36
Anton Medved: Oko. — Uganjka.
Dne 3. vel. travna min. 1. so ga v sijajnem sprevodu in ob ogromni udeležbi nesli k večnemu počitku; mestni župan in občinski svetovalci, častništvo, vsi členi mestnega gledišča, umetniki, glasbeniki in prijatelji glasbe so mu izkazali zadnjo čast; nebroj najkras-nejših vencev je pokrival njegovo krsto. Tako so tudi v tujini nepristransko sodili in čislali vrlega pevca.
Ein edler Sanger hat den Mund geschlossen Urplotzlich schier und tief erschiitternd j ah: Der Mund, aus dem ein Tonmeer sich ergossen, Ist starr und stumm in herbem Todesweh.
Im Lenz des Lebens, just am Maientage, Erlag des Heldensangers Kraftgestalt; Das Herz der Eltern bricht in Schmerz und Plage, Und Alle riihrt des Todes Urgewalt.
In sedaj po kratki, toda viharni poti skozi življenje počiva na veke daleč tam gori v moravski zemlji. —
Počivaj sedaj, Ti, dragi, nepozabni naš pevec in prijatelj, spavaj sladko v preranem grobu v daljnih tujih tleh! Bog Oče nebeški Ti daj večni mir in pokoj, v naših srcih pa Ti bodi ohranjen blag in časten spomin! — —
Du grimmer Tod, du ungestiimer Dranger, Du offenbartest doppelt deine Kraft: Frtih hast du nicht nur einen edlen Sanger, Ein edles Herz auch hast du fortgerafft!
So schmiickt die bleiche Stirne denn des Todten, Des Kiinstlers und des Menschen Doppelkranz, Drum sei ihm doppelt auch ein Gruss entboten: „Friih starbst du, edler Sanger, doch nicht ganz!"
O t
<o.
Oko je božji dar telesu. Le prosto gledi mi v oči! Kaj vse počiva nam v očesu, Večkrat ne čutimo sami.
Odseva iz očij vsa duša, Kot skozi steklo solnčni dan, Ce neresnico kdaj posluša, V očeh ne vidi je zemljan.
A kogar je učil legati Celo z očmi hudobe strup, Pogledi njčga so osati Bolj, kot je Judov bil poljub.
Anton  Medved.
Uganjka.
Priklopi c, Dobodeš rod trpeč, Slovencem dobro znan.
Pritopi 6, Kot v vojski borec meč Poznava to tlačan.
Primakni ?, Dobodeš rod, ki z vabo Lehko se vlovi.
Pritakni n, Za usta to je slabo, A dobro za oči.
Anton Medved.