico je priskrbel sicer svoji ženi, a njen poslovodja je učitelj sam. On opravlja vse potrebne pota, on pregleduje gozde in les, on sklepa pogodbe in plačuje prodajalce in delavce itd. itd. Kako se vsa ta opravila vjemajo z učiteljsko službo, to naj razsodijo šolske oblasti. Kupčija z lesom potrebuje seveda precej gotovega denarja. A naš velikotržec Feinik si je vedel pomagati. Slučaj je znan in se dà s pričami dokazati, da je v takej priložnosti vzel deuar iz hranilnice za svojo kupčijo, brez da bi bil odbornike vprašal, kakor to veleva § 23. društvenih pravil. To je lahko storil, ker si je kot blagajnik prisvojil vse ključe do društvene blagajnice. Tako ravnanje je spodkopalo potrebno zaupanje in razširjale so se vsled nezaupnosti različne govorice. Odborniki sami so bili v strahu zavolj svoje odgovornosti, ker jim Feinik nikoli ni temeljito pojasnil denarnega stanja. Zato so v glavni seji sklenili, da naj posojilnica likvidira. Zdaj je pa ta Feinik še toli predrzen, da se jezi nad klerikalci", ker niso hoteli kar kupoma denar nositi v njegovo posojilnico. Ali smo morda mi krivi, da ljudstvo ni imelo do Feinika popolnega zaupanja? Naj bi bil on tudi drugim odbornikom kaj veljati pustil, da bi se bili vsaj ti prepričali, da je vse v redu ; ti bi bili potem pa še drugim ljudem povedali, da gre dobro, in da se ni treba nič bati. Potem bi bili ljudje zaupanje dobili in bi denar radi ukladali. Tisti dopisnik lista „Freie Stimmen" se tudi laže, da so pravila Sveške posojilnice ravno taka bila, kakor so Borovska. To pa ni res. Jaz poznam oboje pravila in vem, da v Borovskih ni tistega § 32., ki pravi, da je blagajnik ob enem tajnik, indasemumora vsako leto nekaj plačati. Gosp. Feiuik je pravila že tako uredil, da je bilo za njega bolj prav. Poso-jiluico je pa edino le on sam pokopal, ni treba nič na druge valiti!
Iz Glinjan. Vsled dolgotrajne, sila mučne bolezni nam je nemila smrt zopet pokosila iz naše srede rodoljubnega moža; dné 21. prosinca, previden s svetstvi za umirajoče, se je preselil v boljše življenje Šimen Friz p. d. Kramar v Glinjah. Z rajnkim je družina izgubila dobrega in zelo skrbnega, silno delavnega očeta ; naša posojilnica zvestega odbornika, soseska pa čislanega in požrtvovalnega soseda. Takega se je skazal posebno pred 10. leti, ko je bilo treba staviti tako rekoč skoraj z „raboto“ pri Glinjah dravske hrambe. Imel je rajnki izmed drugih dobrih lastnostij tudi to iz-vanredno čednost, da je kmalu in rad odpustil tudi takim, ki so mu zaradi domoljubnega mišljenja hoteli nakopati uajhujše gorje. Rajni je bil daleč okoli znan in spoštovan, on je bil priljubljen pri Bogu in pri ljudeh. Bog mu daj večni mir in pokoj !
Izpod Obirja. (Občinske volitve v Galiciji.) Dné 4. svečana t. 1. se je vršila občinska volitev v Galiciji. Ta občina, ki se razprostira od malega in višjega Obirja proti severu, obstoji iz Gališke, večjidel ravne fare, in iz Opaške na podnožju malega Obirja. Ko za prijazno jutro zarja priplava na nebu, kraljica dneva, tedaj ona s svojo svitlobo najprej oblaži gore in visoke planjave; med tem ko ravnine, zlasti po približnih rekah, postavim Galicijo, večkrat pokriva ali obdaja neprijazna in nezdrava megla. Kakor ljubo solnce
blagodejno upliva, to je obseva ter ogreva mračno in mrzlo zemljo, tako je sv. vera za ljudi tista nebeška luč, v kteri se jim začne daniti; duh se drami, srce ogreva iu hitro pokaže, kakov bo dan njih življenja, ali bo jasno ali oblačno njih djanje, ali jim hoče veselo solnce sijati, ali oblaki nemile osode njih pota pokrivati. Po takih in enakih opazkah ljudstva poklic spoznati in ga na pravo stezo peljati, naj drži pero ali oralo, na to razsodbo pri ljudstvu uplivati, je krščanskih starišev ter duhovnikov in posvetnih učenikov prevažna pa tudi težavna dolžnost. Najprej bi imeli stariši, hišni gospodarji in gospodinje na to gledati ter skrbeti, da bi bili njih otroci in domačini v sveti veri poučeni vsaj za potrebo. Pa kaj slišijo nezavedni stariši po lažiprerokih sedanjega časa kvasiti ? Pogosto to : kaj tebi in tvojim otrokom daje ter pomaga vera, le to kaj velja za dobro življenje, ako si človek vé prislužiti vsakdanji kruh. Da pa sicer bistra glava le puhla ostane in tudi vsa posvetna vednost brez luči sv. vere k poštenemu zadržanju ne vodi človeka, to brezverci v kmetski ali gosposki suknji znajo vernemu ljudstvu lepo zakriti, in ga v tej megli nezavednosti obdržati. Toliko ti ljudski sleparji še dovolijo, da naj bi „farji“, kakor jih zaničljivo imenujejo, le samo v cerkvi pridigovali. Kedar pa duhovni tudi povedo, da mora luč sv. vere osvetiti in ogrevati vsa djanja kristjana, tedaj ti prosvetljeni sleparji po časopisih in v zborih neprenehoma kričijo, da se duhovni vtikajo v posvetne zadeve. Da bi liberalci zbegano ljudstvo z meglo svoje lažnjivosti vedno ob-senčevali, zato tirjajo za verne Slovence brezversko šolo, zato se je že utepla med slovenske veroza-tajevalce neumna navada, da se slovenski otroci najprej nemško brati učijo, če tudi ne razumejo, kar berejo, in čeravno že zdrava pamet svetuje, da si mora vsakdo svoj materni jezik najprej priučiti, potem se mora še le z uspehom učiti tudi tujega jezika. Taka šola dobro uspeva ter se otrokom pozna, da so v šolo hodili. Ko so Galičani že od nekdaj temoto bolj ljubili kot krščanstva luč, t. j. krščansko omiko, ter zato tudi božje namestnike črnijo z neizrekljivimi psovkami, in ker tudi ta-mošnji veljaki nemške glorije svoje sužnjike zarad slovenske šole strašijo s tem, da bi taka visoki gospodi ne bila po volji, potem ni čuda, da so skoraj vsi Galičani pod meglo svoje nezavednosti za občinske odbornike izvolili može večidel sv. veri in slovenskemu nàrodu nasprotne. Nekaj Klan-čanov iz Reberške fare, in vsi značajni volilci iz Opač so, kakor nekdaj, tudi zdaj volili katoliško, verno in nàrodno. Slava jim! Le znani slavo-pevec pragermanske omike, ki pa sam rad med slovenskim ljudstvom životari, kteri tudi misli Opa-čanom včasi liberalno pozvoniti, je vrle Opaške možake pri volitvi ne malo osupnil s svojim ne-moškim postopanjem. Opačani so namreč tega gospoda, ki se nosi kakor nadgleda ljudstva, izmed štirih varuhov gozda na malem Obirju si izbrali za svojega načelnika. Pa hvalisani častni občan je zaupanje Opačanov zlorabil tako, da je pri občinski volitvi v Galiciji razim enega moža imenoval kar pet nasprotnikov Opačanov, kar si bodo ti dobro zapomnili. — Sicer se je ta volitev izvršila redno in mirno pod vodstvom c. kr. okrajnega komisarja iz Velikovca. Končana je za nas tako, kakor drugače nismo pričakovali. Upamo pa, da s časom tudi Galičani in Mohličani spregledajo in dobro stran spoznajo, potem bo pa tudi našim sedanjim nasprotnikom zapel mrtvaški zvon in konec bo njih glorije. Bog daj, da bi ta čas kmalu prišel!
Iz Libeiič. (Podružničin shod.) V nedeljo dné 3. svečana je imela naša Ciril-Metodova podružnica pri „Nemcu“ v Libeličah shod, ki se je vršil v vsakem pogledu prav sijajno. Precej prostorna dvorana, z zelenjem prav lepo ozaljšana, je bila natlačeno polna poslušalcev, ki so prišli na shod tudi iz precej oddaljenih krajev. Posebno smo se pa razveselili, da so prišli v našo sredo tudi naš preč. gospod domači župnik, duhovni svetovalec V. Pucher. Ko je kvartet „Gorotaua“ točno odpel navduševalno pesen »Kvišku bratje", pozdravil je č. g. domači kaplan s primernimi besedami vse došle, na kar so zapeli pevci krasno prelepi Hug. Sattner-jev četverospev „Na planine". Na to je vč. g. Mat. Germ v res krasnem, obširnem govoru pojasnjeval, zakaj se potegujemo in se moramo potegovati za versko in slovensko šolo. Govoril je tako navdušeno in prepričevalno, da so se v marsikterem očesu tudi trdnih mož lesketale solze in da so vsi hvaležno odobravali lepe besede. Hvala in slava vrlemu gospodu govorniku ! Drugi govornik g. Rozman je tudi govoril o šolskih zadevah s posebnim ozirom na položaj in potrebe kmetskega stanu. Sledilo je še več krajših nagovorov, vmes pa so č. gg. pevci neutrudno prepevali mile slovenske pesni. Vse se je vršilo v najlepšem redu, in zelo zadovoljno smo se razšli. Želimo le, da bi kmalu zopet imeli priliko, poslušati tako imenitne nauke, kakor smo jih slišali pri tem shodu. Konečno se zahvaljujemo prav srčno
gospodom govornikom in pevcem za njih trud in udeležencem za tako obilen obisk ter kličemo vsem : Na svidenje pri prihodnjem shodu!
Iz Vovber. (Sijajna zmaga.) Ker je bila občinska volitev, ki se je že meseca listopada lanskega leta vršila, vsled vloženega protesta ovržena, imeli smo dné 11. svečana novo volitev. Izid je za našo slovensko stranko jako vesel. Z ogromno večino smo zmagali v 3. in 2. razredu in v prvem toliko opravili, da je dosedanji liberalni župan baron Helldorf postal samo namestnik. Y tretjem razredu so dobili našinci 53 do 60 glasov, nasprotniki le 11 glasov; v drugem razredu so našinci zmagali z 19—23 glasovi, nasprotniki so dobili 8 in 9 glasov. V prvem razredu imajo liberalci še večino, imajo namreč 6 glasov, Slovenci pa 4. Akoravno ni bilo upanja do zmage, so se našinci vendar volitve v tem razredu vdeležili in so volili bolj zmerne liberalce. Vsled tega so prišli trije v srečkanje: namreč od nas voljeni Tavšič in potem liberalca baron Helldorf in pa znani naš nasprotnik Št. Peterski župan Papič. Izžrebana sta bila Taušič in Papič, g. baron Helldorf postal je tedaj samo namestnik. Gospod Papič ostane tedaj še nadalje odbornik Vovberske občine, pa mi se njega ne bojimo, saj imamo v novem odboru osem neustrašenih odbornikov, ki bodo njega odločno zavračali. Izvoljeni so bili v tretjem razredu za odbornike : Simon Kralj-Mohovnik, Anton Dobrovnik-Lorber, Martin Karpf-Šustar in Andrej Rosenzopf; namestnika sta postala : Andrej Slugovec-Hornar in Valentin Bolbank-Havžer. V drugem razredu so bili izvoljeni za odbornike: Gregor Muhar-Po-kržnik, Aichwalder-Jerh, Tomaž Cikulnik-Škorjanc in Anton Cikulnik-Špajsar; namestnika sta postala: Matija Morak-Mežnar in Anton Harih-Harih. V prvem razredu je izvoljen za namestnika 'izvrstni našinec Jurij Lasnik p. d. Jesih v Orličjivesi. Po končani volitvi so se naši kmetje zbrali pri Prožu in se silno veselili pridobljene zmage. Bog živi naše vrle kmete, ki so v tako obilnem številu prišli k volitvi in tako pripomogli, da smo vzeli liberalcem zopet eno občino. Tu se jasno vidi, kaj vse je mogoče doseči z Božjo pomočjo in z združenimi močmi. Slava Slovencem!
Iz Št. Ruperta pri Velikovcu. (Stavba slovenske šole.) Po inženirjevem naznanilu potrebujemo za stavbo naše šole sledečo tvarino: kamna 305 kubičnih metrov, opeke 180.000 kosov in sicer 153.000 kosov za zidanje in 27.000 kosov take za oboke. Peska in sicer navadnega za zidanje 150 kubičnih metrov, finega za ometanje iu oboke pa 100 kubičnih metrov. Apna potrebujemo 450 metričnih centov ali 900 birnjev. Tramov za strope potrebujemo 103 kosov 21 cm širokih, 26 cm visokih in 6-60 metrov dolgih, potem 8 kosov 21 cm širokih, 26 cm visokih in 6’35 metrov dolgih, in 13 kosov 15cm širokih, 20cm visokih in 4‘40 metrov dolgih. Koliko potrebujemo strešnega lesa še ni določeno, ker je treba še le se odločiti, ali bomo streho pokrili z navadno ali z zarezano opeko (Falzziegel). Od tega je tudi odvisen strmec strehe in dolžina spirovcev. Naši pridni kmetje so zvozili do zdaj že ves kamen, namreč 350 kubičnih metrov (napravili smo ga pa 50 kubičnih metrov več, kakor je g. inženir nam naročil, ker se je v začetku kamen precej lomil, da ga ne bo zmanjkalo) in pa 90.000 kosov opeke. Lahko bi naši vrli kmetje vso opeko zdaj po zimi zvozili, ko bi ne bila opekarnarju pošla. Dobili bomo tedaj ostalo opeko še le meseca vel. travna, ko se bo vnovič žgala. Akoravno je takrat čas za vožnjo manj ugoden zavoljo dela na polju, vendar so naši kmetje že obljubili, da bodo opeko tudi takrat vozili. Slava jim !
Iz Velikovške okolice. (Taki so liberalci.) Zadnji „Mir“ je že poročal, kako g. župan Papič in njegovi somišljeniki v Velikovški okolici na to delajo, da bi Velikovška šolska občina kupila šolsko poslopje v Velikovcu in se tako okoliški Slovenci še nadalje navezali na Velikovško mestno šolo, slovenska šola v Velikovcu se pa tako preprečila. Žalibože moram Vam danes poročati, da se je našim nasprotnikom posrečilo svojo misel izvršiti. Kazun Doberloveške občine, ki je v narodnih rokah, so vse druge občine Št. Peter, Ovbre, kjer je še stari liberalni odbor bil veljaven, ker protest zoper novo občinsko volitev ni bil še rešen, potem Važenberg in pa mestna občina Velikovec sklenile, da se kupi mestna šolska hiša v Velikovcu. Občini Važenberg in pa Ovbre ste pa zgornji sklep storili, akoravno so Št. Rupertski kmetje k dotič-nima županoma šli in dali svoje mnenje v zapisnik. Velikovška mestna šola stane 25.000 gld. Deželni zbor je dovolil ovi šoli plačevati obresti od nakupne svote, proti temu , da se ova svota v 15 letih popolnoma poplača. Nazaj povračevala (amortisirala) se bo nakupna svota s šolskimi pri-kladami, koje bodo poleg mestne občine plačevale vse okolične občine, le Doberloveška občina bo plačevanja prosta, ker v nakup ni privolila. Tedaj bodo morali kmetje bližnje Velikovške okolice, so-
sebno Št. Rupertski farani, akoravno bodo svoje otroke pošiljali v slovensko, ne pa v mestno šolo v Velikovcu, vendar in sicer skoz 15 let plačevati za nemško šolo v Velikovcu, za ktero so dozdaj že blizo 20 let plačevali šolske priklade. In to so sklenili odborniki okoličnih občin, kterih izjemši gg. Pappié-a in Raka noben ni všolan v Velikovec, všolane soobčane pa prisilijo, tje plačevati šolske priklade. Tako postopanje je res prav liberalno ! Seveda, kjer gre za blaženo nemščino, tedaj zastajajo pri liberalcih vsi drugi oziri. Ako pa naši ljubeznjivi liberalci mislijo s takim postopanjem naše kmete odvrniti od slovenske šole v Velikovcu, za ktero kmetom ničesar ne bo treba plačevati, tedaj se močno varajo. Zakaj naši kmetje predobro znajo ceniti dobro uravnano šolo. Ali to so naši nasprotniki gotovo dosegli, da bodo naši kmetje od sedaj naprej polnoštevilno šli k vsaki občinski volitvi, za ktero se dozdaj skoraj nič niso brigali, iu tako konec napravili liberalnim nasilstvom. Vsaka sila do vremena!
Iz Guštanja. („Kmetijsko“ predavanje.) Zadnjič smo imeli pri nas tako imenovano kmetijsko'' predavanje, ki pa spet ni bilo za kmete. Prišel je trdo nemški tajnik koroške c. kr. kmetijske družbe g. Kohlert, da bi nas podučeval o kmetijskih zadevah. Poslušat je prišlo nekaj „purgarjev“ in učiteljev in 3 t. j. trije kmetje!! S kakim navdušenjem in veseljem je podučeval g. Kohlert v tistem nemškem jeziku — prazne mize, tega ne vem ; toliko pa vem, da shodi ne bodo boljše obiskani 1. dokler bode naša sl. kmetijska družba v naše slovenske kraje trdovratno pošiljala le nemške svoje učitelje in 2. dokler shodov ne bode boljše naznanjala. Nam je čisto nerazumljivo, kaj hočejo gospodje, ki imajo pri družbi besedo, doseči s takimi shodi. Je vender škoda časa, truda in denarja, da se morajo nemški kmetijski učeniki za nič voziti samo na „špancir“. Uspeha s temi shodi ne dosežejo nobenega. Resno pa vprašamo, zakaj se je nastavil potovalni učitelj dr. E. Kramar, ko ga v slovenske kraje ne pošiljajo ! Zakaj vis. ministerstvo zanj daje podporo, ko nam vendar samo nemške učitelje pošiljajo, da hodijo učit kmetijstva prazne mize. Ko je bil dné 19. sušca 1894 g. dr. Kramar tukaj, prosili smo ga, naj se zborovanja tudi prej v „Mir“-u naznanjajo. G. dr. Kramar je odgovoril, naj se načelnik podružnice v tej zadevi obrue do glavnega odbora. Načelnik je, kakor čujem, to tudi storil, odgovor pa je bil, da so nam sedaj poslali Nemca g. Kohlerta. Tako „dobrohotno“ se c. kr. kmetijska družba ozira na nas slovenske kmetovalce, tako pospešuje kmetijstvo!! —■ Treba bo vendar enkrat v tej zadevi, na ktero opozarjamo posebej slavni odbor našega kat.-polit, in gosp. društva, govoriti odločno besedo, da pridejo tudi slovenski kmetje do svojih pravic !
Iz Ljubljane. (Družba sv. Cirila in Metoda) je od 1. — 15. prosinca t. 1. prejela te-le darove : Slavno uredništvo „Slov. Naroda1' je izroéilo za listopad in gruden 1894. 1. 343 gld. 63 kr. kroninih darov. Dornberški umrli župnik Filip Kramar je volil družbi glavnico 50 gld. z obresti, naloženo v goriški ljudski posojilnici. Gdč. Franjica Brinšekova v Ilirski Bistrici je nabrala za družbo 14 kron 40 bel.: darovali so : gg. Fr. Smrdel iz Sežane 4 krone ; Dolenc, trgovski potnik iz Ljubljane; 3 krone; A Fatur 1 krono; J. Eesman, želez, uradnik, 1 krono ; gospa Eesmanova 40 beličev, J. Brinšek 4 krone in Milan 1 krono. G. Ivan Brinšek v Ilirski Bistrici je nabral 15 kron '20 beličev in v veseli družbi pri Brozinu-Stembergu; darovali so to svoto gg. Rudolf in Ivan Valenčič, Albert Domladiš, J. Štukelj, A. Siene, stražmešter Oswald, g. Badjura, Jurij Zupan, župan Ivan Urbančič, Ant. Krajnc, Josip Štemberger -Brozina, Jos. Bizjak. Iv. Prosen, Iv. in Dragotin Brinšek. G. A. Sturm, c. kr. poštar v Ivanjci blizu Radgone, je daroval 2 gld. Dalje so darovali od 15. — 31. prosinca t. 1. G. Tosti, gostilničar v Ljubljani, dragocen knjižni dar; živahno delavna ženska podružnica v Dornbergu 200 kron: sl. Cerkniško-Planinska ženska podružnica dohodek veselice v znesku 120 kron; g. dr. Silvin Kraševec, c. kr. avskultant v Novem Mestu 27 kron 20 beličev, nabranih na Silvestrov večer v novomeški čitalnici; g. M. P. v Ljubljani 12 kron, nabranih v družbi mladih domoljubov in g. Anton Mavrič ob neki obravnavi 4 krone.
— (Za slovensko šolo šolskih sester v Velikovcu) so darovali: Slavno uredništvo „Slovenca“ je izročilo 125 kron, darovali so: Vč. g. Karol Miklavčič, župnik v Žminju, 6 kron, g. dr. V. Gregorič, primarij, 10 kron, vč. g. F. Spendal, župnik v Tržiču 4 krone, č. g. J. Trpin, kapelam v Tržiču,
2 krone č. g. Volč, kapelan v Križih 2 krone, A. Kocmur, trgovec v Ljubljani, 5 kron, vč. g. dr. J. Marinko, profesor v Novem Mestu 5 kron, Evangelist 2 kroni, g. dr. A. Mihalič, okr. zdravnik, 2 kroni, vč. g. A. Kerčon, vpok. župnik v Repnjah, 10 kron, vč. g. Miha Bulovec, kapelan, 5 kron, vč. g. J. Gruden, vpok. župnik v Ljublj-.ni, 4 krone, vč. g. Andrej Kalan, 10 kron, vč. g. prof. A. Zupančič v Ljubljani 10 kron, č. g. Matej Osenjak. kapelan v Žalcu, 2 kroni, vč. g.
A Stritar, vpok. duhovnik. 10 kron in vč. gg. profesorji Ljubljanskega bogoslovja 30 kron. — G. dr. Rudolf Repič v St. Vidu na Dolenjskem, je poslal 50 kron, ki jih je zložila vesela družb i ; od preč. g. dr. Ivana Križaniča, stolnega kanonika v Mariboru smo prejeli 41 kron, ki jih je nabrala slavna Mariborska čitalnica na starega leta dan. Dalje so darovali: Slavno telovadno društvo ..Ljubljanski Sokol” vsled sklepa občnega zbora 40 kron, rodoljubna družba ob pogrebu stare narodne žene gospe Katarine Florjanove v Kranju po g. J. Režeku 27 kron, preč. g. dr. Fr. Sedej, dvorni kapelan in vodja v Avguštineju na Dunaji, 20 kron z dostavkom: Bog daj srečo in blagoslov! — Preč. g. Lavrencij Herg, stolni dekan v Mariboru, 10 kron, s pripisom: Bog blagoslovi družbo! Ljubljansko slov. kat. delavsko društvo o priliki shoda v St. Vidu nad Ljubljano 2 gld., č. g. Mihael Klemenčič, kapelan
v Črnomlju, 2 kroni, č.g. J. Pristov, kapelan v Črnomlju, 2 kroni, gg. Podgoričan 2 kroni, J. Bregar 2 kroni, A. Benedik 1 krono, J. Pucel 1 krono, M. Jakše 40 beličev, gdč. J. Peterlin 1 krono in g. Alojzij Vdovič 1 krono. Dalje so nam v tem času poslali : Sl. uredništvo „Mira“ prvi prinos koroških Slovencev za slovensko Velikovško šolo v znesku 1006 kron 30 bel. Večje svote so darovali: Preč. g. L. Einspieler, stolni kanonik v Celovcu, 100 kron; vč. g. profesor Ivan Hutter v Celovcu 100 kron; 50letni župnik v Celovcu 100 kron; trije rodoljubi, ki pa, nočejo imenovani biti, 100 kron-vč. g. Sumah, župnik v Šmihelu pri Pliberku, 100 kron; rodoljubni župnik na mali in ubožni fari v Pliberški dekaniji, ki pa noče imenovan biti, 80 kron z željo, da ga prečastiti gospodje sobratje v darežljivosti zdatno prekosijo; iz nabiralne pušice Celovškega slovenskega kluba 50 kron ; preč. g. Simon Incko, dekan v Žabnicah, 30 kron in čč. gg. slovenski bogoslovci v Celovcu 12 kron itd. Dalje so darovali po č. g. Fr. Korošcu, prefektu v dijaškem semenišču v Mariboru: Preč. g. dr. Ivan Mlaker, profesor bogoslovja in ravnatelj dijaškega semenišča, 25 kron; preč. g. Josip Zidanšek, profesor bogoslovja, 10 kron, vč. g. Jakob Pajek, vojaški kapelan, 10 kron in pošiljavec, vč. g. prefekt Fr. Korošec, 15 kron s pripisom: Bog živi slavno družbo, našo skrbno mater! V jednak namen so darovali: Preč. g. duhovni svetnik Jan. Sajovic, župnik v Slavini, zbirko šolskih prijateljev v znesku 29 kron; vč. g Janez Keršič, župnik na Jesenicah, 20 kron; sl. „Prva dolenjska posojilnica” v Metliki 20 kron; č. gostje na godovanju g. A. Turnška, župana v Nazaretu na Štajerskem, 15 kron; g. Martin Petelin, c. kr. profesor v Novem Mestu, 10 kron; vesela družba pri veselici .Narodne čitalnice” v Kostanjevici 8 kron; č. g. Martin Ulčnik kapelan v Grižah pri Celji, 7 kron 40 bel. kot dar vesele družbe ; preč. g. duhovni svetnik Tom. Kajdiž, dekan v Moravčah, 6 kron in Josip Pavlin v Ljubljani 5 kron kot del skupička za srečke na Silvestrov večer. Vedno množeči se darovi za Velikovško šolo so nam priča, da rodoljubno občinstvo smatra Velikovško šolo za jedno najnujnejših narodnih zadev. Zahvaljujemo se požrtvovalnim darovalcem. Bog povrni vsem dobrotnikom!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Glasovi nasprotnikov.
„Steinwenderjevci v Železni Kapli.“
(Glej „Mir“ št. 4.)
Prejeli smo sledeči popravek :
„1. Ni res, da sem jaz rojen Čeh, ker sem rojen v Wilfersdorfu v Dolenji Avstriji.
2.	Ni res, da sem jaz na shoda „Volksvereina“ klical na vojsko zoper Slovence.
3.	Ni res, da hi se bil jaz kedaj Slovencem
za poslanca ponujal.	Ernest Zeman.”
Naše opazke: K točki 2., ki je najimenitnejša, omenimo, da smo vest posneli iz poročila lista „Karntner Allgemeine Zeitung“, kar smo tudi izrečno povedali. K točki 1. omenimo, da smo tako slišali. K točki 3. pa omenimo, da je eden izmed listov, ki jih je izdajal rajni msgr. Andr. Einspieler, enkrat priporočal g. Zemana za deželnega poslanca in hvalil njegovo zgovornost, iz česar je bil sklep blizo, da je g. Zeman za to priporočilo ali sam ali po dragih prosil. Ured.
Deželni zbor koroški.
22.	seja dné 4. svečana. Deželni tajnik naznani, da postava o napravi hipotečne banke od svitlega cesarja ni bila potrjena. — Iz Strutzma-nove ustanove se dovolijo nektere podpore. — O predlogu mil. g. knezoškofa, da bi se na viši realki zopet upeljal veronauk, se sklene po predlogu jurid.-političnega odseka, da naj deželni odbor o tej stvari v dogovore stopi z dež. šol. sovetom in deželno vlado. — Nekterim občinam se dovolijo podpore za šolske stavbe. — Sprejme se postava o deželnem železniškem sovetu (Landes-Eisenbahn-rath), ki bo obstajal iz 6 udov (deželni glavar in pet svetovalcev), ki pa ne dobijo nobene plače za to.
23.	seja dné 5. svečana. Na znanje se vzame račun domestikalnega zaklada. — Dr. Bosch poroča o ustanovi mestne kupčijske šole v Celovcu. Sklene se, da bo dežela dajala po 1000 gld. letne podpore. — Daljši razgovor se vname zastran razkrojitve občine Himmelberg in Reichenau. Raz-krojitev se slednjič sprejme. — Zastran železnice Kapla-Sinčaves se naroči deželnemu odboru, naj še dalje preiskuje in pozveduje, ali se bo ta železnica splačala in kako bi se najbolje zidala. — — Sprejme se postava, s ktero se pomnoži število bolje plačanih učiteljskih služeb, tako da stroški za šolo zopet za 18.152 gld. poskočijo. — Stein-wender in tovariši hočejo, naj bi se kmetske posojilnice nadzorovale. Deželni odbor naj se o tem posvetuje in naj potem stavi svoje nasvete. Se izroči finančnemu odseku.
24.	seja dné 6. svečana. Daljši razgovor se vname zarad železnice v Krško dolino. Odsek predlaga, naj bi dežela dobra stala (jamčila ali garantirala) delnicam te železnice 3% obresti. Proti temu se pa oglasi več govornikov, češ, da se dohodki železnice ne dajo naprej preračuniti ; ko bi bili dohodki slabi, bi morala dežela veliko doplačati ; namesto komu drugemu dobiček garantirati, bi bilo še bolje, da dežela železnico sama zida. Pri glasovanju je bil odsekov predlog zavržen. — Sklene se, naj se vlada naprosi, da ustanovi na Osijah
samostojno postajo za žrebce, ter da naj se rabijo le pincgavski žrebci.
25.	seja dné 7. svečana. Sklene se, ustanoviti zavod za deželno statistiko: Za sedaj se stvar izroči deželnemu odboru, da prihodnjič o njej poroča. — Preberejo se računi raznih zakladov. — Sprejme se predlog finančnega odseka, da naj deželni odbor kmetske posojilnice nadzoruje, in kjer bi on do tega ne imel pravice, naj naprosi vlado, da račune pregleda.
26.	seja dné 8. svečana. Dr. Steinwender poroča o predelani postavi za napravo deželne hipotečne banke. Lanska postava namreč ni bila potrjena, zato so jo zdaj predelali. Postava se sprejme in tudi to, da bo imel ravnatelj te banke 2200 gld. letne plače in potem vsakih 5 let 100 gld. več ; blagajnik pa bo dobil 1400 gld. na leto. To omenimo zavolj tega, ker se je iz začetka reklo, da ta banka ne bo veliko stroškov napravila , ker bodo deželni uradniki skoraj zastonj vse pisarije prevzeli. Če bodo pa uradnike tako dobro plačevali, kje bo potem tisti dobiček, kterega so nam obetali? Kaj pomaga kmetu, če dobi posojilo nekaj boljši kup, če mora pa ob enem več deželne doklade plačati zavolj novih uradnikov ! — Gospodarski odsek predlaga, naj se vlada naprosi, da nakupi vse fužine, kar jih ima planinska družba na Koroškem, ker se je bati, da zna družba vse fužine opustiti, in potem zgubi veliko ljudij svoj zaslužek. O tej stvari se vname daljši razgovor. Predlog se sprejme. — Prav enostransk, na korist mestom, in kmetom na škodo, je bil sklep, da naj vlada umakne novo domovinsko postavo ter naj rajši prej skrbi, da bodo vsi mestni in kmetski delavci za starost preskrbljeni, potem občinam ne bo treba več za reveže skrbeti. O tem predmetu morda še spregovorimo. Videla se je spet krivičnost volilnega reda. Kmetje so v deželi v veliki večini, v deželnem zboru pa odločujejo mestni poslanci.
27.	(zadnja) seja dné 9. svečana. Ko se rešijo nektere manjše zadeve, vname se razgovor o preosnovi deželnega volilnega reda. Kazgovora se je udeležil tudi poslanec Einspieler. Stvar se je izročila deželnemu odboru, da prihodnjič o njej poroča. Potem se je zbor z navadnimi govori in hoch-klici na cesarja zaključil.
Politični pregled.
Včeraj so se zopet zbrali državni poslanci. — Veliko se govori zarad odločnega koraka slovenskih poslancev, ki so izstopili iz štajerskega deželnega zbora, ker jim nemški liberalci v nobeni reci nočejo pravični biti ter so se naposled še slovesno oglasili zoper nameravano slovensko spodnjo gimnazijo v Celju. Nestrpnost nemških liberalcev preseda tudi katoliškim Nemcem; „Grazer Volks-blatt“ se norčuje iz njih, ker hočejo s tem nemštvo rešiti, da Slovence zavirajo pri naporih po veči omiki. Tudi češki in poljski listi se hudujejo nad tem početjem. Koalicija se bo kmalu razdrla, če nemški liberalni klub ne bo od sebe bacnil tistih članov, ki so po duhu in mišljenju bolj Stein-vrendrovci. Ako liberalci nemajo toliko poguma, da bi se nacijonalni prenapetosti ustavili, potem koalicija nema smisla, ne pravice do obstanka. — Slovenski in laški poslanci goriškega deželnega zbora se niso mogli zjediniti ; Slovenci niso k sejam hodili, Lahi sami pa niso bili sklepčni, torej se je zbor zaključil. — Dné 25. t. m. bo državnozborska volitev v dolenjskih mestih. Kot kandidati se imenujejo profesor Tomo Zupan, soduik Viš-nikar in grof Margheri. Program prof. Zupana nam je po godu: on želi pred vsem, naj bi prenehal bratomorni in škodljivi prepir med Slovenci na Kranjskem; kot poslanec se hoče potegovati za versko šolo, za zboljšanje gospodarskih razmer v smislu in po nazorih krščausko-so-cijalne stranke in za vse druge potrebščine slovenskega nàroda. Kako misli o koaliciji, o tem se doslej ni še jasno izjavil; pa tudi nam koalicija ni na srce priraščena, ker imajo v njej le naši stari sovražniki, nemški liberalci, prvo besedo. Zdaj se bo kmalu pokazalo, kaj je slovenskim poslancem storiti, kedar se bo namreč glasovalo o slovenski gimnaziji v Celji. Ako je ne dobimo, potem pač Slovenci nemajo kaj iskati pri koaliciji. — Za Ljubeljsko železnico seje vnovič potegnil češki deželni zbor. — Pri volitvi v Čakavcu, med prekmurskimi Slovenci na Ogerskem je dobil minister Vlašič 1280, katoliški protikandidat pa 1220 glasov. Minister, za kterega je delala vsa vladna sila, je torej 60 glasov več dobil. — V Spljetu na Dalmatinskem so v latinskih šolah našli vse cesarjeve podobe raztrgane. Kdo je naredil to pobalinstvo, se še nič ne vé. Deželni zbor je izrekel svojo ne-voljo nad tem zločinom, ravno tako učenci tistih šol. — V kraljestvu Virtemberg so bile nedavno volitve, in so liberalci povsod pogoreli. V katoliških krajih so zmagali katoličani, v lutrovskih pa socijalni demokrati. Liberalcev nikjer več
ne marajo. — Japonci so začeli streljati na kitajsko trdnjavo Čifu.
Gospodarske stvari.
Kedar konja kupuješ, pazi! — 1. Ako sam konja presoditi ne znaš, ali je in za kakšno delo je, ali je zdrav ali ni, ne kupuj g;a sam, ampak pripelji s sebój prijatelja strokovnjaka ali poštenega živinozdravnika. Ne hodi nikoli na semenj brez dobrega prijatelja kot priče. 2. Če vzameš s seboj na semenj strokovnjaka ali živinozdravnika, plačaj ga dobro, ker pri takšnih reččh je veliko nevarnostij ; vrhu tega je on odgovoren, da dobro kupiš. Če ga plačaš slabo ali pa čisto nič, pridobi ga na svojo stran prodajalec konja. 3. Ne maraj za mešetarja. Mešetarji so tovariši konjskega trgovca; on jih zato plača, ker jih potrebuje. 4. Ne menjaj s trgovcem konja, da se ga iznebiš. Trgovci zmirom radi menjajo, ker imajo pri tem največ dobička. Kupčevalec pa je zmirom ogoljufan. 5. če kupuješ konja, bodi vselej miren in hladen, da trgovec ne opazi, da ti konj posebno dopade, sicer ga moraš drago plačati. 6. Nikoli ni pridno posebno lepega in dragega konja kupiti od neznanega, revnega trgovca. Takemu trgovcu ne ver-jami, ker takšni konji imajo navadno kakšno napako, ki se na prvi mah ne vidi. 7. Ne verjami trgovcu, kteri sam govori o malih napakah svojega konja. On to dela zavolj tega, da večjih napak ne zapaziš. 8. Kedar konja pregleduješ, poglej ga najprej celega, kakšen je. Prvi pogled odločuje. 9. Vsakdo mora znati, za kakšno delo konja kupuje in potem se mora ravnati, ali je konj dober ali ne.
Nevicar.
Na Koroškem. Pri občinskih volitvah je naša stranka propadla v Bikarji vesi ; nasprotno pa smo zmagali v Ovbrah. Tudi v Galiciji so se nemškutarji še obdržali na krmilu, pa s čudnimi pripomočki. Slišali smo, da so imenovali pet častnih občanov, med njimi enega učitelja, enega mladega podučitelja, enega gozdarja in enega podjetnika pri Dravskih stavbah. O kakih posebnih zaslugah za občino se pri vseh peterih nič ne vé ; glavna stvar je bila le, da so liberalci pridobili pet glasov v prvem razredu. Naj bi slovenske občine posnemale ta izgled, kjer jim gre trda za prvi razred. Kar smejo liberalci, se tudi nam ne more braniti.
—	V Bukovju pri Dobrli vesi je zmrznil 74letni berač Petelin. — Kmetijska družba je napravila podružniške shode: 10. svečana v Podkloštru in v Rožeci, 14. svečana pa v Št. Jakobu na cesti. Na teh shodih sta imela poučne govore Kohlert in Hirsch, oba Nemca, torej seveda po nemško, čeravno so kmetovalci v teh krajih slovenski. Zakaj pa dr. Kramarja ne pošiljajo na shode med Slovence? O tej stvari bi bilo dobro enkrat govoriti z gosp. poljedelskim ministrom grofom Falken-haynom! — Sijajen shod je napravila podružnica sv. Cirila Metoda v Libeličah. Govorili so gg. Fuger, Grm in Rozman; pelo je pa pevsko društvo „Gorotan“. — Steiimeuderjev „Volksverein“ je imel nedavno zborovanje v Pliberku. — V Celovcu je umrla gospica Minka Aljančič, nečakinja rajnega stolnega korarja Andreja Aljančiča. — Pogorel je Venec v Voglah pri Medgorjah. — Kon-kurzu zapadla je in je vsled tega prenehala izhajati naša preljubeznjiva prijateljica .Karntner Allgemeine Zeitung" v Beljaku. — „Um stilles Beileid wird gebeten.“
Na Kranjskem. Kranjski deželni zbor je dovolil 25.000 gld. podpore za vinorejo, 30.000 gld. pa za zidanje nove hiše za latinske šole v Kranju.
—	Novo posojilnico snujejo v Št. Jerneju na Dolenjskem. — Društev je v Ljubljani 150, — Trapisti hočejo kupiti državni grad v Kostanjevici. — Vodo za Novomesto in okolico mislijo napeljati iz Stopič. — Radovljiško katoliško društvo je napravilo sijajen shod na Bledu. Prišlo je 400 do 500 kmetov. Govorilo se je največ o gospodarskih zadevah. — Posojilnico so ustanovili v Črnem Vrhu.
—	Povodenj so imeli v Ribnici. — Valvazorjev spomenik se bo postavil v Ljubljani pred muzejem.
—	Pri Šapljanah je vlak povozil čuvaja Gosarja.
Na Štajerskem. Nov aitar iz belega mra-meljna se dela za cerkev v Nazaretu. — Pri „Igli“ v Solčavi je plaz podsul več ljudij, pa so jih rešili. — Sv. misijon je bil v Doberni. — V Laškem trgu dobijo živinozdravnika. — V spomin cesarjeve 50 letnice je dala štajerska hranilnica 300.000 gld., da se napravi bolnišnica za neozdravljive. — V Celju se je ustanovilo pevsko društvo.
Na Primorskem. V Biljani so umrli župnik Fabiani. — V Gorici se je naselil odvetnik dr. Stanič. — V Podmelcu so dozidali novo šolsko hišo.
—	V Tolminskih hribih je bilo letos mnogo plazov; zgodilo se je več nesreč. — Pri Vojskem je plaz zadušil dva moža iz Šturij. — V Renčah so se
fantje uprli orožnikom; dva fanta sta bila hudo ranjena. — V Sežani je umrl deželni poslanec Rajmund Mohorčič. — Rojansko posojilno in konzumno društvo se dobro razvija, kakor vidimo iz doposlanega poročila.
Po drugih deželah. Svitli naš cesar so se podali v Mentono na Francoskem, kjer jih že pričakuje svitla cesarica. Tam se mudi tudi bivša francoska cesarica Evgenija, angleški državnik Glad-stone in še več visoke gospéde. — V Arki na južnem Tirolskem je umrl nadvojvoda Albreht, maršal (najviši general) naše vojske, 78 let star. — Pri Mitroviči je pet delavcev utonilo v Savi, ker se jim je čoln prekucnil. —Slavni hrvatski škof Strossmayer obhajal je dné 4. t. m. svojo 80letnico. Slava mu! Na Dunaju je umrl neki Treitl, ki je zapustil en milijon goldinarjev za boljše raziskovanje zemlje in zvezd. Rekel je v oporoki, da se bo s tem Bog najbolj poveličal, ako bolj in bolj spoznavamo njegovo čudovito stvarjenje. — Potres je pokončal mesto Kušan v Perziji. Pri tem je dosti ljudij konec storilo. — Slovenski katoliško misleči velikošolci na Dunaju (Daničarji) pričeli so izdajati svoj list z imenom ^Zora'1 po 4krat na leto. Cena listu je 80 kr., za dijake 50 kr. Naročnino sprejema uredništvo, Wien IL, obere Donaustrasse 53, II.
Duhovniške zadeve v Krškej škofiji.
Oskrbništvo Velikovške dekanije je prevzel č. g. Fr. Petek, župnik Grebinjski. — Za pro-vizorja v Prebl je šel č. g. S edlaček, do zdaj provizor v Pollingu. — Redovnik in oskrbnik župnije Weitensfeld č. g. P. Henrik Schopper je postal župnik v Ubelbachu v Sekovski škofiji. C. g. Feliks Sc harf, do zdaj kaplan vWolfsbergu, gre za provizorja v Horzendorf. Č. g. kaplan Janez H rode k gre iz Št. Andraža v Wolfsberg. — Razpisano je mesto stolnega kanonika za rajnim č. g. Janez Rauscherjem, in pa fara Irschen do 28. sušca ter fara Kolbnitz do 20. sušca.
Vabilo.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Tolsti vrh in okolico
bode imela v pondeljek dné 25. svečana 1895 ob 3. uri popoludne v gostilni gospodične Marije Ehleitner pri Fari svoj
letni občni zbor
s sledečim vsporedom:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Govor.
3.	Petje.
4.	Vpisovanje novih udov in plačevanje letnih
doneskov.
5.	Volitev novega odbora.
6.	Volitev zastopnika za občni zbor glavne družbe.
7.	Razni govori in nasveti.
Po zborovanju prosta zabava.
K obilni udeležbi vabi vse zavedne Slovence in Slovenke prav prijazno	odbor.
V a t> i 1 o
k
obòrLerau. aborn,
kterega bo imela hranilnica in posojilnica v Glinjah dné 3. sušca 1895 ob 3. uri popoludne v hiši načelnika Lovro Zablačana na Trati s sledečim vzporedom:
1.	Poročilo o delovanju zadruge v preteklem letu 1894.
2.	Potrjenje letnega računa.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev odbora in računskih pregledovalcev.
5.	Slučajni nasveti.
Vse cenjene zadružnike vabi na ta zbor naj-uljudnejše	načelništvo.
Tržne cene v Celovcu.
Ime blaga	na birne		na hektolitre	
	gid.	kr.	gld. i kr.	
pšenica 		4	18	5	22
rž		3	45	4	31
ječmen		3	20	4	—
oves			2	18	2	72
hej da		3	42	4	27
turšica (sirk)		3	66	4	47
pšeno		6	20	7	75
fižol		—	—	—	—
repica (krompir)		—	90	1	45
deteljno seme				 .	—	—	—
			—	—
Sladko seno je po 2 gld. 50 kr. do 3 gld. — kr. kislo 1 gld. 50 kr. do 2 gld. 40 kr., slama po 1 gld. 35 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 60 do 64 kr. kila, maslo in poter po 90 do 100 kr. — Pitane vole plačujejo I mesarji po 33 do 35 gld. stari cent.
iiV~ Današnja številka obsega šest stranij.
LiOterljslce srežte od 16. svečana.
Trst	65	3	30	41	80
Line	8	48	59	34	23
S a. Ja TT a. l a. .
Podpisani si šteje v prijetno dolžnost, se tem potom najsrčnejše zahvaliti
banki „Slaviji“,
ker mu je zavarovalnino za pogorelo gospodarsko pohištvo tako hitro in točno brez odbitka po svojem generalnem zastopa v Ljubljani izplačala. Ta odlični slovanski zavarovalni zavod morem tedaj svojim rojakom le najtopleje priporočati.
V Globasnici, dné 3. svečana 1895.
Peter Hutter, posestnik.
Malo gostilno
na deželi, blizo ceste, želi nekdo kupiti ali pa v najem vzeti. Če je zraven nekoliko zemlje, je še bolje. Ponudbe prosimo pošiljati na uredništvo „Mira“.
Hiša z gostilnico,
hlevom in vrtom v Lješah pri Prevaljah je na prodaj po ceni. Imé posestnika se izve pri uredništvu „Mira“.
!£ Brinjevec! ^
Podpisani priporoča pravi natomi brinjevec liter po gld. P20, poštni zaboj 3 litre franko za gld. 4.20.
Med, garantiran pitanec,
kilo po 52 kr., 5 kil po pošti franko za gld. 3;25 proti poštnemu povzetju pošilja
Egidij Jeglič,
trgovec in čebelar v Selu, pošta Lesce-Bled na Kranjskem.
Kot nadomestilo a bobovo kavo n priporoba I NojoknsneJSa, edino idrava In ob	{
po zdravnikih ženskam, otrokom tn bolnikom! | najcenejša primes b bobovi kavi Joi
ČASTNI DIPLOM
[♦1891-189fr-l
threiner-
Najcistejšl prirodni plod	V /l
v celih zrnih,	v"!
,ki se ne dajo ponarejati	®
$
Pozor: zahtevajte in jemljite le izvirne zavoje z imenom „Kathreiner”. ^
Se dobi povsod: ^ Kile za 25 kr.®15
5Ka zimsko krmljenje v hlevu!
Stroje *a prirejanje krme, krmoreznice ; krompir- in reporeznice ;
meekalnc mline in mline za trojano moko; stroje za poparjenje krme;
premakljive, železne, kotlastc peči za kukanje krme, krompirja in repe; stroje za robkanje koruze; mline za eistenje žita; vitla za eistenje semenskega žita;
stiskalnice za seno in slamo, za ročno gonjo, na enem mestu stoječe ali pa tudi premakljive — izdeluje trdno in priročno:
m*	in. sodru-ž.
C. kr. privileg. tovarna, fužina in livarna železa
na Dunaju II. Taborstrasse 7 6.
Ceniki se pošiljajo zastonj.— Zastopniki in prekupci se sprejmejo.'
Slamnike
vsakovrstnih oblik, najnovejše mode, iz domače in tuje slame, izdeluje, popravlja, štafira in prodaja na drobno in debelo
Franc Cerar popred J. Markužič.
Tvrdka ustanovljena leta 1863.
Ceniki na zahtevanje gratis in franco.
V zalogi tiskarne družbe sv. Mohorja v Celovcu ste ravnokar v drugi popravljeni izdaji na svetlo prišli knjigi :
Oglénica, ali hudobija in nedolžnost.
Povest, za Slovence predelal France Zakrajšek. Cena za ude 20 kr., za neude in knjigo-tržce 30 kr.
Fabljola, ali cerkev v katakombah. Po kardinalu M. Wisemanu poslovenil Anton Zupančič. Cena za ude 45 kr., za neude in knjigo-tržce 60 kr.
Služba organista in cerkovnika
v Grebinjskem kloštru (Stift Griffen) na Koroškem se odda s 15. malim travnom 1.1. Dohodki : v denarju približno 270 gld. — prej več ko manj, — polja 12 birnov posetve in prosto stanovanje. Prosilec mora dobro izurjen biti v petju in orglanju — prednost imajo tisti, ki so oženjeni in je tudi žena dobra pevka, ker je tukaj vsak dan sv. maša s petjem in druge pevke ob delavnikih ne pridejo. — Ako prosilec sam ne mara obdelati polja, ga lahko v najem dà in dobi lepo svoto. — Prošnje cerkvenemu predstojništvu v Kloštru. Pošta Grebinj (Griffen).
Pijančljivost
se lahko ozdravi z antibetinom, kakor mnoge skušnje pričajo. — Mnogo zahvalnih pisem lahko vsakemu pokažemo in zastonj pošljemo v pregled. — Zdravilo nema duha, torej se pijancu lahko daje tudi brez njegove vednosti. ■— Ena doza stane 2 gld. 20 kr. ; dvojna za bolj zastarane bolezni 4 gld. 40 kr. Poštnino plačamo tukaj, ako se denar naprej na nas pošlje. Prodaja: Adler-Apotheke, Lugosj Banat Nr. 721. — Glavna zaloga v c. k. vojaški lekarni na Dunaju I. trg sv. Štefana.
■1

(„W illkomm44),
Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 50 kil za eno oralo. — Podpisano oskrbništvo pošilja 25 kil za 5 gld., 50 kil za 9 gld. 50 kr., 100 kil za 18 gld. z vrečo vred. Uzorce po 5 kil pošilja s pošto franko proti 1 gld. 70 kr. predplačila.
Oskrbništvo graščine Golič pri Konjicah (Gonobitz), Štajersko.
Svoji k svojimi
1*1
Podpisani priporoča velečastiti duhovščini in
slavnemu občinstvu
čebelnovoščene sveče
za cerkev, procesije in pogrebe,
gospodom trgovcem
*- voščene zvitke in med
za prodajo v škafih po 15, 20, 40 kg. težkih prav Cjl po ceni. Za čebelarje
izvrstni garantirani pitanec
v škatljah po 5 kg. à kg. 50 in 60 kr., škatlja 30 kr., pošilja se po pošti proti povzetju ali predplačilu.
Dobiva se méd v satovji in pitanec v škafih po 20—40 kg. prav po ceni.
Za birmo. Božič, Miklavža itd. prodaja raznovrstno medenino na debelo in drobno.
Zaloga in prodaja
Ì+I HMF" brinja in brinjevca
liter gld. P20, médeno žganje liter 1 gld., vse ■a"	je lastni izdelek.
*^n Kupuje tudi vsaki čas med v panjih, sod-čekih, kakor tudi vosek in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni.
Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo
Oroslav Dolenec
svečar in lectar, trgovina z medom in voskom, Ljubljana, Gledališke ulice 10.
VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO!
Lito železo, surovo ali prirejeno, za vsakovrstne stroje,
Bogato Uustrovanl 192 strani obsežni ceniki ? slovenskem In nemškem Jezike na zahtevanje takoj zastonj.
IG. IIELLER, DUNAJ
SST- s|2 PRATEKSTRASSE .42 49.-^8 Preprodajalci se iščejo.
Peter Mayer,
prodajalec moke in tržaškega blaga y Celovcu
pri „zlatem križu“, šolske ulice 18,
priporoča vsakovrstno moko (kdor je vzame naj-menj 5 kil, jo dobi ceneje), nadalje sladkor, kavo, čaj, rum iz Jamajke, špirit, žganje, planinsko maslo, vsaki dan irišne droži,
vse prav dober kup.
Tovarna za kmetijske stroje.
Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se obrne naravnost na tovarno
Konrada Prosch-a,
v Celovcu, Adlergasse št. 19.
nasproti c. kr. kmetijske družbe
kjer se dobijo najnovejše mlatilnice, slamoreznice, ge-peljni itd.
Tudi se pokvarjeni stroji v lastni delavnici popravljajo. Točnain cena postrežba.
Cenike pošilja zastonj.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Filip Haderlap. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.