PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se. je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 bo 1, maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 2 (13.535) Trst, sreda, 3. januarja 1990 Novoizvoljeni češkoslovaški predsednik je obiskal Vzhodni Berlin in Miinchen Enodnevni obisk Vaclava Havla v Vzhodno in Zahodno Nemčijo Prijateljski obisk v NDR je zadobil uradne razsežnosti v ZRN - Predsednik ČSSR verjame v združitev obeh Nemčij, vendar v znamenju miru BERLIN Novoizvoljeni češkoslovaški predsednik Vaclav Havel je vče-raj obiskal obe Nemčiji. Enodnevni °bisk kulturnika in politika naj bi bil Predvsem prijateljskega značaja, a se ie dejansko izkazalo, da je Havel, ki sta ga na poti spremljala ministrski Predsednik Marijan Čalfa in zunanji jriinister Jifi Dienstbier, izkoristil priložnost nemškega povabila za pravi Uradni obisk v malem. Havel je najprej obiskal vzhodni del Berlina, kjer se je sestal z novim vzhodnonemškim predsednikom Manfredom Gerlachom, s premierom Han-s°m Modrowom, z zunanjim minis-from Oskarjem Fischerjem pa sta se zadržala češkoslovaška kolega. Havel j® Po obisku dejal, da je bil prav vzhodnonemški predsednik prva politič-na osebnost, ki ga je pred nekaj tedni obiskala v Pragi in to takrat, ko je bil preprost državljan in ne zastopnik Celotnega naroda. Češkoslovaški predsednik je obiskal tudi središče Berlina, kjer se je začudil »ker zid še stoji«. V svojem govoru notarjem pa je dejal, da je v Vzhodno Nemčijo prišel, v imenu prijateljstva, 1 9a veže na NDR, obenem pa je re-cl. da pozdravlja vse Nemce, ne gle- de na to, če se prištevajo k Nemčiji, ki ima dvajset ali osemdeset milijonov prebivalcev. Temu je Havel dodal, da ga prav nič ne bi motilo, če bi se obe Nemčiji združili, vendar le pod pogojem, da bi država povsem opustila agresivnost, zaradi katere je žal tragično zaslovela v bližnji preteklosti. V popoldanskih urah je češkoslovaški predsednik pripotoval v Miinchen, kjer so ga pričakali predsednik ZRN *ychard Von Weizsacker, zvezni kan-S,er Helmut Kohl ter zunanji minister ,.retlscher in finančni minister Theo Waigei. 2 njimi se je Havel pogovarjal presno o gospodarskih zadevah, obisk v rhinchnu Pa je izkoristil tudi za konkretno načrtovanje bodočih gospodarskih izmenjav in gradnjo novih tržišč. Havel je naglasil tudi pomen takega ječanja prav v mestu, kjer so 1938. ®ta Hitler, Mussolini, Chamberlain in : madier odločali prav o usodi Češkos-°vaške. Poleg tega pa je tekst miin-“enskega pakta napisal prav oče se-ar*jega predsednika ZRN. Havel se je vsekakor spomnil tudi eJstva, da so mu še pred letom dni Prepovedali potovanje v Frankfurt, kjer so mu nemški založniki podelili a9rado za mir, sedaj pa je pripotoval ZRn kot predsednik države, ki mu |e odrekla vizum. Ob odhodu domov Je Havel priznal, da mu je bilo žal, ker 1 hi mogel privoščiti obiska k prijate-gU in knlpcm Ga«therju Grassu- Češkoslovaški predsednik Vaclav Havel in zahodnonemški kancler Helmut Kohl (Telefoto AP) Dinar je uradno postal konvertibilen 1, januarja i k ni utrl poti na tnebroina trma BEOGRAD — Od 1. januarja je dinar na domačem denarnem trgu konvertibilen, njegova vrednost pa vezana na zahodnonemško marko. Toda v tujini si bo moral dinar konvertibilnost šele priboriti. To se ne bo zgodilo čez noč, vendar sem prepričan, da se bo kar hitro, je izjavil podpredsednik zveznega izvršnega sveta Živko Pregl. S 1. januarjem so tuje banke dobile od Narodne banke Jugoslavije jamstvo, da bodo za vsak kupljeni dinar lahko prišle do konvertibilnih valut in to bo spodbudilo nakup dinarjev, meni Pregl, še posebej, ker se bo ponudba zmanjšala, povpraševanje pa povečalo. Medtem ko so trgovci v Jugoslaviji med prazniki preurejali cene na konvertibilne dinarje, pa na primer sovjetska državna banka na tečajnih listah še ni imela dinarja brez štirih ničel. Po njihovem tečaju se za 10.000 dinarjev dobi 51 kopejk, toliko pa naj bi bil sicer vreden en konvertibilen dinar. V Italiji konvertibilnega dinarja še niso uvrstili na tečajne liste, saj pričakujejo, da bo jugoslovanska vlada uradno označila »vstop« konvertibilnega dinarja na trg denarja. V Trstu pa pravijo, da bo treba v zvezi s konvertibilnim dinarjem in njegovo vezavo na zahodnonemško marko še marsikaj razjasniti. Francoski novinarji trdijo, da revolucija ni izbruhnila spontano V Romuniji aretirali člane politbiroja Nova oblast hoče pomesti s preteklostjo BUKAREŠTA — Nova romunska vlada je sinoči sporočila, da so aretirali vse člane politbiroja komunistične partije in zaplenili njihovo premoženje. Fronta narodne rešitve ni torej mirovala niti v teh prazničnih novoletnih dneh, saj s pospešenim ritmom nadaljuje z likvidacijo vse komunistične zakonske navlake in sprejema nove zakonske odloke, ki naj bi Romunijo iz komunistične diktature popeljali v omikan svet. Tako so včeraj ponovno priznali obstoj romunske uniatske Cerkve, ki so jo na podoben način kot Stalin v Ukrajini leta 1948 ukinili v Romuniji Ceausescovi predhodniki. Danes se bodo Romuni po prvih daljših novoletnih počitnicah vrnili na delo. Sodeč po vesteh, ki prihajajo iz vseh koncev države, ne bo težav pri obnovi proizvodnje. V zadnjih treh dneh ni bilo oboroženih spopadov s »teroristi«. Pripadniki tajne politične policije securitate so se po vsem sodeč pomešali med prebivalce, kakih 30 tisoč se je baje umaknilo v Karpate, marsikateri pa Je že na varnem v tujini. Avstrijsko zunanje ministrstvo je že poostrilo budnost, saj obstaja nevarnost, da bodo ubežniki izbrali prav Avstrijo za svoje pribežališče. Medtem so v Ženevi neznanci ubili nekega romunskega oporečnika, za umor so že osumili agente razpuščene romunske politične policije. Nova oblast se seveda trudi, da bi ljudi prepričala, kako niso bili vsi pripadniki securitate zločinci, temveč le pripadniki predsedniške garde. Ob vsem tem pa je kot strela z jasnega prišla vest, ki jo je nova romunska oblast takoj zanikala, in sicer, da so že pred šestimi meseci ustanovili fronto narodne rešitve. Francoska televizija je namreč objavila posnetke neke seje fronte 23. decembra, na kateri so razpravljali tudi o imenu, ki naj bi ga imela nova organizacija. V razpravi naj bi general Nicolae Militaru izjavil, naj ohranijo ime, ki ga imajo že šest mesecev. Taka vest naj bi dokazovala, da je vojska skupaj z disidentskimi silami že pred časom pri-pravljala državni udar za strmoglav- Ijenje conducatorja, tako da ni bila revolucija nekaj spontanega. Oklopna vozila še vedno stražijo ključne položaje v Bukarešti (Telefoto AP) Noriego bodo le izročili ZDA vendar bo to storila Panama ^orlegovi^od/ zapuščajo Panamo- ZDA in Vatikan NA 2. STRANI pa so se dogovorili o (Telefoto AP) Tajniku Finiju odklenkalo Ranti že trka na vrata RIM t— Prihodnji teden bo v Riminiju kongres misovcev, te dni pa so že v teku veliki manevri, da bi dosedanjemu tajniku Finiju iztrgali tajništvo. Obtožujejo ga, daje njegovo tajniko-vanje bilo brezbarvno, nikakor ne v slogu tako borbene stranke, kot je v zamisli večine MSI. Včeraj so se v nekem rimskem hotblu stestali predstavniki petih od sedmih struj, ki obstajajo v italijanski neofašistični stranki in sklenili, da jim Fini kot tajnik ne ustreza več. Imajo tudi svojega kandida-ta' ki .Pa ie manj kot nekdanji znani fašistični terorist Pino Rauti. Na račun Pinija pa je bilo slišati marsikatero pikro: stranka pod njegovim vodstvom ni reagirala kot bi morala na velike dogodke, ki pretresajo države Vzhodne Evrope: nekatere ugotovitve zvenijo že kar patetično, če ne bi bile smešne: tako je bilo na primer slišati, da je zlom komunističnih režimov v Vzhodni Evropi napovedal že rajnki duce v daljnem letu 1914, ko je prekinil z marksističnim maksimalizmom. Kakorkoli že, Fini trenutno lahko razpolaga samo s kakimi 30 odstotki glasov znotraj stranke, ostalo pa bi, če se ne bo do prihodnjega nič spremenilo, moral dobiti Rauti. Slednji je pristal, da kandidira za tajnika in spretno dejal, da je stranko treba voditi s pomočjo vseh komponent, tudi manjšine kot je bilo za časa Almiranteja. Pinije vi pristaši pa se ne dajo kar tako. Njegov namestnik Tatarella je v imenu dosedanje večine skušal rešiti, kar se rešiti da in predlagal, naj Fini ohrani tajništvo, Rauti pa naj prevzame predsedstvo stranke. Igra je torej odprta in komaj v četrtek bo morda bolj jasna. Že sedaj pa je očitno, da bodo fašisti spet za nekaj časa obesili sivo obleko v omaro. Italijanski nogometni pokal Danes vrsta zanimivih srečanj , □ □,D_ Nogometna A liga Posticipirana tekma Milan - Verona □ o □ Na rallyju Pariz - Dakar Zmaga De Petrija Poli hudo ranjen NA 10. STRANI Vatikan, Panama in Američani so se okvirno že domenili o usodi utežnega generala Papeška nunciatura bo izročila Noriego Panami ki ga bo predala ZDA, kjer mu bodo sodili Tudi Cossiga poudarja potrebo po zaščiti narave PANAMA — Generalu Antoniu Noriegi so ure v papeški nunciaturi štete. ZDA, Vatikan in Panama so se namreč okvirno že domenili, da bodo Noriegi sodili v Floridi zaradi trgovanja z mamili. Da ne bi prišlo do nezaželenih sporov med Vatikanom in državami Latinske Amerike, ki mu ne bi prizanesle, če bi Noriego izročili državi, ki je »napadla« Panamo, bo papeški veleposlanik najbrž izročil generala prav Panami, le-ta pa se je obvezala, da ga bo izročila ZDA. Diplomatskemu ugledu bi bilo tako zadoščeno, poleg tega pa si je Panama menda že izmislila izgovor, s katerim bo formalno obrazložila, kako to, da bodo Noriego izročili po najhitrejšem postopku. V Panami naj ne bi bilo primernega zapora maksimalne varnosti, zato bodo generala »posodili« Američanom, ki mu bodo sodili zaradi mamil, ZDA pa so se obvezale, da ga bodo vrnile Panami, kakor hitro bodo panamske oblasti to zahtevale. Na domačih tleh bi morali Noriegi med drugim soditi tudi zaradi umora. Pogajanja med Vatikanom, ZDA in Panamo bi se lahko torej zaključila že v nekaj urah, ni pa še jasno, kako bodo ukrepali z Noriegovimi sorodniki, ki so se zatekli v kubansko veleposlaništvo. Med temi so Noriego-va žena Felicidad Sieiro ter hčerke Sandra, Lorena in Thais. Poleg njih je tudi drugih 21 tesnih sodelavcev ubežnega generala. Med temi sta predsednik panamske stranke Parti-do autentico revolucionario Luis Gaspar Suarez in bivši direktor državne loterije Francisco Puentes. Na loterijah in igralnicah je Norie-gov režim zgradil mogočen imperij, ki ga je sedaj dokončno porušila nova panamska vlada. V državi so namreč za mesec dni zaprli vse igralnice in preklicali dovoljenje tiskarni, ki je tiskala srečke državne loterije. Nova vlada želi namreč razčistiti kdo od Noriegovih sodelavcev je imel opravka z loterijami ter kdo je bil soudeležen pri delitvi dobičkov in podobno. Poleg tega pa vlado zanima, ali bi lahko tudi na ta način prišla do generalovih skritih skladov in tajnih bančnih depozitov. RIM — Italijanski predsednik Cossiga je včeraj odgovoril papežu Janezu Pavlu II., ki je v svoji novoletni poslanici omenil izredno pereče vprašanje varstva človekovega okolja. Cossiga se v svojem odgovoru strinja s papeževimi pogledi na ta problem in podčrtuje svoj optimizem v bodočnost. Mladi rodovi, pravi Cossiga, so mnogo bolj občutljivi do tega vprašanja in se zavedajo, da je varstvo narave neločljivo od človekovega obstoja. Cossiga poudarja, da obstaja upravičeno upanje, da bo varstvo okolja prodrlo še globlje v zavest ljudi: na vseh področjih družbe posvečajo vedno več pozornosti ekologiji in to ne samo znastveniki in redki izbranci, temveč je to potrebo čutiti tudi v preprostih ljudeh. Človeštvo prihaja do spoznanja, da razvoja ni mogoče plačevati z zanemarjanjem in nekontroliranim izkoriščanjem narave, temveč je mogoč samo ob uresničitvi učinkovite in trajne zaščite človekovega okolja. V zaključku italijanski predsednik izraža upanje, da bo papeževa poslanica močno odjeknila v zavesti italijanskih upraviteljev in italijanskega ljudstva. Weizman bo ohranil svoj resor Šamir je moral tokrat popustiti JERUZALEM — Le bornih sedem minut je trajalo »kompromisno razčiščevalno srečanje« med izraelskim pre-mierom Šamirjem in ministrom za znanost Weizmanom (na sliki AP). Šamir je umaknil svoj sklep, da mora Weizman odstopiti, Weizman pa se je odpovedal prisotnosti v najožjem kabinetnem svetu in obljubil, da se ne bo več sestajal s predstavniki PLO. Včerajšnji kompromis je po vsem sodeč razburil skoraj vse izraelske politične sile, saj ni jasno, kako se je lahko kaj takega zgodilo. Še v nedeljo je Šamir ožigosal Weizmana za »podlega izdajalca« in zahteval njegovo glavo. Zakaj je torej v 48 urah spremenil svoje mnenje. Odgovor morda tiči v Weizmanovi izjavi, da se bo poslužil vsega razpoložljivega orožja, če bi se znašel na zatožni klopi. 65-letni Ezer Weiz-man je bivši general letalstva, bil je zunanji minister in kot tak eden od tvorcev campdavidskega sporazuma, tako da pozna do potankosti, koliko masla imajo na glavi izraelski politiki. K njegovi politični karieri je treba še dodati, da je nečak prvega izraelskega predsednika, njegova žena pa je sestra vdove generala Dajana. Tak človek lahko torej z lahkoto izsiljuje izraelske politike, ki bi ga hoteli politično likvidirati. Seveda to moti vse, vključno mirovnike, ki z ogorčenjem navajajo, da mirovnik Abie Nathan prestaja šestmesečno zaporno kazen zaradi istih »zločinov«, ki naj bi jih zagrešil VVeizman. Desnica pa je Weizmana že prijavila policiji zaradi »izdajstva«. Kdo je v vsej zadevi zmagovalec in kdo poraženec, pa še ni jasno. Američani z optimizmom gledajo na Jugoslavijo WASHINGTON Ameriška ekonomista Jeffrey Sachs in David Lipton menita, da lahko uspešna reforma v Jugoslaviji in na Poljskem utre pot preostali Vzhodni Evropi in da pomeni »izredno pomemben poskus vzpostavitve tržne ekonomije v demokratičnih družbah«. V članku v VJashington Postu avtorja, ki se predstavljata tudi kot svetovalca jugoslovanskega predsednika Drnovška, še posebej poudarjata pomembnost jugoslovanske izkušnje, ki »lahko prinese nauke tudi neki drugi večnacionalni, večetnični družbi, Sovjetski zvezi«. Ekonomista se zavzemata za »dobro usmerjeno zahodno pomoč,« ki se lahko zelo »izplača«. Potrebna je »takojšnja finančna podpora MDS in Svetovne banke, ter olajšave za dolgove in razvojna posojila«. Del odgovornosti za visoko inflacijo v Jugoslaviji pripisujeta prav MDS, katerega nasveti naj bi prispevali, da je Jugoslavija »z visoke inflacije prišla do hiperinflacije«. MDS je namreč Jugoslovanom priporočil, naj za vsako ceno zaščitijo svojo izvozno konkurenčnost, dinar pa naj mesečno devalvirajo po stopnji pričakovane inflacije. Težava pa je, da devalvacija valute ni le plod inflacije, ampa*-tudi njen temeljni vzrok, menita Američana. V njuni analizi jugoslovCLTlStiG gospodarske stvarnosti je eden izmed vzrokov za gospodarsko krizo tudi samoupravljanje oziroma odločanje delavcev o osebnih dohodkih. »To je enako kot če bi lisico pustil, da skrbi za kokošnjak. Če nihče ne skrbi za kapital, je razumljivo, da bodo delavci skušali pogoltniti dobiček z visokimi plačami, manjšimi delovnimi obveznostmi ali drugimi oblikami prikritih nadomestil.« Paradoksi Sovjetske zveze: begunci v lastni državi V erevanski četrti, kjer prebivajo Armenci, ki so pribežali iz Azerbajdžana, pravi gozd perila dokazuje, da so stanovanja prenatrpana z begunci (AP) Južna Koreja noče odpraviti zidu ki jo deli od Severnih Korejcev SEUL — Padel je berlinski zid, kaže pa, da bo njegov južnokorejski brat, ki tudi fizično deli Severno in Južno Korejo ter dejansko zaznamuje naravno »mejo« 38. vzporednika, ostal tam, kjer je. Severnokorejski predsednik Kirn II Sung je v svojem novoletnem govoru državi dejal, naj tudi v obeh Korejah končno pride do politične odjuge ter da se odpravijo zidovi, ki še delijo obe državi. Na Kirn II Sungov predlog pa so južnokorejske oblasti odgovorile že včeraj, ko je predstavnik komisije za narodno enotnost dejal, da gre očitno za propagandno gesto in je zato odgovor Južne Koreje »ne, hvala«. Tako je vsaj začasno propadla zamisel, da bi lahko odpravili korejski zid, o katerem sicer obstajata vsaj dve res- nici. Severni Korejci trdijo, da je to pravi železobetonski zid visok približno pet metrov in ga razkazujejo vsem obiskovalcem obmejnega mesta Pan-mundžom. V Južni Koreji pa se nihče ne ukvarja s tem vprašanjem. Prebivalstvo ni obveščeno o obstoju nekega zidu, če so prav primorane pa oblasti trdijo, da gre za posamezne zidove, ki naj bi sredi odprtih polj služili kot obramba pred morebitnim tankovskim napadom severnokorejskih komunistov. Južnokorejski predsednik Rob Tae Woo je sicer v nekem uradnem govoru dejal, da si obeta leto, v katerem bo tudi v obeh Korejah zapihal veter vzhodnoevropskega preporoda, vendar kaže, da je tudi tokrat šlo za preopti- mistično interpretacijo predsednikovega govora. Ze nekaj ur kasneje so uradni južnokorejski viri posredovali negativni odgovor vlade, obenem pa opombo, da je Kim II Sung vendar dejal, da hoče vsekakor ohraniti v svoji državi socialistični režim. Severna Koreja pa je še sedaj ustrojena kot zaprta država, ki se opira predvsem na avtarkijo ter na kult osebnosti Kim II Sunga-»Severna Koreja bo morala prej ali slej kloniti perestrojki,« je dejal Roh Tae Woo, severnokorejska vlada pa je prav tako dejala, da bo do odprtja prišlo lahko le takrat, ko bodo klonili na Jugu. Neproduktivna izmenjava mnenj med obema Korejama se torej nadaljuje, o rušenju zidu pa najbrž ne bo tako kmalu spet govora. 1 Occhetto danes na shodu radikalcev RIM — Po božičnih in novoletnih praznikih se italijansko politično življenje spet prebuja. Po sv. treh kraljih bo najbrž na vrsti srečanje tajnikov vladne večine s predsednikom vlade Andreottijem. Sestanek še ni določen, vendar ga je včeraj napovedal podtajnik pri predsedstvu vlade Cristofori. V Rimu se je začelo tudi zasedanje federalnega sveta radikalne stranke. Radikalci so kot vedno v dvomih, ali naj se kot stranka ohranijo ali ne. Vprašanje prihaja na dan približno vsakih šest mesecev, tako da se poraja sum, da gre za spretno zrežirano potezo, katere namen je najti prostor na straneh dnevnega tiska. Danes se bo shoda radikalcev udeležil tudi tajnik KPI Occhetto, ki bo tako uradno odprl predkongresno kampanjo, v četrtek pa bo predstavil svojo kongresno resolucijo v kateri bo obrazložil, kako misli uresničiti konstituanto za ustanovitev nove politične stranke. Na delu so tuai tisti, ki nasprotujejo Occhettovemu predlogu, tako da je preaKon-gresna kampanja pravzaprav že v polnem teku. S spremembami v komunističnem taboru se ukvarja glasnik PSI Intini, ki očita KPI vrsto nedoslednosti in pravi, da Occhettova stranka le še ni zrela za vstop v socialistično internacionalo. V Vidmu je umrl posl. Marangone VIDEM — V Vidmu je v visoki starosti umrl nekdanji nalistični poslanec Vittorio Marangone. Bil je posla-c v tistih letih, ko je prišlo do zbližanja med italijan-imi in slovenskimi demokrati, in do vključitve števil-i Slovencev na Goriškem v socialistično stranko. V n svojstvu, tudi zaradi tega, ker se je kot profesor bliže zanimal za kulturna in šolska vprašanja, je po-igal reševati vprašanja slovenske kulture in sloven- 3RoienSmed prvo vojno na Nemškem kot sin izseljen-ie imel vedno pred očmi položaj izseljencev iz Furla-e, ki so jih na Nemškem, kljub njihovi prizadevnosti, živali, kot je sam pravil, »Zigeinerbande«. Potem ko je po treh mandatnih dobah zapustil parla-;nt, je bil imenovan za predsednika Trgovinske zbor-ce v Vidmu. Bil je med tistimi, ki so podpirali začetek delovanja takrat še maloštevilnih furlanskih industrij- v z jugoslovanskimi gospodarstveniki. Za sodelovanje s Slovenci se je zavzemal tudi v za-jih letih, ko je bil izvoljen za predsednik umetnostne-združenja Intart v Vidmu. To združenje prireja sreča-a umetnikov naše dežele s tistimi iz Slovenije ter Ko- Po dokončnih podatkih /stat Inflacija 1989 dosegla raven 6,6 odstotka RIM — Decembra 1989 je bila inflacija v Italiji še hitrejša kakor novembra: decembrske cene v prodaji na drobno so bile namreč za 0,5% višje od novembrskih, slednje pa za 0,5% višje od oktobrskih. Seveda se je tudi celoletni pokazatelj zvišal: decembra lansko leto so bile cene za 6,5% višje kot v decembru 1988, novembra lani pa za 6,4% višje kot leto dni poprej. Uradni podatki državnega statističnega zavoda Istat, ki so bili objavljeni včeraj popoldne, so potemtakem še manj razveseljujoči od številk, ki so jih strokovnjaki zavoda Istat posredovali 21. decembra na podlagi gibanja inflacije v sedmih tako imenovanih vzorčnih mestih. Decembrski ne-«* gativni rezultat je treba pripisati očitno v prvi vrsti 0,1-odstotnemu povišanju tako imenovanega termičnega dodatka za električno energijo. Da se nimamo nič kaj posebno veseliti, pa dokazuje tudi še dokončni podatek Istat o celoletnem gibanju inflacije 1989, katere stopnja se je povzpela za 6,6% v primerjavi s porastom za 5% v vsem letu 1988 oziroma v primeri s 6%, kolikor je napovedovala rimska vlada v svoji proračunsko-Programski listini za preteklo leto. Navajamo gibanje nadrobnih cen v letu 1989: živila +5,9%, oblačila + 6,5%, elektrika, goriva in kuriva +10,5%, stanovanje + 6,8%, razne dobrine in storitve Pa +6,5%, In še gibanje cen v samem decembru: živila +0,5% (meso + 0,2%), oblačila +0,3%, elektrika, goriva in kuriva +3,2% (termični dodatek +0,5% in kuriva + 0.5%). stanovanje +0,1%, razne dobrine in storitve +0,2%. Predsednik poslanske komisije za finance Franco Piro jim očita, da ščitijo privilegije Borzni agenti s simbolično stavko odločno zahtevali naj parlament uresniči reformo premičninskega trga Včeraj natanko opoldne je na vseh desetih vrednostnih borzah v Italiji zavladalo popolno zatišje, ki je trajalo dvajset minut. Šlo je za simbolično stavko agentov, ki so tako protestirali proti zavlačevanju parlamentarcev in posledičnim zamudam, zaradi katerih še ni bila izpeljana tako dolgo pričakovana reforma borznega sistema. Čas pač teče in z njim se bliža "usodno" leto 1993: če se italijanski premičnin-ski trg ne bo posodobil in prilagodil mednarodni stvarnosti, tožijo rimski agenti, bodo velike borze potegnile krajši konec prav tako kakor so ga male borze, ki poslujejo zdaj le še v senci velikih. \ Kaj je potlej potrebno? Da predsednik vlade Giu-lio Andreotti drži besedo, ki jo je dal, ko je nedavno obljubil, da bo zakonodajalec v kratkem sprejel zakon o ustanovitvi družb za premičninsko posredovanje (Sim), zakon o koncentraciji poslov samo na borzah in med drugim zakon o insider tradingu (nezakonitem izkoriščanju zaupnih informacij pri borznih špekulacijah, ki vsem ne diši. Predsednik borznih agentov Giuseppe Gaffino: »Zakon o družbah Sim bo zelo važen za preureditev finančnega trga, toda le, če ne bo izkrivil koncepta o koncentraciji poslov; to ni mogoče po zakoniti poti, je pa mogoče z vrsto administrativnih omejitev. Naše tržišče se je razvilo v obratni smeri, kajti banke so ustvarile lastne centrale za izmenjavo naročil, zato izmenjava papirjev na borzah ne odraža realnega gibanja poslov v državi. Posle je treba torej koncentrirati na borzah, drugače bi bil zakon o družbah Sim brezpredmeten.« Franco Piro, ki je od oktobra na čelu finančne komisije v poslanski zbornici, je včerajšnjo stavko ostro obsodil: »Upati je, da koktejla arogantnosti, ignorance in korporativizma ne bo kdo izenačil s prekinitvijo javne službe. Družbe za premičninsko posredovanje niso nikjer na svetu zasebni fevdi. Stavkati proti Parlamentu pomeni ne upoštevati odločitev, ki smo jih že sprejeli. Zakon o insider tradingu bo morda motil spanec gospodu Gaffinu, toda treba ga je vnesti v zakonodajo skupaj z zakonom o družbah Sim. Potem pa naj se borzni agenti glede morebitnih stavk proti Parlamentu domenijo še z osovraženimi bankami, ki jih je že strah, da bodo morale opravljati javne funkcije.« In še: »Rimski agenti in g. Gaffino uživajo prednosti in privilegije, ki so tipični za srednjeveške korporacije; te so leta 1492 na menjalnih semnjih med Piacenzo in Pavio dobesedno krojile usodo varčevalcem. Amerika je bila že zdavnaj odkrita in varčevalci vedo, da lahko danes vlagajo denar tudi na pariški ali tokijski borzi in da je zrušenje berlinskega zidu potisnilo močno navzgor kotacije v Frankfurtu, to pa sili italijanske agente, da zaščitijo svoje privilegije.« Piro je dodal, da bo sprejel predstavnike komitejev za obrambo varčevalcev in preveril škodo, »ki jo je opozicija rimskih politikantov prizadejala glasnosti in perestrojki italijanskega borznega sistema. Po njegovem mnenju bo mogoče izpeljati borzno reformo najpozneje v začetku druge polovice tega leta. Zadnja in do včeraj edina takšna stavka je bila leta 1956, ko so "kričači ' v corbeillih obmolknili zato, da bi izrazili negodovanje spričo Tremellonije-vih dekretov; ti so zapovedovali, da je treba vse borzne operacije obvezno prijaviti. Takrat je protest uspel, saj je bila vlada prisiljena doprinesti k odlokom več popravkov. Agenti so sicer pozneje še enkrat skočili pokonci: leta 1979 so vzrojili proti ravnodušnosti političnih sil do problemov, ki so bremenili finančna tržišča, vendar ni bilo prave stavke. D. G. Marka in dolar dalje tako kakor že lani MILAN Ameriški dolar je začel novo leto tako kot je zaključil staro, zahodnonemška marka pa prav tako: prvi slabotno, druga pa krepko, celo tako krepko, da ni videti, kaj bi jo lahko zaustavilo. Marko potiska navzgor pričakovanje novega gospodarskega burna v Zvezni republiki Nemčiji spričo možnosti, ki se ji odpirajo ob dogodkih v Nemški demokratični republiki in drugih vzhodnoevropskih državah, kakor tudi ponavljanje napovedi, da se bodo v Washingtonu menda odločili za znižanje obrestnih mer. Dolar pa je seveda pod vplivom marke, sicer pa so bili včeraj posli skromni; tudi zato, ker operaterji čakajo na petkove podatke o decembrski zaposlenosti v ZDA, a tudi na podatke o novembrskem gibanju ameriške trgovske bilance, ki jih bodo objavili sredi januarja. Na milanskem fiksingu je dolar včeraj kotiral 1.265 lir ali dobrih 5 lir manj kot v petek (1.270,5), na fiksingu V Frankfurtu pa 1,6861 marke proti 1,6978 v petek. Marka je nasproti liri dosegla nov višek: 749,90 lire proti že itak rekordnima tečajema 749,75 v petek in četrtek prejšnji teden. Madžarsko letalsko podjetje Malev v zasebne roke BUDIMPEŠTA Pomočnik madžarskega ministra za prevoze Sandor Kalnoki Kiss je včeraj sporočil, da namerava budimpeštanska vlada privatizirati državno letalsko podjetje Malev. Sklep sodi seveda v okvir najnovejših gospodarskih reform. Podminister je pripomnil, da je prišlo že več ponudb za odkup podjetja, da pa bo vlada postopek izpeljala prek specializirane družbe. Priznal je, da bo vlada težko ohranila nadzorni delež v novem podjetju, zato bo skušal njegov resor izbojevati tako formulo, ki bi vladi omogočala soodločanje pri bodočih izbirah podjetja. Malev razpolaga trenutno s floto 22 potniških letal. Z njimi vzdržuje redne zveze s 40 državami Evrope, Srednjega vzhoda in Sev. Amerike. Kmalu ne bo več treba oddajati tujih valut RIM — Ta mesec bo verjetno odpadla obveznost, da morajo podjetniki in profesionalci najpozneje v 120 dneh oddati italijanskemu menjalnemu uradu (UIC) valuto, ki so jo prislužili v tujini. Za to se poteguje zlasti zunanjetrgovinski minister Renato Ruggie-ro, ki je predložil ustrezni popravek: Banca d'Italia ga je že odobrila, zdaj pa bi ga moral Ruggiero sporazumno z zakladnim ministrom Guidom Carlijem spremeniti v dekret, ki ga bo Carli menda kmalu podpisal. Vrednost valutnih računov znaša okoli 2.000 milijard lir. Pri zakladnem ministrstvu menijo da znesek ne bo povzročil posebnih skrbi glede plačilne bilance. Ukinitev 120-dnevne omejitve ima ta cilj, da se ublažijo učinki sprostitve gibanja kapitala v EGS, ki bo napočila 1. julija. Poslej bo mogoče odpreti tekoči račun v kateri koli tuji banki pa tudi kupiti tuje vrednotnice (tudi ne kotirane na borzi), ne da bi jih bilo treba oddati uradu UIC oziroma pooblaščenim bankam. Banca Agricola ) Kmečka banka Gorica NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE TRŽAŠKA BORZA J’ 2.1. 41950 17400 11500 27650 12600 18300 8000 2078 1237 2975 3000 2270 2870 2840 1660 7605 3790 3850 2125 1295 3370 3000 365 4320 "-------------------------- 29.12. uradne kotacije____________________ *SP.................... 11500 R«? ...................... 27900 Sa; riSp.................... 12700 C*1 risp..................... 8080 JJ°ntedison ................. 2072 I"0ntedison risp............. 1243 P|relli ..................... 2990 P!relli risp................. 3030 5lre|li risp. nc ............ 2325 ,nia ..................... 2860 snja dsp..................... 2860 ftaia risp. nc............... 2840 p 0ascente................... 7600 (Oascente priv.............. 3800 '»ascente risp.............. 3850 rernuda .................... 2125 jemuda risp................. 1295 !IP 'isp..................... 2880 °astogi....................... 362 Comau ....................... 4315 J* __________ 2.1. spr. % ŽIVILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO £livar.................... 12100 +1,681 jmdania .................. 8000 — |ridania risp............. 4870 +0,21 Cl9nago ..................... 8000 Zavarovalstvo - bančništvo________________ Alleanza As,. " 442bC . ,0 27 Aiieanza Ass. risp. p0r;;;; 40400 ^;49 Afsilalia................. 14140 +0,64 ?Us°nia ..................... 1851 _1 39 patina Ass. ord........... 13500 +o,07 generali Ass................ 41995 —0,34 °a|ia Ass. 1000 ............ 14150 +2 83 I haille .................. 115450 - 0.47 ^a Fondiaria spa............ 59800 —0,48 La Previdente .............. 22000 —0,45 Liovd Adriatico ............ 17400 —0,57 B4t,raz..................... 27610 —0,97 AS risp. port............. -12600 —0,79 u°'° °rd.................... 21750 —0,23 aipol priv.............. 17250 —0,29 anca Comm. Italiana .... 4865 —0 31 anco di Roma ............... 2165 _ I redilo Itaiiano ........... 2850 —0,35 'lerbanca priv............. 64400 —0,46 ed'°6anca................. 18445 _oi3o Papirna industrija - cement part. Burgo ord............. 14295 +0 25 l tspresso.................. 22500 —3 81 ^ondadori................... 26380 +0,30 J^ondadori priv........... ....... ....... oligraf. Editoriale...... 6260 —0,32 'erT1entir ................. 3360 +0,’45 29.12. 2.1. Fidis........................ 7550 7550 Gerolimich................... 118 120 Gerolimich risp............... 88 88 SME ..................... 4280 4280 Stel......................... 4820 4850 Štet W 10 ............... — — Štet W 9 ................ — — Štet risp................... 4120 4135 Tripcovich ................ 10530 10500 Tripcovich risp. nc......... 3950 3950 Att. Immobiliari ........... 4845 4800 FIAT ...................... 11125 11130 FIAT priv................... 7030 7030 FIAT risp................... 7170 7170 Gilardini................... 4880 4850 Gilardini risp.............. 3550 3600 Dalmine ..................... 376 375 Marzotto.................... 7650 7670 Marzotto risp............... 7730 7900 Marzotto risp. nc........... 5700 5730 NEURADNO TRŽIŠČE_________________________ I. C. C. U................... 830 860 SO. PRO. ZOO................. 900 900 Carnica Ass................ 12000 11400 f* MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM P 2.1. spr. % 2.1. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI CCT december 1990 IND . . 101,10 —0,30 CCT februar 1991 IND 101,50 + 0,10 BTP junij 1990 10,5% . . . 98,95 —0,05 CCT februar 1997 IND . . . . 93,30 —0,05 BTP maj 1990 99,25 —0,05 CCT junij 1993 CV IND 96,00 —0,10 BTP januar 1990 12,5% . . 100,00 — CCT marec 1991 IND 99,45 —0,15 CCT nov. 1993 CV IND . . . . 96,85 — CCT sept. 1993 CV IND . . . 95,45 — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT avgust 1992 IND 99,00 + 0,71 CCT ECU 1982/89 13% . CCT avgust 1993 IND 98,70 + 0,20 CCT ECU 1983/90 11,5% . . 100,80 CCT avgust 1990 IND 100,05 + 0,10 CCT ECU 1984/91 11,25% . 100,85 + 0,25 CCT avgust 1991 IND 100,35 —0,05 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 101,50 + 0,50 CCT avgust 1995 IND 94,00 —0,21 CCT ECU 1985/93 9% . . . . 96,00 — CCT avgust 1996 IND 92,95 —0,27 CCT ECU 1985/93 9,6% .!. 97,90 + 0,41 CCT april 1991 IND 100,45 —0,05 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 94,90 + 0,05 CCT april 1995 IND 93,60 — CCT ECU 1985/93 9,75% . . 99,50 + 0,05 CCT april 1996 IND . 93,55 —0,05 CCT april 1992 10% 95,35 —0,05 CCT december 1990 IND . . 101,10 —0,30 CCT julij 1992 IND — — CCT december 1991 IND . . 100,45 + 0,05 CCT januar 1991 IND 100,00 + 0,10 CCT december 1995 IND . . 95,80 + 0,37 CCT julij 1993 IND .... 96,30 + 0,26 CCT december 1996 IND . . 94,80 + 0,32 MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE 2.1.___spr. % Italcementi............... 126000 —0,24 Unicom..................... 26450 —0,19 Unicom risp................ 14930 +0,54 — KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp . . 5255 —0,10 Fidenza Vetrar 1000 8375 + 0,24 Italgas . . 3050 —1,13 Mira Lanza . . . 63300 —0,31 Montedison 1000 2080 Montefibre 1309 —0,15 Pirelli 2977 —0,27 Pirelli risp 2270 —2,32 Recofdati ord 13490 + 0,30 Saffa 11598 + 0,07 Siossigeno 42000 + 1,20 Srna BPD 2860 Snia Fibre 1754 + 0,17 Snia Tecnopolimeri . . 7120 —0,28 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente .... 7590 —0,17 Standa 33400 Standa risp. port 13210 + 1,62 Alitalia cat. A 2342 —0,13 Alitalia priv 1650 Italcable .... 16750 + 0,60 SIP ... 3375 + 0,53 SIP risp. port. 2950 Sirti 12425 —0,20 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti ....... 5260 +0,19 Tecnomasio............... 3465 —0,60 2.1. spr. % 2.1. spr. % Bastogi 367 + 1,38 Tripcovich . . 10500 —0,24 Bonifiche Siele 29400 + 1,98 Tripcovich risp. nc 3935 —0,38 Bonifiche Siele risp CIR - Comp. Ind. Riunite . 8790 4985 + 4,64 + 0,30 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO CIR risp Cofide 4960 4740 + 1,64 —0,21 Attiv. Immobiliari 4800 —0,91 Gomau Finanziaria 4319 + 0,07 Calcestruzzi . 18050 —0,55 Editoriale SpA 3570 —0,28 Cogefar 7000 —1,41 Euromobiliare 5850 —0,83 Del Favero 6381 —0,92 Ferruzzi Agric 2690 —0,22 Grassetto SpA 15980 — Fidis .... 7528 —0 26 IMM Metanopoli 1494 —0,07 Fimpar 3210 + 0,34 Risanamento Napoli . . . . 48090 — Finarte 5680 —0,61 Vianini 5060 —0,78 Fiscambi Holding Fiscambi risp 5540 2418 —0,16 + 0,17 + 0,66. MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Fornara 3200 Aeritalia ord 3430 —0,44 Gale 23950 + 1,70 Danieli & C 10020 + 1,01 Gemina 2113 + 0,43 Data Consyst 11850 + 1,72 Gemina risp 1389 + 1,02 Fiar SpA 19700 + 1,55 Gerolimich . 119,75 + 1,48 Fiat 11090 —0,37 Gerolimlgh risp. port. . . . 87,50 —0,85 Fiat priv 7015 —0.17 IFI priv 24550 —0,41 Fiat risp 7150 —0,43 IFIL fraz 7360 — Franco Toši 31200 —0,95 IFIL risp. port. fraz 3745 —0,40 Gilardini . 4850 —0,61 Italmobiliare 202050 —0,07 Magneti Marelli 2150 —1.06 Pirelli & C 8780 —1.79 Merloni 3150 —0,57 Fiiva Finanziaria 8900 — Necchi ord 3620 —0,55 Saes 3499 + 0,11 Olivetti ord 7475 + 0,81 Schiapparelli 1289 —0,85 Olivetti priv 4875 —0,41 Sisa 3469 + 0,12 Pininfarina 13330 + 0,98 SME 4270 — Rodriguez SpA 9620 + 0,16 SMI Metalli 1645 + 1,67 Safilo 11500 —0,43 SMI Metalli risp 1225 + 2,00 Safilo risp 10545 —0,71 SOGEFI 3655 —1,22 Saipem 2695 + 0,19 Štet 4835 —0,04 Saipem risp 2525 + 3,48 Štet risp. port 4121 + 0,24 Teknecomp 1453 + 0,55 2.1. spr. % CCT februar 1991 IND______ 101,50 +0,10 CCT februar 1992 IND______ 99,85 +0,05 CCT februar 1992 9,8% . . . 99,75 — CCT februar 1995 IND______ 96,95 — CCT februar 1996 IND______ 95,30 +0,05 CCT februar 1997 IND______ 93,35 +0,05 CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 100,00 — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 100,10 — CCT jan. 90 USL 12,5% . . . 99,90 — CCT januar 1991 IND....... 101,60 +0,05 CCT januar 1992 IND....... 100,70 —0,05 CCT januar 1992 11% ______ 98,80 +0,25 CCT januar 1993 IND....... 97,65 +0,05 CCT januar 1996 CV IND . . 99,50 +0,51 CCT januar 1997 IND....... 93,90 +0,05 CCT januar 1995 IND....... — — CCT januar 1996 IND....... 95,75 +0,05 CCT julij 1990 IND...... 100,05 —0,10 CCT julij 1991 IND ....... 100,75 +0,05 . CCT julij 1995 IND........ 94,85 +0,05 CCT julij 1996 IND......... 94,25 +0,32 CCT maj 1991 IND......... . 100,40 —0,25 CCT maj 1992 IND.......... — — CCT maj 1995 IND.......... 93,35 —0,16 CCT maj 1996 IND.......... 93,50 +0,05 CCT maj 1997 IND.......... 93,05 — CCT marec 1991 IND......... 100,50 +0,05 CCT marec 1995 IND......... 93,80 +0,11 CCT marec 1996 IND......... 94,55 +0,05 CCT marec 1997 IND......... 93,30 —0,05 CCT nov. 1990 IND........... 100.35 +0,10 CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 101,25 — CCT nov. 1991 IND......... 100,45 — CCT nov. 1992 IND............ 98.60 —0,05 CCT nov. 1995 IND............ 94,95 —0,05 CCT nov. 1996 IND............ 93,50 —0,16 CCT oktober 1993 IND ... . 98,00 +0,10 CCT oktober 1990 IND_______ 99,75 —0,20 CCT oktober 1991 IND_______ 100,30 —0,05 CCT oktober 1995 IND_______ 94,30 —0,32 CCT oktober 1996 IND .... 93,15 —0,05 CCT sep. 1990 IND......... 99,70 — CCT sep. 1991 IND......... 100,10 —0,10 CCT sep. 1995 IND............ 93,60 —0,05 CCT sep. 1996 IND......... 93,15 —0,16 CTS marec 1994 IND........ 73,80 +0,27 CTS april 1994 IND ....... 73,50 +0,41 ED SCOL 1975/90 9% _______ 101,00 —3,81 ED SCOL 1976/91 9% .... 96,80 —4,44 ED SCOL 1977/92 10% ... 95,90 -^1,96 REDIMIBILE 1980 12% . . . 101,00 —4,90 RENDITA — 35 5% .......... 71,00 —3,40 V Trstu je od včeraj jugoslovanska valuta dražja Prve posledice ukrepov glede »težkega« dinaija Včeraj dolge vrste uporabnikov tudi v tržaških bankah Vrata bančnih zavodov ponovno odprta Nadaljujejo se protesti in pogajanja Včeraj so v Tržaški kreditni banki dinar odkupovali po 102 liri, kar je za približno 20 odstotkov več kot v prejšnjih dneh. To je eden izmed prvih pozitivnih rezultatov, ki se je v našem mestu pokazal po vstopu v veljavo ukrepov jugoslovanske vlade glede konvertibilnosti dinarja. Po novem, se pravi od prvega januarja dalje, je treba na bankovcih, ki so še v veljavi, »zbrisati« štiri ničle in dobimo vrednost novega dinarja. Vsekakor je bistvena novost vezanje vrednosti dinarja na nemško marko: sedem novih dinarjev bo veljalo eno marko, 12 novih dinarjev pa en ameriški dolar. To pa pomeni, da bo vrednost dinarja nihala v odnosu do nihanja vrednosti nemške marke na evropskih trgih. V odnosu do lire, kot smo že uvodoma povedali, se je sprememba vrednosti dinarja že pokazala, saj je treba npr. za liter bencina v Jugoslaviji, če ga plačamo v lirah, odslej odšteti 720 lir, medtem ko je bil še pred nekaj dnevi manj kot 700 lir na liter. Sicer pa je po včerajšnjem uradnem tečaju v Jugoslaviji dinar veljal 107,376 lir. Kot je v krajšem telefonskem razgovoru podčrtal namestnik ravnatelja TKB Adrijan Semen, pa imajo ukrepi jugoslovanske vlade o konvertibilnosti dinarja velik pomen in predvsem dalekosežne posledice. V prvi vrsti naj bi se uspešno zoperstavili preprodajam dinarja. Od začetka leta dalje bodo namreč lahko vse banke kupljene dinarje po uradni ceni prodale jugoslovanskim bankam. Doslej se je namreč jugoslovanska valuta vračala v domovino po dolgih in nikakor ne premočrtnih operacijah. Druga izredno pomembna posledica ukrepov pa je dejstvo, da bo mogoče odslej v zunanji trgovini poslovati v dinarjih, kar pomeni, da bo lahko tudi blagovna izmenjava med Italijo in Jugoslavijo izračunana v konvertibilni jugoslovanski valuti. Seveda je uvedba konvertibilnega dinarja samo eden izmed ukrepov, s katero namerava Markovičeva vlada zajeziti inflacijo. Skupek ukrepov ozi- roma njihovo dosledno izvajanje, naj bi letno stopnjo jugoslovanske inflacije zaustavilo pri 13 odstotkih. Po mnenju specialistov se jugoslovanska vlada v teh svojih naporih, da bi znižala stopnjo inflacije, poslužuje preizkušenih svetovnih receptov. To dejstvo seveda ni dovoljšnje jamstvo, da bodo ukrepi izpolnili vsa pričakovanja njihovih pobudnikov. Vsekakor bo jugoslovanska vlada v prvem polletju zagotavljala vse posege v zvezi s konvertibilnim dinarjem. Če se iz širšega okvira spet povrnemo k banalnejšim finančnim operacijam, ki pa so na obmejnem območju del vsakodnevnega življenja, moremo najprej povedati, da se bodo cene blaga v sosednji Jugoslaviji nedvomno umirile. V zadnjem času je v markete »preko meje« zahajalo manj Tržačanov kot v preteklosti, tudi zaradi skokovitega naraščanja cen. Vsi, tujci in domačini, pa bodo seveda nekaj časa imeli težave, da se bodo sporazumeli, koliko pravzaprav kaj stane. Marsikje so namreč še vedno izračunavali v starih »milijonih«, ki imajo glede na konvertibilen dinar kar 6 ničel več. Vsekakor pa bodo bankovci, ki ponazarjajo vrednost dinarja do 31. decembra, v veljavi še do konca letošnjega leta, le izračunati je treba pravilno, koliko »so vredni«. Po treh prazničnih dneh so se včeraj tudi v našem mestu odprla vrata bančnih zavodov, ki so bila v obdobju pred novim letom večkrat nepričakovano zaprta. V skladu z dogovori raznih sindikalnih združenj bančnih uslužbencev so stavke potekale precej neenako in v različnih dnevih z ozirom na posamezne zavode. Istočasno pa je treba poudariti, da tako imenovana družbena okenca, preko k^jperih bi predvsem najbolj ogroženim slojem izplačali pokojnino oziroma plačo, niti v Trstu niso najbolje delovala. Zaradi vseh navedenih razlogov in pa tudi, ker ob koncu leta zapade veliko obveznosti, ki jih vsi niso mogli v roku poravnati, so bile včeraj v raznih bankah precejšnje vrste (kot vidimo na sliki - foto Magajna). Ljudje, ki so bili zaradi stavke oškodovani (npr. še ni jasno, kako naj se ravnajo »zamudniki«, ki so šele letos plačali 31. decembra zapadle obroke na posojila), seveda na protest bančnih uslužbencev ne gledajo s prevelikim odobravanjem. Vendar pa sindikalni predstavniki trdijo, da so bile stavke predhodno jasno napovedane. Predvsem pa večini ni jasno, zakaj uslužbenci in uprave zavodov ne najdejo skupnega jezika. V zvezi s tem so sindikalni predstavniki bančnih uslužbencev, ki so včlanjeni v federacijo CGIL-CISL-UIL pojasnili, da ne gre zgolj za obnovo zapadle delovne pogodbe,* temveč za upoštevanje številnih sprememb, ki se porajajo v svetu italijanskega bančnega sistema. Po eni strani prihaja namreč tudi na tem področju do izrazitega pojava koncentracije bančnih zavodov, po drugi strani pa je na celotnem ozemlju vedno več bančnih okenc: glede na ti dve tendenci, ki posegata v življenje bančnih uslužbencev, saj so podvrženi delovnim premestitvam, pa sindikalne organizacije zahtevajo večja jamstva za uslužbence. Čeprav stavk še ni konec, saj naj bi do prvih pogovorov na vsedržavni ravni med sindikati uslužbencev in predstavniki delodajalcev moralo priti 10. januarja, pa sindikati pravijo, da večjih problemov za uporabnike ne bi več smelo biti. Večina bančnih zavodov je namreč že pred novim letom »porabila« dogovorjeno število ur, kar pomeni, da bodo v posamičnih zavodih stavkali samo še nekaj ur. Tako so nam npr. sindikalni predstavniki uslužbencev Tržaške kreditne banke dejali, da v tem tednu, če ne pride do velikih sprememb, ne bodo stavkali. Pač pa so stavko napovedali predstavniki sindikalnih organizacij Fabi in Fiba/CISL, ki so se tudi zelo negativno izrazili o poteku pogajanj. Člani teh sindikalnih organizacij naj bi stavkali 4. januarja popoldne in 5. t. m. cel dan. Po ocenah teh sindikatov, naj bi se v prejšnjih dneh udeležilo stavk 80% vseh uslužbencev, posledice za uporabnike pa naj bi bile minimalne, ker naj bi pokojnine in trinajste plače v večini primerov v naši deželi izplačali pred božičem. Ko se torej odnos uporabniki-banke normalizira, pa so se na raznih nivojih razplamtele polemike o predlogu, da bi tudi banke vključili med neobhod-no potrebne družbene službe, kar pomeni, da bi morali stavke uslužbencev »podrediti splošnim interesom«. Predlog je sprožil generalni tajnik sindikata UIL Benvenuto, ki ga je utemeljeval z nujo, da se določene pogoje postavi tudi zavodom, ne samo uslužbencem, po njegovem mnenju pa je čim-hitrejši poseg ministra za delo uooai Cattina več kot nujen. Jutri začetek vpisovanj za naše letošnje izlete Jutri se bo začelo vpisovanje za naše letošnje izlete v Francijo, Lizbono in Združene arabske emirate in sicer v Trstu v Ul. Montecchi 6, v Gorici pa v našem uredništvu v Ul. 24. Maja 1, od 9. do 12.30 in od 15. do 17.30. Poleg že objavljenih pogojev za vpis in udeležbo na potovanju, smo dolžni objaviti tudi odgovornosti, ki zadevajo organizatorja potova- nja. Le-te so zapopadene v zakonu štev. 1084, od 27. 12. 1977, prevozniki pa odgovarjajo izključno le na osnovi pravil prevoza. Posledice morebitne nesreče na javnem prostoru (ulica, stopnišče, prevozna sredstva izven predvidenega programa itd.) nosi potnik sam. Podrobnejše informacije lahko dobite ob vpisu. Danes odpotujeta novi odpravi za pomoč romunskemu ljudstvu Iz Trsta in iz številnih drugih krajev naše dežele bodo odpotovali danes okrog 14. ure tovornjaki Rdečega križa, ki bodo v Romunijo prepeljali nov tovor oblačil, zdravil in nekvarljive hrane v pomoč romunskemu ljudstvu, ki še vedno trpi mraz in lakoto. Tovornjake bodo tokrat naložili na ladjo v Bariju, kjer bodo zbrali tovore iz vse Italije in od koder jih bodo prevozili v Con-stanto na Črnem morju, to je v eno od najrevnejših romunskih pokrajin. Tovornjak, ki bo odpotoval iz Trsta, bo prevažal okrog 400 paketov z oblekami, 60 paketov z zdravili in 200 paketov hrane. Kljub novoletnemu veselemu razpoloženju so Tržačani tudi ob prehodu iz starega v novo leto pokazali veliko solidarnosti z romunskim ljudstvom. Tudi na zadnji in celo na prvi dan leta so na sedežu Rdečega križa in na sedežu Italijan-sko-romunskega odbora za solidarnost imeli veliko dela, saj so ljudje prinašali svoje prispevke skorajda neprekinjeno. V nedeljo, to je na zadnji dan leta 1989, so ljudje prihajali na sedež RK vse do 20. ure. Nekateri so prihajali že nakinčani in praznično oblečeni: preden so se predali novoletnemu rajanju so namreč želeli še enkrat konkretno izpričati svojo solidarnost Romunom. Na prvi dan leta je bil ' promet" nekoliko manjši, vendar vseeno nad pričakovanji. Na Rdečem križu so doslej zbrali skupno nad 30 milijonov lir in več ton živil, novih oblačil in zdravil. Izkazali so se zlasti nekateri trgovci z oblekami, ki so na RK prinesli cele kartone novih oblek (res je sicer, da jih lahko odbijejo od davkov), prevozniki, ki so dali na razpolago svoje kombije in tovornjake (današnja odprava RK bo potovala s tovornjakom s prikolico tvrdke Pa-corini), in proizvajalci zdravil. Kot so nam dejali včeraj prostovoljci Rdečega križa, ki neutrudno delajo vse od začetka romunske državljanske vojne, bodo od danes naprej zbirali samo denarne prispevke. Danes zjutraj bodo sicer še zbirali nova oblačila in hrano, saj jih bo še mogoče naložiti na tovornjak, nato pa bo take prispevke treba oddati organizaciji De-cebal, ki nabira prispevke na Pomorski postaji, ali Italijansko-romunskemu solidarnostnemu odboru. Prostovoljci RK bodo zbirali prispevke še vnaprej od 9. ure do 12.30 in od 15.30 do 20. ure, odgovarjajo pa na telefonsko številko 308850. Tudi solidarnostni odbor je za danes organiziral novo odpravo v Romunijo. Danes naj bi namreč odpotovala še dva tovornjaka, ki bosta prevažala skupno 280 stotov zdravil in hrane. V prihodnjih dneh bo odbor sprejemal prispevke na novem sedežu, saj mu je Občina Trst dala na razpolago skladišče v bivši vojašnici Belemo v Ul. Rossetti. Operativna centrala pa bo ostala na sedežu sindikata CISNAL v Ul. Crispi, kamor je mogoče telefonirati na številko 768692. Na zadnji dan leta sta se s člani solidarnostnega odbora in s predstavnikom Fronte za narodno rešitev v Italiji profesorjem Grigorejem Arborejem Popescujem, ki je novo leto praznoval v Trstu, sestala tudi predsednik Pokrajine Trst dario Crozzoli in senator Arduino Agnelli, ki je bil prejšnji teden imenovan za predsednika solidarnostnega odbora. Tržaška politična predstavnika sta se z romunskim gostom pogovarjala o gospodarski pomoči, ki jo Romunija pričakuje od ostalih držav. Za trgovce kar ugoden obračun praznične nakupovalne mrzlice Včeraj je bil delovni dan, pa so bile kljub temu mnoge trgovine v mestu zaprte. Nekateri so si za dan, dva, podaljšali počitnice, drugi so že začeli z inventurami. Čez nekaj dni bodo namreč na vrsti že tradicionalne razprodaje ter "beli tedni" (settimane bianche). »Ste bili s prodajo v predprazničnih dneh zadovoljni?« smo povprašali lastnike nekaterih slaščičarn in pekarn. »Prodali smo res zelo veliko panetonov vseh vrst, pa tudi drugih slaščic, kot na primer domače potice, preznice, "kroštole", "fritole" itd. Kupci niso štedili z denarjem, vendar pa so v glavnem iskali proizvode, ki so bili po časopisih, radiu in televizijskih mrežah najbolj reklamizirani. Morda še nikoli tako kot letos je obveljalo pravilo, da ni tako pomembna kvaliteta, kot je važen način, kako se posamezni proizvod preko časopisja, radia in televizije reklamizira.« Zelo zadovoljni so s prodajo tudi trgovci z oblačili. Veliko so prodali večernih oblačil, pa tudi oblačil za smučanje in za preživljanje počitnic v hribih in na snegu. »Ljudje ob praznikih ne gledajo na ceno. Če jim je nekaj všeč, si to tudi privoščijo. Seveda bo komu žal, ko bo videl sedaj v izložbi enako oblačilo za veliko nižjo ceno. Toda nekaj je treba plačati tudi za samozadovoljstvo in pa za veselje, da se človek poda na praznovanje s čim lepšimi občutki in v dobrem razpoloženju.« Zadovoljni so s prodajami tudi trgovci s čevlji, predvsem pa cvetličarji, ki že dolgo niso prodali toliko cvetja in cvetnih aranžmajev, kot za tokratne praznike. Med zadovoljneže lahko štejemo tudi zlatarje in prodajalce bižuterije. Po tolikih letih nekak- šne čakalne faze, so se tokrat kupci odločali tudi za nakup zlatih predmetov, predvsem pa za nakup novih ur, ki jih tudi tržaško tržišče ponuja po vseh cenah in tudi kvalitetah. Je to znak blagostanja, ali pa zaupanja potrošnikov v rentabilno vrednost zlata? Kupcev iz Jugoslavije pa ni bilo tokrat k nam v tolikšnem številu, kot so si to trgovci prvotno mislili. Zadnji gospodarski ukrepi v Jugoslaviji so marsikoga odvrnili od tega, da bi svoj denar zapravil v Trstu za ta ali oni nakup. Celo prodajalci dinarjev, ki se ponavadi vrtijo okrog pokrite mestne tržnice, so naenkrat izginili. Zato pa je bilo veliko Tržačanov, ki so v teh dneh bili v Kopru, Sežani, ali drugih obmejnih krajih. Nekaj jih je bilo slabo poučenih ter so želeli porabiti vse dinarje, češ da bodo po prvem januarju izgubili veljavo. Drugi so bili brez bencina, ker so bencinski boni na naši strani veljali le do 31. decembra ter so bile tako prvega januarja vse obmejne jugoslovanske črpalke polne kupcev. Najbolj zadovoljni pa so bili prav gotovo lastniki javnih lokalov, ki so bili vse te praznične dneve in večere dobro zasedeni. Manj zadovoljni so bili z druge strani vsi tisti, ki so 1. januarja zastonj iskali v mestu odprt bar ali drugi javni lokal. »Niti denarja ne potrebujejo več,« je grenko komentiral starejši moški, verjetno potreben kozarčka vina. Čez nekaj dni bomo torej ponovno v znamenju razprodaj. Trgovci pravijo, da bodo letošnje razprodaje za kupce še posebno ugodne. N. L. BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Sa CASS/4 KUKALIH IH D AKTIGIAMA OKICIM A • TKIIHSTIH______ MKAMILMICA IN KOSOSILMICA OKČIMIH - TRST KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI SLOVENSKI DENARNI ZAVODI NA TRŽAŠKEM vas vljudno vabijo na MN OUITM KONCERT INSTRUMENTALNE SKUPINE »VECCHIA VIENNA« — umetniški vodja Vittorio Clemente, ZORANA LUPINCA — harmonika in ZDRUŽENIH DEKLIŠKIH ZBOROV VESNA - DEVIN - PRIMOREC TABOR — zborovodja Bogdan Kralj TRST- Kulturni dom - Ul. Petronio v petek, 5. januarja, ob 20.30 Vstop samo z vabili, ki so na razpolago v tajništvih bank Svetovalci KPI vložili priziv pri nadzornem odboru Na Občini in Pokrajini vse po starem kljub krizi pa bodo kupili klavnico Ker je podjetje zavrnilo njihove zahteve Novinarji Piccola nadaljujejo s stavko Novo leto ni prineslo bistvenih razjasnitev na tržaškem političnem ob-2orju. Včeraj sta se sestala tržaški občinski in pokrajinski odbor, konec ted-na bi se morala sestati tajništva sbank, ki sestavljajo večini. Morda bo N datum, ko bo padla kakšna konkretnejša odločitev, vendar je zelo ver-jatno, da tudi iz te moke ne bo kruha. Občinski odbor je včeraj sklenil, da Se bo tržaški občinski svet sestal 16. januarja. V občinskem tiskovnem spo-Nčilu je rečeno, »da se občinski svet more sestati pred 10. ali 11. januar-jam, in to na prošnjo svetovalske skupine MSI, ker bo imela v teh dneh stranka svoj vsedržavni kongres.« Kot ja znano, so stranke opozicije, med ajimi tudi MSI, 22. decembra zahteva-Ja sklic občinskega sveta. Po zakonu “i se moral svet sestati v teku desetiH atii po uradni zahtevi. To se očitno ni godilo, 16. januar pa je izven roka. t'9 to dejstvo so jasno opozorili komunistični svetovalci, ki so včeraj zjutraj vi°žili priziv pri pokrajinskem nadzornem odboru. Načelnik svetovalske skupine KPI Maurizio Pessato nam je dejal, da je sicer navada, da med kongresi strank n® sklicujejo občinskih svetov, vendar 1 iahko svet sklicali pred tem datu-jnom, na primer v ponedeljek, 8. t. m. ut>činski odbor ravna ilegitimno in Ptoti zakonskemu členu številka 124. ^mde tega vprašanja bo vsekakor mo-,ai sklepati pokrajinski nadzorni od-®r' Pravila pravijo, da če sveta ne snliče župan, ga mora sklicati nadzor-n* °dbor. Polemika bo zdaj vzplamtela interpretaciji zakonov in pravil, ®ePrav to ni bistveno vprašanje. Tržaš-1 občinski svet se namreč ne sestaja aradi nenavadne in tudi težko opravljive situacije. Formalne krize ni, “j ['Učna kriza pa dejansko paralizira aelo odborov, a tudi tega ne povsem in vedno... Resnični krivec "polovične" krize na IVini in Pokrajini so seveda neraš- čiščeni politični odnosi med večinskimi strankami in v samih strankah. Po decemberskem sestanku tajništev bi morala župan Richetti in predsednik Pokrajine Crozzoli sestaviti dokumenta za rešitev položaja. Richetti ga je že sestavil, Crozzoli pa ga bo danes ali kvečjemu jutri. Dokumenta bosta služila kot osnova za nadaljnje pogovore. Pokrajinski tajnik PSI Alessandro Pe-relli nam je povedal, da ima glede Richettijevega dokumenta "nekatere pripombe", o samem izteku krize pa se ni izrazil. Pomembno bo namreč tudi, kakšna bodo stališča ostalih strank. Važno bo, kaj bodo na primer rekli liberalci, ki so dali povod za krizo, predvsem pa bo važno, kaj bodo na sestanku tajništev rekli predstavniki KD. Zdi se namreč, da je ključ krize prav znotraj KD. Nekateri naj bi želeli zamenjati Richettija, odločilna bitka pa naj bi bil prav pokrajinski kongres KD. Če je to res, bo kriza dolga, saj bodo sekcijiski sestanki trajali do konca januarja, nato pa bo kongres, kjer se bodo tržaški demokristijani ponovno "prešteli". Rimski vetrovi pihajo očitno tudi v Trstu in nekateri bi radi zamenjali staro "garnituro". Županu naj bi počasi a temeljito rezali noge, odločitev pa bi seveda padla prav na kongresu, saj je le tam možna dejanska preverba sil in zavezništev med strujami. Vsekakor bi bilo čakanje na ta rok za občane nerazumno. V Trstu je veliko konkretnih in nerešenih problemov, ki ki so za življenje navadnih ljudi pomembnejši od oblastniških bojev znotraj strank in med strankami. Nerazumljivo in težko obrazložljivo pa je tudi to, da lahko igre struj ohromijo tako široko koalicijo, kot je ona na Pokrajini in Občini. Baje niso predvidene niti večje spremembe pri vodenju posameznih odborov, saj v tem smislu ni niti kakšnih posebnih zahtev. Ob robu krize je vsekakor zanimivo ugotoviti, kaj dejansko pomeni polo-vičnost, saj se odbor vseeno odloča za nekatera pomembnejša dejanja. Kot lahko razberemo iz tiskovnega sporočila, je občinski odbor kljub skorajšnji krizi sklenil, da kupi klavnico SoPro-Zoo, za katero naj bi odšteli 4 milijarde in 800 milijonov lir. Kot je znano, je vprašanje občinske klavnice pereče in tudi žgoče, saj je že vzbudilo hude polemike v občinskem svetu. Čudno je torej, da sklepajo o tako pomembnih zadevah kar sredi neviht in to soglasno... Prispevki Dežele za razvoj in posodobitev ribolova Deželna uprava je sklenila dodeliti posameznim ribičem in tvrdkam, ki v Furlaniji-Julijski krajini delajo v ribolovskem sektorju, skupno 871 milijonov lir. S tem prispevkom želi deželna uprava spodbuditi razvoj in posodobitev te tradicionalne dejavnosti, kot sicer predvideva deželni zakon 46 iz leta 1988. Denar bodo porazdelili med ribiče, ki kočarijo in ribiče, ki gojijo tradicionalen ribolov, ter zadruge. V tržaški pokrajini bodo prispevke prejeli "tradicionalni" ribiči, katerim bo Dežela s svojim prispevkom omogočila nakup naprav, kot so radijski sprejemniki in oddajniki ipd., za posodobitev ribiških čolnov (163 milijonov lir si bo moralo razdeliti 23 ribičev iz Trsta, Nabrežine, Sesljana, Gradeža, Lignana in Marana). Prispevke Dežele, ki so v tem primeru namenjeni investicijam, pa bo prejela tudi ena tržaška zadruga (za štiri zadruge, ki v deželi delujejo na tem področju, je uprava predvidela skupno 468 milijonov lir). Tržaškega italijanskega lista še nekaj dni ne bo v kioskih. Tako so sklenili na včerajšnji skupščini novinarji, potem ko je založnik negativno odgovoril na njihove zahteve. Danes bodo novinarji Piccola podrobneje obrazložili svoje stališče na tiskovni konferenci, nato pa imajo v načrtu vrsto srečanj z javnostjo, s predstavniki političnih in sindikalnih sil, krajevnih ustanov in deželne uprave. Spor, zaradi katerega Piccola vsaj do prihodnjega torka ne bo v kioskih, je izbruhnil že pred časom in je povezan z načrtovano prestrukturacijo za-lošniške grupe Monti, v sklop katere sodi tudi II Piccolo. Predstavniki koncerna so po dolgotrajnem pogajanju avgusta letos proglasili krizno stanje in se s sindikati novinarjev dogovorili za zmanjšanje organika. Pri Piccolu bi se po tem dogovoru moral organik zmanjšati s štirimi predčasnimi upokojitvami novinarjev. Pri izvajanju načrta pa se je zataknilo. Novinarji trdijo, da vodstvo podjetja za redakcijo sploh ni zahtevalo kriznega stanja in je hotelo izkoristiti krizno stanje, ki je bilo proglašeno za tiskarno. Zaradi tega so oporekali avgustovskemu dogovoru ter hoteli nova pogajanja. Kazalo je, da se bodo dogovorili, ko je podjetje pristalo na dodatna pogajanja ob »nespremenjenem stanju«, vnel pa se je spor ob tolmačenju tega termina. Novinarji so hoteli, da podjetje pred začetkom pogajanj nadomesti vsaj s terminskima pogodbama urednika, ki sta medtem odšla, podjetje je to zavrnilo, poleg tega pa je s svojim nepopustljivim stališčem preprečilo deželnemu sindikalnemu vodstvu možnost posredovanja. V znak protesta so novinarji proglasili 5 dni stavke, danes pa še drugih šest dni, ker sta medtem dva novinarja dobila pismi, s katerima ju je podjetje vpisalo v dopolnilno blagajno. Raven spopada se je torej odločno dvignila. Po mnenju novinarjev Piccola zdaj p°seg Barbare Gruden na novoletnem pohodu za mir Vse preštevilni zidovi zavirajo rast Trsta nainCVoti °bjavljamo govor, ki ga je na kolegica Barbara Gruden imela du P°nectel/kovem novoletnem poho-zidove m‘r 9esl°m »Zrušimo vse si^ s° Povedali organizatorji, sem časnik15 i časnikarka oziroma sem 9ani7at a Primorskega dnevnika. Or-ker - t0rP pohoda pa so me povabili, Zel em Pred nekai tedni doživela Sem nePriietno situacijo. Medtem ko (j . Poklicno spremljala povorko proti jezičnosti, se je neka udeleženka vjrke, ki me je spoznala kot Slo-Vaij. zagnala proti meni in me opso-ne Zat onovn° obnavljam ta dogodek kot žrt’ *Cer bi rada' da bi me posvetili mislimev itabjanskih nacionalistov -Več narnjreč' da nihče ne potrebuje ker šeni nib iunakov - pač pa zato, pred 2lri Se v tistem trenutku znašla mislila h111' 0 katerem sem vseeno zrušit; m smo 9a vsai delno uspeli vseh t žalost Pa ni tako: sledove hov , . nacionalnih in ideoloških zi-has « 1-Se križajo v Trstu, nosimo v zra , .arnih. Udeleženci tiste povorke so konc ^ in s temi zidovi' ki vse do haše^111®6 svetovne vojne zakrivajo jami ikuPno obzorje: zato jih ne obso- j e potrebujemo več narodnih junakov, ne potrebujemo niti sovraž- e^- Trst^bi morala likovno ponazoriti terpivT1 verietno narisala mesto, v ka-Zidp Se križai° vse preštevilni zidovi, turi- 1 ki tečei0 skozi naše družine --ki sama imam nekaj italijanske krvi »tvihiiTiH Ui sledove v naših prijatelj-stu Ha k-1 zaenkrat onemogočajo Tr-iok ^ j Se brez kompleksov ujel v Prav v9t°d0'Iinskih dogodkov, ki so roPe yem letu spremenili obličje Ev-Pa čenV naciorialni in ideološki zidovi, U, ne d V 80 še tako maJavi in zastare-ne kuj01'!0 namreč, da bi posamez-Sastvo vjj komponente postale bo-tem mestii9,3 ^msta. Vsaka skupnost v vljenje zas« -2*Ve*a in živi namreč ži-s° ji bile v:',:21vi v umetnih kletkah, ki d°3rajevala v®; a ki iih ie tudi sama Slovenci U, V kletki ne živimo samo jijanske rir*56 zaradi neprijaznosti javnoy0,d jve, zlasti pa tržaških zastavo hk„ jb krogov, ki nosijo Proti vsem r=ai-rlaciona^ne identitete Vet, pač n., zbčrum, zapiramo v naš aar°dne SkL . VSe ostale verske in h61 9a vetkr‘ltet° in SVOje dru3ih. rfl, at zoperstavlja trpljenju Poživel n .,sem premlada in nisem najhujših časov, vendar moji slovenski starši in dedje žalujejo : svojimi mrtvimi, tako kot drugi starši in drugi dedje žalujejo za svojimi. Vsi naši slovenski, italijanski, istrski, židovski, hrvaški dedje in starši imajo v sebi veliko dediščino trpljenja, ki pa je tudi bogastvo. Ne zoperstavljajmo več teh bogastev, tega trpljenja, a skušajmo biti ena skupnost, ki se ne hrani z različnimi zgodovinami, ampak z eno samo zgodovino, saj je zgodovina, tista zgodovina z veliko začetnico naložila trpljenje vsem nam. Vsa skupnost je namreč prikrajšana za dostojanstvo in za pravice, ki jih ne more uživati, pa čeprav samo ena od njenih komponent. Prepričana sem, da si Trst in njegovi prebivalci ne zaslužijo vseh teh zidov, ki jih še enkrat izrinjajo iz mednarodnega, političnega in kulturnega obzorja, in da so jih mladi najbolj naveličani. Imamo evropske ambicije in nočemo več biti izkoriščeni za volilne špekulacije, ki temeljijo na anahronističnem etničnem ločevanju. Vsem je namreč jasno, da ločevanju botrujejo samo volilne in oblastniške računice, ki pa nikakor ne morejo več pogojevati intelektualne, kulturne in seveda gospodarske rasti Trsta. Ker sem po poklicu časnikarka, bi nazadnje povedala še dve besedi o sredstvih javnega obveščanja. Vsi dobro vemo, da mediji krojijo javno mnenje in so torej odgovorni tudi za nepoznavanje oziroma za izkrivljeno poznavanje, ki botrujeta nestrpnosti in nezaupljivosti. Vsi mi si moramo torej najprej izbojevati pravico do informiranja, da nas ne bodo več črtali iz časopisov, zato da ne bodo poročali o nas izkrivljeno ali na zadnji strani ali da bodo vesti o nas izvotlili s kontekstom, v katerega jih bodo vtaknili. Nujno si moramo torej postaviti vprašanje, kako uzakoniti to novo četrto oblast, ki lahko - kot vemo - povsem zanika demokracijo. V tem primeru ne gre za poziv posameznim časnikarjem, naj delajo po svoji vesti. Govorim namreč o širšem procesu, ki je povsod po svetu privedel do tega, da so ločili in uzakonili zakonodajno, sodno in izvršno oblast. Naša prizadevanja za demokracijo morajo imeti danes torej nov cilj: izbojevati si moramo pravico, da sredstva javnega obveščanja ne izmaličijo naše identitete, ne identitete vseh ostalih posameznikov in skupnosti. Vsi, ki so tako ali drugače različni, bodo brez pravice do informiranja vedno znova zapostavljeni. K sreči brez hujših posledic Val gozdnih požarov zajel več področij na Tržaškem Suho vreme m veter sta prispevala, da se je v naši pokrajini razvila včeraj vrsta gozdnih požarov, ki pa k sreči niso imeli hujših posledic.Miljski gasilci so gasili plamene na okrog tisoč kvadratnih metrov obširnem področju nad Žavlja-mi, tržaški in openski pa so se spravili nad zublje, ki so se razvili nad bivšo carinarnico na Furlanski cesti, nad Obalno cesto, blizu državne ceste 202 in pri Alturi. Vsi ti požari so uničili podrast, suho listje in travo, a niso povzročili večjih problemov. Rdeči petelin se je pojavil tudi pod Križem, kamor pa so pohiteli gozdni čuvaji. Po mnenju gasilcev sta včerajšnjim požarom botrovala ugodno vreme in veter, zakaj se je vnela trava, pa ostaja — kot vedno v teh primerih — uganka. Upati je vsekakor, da ni ponovno na delu požigalska roka, ki goji užitek ob pogledu na ognjene zublje in delo gasilskih ter prostovoljnih protipožarnih sku- Z mopedom je podrl pešca in nato vzel pot pod noge V Ulici Milano v višini hišne številke 20 se je včeraj popoldne okrog 17.30 pripetila prometna nesreča, ki bo imela hude posledice tako za 75-letnega pešca Ferruccia Zanettija kot za mladega mopedista, ki je Zanettija podrl, a je po nesreči zbežal, ne da bi svoji žrtvi nudil pomoč. Kot so na osnovi očividcev ugotovili mestni redarji, je Zanetti, ki je po rodu iz Pulja in stanuje v Ul. Filzi 21/1, prečkal na prehodu za pešce Ulico Milano, ko ga je podrl mlad mopedist. Tako pešec kot voznik sta padla na asfalt, vendar mladenič se je takoj pobral in vzel pot pod noge. Očividci so povedali, da ima okrog 20 let, dolge lase in da je nosil usnjeno suknjo črne barve. Ranjenega pešca so nato prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima odprt zlom desne noge in udarec v glavo. Ozdravel bo predvidoma v dveh mesecih. Napori mestnih redarjev in drugih varnostnih organov, da bi izsledili pobeglega mopedista, so bili do pozno sinoči zaman. ■ Občina Trst obvešča, da je zaradi popravil na telefonskem omrežju odredila prepoved parkiranje na obeh straneh Ul. Galatti in to na odseku med Ul. Filzi in hišno številko 4/b ter na odseku med hišno številko 14 in Ul. Trento. Ista prepoved bo veljala tudi v Ulici Trento in sicer na strani z lihimi hišnimi številkami (od Ul. Galatti do hišne številke 15), v Ul. Ghega na odseku od hišne št. 2 do Ul. Cellini in v osrednjem predelu Trga Liberta (odsek pred hišnimi številkami 3, 5 in 6). Občina nadalje obvešča, da v januarju in februarju ob ponedeljkih ne bo ribjega trga na debelo. spor sploh ne zadeva več vprašanja terminskih pogodb in predčasnih upokojitev. V ravnanju podjetja namreč novinarji vidijo jasne znake sistematične izvotlitve časopisa, ki vse bolj zgublja svoj značaj tržaškega lista. Novinarji so z akcijo seznanili kolege ostalih časopisov grupe in ni izključeno, da se bo ob koncu tedna sestal v Trstu koordinacijski odbor sindikalnih predstavništev koncerna. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga žena, mama, nona in pranona Marija Banata par. Lerenzi Pogreb bo jutri, 4. t. m., ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči mož Pepi, hčerki Zmaga in Sonja, sin Zlatko z ženo Lidijo, vnuki, pravnuki ter drugo sorodstvo. Namesto cvetja, darujte v dobrodelne namene. Trst, Zgonik, Gabrovec, 3. januarja 1990 Učno in neučno osebje Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje izreka iskreno sožalje ravnateljici Tamari Biažini ob izgubi drage none. Delovni kolegi Občine Zgonik izrekajo Zmagi iskreno sožalje ob izgubi drage mame. Pogreb našega dragega Justa Švare bo danes, 3, t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Boljunec. Žalujoči svojci Boljunec, Ricmanje, Domjo, 3. januarja 1990 Ob izgubi dragega očeta Justa izreka iskreno sožalje svojcem, članu Germanu in družini zadruga Dolga krona - Dolina Uprava in uslužbenci Občine Dolina izrekajo iskreno sožalje odborniku Germanu Švari in svojcem ob bridki izgubi dragega očeta Justa. Ob težki izgubi dragega Justa Švare izreka svojcem iskreno sožalje KD France Prešeren. Ob smrti dragega Justa 'Švare izreka iskreno sožalje tovarišem Germanu, Neviji, Magdi in Nadji ter vsem ostalim svojcem sekcija KPI občine Dolina. Ob izgubi dragega očeta Justa Švare izrekajo sinu Germanu in družini iskreno sožalje družine Kocijančič, Mattiussi, Vorus in Ota. Zadružna kraška mlekarna s Cola izreka globoko sožalje svojemu odborniku Germanu Švari in svojcem ob izgubi dragega očeta. Germanu in Miranu Švari ter njunima družinama izreka ŠD Breg iskreno sožalje ob izgubi očeta Justa. pismo uredništvu »Takih predstav si še želimo« Spoštovano uredništvo Želim biti čimbolj kratka in čim manj polemična. Prosila pa bi vas, da bi to pismo objavili tako, kot je napisano. Leto dni me je zaradi težkih družinskih razmer in zaradi službe oddaljilo od našega gledališča. Zelo mi je bilo žal zato. Že iz mladih let sem ga vedno z veseljem obiskovala. Zelo dobro se še spominjam »Primorskih zdrah«, ki so bile pred dolgimi leti predstavljene na odprtem v Bazovici, ali »Celjskih grofov«, ki so bili tudi pred davnim časom predstavljeni naši publiki na stadionu »1. maj« v Trstu - vedno na odprtem, zvečer ob krasnem scenariju, kateremu je pomagala takrat, kot se še spomnim, tudi polna luna v prekrasni poletni noči. Mislim, da je k uspehu te predstave takrat mnogo pripomogel igralec v svojih prvih poskusih na odru Stane Starešinič. V mislih imam tudi prekrasno dramo našega gledališča, ki je gostovalo, prav tako pred dolgimi leti, v Mestnem ljubljanskem gledališču, t.j. »Drevesa umirajo stoje«. Kot vse mlade študentke, sem bila takrat zelo zaljubljena v Silvija Kobala, ki je kot igralec še sedaj zelo sposoben. Ko sem v soboto telefonirala naši blagajničarki gospe Majdi, kaj je na sporedu, in mi je odgovorila prijazno kot vedno »Lepo je v naši domovini biti«, sem ostala malo skeptična. V kakšni domovini, sem se vprašala? No, pa jo pojdimo pogledat, to »našo domovino«, sem si dejala. Star gospod mi je elegantno pomagal vstopiti na avtobus številka 5, ki me iz Rojana pelje do našega gledališča. Pri nas se to zgodi zelo poredkoma in ko me je vprašal, kam se mi tako mudi, ko je videl, da sem večkrat zaskrbljeno pogledala na uro in sem se mu zdela mogoče preveč elegantno oblečena, sem mu zelo ponosna odgovorila, da imam zelo važen randevu z našim slovenskim gledališčem, in da mi bo zelo žal, če bom predstavo zamudila. »Torej ste Slovenka,« mi je dejal v slabi italijanščini. »Seveda,« sem mu odgovorila, zopet zelo ponosno. Tako mi je bilo dano spoznati glavnega direktorja __________gledališča_______________ VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L. Danes, 3. januarja 1990, ob 20. uri (red F) bo na sporedu baletna predstava R. Scedrina IL CAVALLINO GOBBO. Vstopnice so na razpolago od danes dalje pri blagajni gledališča. Ponovitve si bodo sledile: 4. 1. (red H) in 5. 1. (red L) ob 20. uri ter 6. 1. (red G) in 7. 1. (red D) ob 16. uri. V ponedeljek, 8. januarja, ob 20. uri posebna baletna predstava SCHIZZI IS-TRIANI, ki ga predstavlja gledališče I. Zajc z Reke. Vstopnice so na razpolago od danes dalje pri blagajni gledališča. koncerti Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 15. januarja 1990, ob 20.30 bo v gledališču Ros-setti nastopil KVARTET FAURE. Nevrološke bolnice iz Moskve. Takoj sva postala prijatelja in si obljubila, da se bova bolje spoznala po pismih, ker je moral on odpotovati naslednji dan zgodaj za Moskvo, meni pa je bilo žal zamuditi predstavo in se dalj časa ustaviti z njim. Marij Čuk, zahvaljujem se najprej Vam, da mi je bilo dano videti nekaj res izrednega. Nekaj res našega. Sedaj sem prepričana (čeprav nisem o tem nikoli dvomila niti poprej), da imamo tudi mi res našo domovino - »naš Tutam« - kot ste ga imenovali Vi v Vaši nadvse humoristični komediji. Podčrtala sem nekatere Vaše besede, ki sem jih prečitala v programu in ki ste jih Vi izrekli, mislim kot samokritik, ko tukaj omenjate Vaše delo. Kar ste napisali, je zame in za vse, ki ljubijo našo domovino, resnično, posebno za čase, v katerih živimo. Vsa čast Vam gre za to. Najlepša zahvala za izredno podajanje na odru vsega ansambla te komedije. Moram pa priznati (brez zamere), da gre velika zasluga Vladimirju Jurcu, ki je moral igrati več vlog sam, in jih je zelo mojstrsko zaigral. Izredna zahvala mlademu virtuozu Aljoši Starcu; zahvala gre seveda tudi izredni režiji Jožeta Babiča. Sprašujem se, in mislim, da z menoj veliko drugih, ki ljubijo naše gledališče, zakaj se v njem ne predstavlja večkrat res nekaj našega. Upam, da se pero Marija Čuka ne bo ustavilo tukaj. Jaz sem kraška hči, čeprav poročena z Italijanom. Svobodno pa lahko govorim, kot me je naučila moja mati - po »tutamsko«. Mislim, da si vsi, kot jaz, želijo še veliko takih sporedov, koncertov naših mladih in, kot smo vsi videli, zelo sposobnih virtuozov, folklore, baleta itd. Sedaj - kot vedno - vemo, da smo tudi mi zmožni pripraviti in predstaviti nekaj velikega - nekaj našega - ki je res samo naše. Zelo dobro mi de, če tukaj lahko ponovim besede Antona Petjeja »No šemo miga mona noi«. Elda Grgič por. Palumbo ____________razstave________________ V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava kiparja PETRA JOVANOVIČA. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - razstavlja svoje najnovejše grafike ZORA KOREN ŠKERK. V muzeju Sartorio je do 21. t. m. na ogled razstava o ruskih baletih DIAGHI-LEVA. Urnik: vsak dan razen ponedeljka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V muzeju je na ogled tudi zanimiva razstava o ČAROBNIH SVETILKAH. V galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je do 6. januarja 1990 odprta razstava izbranih del tržaških likovnikov. V galeriji Al Bastione - Ul. F. Vene-zian 15 - je do 5. januarja na ogled razstava slikarja G. BARISONA. V galeriji Barbacan je na ogled razstava KRAS IN BOŽIČ '89 v organizaciji Krožka za kulturo II Carso. V galeriji S. Michele - Ul. S. Michele 8 - je do 15. januarja na ogled razstava G. CRAGLIETTA ob 100-letnici rojstva. V tržaški občinski galeriji - Trg Uni-ta - je še jutri na ogled razstava slikarke Marie Anne LOTESTO. TK Maska knjigam sporoča cenjenim odjemalcem, da bo jutri, 4., in v petek, 5. januarja, zaprta zaradi inventure razne prireditve Mladinski krožek France Prešeren iz Boljunca priredi v soboto, 6. t. m., ob 20.30 v gledališču France Prešeren v Bo-Ijuncu ples s skupino ŠANK ROCK. Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 8. t. m., na predstavitev zbirke OD PORTOROŽA DO DEVINA, pri kateri bodo sodelovali moški zbor od sv. Antona in recitatorji. Zbirko bo predstavil dr. Zorko Harej. Večer bo v Peterlinovi dvorani s pričetokm ob 20.30. čestitke Pri Bibčevih fešte ni, a SREČKO rojstni dan slavi. Da bi vedno fant ostal mu želi žena Jolanda, otroci Silva, Aleksander in Mateja, Aleksander in Aljoša pa mu pošiljajo koš poljubčkov. kino ARISTON - 16.00, 22.15 Willy Signori... e vengo da lontano. EXCELSIOR - 16.00, 20.00 Sorvegliato speciale, i. Silvester Stallone. EXCELSIOR AZZURRA - 15.45, 20.15 Oliver & Company, ris., prod. Walt Disney. NAZIONALE I - 15.10, 22.15 The Abyss, r. James Cameron. NAZIONALE II - 15.20, 22.10 Ho vinto la lotteria di Capodanno, i. Paolo Vil-laggio. NAZIONALE III - 15.15, 22.00 Le ragaz-ze della terra sono facili, kom. NAZIONALE IV - 15.50, 22.15. Sono affa-ri di famiglia, i. Sean Connery, Dustin Hoffman. GRATTACIELO - 16.30, 22.10 Ritorno al futuro 2, r. Robert Zemeckis, i. Michael J. Fox. MIGNON - 16.30, 22.10 Ghostbusters II. EDEN - 15.00, 22.00 Cicciolina e Moana supervogliose di maschi, porn., □ □ CAPITOL - 15.30, 22.00 L attimo fuggen- te, r. Peter Weir, i. Robin Williams. LUMIERE - 16.00, 22.15 Un’arida stagio-ne bianca, i. Marlon Brando. ALCIONE - 16.30, 22.00 Non guardarmi, non ti sento, kom., i. Gene Wilder, Richard Pryor. RADIO - 15.30, 21.30 La seduzlone di Amy, porn. □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ mali oglasi PRODAM golf GTI, letnik konec '87, v dobrem stanju. Tel. 213750. PRODAM alfo 33 1300, prevoženih 46.000 km, letnik '87. Tel. 213233. IŠČEM skladišče - trgovino v najem v Sežani/Divači/Senožečah, od 50 do 80 kv. m. Tel. na št. (003867) 72069. ALDO KOVAČ je pri cerkvi v Doberdobu odprl osmico. SUHA drva za kurjavo in akacijeve kole prodam. Tel. 421508 po 20. uri. PIANINO znamke germania prodajam zaradi selitve po ugodni ceni. Tel. (0481) 531586. včeraj - danes Danes, SREDA, 3. januarja 1990 SLAVOMIR Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.33 - Dolžina dneva 8.47 - Luna vzide ob 10.54 in zatone ob 23.56. Jutri, ČETRTEK, 4. januarja 1990 DOBRIMIR VREME VČERAJ: Temperatura zraka 5,1 stopinje, zračni tlak 1018,7 mb rahlo narašča, veter severovzhodnik T2 km na uro, vlaga 46-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Stefano Ippaviz, Pa-mela Scherbi, Gaia Berto, Sarah Rosi, Massimo Rigo, Michele Desco, Lisa Scocchi, Dimitrij Puric, Davide Selez. UMRLI SO: 76-letna Argia lernes-cic, 76-letna Nila Marcovigi vd. Corti-vo, 66-letna Laura Grosso, 61-letni Mario Medeotto, 79-letni Carmelo Fa-nelli, 60-letni Mario Stocheli, 78-letna Maria Sandrin, 78-letna Marta Benolli, 64-letni Renato Cadore, 32-letni Alfrede Burlini, 77-letna Serafina Morea vd. Virant, 97-letna Griselda Sancin vd. Godina, 76-letna lolanda Ouaino vd. Luciano, 90-letna Elena Ouarantot-to, 82-letna Emilia Rosso vd. Zerovnik, 85-letna Francesca Sponza, 76-letni Silverio Bertogna, 82-letna Maria Bo-neta por. Lorenzi, 67-letna Anna Maria Loredan por. Rizzi, 83-letna lole Tosa-rello, 91-letna Anna Marchesich vd. Chmet, 79-letni Giusto Švara, 75-letni Bruno Maule, 69-letna loloanda Cozzi, 83-letna Laura Ferlin vd. Trost, 69-let-ni Nicola Di Capua, 65-letni Mario Cobau, 80-letna Maria Torzulli, 39-let-na Liliana Maschio, 93-letna Arcange-la parovel por. Pelaschiar, 75-letna Danica Leben, 79-letni Cesare Calcagno, 82-letni Natale Subelli, 80-letna Neri-na De Michelini, 83-letna Erminia Fabjan vd. Zerial, 76-letna Veronica Zupančič, 85-letna Micol Bonanni vd. Consoli, 100-letni Mario Nordio, 83-letna Margherita Criscione vd. Palom-bo, 83-letna Antonia Jugovaz vd. Bensi. NEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od torka, 2., do petka, 5. januarja 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Od sobote, 6., do nedelje, 7. januarja 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje). Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Largo Sonnino 4, Trg Unita 6, Erta S. Anna 10 ( Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje). ZGONIK (tel. 229373) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel-7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. šolske vesti Urad SSŠ je zaprt do 4. januarja 1990; potem pa bo deloval po sledečem urniku: ob torkih in četrtkih od 11. do 12. ure ter ob sredah in petkih od 16. do 17. ure- _________prispevki__________ Namesto cvetja na grob brata Justa daruje brat z družino 30.000 lir za KD Fran Venturini - Domjo. Vedno vam na razpolago PELLICCERIA CERVO TRST — Drev. XX. septembra io Telefon 767914 VELIKA IZBIRA: krzen, jop, našitkov Izredna kakovost Modni kroji po ugodnih cenah Vsi prednaročniki prejmejo v dar knjigo a MORJA V PONEV Marjuče Offizia Celoletna 192.000 lir Mesečna 20.000 lir □ Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 192.000 + 500 hr kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1990. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 240.000 + 500 lir kolka. □ Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke. Zimski vozni red vlakov I: ~ IC - Inter City Velja od 24. septembra 1989 do 26. maja 1990 TRST-BENETKE-BOLOGNA-RIM-MILAN-TURIN-GENOVA-VENTIMIGLIA-BARI-LECCE Odhodi iz Trsta 4.20 H/K Benetke 5.10 K Benetke § 5.45 IC (Svevo) Mestre-Milan □ 5.50 H Benetke 6.25 K Portogruaro § (1) 7.25 E Benetke 8.25 H Benetke 8.50 E Benetke 10.00 K Benetke § 10.45 IC (Marco Polo) Mestre-Rim Termini* * * * § 12.25 H Benetke 13.50 K Portogruaro 14.20 H Benetke 15.25 H Benetke 16.25 H Benetke 17.08 H Portogruaro § 17.25 IC (Tergeste) Mestre-Milan-Tu- . ** * nn 17.35 K Benetke 18.15 E Benetke-Bologna-Bari-Lecce (pogradi 2. raz. Trst-Lecce) 19.25 K Portogruaro § 19.53 E (Simplon Express) Mestre-Mi-lan-Domodossola-Pariz (pogradi 1.-2. raz. Trst-Pariz; spalniki Zagreb-Pariz) 20.25 H Benetke 21.40 H Benetke-Milan-Turin in Be-netke-Milan-Genova-Ventimi- glia (spalniki in pogradi 2. raz. T rst-V entimiglia) 23.00 E Mestre-Rim Termini (spalniki in pogradi 1.-2. raz. Trst-Rim) Prihodi v Trst 0.45 K/H Benetke § 1.55 H Benetke 6.50 K Portogruaro § 7.15 H Turin-Milan-Benetke in Ven-timiglia-Genova-Milan-Benetke (spalniki in pogradi 2. raz. Ven-timiglia-Trst) 7.45 H Portogruaro (1) 8.10 E Rim Termini-Mestre (spalniki in pogradi 1.-2. raz. Rim-Trst) 8.49 E (Simplon Express) Pariz-Do-modossola-Milan Lambrate-Mestre (pogradi 1.-2. raz. Pariz-Trst; spalniki Pariz-Zagreb) 9.25 K Benetke § 10.10 E Lecce-Bari-Bologna-Benetke (pogradi 2. raz. Lecce-Trst) 11.05 K/H Benetke 13.00 H Benetke 14.20 H Benetke 14.53 K Portogruaro § (1) 15.25 H Benetke 16.15 H Benetke § 17.55 K Benetke 19.05 H (Benetke Express) Benetke 19.30 IC (Tergeste) Turin-Milan-Me- , ** stre 21.05 IC (Marco Polo) Rim Termini-Mestre* 21.52 H Benetke 23.17 K Benetke 23.24 IC (Svevo) Milan-Mestre □ 23.55 E Benetke □ - samo 1. razred z dodatkom za brzovlak * - samo 1. razred z dodatkom za br- zovlak in obvezno rezervacijo * *- 1. in 2. razred z dodatkom za brzovlak in obvezno rezervacijo § - samo 2. razred (1) - ne vozi ob praznikih TRST-OPČINE-LJUBLJANA-ZAGREB-BEOGRAD-BUDIMPEŠTA-VARŠAVA-MOSKVA-ATENE Odhodi iz Trsta 9.20 E (Simplon Express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd-Bu-dimpešta-Varšava-Moskva (spalniki Rim-Moskva, razen ob četrtkih in sobotah) 13.40 E Opčine-Ljubljana § (1) 18.38 H Opčine-Ljubljana § (1) 20.40 H (Benetke Express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd-Skopje-Atene (spalniki in pogradi 2. raz. Benetke-Beograd; pogradi 2. raz. Benetke-Atene) Prihodi v Trst 7.30 E (Benetke Express) Atene-Skopje-Beograd-Zagreb-Ljublja-na-Opčine (spalniki in pogradi 2. raz. Beograd-Benetke; pogradi 2. raz. Atene-Benetke) 9.40 H Ljubljana-Opčine § (1) 16.28 H Ljubljana-Opčine § (1) 19.23 E (Simplon Express) Moskva-Varšava-Budimpešta-Beograd-Zagreb-Ljubljana-Opčine (spalniki Moskva-Rim, razen ob torkih in četrtkih) § - samo 2. razred (1) - ne vozi ob nedeljah, 6. L, 16. in 25. 4., 1. 5. TRST-VIDEM-TRBIŽ-DUNAJ Odhodi iz Trsta 5.55 H Videm-Trbiž § 7.00 H Videm (1) § 8.10 H Videm 9.15 H (Gondoliere) Videm-Trbiž-Dunaj 10.30 K Videm § 12.20 H Videm-Trbiž ' 13.10 K Videm-Karnija § 14.05 H Videm 14.35 K Videm § 16.30 H Videm (1) 17.15 K Videm § 18.05 H Videm 19.20 H Videm 21.15 H (Italien-Osterreich Express) Videm-Trbiž-Dunaj -Miinchen 23.15 K Gorica § Prihodi v Trst 0.05 K Videm § 1.20 K Videm § (2) 6.25 K Gorica § (1) 7.05 K Videm § 7.50 H Benetke-Videm (1) 8.40 K/H (Čsterreich-Italien Expresf' Miinchen-Dunaj-Trbiž-Videm 9.35 K Videm (1) 10.50 H Videm 14.25 H Videm (1) 15.05 K Videm § 15.47 H Videm § 16.49 H Videm 18.05 K Videm § 19.00 K Videm § 19.42 H Trbiž-Videm 21.12 K Videm § 22.10 H (Gondoliere) Dunaj-Trbiž-^* dem § - samo 2. razred (1) - ne vozi ob praznikih (2) - prihod samo na dan po prazni*1 * 1 2 razen 6. 1. in 151 4. Drevi v oddaji »Noč republike« Ženska in njena stvarnost breda pahor Krvava vihra RB RIM — Zakaj so nastale rdeče brigade? Ali obstaja kakšna vez med založnikom Giangiacomom Feltrinelli-jem, ki se je prvi ogrel za oboroženi boj, organizacijo GAP in rdečimi brigadami? Kje so dejanski vzroki terorizma, ki je deset let pretresal Italijo? Na ta vprašanja bo skušal odgovoriti Sergio Za voli s četrtim nadaljevanjem svojega ciklusa »Noč republike«, ki bo na sporedu drevi na RAI 2 ob 20.30. V svoji oddaji Zavoli opisuje nastanek najbolj organizirane in najodloč-nejše skupine italijanskega ultrarde-čega terorizma od prvih zametkov v začetku 70. let, od prvih demonstrativnih ugrabitev do ugrabitev in umorov sodnikov, politikov, sindikalistov. Ob obnavljanju klime sedemdesetih let je Zavoli intervjuval Alfreda Buo-navito, bivšega delavca, ki je bil z Renatom Curciom in Albertom Frances-chinijem med ustanovitelji rdečih brigad, obenem pa tudi prvi, ki se je oddaljil od skupine, ko je spoznal razkorak med organizacijo, kot si jo je sam zamišljal, in redečimi brigadami v drugi polovici sedemdesetih let. Alfrede Buonavita ni neposredno streljal na nikogar, ker je bil aretiran kmalu po Ugrabitvi genovskega sodnika Maria Sossija. Po nekaj letih zapora je Buonavita leta 1981 prvi naslovil nekdanjim somišljenikom apel, naj prenehajo z oboroženim bojem. Zaradi tega so 9a rdeči brigadisti skupno s skesancem Fabriziom Pecijem obsodili na smrt. V dolgem pogovoru z Zavolijem Buonavita obnavlja svojo življenjsko pot, Predvsem pa se zaustavlja pri veliki razliki med rdečimi brigadami, kot si jih je sam zamišljal, in tem, kar so dejansko postale. On, kot mnogi drugi, je iluzorično mislil, da je možna tudi drugačna pot, medtem ko izkušnja uči, da drugačne poti najbrž ni bilo in da je bila organizacija, ki je sicer nastala v imenu velikih idealov, obsojena na to, da se je spremenila v tolpo krvnikov. »Ubijati ni opravičljivo,« je dejal Buonavita Zavoliju, »kvečjemu je včasih dopustno prestopiti meje zakonika. Toda če načrt nima široke politične zasnove, če je glavna gonilna sila zgolj želja, da se organizacija ohrani pri življenju, taka organizacija nima več smisla. In tudi ustanovitelji, tudi odločni ljudje, med katere se prištevam, se od nje oddaljijo.« Poleg razgovora z Buonavito pa bo Zavoli načel še vrsto drugih vprašanj. Listal bo po »družinskem albumu«, skušal analizirati odgovornosti levice, intelektualcev, a tudi vlade. O tem vprašanju bodo razpravljali v studiu Piero Fassino, Diego Novelli, Valentino Parlato in Giorgio Benvenuto, nato pa se bo razprava razširila na širša vprašanja s sodelovanjem Piera Bas-settija, Giancarla Casellija, Lucia Col-lettija, Giorgia Gallija, Sergia Garavi-nija, Uga Intinija, Alda Natolija, Maria Segnija, Guida Viole in bivšega milanskega prefekta Libera Mazze. V oddaji bo tudi pričevanje Giuseppa Leo-nija, bivšega partizana, ki je bil vodja personalnega oddelka v tovarni Sit Siemens in ki je med drugim poudaril, ' da »delavci sicer niso prijavljali teroristov, kljub temu pa jih niso cenili, ker so teroristi napadali tovarno«. ® Romunski glasbeniki, ki igrajo v simfoničnih orkestrih v Bariju, Lecceju, Neaplju in Padovi, so sinoči v dvorani Circolo Unione v Bariju organizirali Solidarnostni koncert za novo svobodo v Romuniji. Izkupiček koncerta bo seve-ca namenjen ljudstvu v Romuniji. Koncert, pri katerem je sodelovalo tudi precej italijanskih glasbenikov, je ^jirigiral Tanase Garciu. Na sporedu so bile skladbe Van Westerhouta, Vivaldija, Benedetta Marcella in Bacha. Kot solisti so nastopili violinisti Stefan Bico, oboist Nicola Leone in še violinista Ilie Alexandru in Maria Muresanu Jonescu. Koncertu je sledila debata o novi politični stvarnosti v Romuniji. Bo jutrišnji dan res ženski? Bodočnost je v ženskih rokah. V to, nekoliko kategorično trditev, trdno verjame veliko »opinion makers«, se pravi pripadnikov tistega specializiranega kroga ljudi, ki opazuje, često pa kar nakazuje razvoj družbenih navad in splošnega vrednotenja duševnih in materialnih dobrin. Ob koncu tega stoletja, še bolj pa v tretjem tisočletju, naj bi ženska igrala glavno vlogo. K takšnim zaključkom naj bi ocenjevalce človekovega vedenja in nazorskega gledanja navajalo več dejstev, v prvi vrsti pa spremembe, ki jih je glede sebe in svoje vloge v družini in družbi opravila ženska sama. O ženski kot o zmagovalki let '90 govorijo politologi, sindikalisti, sociologi, psihanalisti, umetniki, po njihovem skoraj soglasnem mnenju bo prehod iz drugega v tretje stoletje veliko zaznavneje kot doslej označevala ženska prisotnost. Zanimivo je, da v svojo »bodočo zmago« še najmanj verjamejo ženske same, ker so, kot jim pripisujejo vsi, močno zasidrane v sedanjost, ki jim zadnje čase ne kaže pretirano prijaznega lica. Naj se pri tem spomnimo samo na zelo uglednega predstavnika italijanskega ekonomskega sveta Giuseppa De Rito, ki je med drugim ustanovil Censis, kateremu je »ušla« opazka, češ da so postopnega slabšanja bančnih uslug v bistvu krive ženske. V italijanskih bančnih zavodih je namreč iz leta v leto zaposlenih več žensk, kar naj bi nižalo kakovost dela. Glede kvalitete žensk in njihovih sposobnosti se je precej osorno izrazil tudi kardinal Giacomo Biffi, ki je v Bologni dejal, da so »ženske v bistvu bedne«. Negativni val, ki je zajel ženske, so zaznali tudi moški, saj je Furio Colombo na turinskem dnevniku La Stampa napisal, da po več znakih sodeč je »ženske ujela v krog povsem negativna kultura«. Vendar pa je lahko večji odpor moških do žensk in »specifičnosti«, ki jih te prinašajo, tudi dokaz o nuji po samoobrambi. Takega mnenja je npr. Laura Lepetit, ustanoviteljica založbe La Tartaruga, ki trdi, da je večja sovražnost moških do žensk med drugim dokaz, da postajajo ženske pozicije močnejše. Verbalni in drugačni napadi na ženske so po njenem mnenju zadnji poskusi obrambe moških, ki so trenutno v odnosu do žensk v položaju na smrt ranjene živali. In končno še mnenje sociologa Giampaola Fabrisa, ki pravi, da je biti moški trenutno še vedno boljše, bolj komod. Vendar pa opozarja, da moški pripadajo preteklosti, medtem ko so ženske bodočnost. »Tudi če je družba še vedno grajena po podobi moških, pa vrednote, ki se uveljavljajo, prihajajo iz kulturne antropologije žensk«. Med temi novimi vrednotami Fabris omenja večjo pozornost, ki jo pridobivajo čustva, manjši vpliv sveta produkcije, večji pomen toplih prijateljskih odnosov. V uveljavitev ženske kulture je prepričan tudi generalni sekretar sindikata UIL Giorgio Benvenuto. V to bi ga pre- pričeval tudi naraščajoči dotok žensk v svet produkcije: v Italiji je število zaposlenih žensk s preko 5,5, kolikor jih je bilo leta '83, prešlo na preko 7 milijonov, kolikor so jih upoštevale uradne statistike za leto 1988. Statistike nadalje zagotavljajo, da so ženske še vedno dvojno obremenjene, saj več kot polovica mož doma ničesar ne naredi. Vendar so ženske v vseh življenskih obdobjih odpornejše od moških, tako več kot polovico novorojenčkov, ki umre v prvem letu starosti, je moškega spola. Sicer se v Italiji v zadnjih letih rojeva več fantkov kot deklic, po podatkih urada za statistiko Istat je do 30. leta. starosti več državljanov moškega kot ženskega spola, vendar se potem razmerje najprej uravnovesi, nato pa odločno prevesi v žensko korist. Moški živijo namreč v povprečju manj kot ženske, tako da je trenutno v Italiji nekaj nad 27 milijonov in pol moških in približno 29 milijonov žensk. Na sliki, ki smo si jo »izposodili« od znanega fotografskega mojstra Skrebneskega, si stojita nasproti ženska in moški 90. let. današnji televizijski in radijski sporedi d RAI 1 Aktualno: Uno mattina Nanizanka: Santa Bar-, bara 0-30 Dnevnik u-40 Variete: Ci vediamo (vodita Claudio Lippi in Eugenia Monti) u.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI X 13.30 Dnevnik J3-55 Dnevnik - tri minute 4.00 Rubrika: Fantastico Bis 410 Dokumentarna oddaja: j - Kvarkov svet K o Odprta šola: Tretji svet ^-BO Oddaja o kulturi: Nove-cento - Italijanska literatura od leta 1945 do Kn danes Mladinska oddaja: Big! , -BO Kratke vesti , '05 Aktualno: Italia ore 6 j -45 Nan.: Santa Barbara •40 Almanah, vreme in 2r. dnevnik •30 Variete: Golden Circus (vodita Liana Orfei in 22 Daniele Piombi) ,4-40 Dnevnik ~4-00 šport v sredo 4-00 Dnevnik in vreme OT0 Boks: Polinori-Camerani 0-50 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 7.00 Otroški variete: Pata-trac in risanke 8.30 Nanizanka: Capitol 9.30 Dokumentarna oddaja: Mednarodna panorama 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Rubrika: Diogenes 13.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TY igra: L amore e una cosa meravigliosa 15.50 Nanizanka: Alf 16.15 TV igra: (Non) Entrate in guesta časa 17.00 Kratke vesti 17.05 Videocomic 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik in športne pregled 20.30 Aktualnosti: La notte della Repubblica (4. del) 22.55 Dnevnik, vreme in horoskop 23.05 Film: Fantastica sfida -Cars Duel (kom., ZDA 1980, r. Robert Zemec-kis, i. Kurt Russel, Ger-ritt Graham) 12.00 Dok. oddaja: Meridiana - Tavolozza italiana, Človek in okolje 14.00 Deželne vesti 14.30 Razgovor o dveh največjih sistemih na svetu in Izbrane rime Fran-cesca Petrarce 15.30 Hokej na ledu 16.30 Variete: Black and Blue 17.00 BlobCartoon 17.15 Nanizanki: I mostri - La sposa perduta, 17.45 Vita da strega - Un americano purosangue 18.10 Dok. oddaja: Geo 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una čartolina spedita da A. Barbato 20.30 Film: Torna El Grinta (vestern, ZDA 1975, r,-Stewart Millar, i. Johni Wayne, Katharine Hepburn), vmes (21.35)1 Dnevnik 22.20 Oddaja o aktualnostih:: Fluff 23.50 Nočni dnevnik 0.05 Pred 20 leti { RAI 2 ^ RAI 3 TV Ljubljana 1 1*5*1 TV Koper 8.50 Video strani 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Formula BMX, 9.30 film Pobalini in razbojniki (pon.) 11.00 Video strani 15.40 Video strani 15.50 Teleski '89 - pripravimo se na smučanje (pon.) - 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Ropot v Babilonu (pon.) 17.35 Črtova klavirološka razmišljanja: Ju Hu Huj (ponovitev) 18.05 Video strani 18.10 Spored za otroke in mlade: Z besedo in sliko - Dedek Ježek (Jože Šmid), 18.25 lutkovna igrica Pinka Potepinka 19.05 Risanka 19.15 TV Okno 19.30 Dnevnik in šport 19.55 Vremenska napoved 20.05 Film tedna: Diplomiranec (kom., ZDA 1967, r. Mike Nichols, i. Dustin Hoffman, Anne Ban-croft) 21.50 TV okno 22.00 Dnevnik, šport in vreme 22.20 Svet v letu 1989 23.20 Video strani I 13.00 Rally Pariz-Dakar 13.30 TVD Novice 13.40 Rubrika o nogometu: Settimana goal 15.45 Dokumentarec: Čampo base (pon.) 17.15 Rubrika: Obiettivo Sci 18.15 VVrestling spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rally Pariz-Dakar (povzetki) 20.20 Rubrika: Pillole 20.30 Košarka - prvenstvo NBA 22.00 Golden Juke Box 23.30 Nočni boks 0.15 Nogomet - prvenstvo VB (pon.) | TV Ljubljana 2 16.30 Poskusni satelitski prenosi 18.30 Mostovi 19.00 Dokumentarec: Skrivnostni svet (9. del) 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Gala koncert z Lucianom Pavarottijem 22.05 Poskusni satelitski prenosi C CANALE 5 0.30 ril.II. AUtiasso mio ir to (kom., ZDA 194! Richard Haydn, i. Jc neCaufield) 10-30 Kvizi: Časa mia, 1 Bis, 12.40 II pranzo e vito, 13.30 Čari genil 14.15 II gioco delle c pie 500 Aktualna oddaja: Ac zia matrimoniale ‘■0.30 Film: Dietro l ang (kom., ZDA 1938, r. Irv Cummings, i. Shir ” 0° Kvizi^Doppio slaL 17.30 Babilonia, If O.K. il prezzo e giu 19.00 II gioco dei 9, 1! 2q 2c ^ra moglie e marito Variete: Striscia la n 2°'35 TV n T, • a i * v tdm: II giro del m !?0 in 80 giorni (pc zdA 1988, r. Buzz Ku ISAfiSU™. jariete: Maurizio ( I.O5 stanzo Show ariete: Striscia la m 1.20 M*(Pon > ^anizanki: Hollywc eat, 2.20 Cover Up BETE 4________________| 8.30 Nan.: II Viriginiano 10.00 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.50 Aspettando domani, 11.20 Gosi gira il mondo 12.10 Nanizanka: Strega per amore - Din Din il piffe-raio magico 12.40 Otroški variete 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 15.35 La valle dei pini, 16.00 Veronica, il volto dellamore 17.00 Nanizanka: General Hospital 18.00 Nad,: Febbre d amore 19.00 Aktualno: C eravamo fanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Il treno del ritorno (dram., ZDA 1955, r. Philip Dunne, i. Richard Egan, Dana Winter) 22.25 Dokumentarca: Coustea-ujeva odprava, 22.55 Hollywood, Hollywood 23.25 Film: La corsara (pust., ZDA 1950, r. Frederick de Cordova, i. Yvonne de Carlo) 0.55 Nanizanki: Nero Wolfe -Nero Wolfe e le bambo-le, 1.55 Toma I ITALIA 1 7.00 Nanizanka: L’uomo di Singapore 8.00 Otroška oddaja 9.45 Film: Tarzan e la fontana magica (pust., ZDA 1949) 11.30 Nan.: Happy Days, 12.05 Nata libera, 13.00 La donna bionica 14.00 Varieteja: Sentieri di Emilio, 14.30 Smile 14.45 Deejay Television 15.40 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja 18.00 Film: I diavoli volanti (kom., ZDA 1939, r. Ed-ward Sutherland, i. Stan Laurel, Oliver Hardy) 19.30 Nanizanki: I Robinson, 20.00 Cristina 20.30 Film: Il signor Robinson - Mostruosa storia d'a-more e davventure (kom., It. 1976, r. Sergio Corbucci, i. Paolo Villag-gio, Zeudi Araya) 22.30 Nan.: Časa Keaton 23.00 Rally Pariz-Dakar 23.35 Film: Amore e guerra (kom., ZDA 1975, r-i. Wo-ody Allen) 1.20 Nanizanke: Tutti per uno, 1.50 Signor preši-, dente, 2.20 Duetto I OPEON____________________ 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Variete: Sugar 15.00 Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 Passiones, 17.00 Cuore di pietra 17.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Rally Pariz-Dakar 20.00 Smešnice 20.15 Variete: Sportacus 20.35 Film: Duet for One (dram., ZDA 1986, r. Andrej Končalovski, i. Julie Andrews) 22.45 Šport: Excalibur 23.15 Variete: Sportacus 23.30 Nanizanka: Ouinta di-mensione - Serata fantastica TMC__________________ 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Aktualno: ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke in nanizanka 16.00 Film: Amore sotto coper-ta (kom., ZDA 1948, r. M.Čurtiz, i. Doris Day) 18.00 Aktualno: Zenska TV, Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Anche i gangster mangiano lenticchie (pust., Fr. 1972, r. J. Bes-nard, i. Michel Serrault, Rosy Varte) 22.00 Dok.: Galileo 23.00 Vesti in šport 24.00 Film: Storie di un caccia-tore di taglie (pust., ZDA 1972, r. John L. Moxey) TEIEFRIUU____________ 12.30 Nan.: Vida de mi vida 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: I diamanti della mor.te 15.30 Musič box 17.15 Nad.: La ragaZza dell ad-dio, 18.00 Cnstal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika: Appuntamento 20.30 Rubrika z županom 22.00 Nan.: Kodjak, 22.30 Matt Helm(l.del) 23.30 Dnevnik, dražba, vesti TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Soft mušic; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.25 Melodije; 12.40 Naši zbori; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba: godalni kvarteti Pavla Merkuja; 17.10 Roman: Vojna in mir (2. del); 17.25 Mladi val: Radio za vas - vi in radio; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Jutranja glasba; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Mehurčki; 14.20 Iz dela Glasbene mladine Slovenije,- 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Priljubljene melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Jazz; 18,30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Igra pianist Aci Bertoncelj; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Opere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni spored in Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.00 Kompasovi turistični napotki; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in Yu; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle, 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba. Težkega dinarja včeraj v Gorici še ni bilo v obtoku Jožica Zakrajšek vdova Leban Zaman smo včeraj v goriških bankah in trgovinah s posebno radovednostjo spraševali za težkim dinarjem, ki so ga dali v obtok 1. januarja. Razlog bo najbrž v dejstvu, da je bil pri sosedih tudi včeraj praznik in tako novi bankovci objektivno niso mogli v obtok. Sicer pa je bilo včeraj v goriških trgovinah, zelo malo kupcev, tako domačih, kakor iz Jugoslavije. Prve reakcije bodo zato predvidoma šele danes. Banke so včeraj sicer izpostavile tečaj dinarja, vendar transakcij skorajda ni bilo. Razlog je najbrž v dejstvu, ki smo ga že zgoraj navedli, pa tudi v dejstvu, da je zadnjih nekaj mesecev, predvsem pa od decembra dalje v obtoku v Gorici izredno malo dinarjev. Kupci iz Jugoslavije razpolagajo v glavnem s tujo valuto (predvsem nemškimi markami), precej pa uporabljajo tudi kreditne kartice. Preiskusni dan bo šele danes, so menili v trgovinah, kjer smo, tudi zaman, popraševali po težkem dinarju. Kupcev skorajda ni bilo, ne domačih, ne tujih. V trgovinah so bili včeraj pripravljeni plačati dinar (stari), okrog 0,01. f***» Finlandia {H Portogallo |Spagna jSJJjJj Jugoslavia t.oto arušita sta odprti od torka do 19. Ur °d 10. do 12. ure in od 17. do ^ nedeljo pa od 10. do 12. ure. stava ®deljek sta galeriji zaprti. Raz-Ponerio)6.1 Mitie Berceta je odprta od 12.3q ■ 0Ra do petka od 10. ure do l0- do io°d 17' do 19' .ure' v soboto od iž. ure, v nedeljo pa je zaprta. Prispevajte za ^tHjaško matico« Stalno gledališče FJK bo uprizorilo delo Tennesseeja IVilliamsa Piera Degli Esposii v Steklenem zverinjaku Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine se te dni pripravlja na premiero svoje druge domače predstave v letošnji sezoni. V režiji Furia Bordona bo uprizorilo delo ameriškega dramatika Tennesseeja Williamsa Lo zoo di vetro (The Glass Menagerie v originalu, Stekleni zverinjak v slovenskem prevodu), v katerem bo odigrala glavno vlogo Amande priznana italijanska gledališka in filmska igralka Piera Degli Esposti. Komedija iz leta 1945 je doživela v Združenih državah velik uspeh, k čemur so botrovale tudi številne filmske verzije dela. Ob Pi-eri Degli Esposti bodo nastopili še trije mladi igralci: Franco Castellano (Tom), Diego Ribon (Jim) in Barbara Visibelli (Laura). Scene za predstavo je pripravil Pier Paolo Bisleri, kostume pa Gabriella Pescucci. Stalno gledališče FJK bo predpremier-sko uprizorilo Stekleni zverinjak 10. januarja v Gledališču Candoni v Tolmeču, italijanska premiera pa bo v gledališču Teatro della Compagnia v Firencah. Tržačani si bodo lahko ogledali delo od 28. marca dalje. Na sliki: Piera Degli Esposti tudi okrogli mizi na temo keramike in arhitekture v sodobnosti. Celoletno aktivnost nameravajo skleniti s srečanjem Emidija Galassija iz Faenze (Italija), mojstra na področju keramike, ki bo v obliki predavanja in izvajanja na temo Keramika v arhitekturi odprl možnost za sodelovanje med keramiki in arhitekti, kar je v deželah zahodne in srednje Evrope že aktualno. Program VVorkshop - Tiera je že začel s svojim eksperimentom. Tečaji so prilagojeni znanju in tudi željam posameznika. Vanje se vključujejo tako začetniki kot tisti, ki se bolj ali manj profesionalno ukvarjajo s keramiko. Tečaji so intenzivni, sestavljeni so tako, da so intervencije na materialih, tehnične novosti in seveda tudi osebno delo voditeljev pristopni za vse udeležence. Oblikovani so v različnih terminih, kot 3-dnevni vikend-paket, kot 5-dnevni ali tedenski tečaji. Največ tečajev bo v mesecih od marca do oktobra. Vodili jih bodo mojstri iz Italije, Španije, Švedske in tudi iz Jugoslavije. Nekaj naslovov tečajev: Kreacija uporabnega izdelka, Engobe ali polivke, Obarvane gline, Bucchero, For-me-simboli, Različne vrste žganj, Primitivni postopki izdelave in žganja izdelkov, Tehnologija glazur, Konstrukcija konvencionalnih in modernih peči, Design keramičnih izdelkov, Uporaba keramike v arhitekturi. Konec lanskega oktobra je v sodelovanju z Delavsko univerzo Ivana Regenta v Kopru že stekel prvi tečaj. Predstavljena je bila tehnika maj olika, to je nadgradnja poznavanja keramiš-ke tehnologije. Udeleženci so imeli za seboj že tri tečaje, na katerih so osvajali ročne tehnike in glazure, izdelavo glazur in uporabo lončarskega kolesa pa tudi izdelavo kalupov za serijsko proizvodnjo. Sam tečaj - delo - se je odvijal v prostorih delavske univerze, zaključni dan pa v Kosmačevi hiši v Portorožu. Vse je potekalo pod vodstvom Gioele Suardi iz Albina pri Bergamu. Za seboj ima študij na Akademiji lepih umetnosti in profesionalno šolo za keramiko. Analizirali so svoje izdelke (krožnik, skodelica) in se pogovorili o problemih, ki so nastajali ob delu. Za zaključek so si ogledali video-fil-me in diapozitive z mednarodnih srečanj v Italiji in Španiji, ki so jih vodili vrhunski mojstri keramike. Posnetki so jim približali možnosti spoznavanja starejših ali sodobnejših tehnik, ki jih bo VVorkshop - Tiera 90 skušal predstaviti tudi v Jugoslaviji. MIRJAM FURLAN Vrsta zanimivih tekem za italijanski nogometni pokal Popravni izpit za prvoligaše RIM — Danes bodo na sporedu prve tekme četrtfinalnih skupin italijanskega nogometnega pokala, iz katerih bodo nato izšli polfinalisti. V prvi skupini se bosta srečali Roma in Ascoli, kot prvi pa bo počival Inter. Pri Romi so končno vsi boljše volje po prejšnjih dneh bojazni za Manfredonio. Končno je slednji izven življenjske nevarnosti, saj je bil včeraj pri zavesti in je celo nekaj malega pojedel. Če bo Manfredoma še nadalje tako hitro napredoval, ga bodo čez nekaj dni celo pripeljali domov v Rim. Zdravniki se sedaj sprašujejo, kako je do infarkta sploh moglo priti, ko pa ni bilo nobenih zunanjih pogojev za to. Kaže, da bo to za vedno ostala skrivnost. Zdravniki so celo izrazili nekaj lahnega optimizma o nadaljevanju nogometne kariere tega igralca, ki pa ima že 33 let. Sedaj so vsekakor vse napovedi nekoliko preuranjene. Na igrišče bo danes namesto Man-fredonie stopil Pellegrini, ki ga je že nadomestil y soboto. Sicer je trener Radiče potrdil enajsterico, ki je igrala v Bologni, morda le z izjemo Bruna Contija. Pri Ascoliju ne bosta igrala oboleli Chierico in poškodovani Aloi-si. Toninho Cereso Na srečanju med Bologno in Fioren-tino bo manjkalo na eni in drugi strani nekaj standardnih igralcev. Pri Bologni bo Brazilec Geovani po vsej ver- jetnosti nadomestil Giordana, pri Fio-rentini pa bo prvič po začetku prvenstva počival Baggio, ki je očitno preutrujen. Argentinca Dertycio bo nadomestil Buso. V tej skupini bo počival Napoli. V tretji skupini se bo drugoligaš Messina, ki je v soboto premagal nič manj kot Torino, srečal z Atalanto, ki računa najmanj na točko, saj se zaveda svoje moči. Tokrat bo počival Milan, ki je seveda fovorit za uvrstitev v polfinale. V četrti skupini se bo okrnjena Sampdoria spoprijela s sicer odličnim drugoligašem Pescaro. Boškovovi varovanci bodo brez Katanca, Pellegrini-ja in Viallija, vseeno pa računajo na pozitiven izid. V vrstah Sampdorie so se po zadnjem domačem izenačenju proti šibkemu Cremoneseju razvnele polemike, saj je nedopustno za profesionalce, da spremenijo neko nogometno tekmo v vsesplošen pretep, kot se je zgodilo v soboto. Vsekakor je trendr Boškov optimistično razpoložen. V tej skupini bo počival Juven-tus. DANAŠNjr SPORED (ob 14.30); Roma - Ascoli; Bologna - Fiorentina; Messina - Atalanta (ob 20.00); Sampdoria - Pescara. Prvi intervju Mohammeda Alija po daljšem molku »Tyson me ima za očeta« V posticipirani tekmi A lige Milan ■ Verona MILAN - Drevi bo ob 20.30 v Milanu posticipirano srečanje Italijanke nogometne A lige med Milanom in Verono, ki je pred tedni odpadlo zaradi srečanja za svetovni superpokal med Milanom in Nacionalom iz Med-delina. Milan je seveda favorit, v primeru zmage pa bi se celo pridružil Interju na drugem mestu lestvice z zaostankom samih dveh točk za vodečim Na-polijem. Seveda ne bo Verona položila orožja brez boja, čeprav zaseda zadnje mesto na lestvici. Po vsej verjetnosti bosta obe enajsterici v popolni postavi (Milan pa seveda brez Gullita, ki ne bo mogel še nekaj mesecev stopiti na igrišče), saj je tekma za oboje izredne važnosti. Za Bagnolijeve varovance je bistveno, da iztržijo neodločen izid, sicer bi se še bolj osamili na dnu lestvice, za Milan pa je zmaga prav tako važna, saj je sedaj že očitno, da lahko ta ekipa tudi letos osvoji vse, kar se osvojiti da: prvenstvo, italijanski pokal in pa predvsem pokal evropskih prvakov, kjer se je že uvrstila v četrtfinale. KANSAS CITY Včeraj je »naj-večji največjih«, bivši boksar težke kategorije Mohammad Ali, poznan tudi kot Cassius Clay, po daljšem obdobju molka spet dal intervju ter opisal mnogo zanimivih dogodkov in anekdot. O sedanjem prvaku Miku Tysonu je dejal, da ga zelo spoštuje in da ne bo povedal slabe besede o njem. Dodal je, da ga Tyson ima za očeta in da ga kliče s tem nazivom, kot boksar pa ga spominja na Frazierja. »S slednjim pa sem izgubil,« je dejal. Clay je prav o tistem daljnem boju s Frazierjem največ povedal. »To je bil moj prvi poraz, in prav takrat sem se naučil, da nisem nepremagljiv. To je bilo najvažnejše srečanje mojega življenja, tista napaka pa me je marsikaj naučila, saj takih napak nisem več ponovil.« Bivši prvak in po splošnem mnenju največji boksar vseh časov, saj je osvojil svetovni naslov težke kategorije kar trikrat, ni izgubil svojega smisla za humor. Dejal je namreč, da je svoje najhujše runde bil z... ženo. »Poroka me je stala deset dolarjev, za razporo- ko pa sem porabil kakih deset milijonov dolarjev.« Za svoje najlepše, pa tudi najpomembnejše srečanje, je imel zmago s prvakom Spinksom. »Nihče ne bi stavil niti dolarja na mojo zmago, vendar sem vse presenetil ter že v poznih letih odvzel naslov mlajšemu Spinksu ter tako tretjič osvojil najprestižnejšo boksarsko lovoriko.« Proti koncu intervjuja je govoril o bolj osebnih zadevah ter predvsem o svojem zdravju. Znano je, da ima 47-letni bivši boksar hudo obliko parkljevke, ki mu počasi hromi telo. Clay namreč že govori s težavo in se z veliko težavo komaj premika, pa tudi vid mu je opešal. Dejal je, da že vrsto let bije hud boj s to zahrbtno boleznijo in čeprav je vsem znano, da bo na koncu tega boja gotovo poražen, je Clay vseeno optimist. Njegov optimizem izhaja iz islamske vere, katero je prevzel skoraj na začetku svoje boksarske kariere. Po njeni zaslugi, pravi, ni šel kot ameriški vojak v Vietnam in je zato odsedel tri leta v ječi, po njeni zaslugi pa je postal, po njegovih besedah, tudi »največji med največjimi«. Na rallyju Pariz - Dakar Poli (Fr.) huje poškodovan DIRKOU — Seznam incidentov na ral-lyju Pariz - Dakar se je že začel daljšati. Včeraj se je huje ponesrečil 33-letni francoski motociklist Pierre Marie Poli, ki je po padcu na posebni vožnji od kraja Tumu v Libiji do Dirkoua v Nigru ostal v globoki nezavesti. S helikopterjem so ga prepeljali v Dirkou, od koder bi ga morali premestiti v Marseille. Na oddelku za oživljanje bolonjske bolnice pa se zdravi 29-letni italijanski motociklist Ermanno Bonacini, ki se je poškodoval med 4. etapo. Zaradi udarcev v glavo in obraz je bil včeraj v nezavesti, vendar kaže, da mu le gre rahlo na bolje. Na podlagi izvidov, ki so jih opravili v bolonjski bolnici, so izključili možnost notranjih poškodb. Tekmovalci so včeraj opravili 5. etapo, ki jih je popeljala v puščavo Tenere, kjer jih je namučila peščena nevihta. Med avtomobilisti se nadaljuje premoč vozil peugeot, med motociklisti pa je spet zmagal Italijan De Petri. Vrstni red 5. etape: AVTOMOBILISTI: 1. Waldegaard (Šve., peugeot) 1.13'40 '; 2. Vatanen (Fin., peugeot) po r53"; 3. Raymondis (Fr., range rover) Z^11. MOTOCIKLISTI: 1. De Petri (It., cagi-va) 4.07’2r; 2. Orioli (It., cagiva) po 10'35 '; 3. Piccard (Fr., yamaha) 11'52"; 6. Picco (IL, yamaha) 13'48'. Skupni vrstni red: AVTOMOBILISTI: 1. Vatanen (Fin., peugeot) 6.04'45"; 2. Waldegaard (Šve., peugeot) 46T4"; 3. Wamberguc (Fr . peugeot) 1.5211"; 4. Servia (Šp., range rover) 2.'57'06"; 5. Cowan (VB, mitsubishi) 3.12'22"; 11. Seppi (It., mercedes) 4.29'06 . MOTOCIKLISTI: Neveu (Fr., yamaha) 22.28'50"; 2. Peterhansel (Fr., yamaha) po 1'32"; 3. Piccard (Fr., yamaha) 914"; 4. Orioli (It., cagiva) 1316"; 5. Mas (Šp., ya-maha) 1513"; 7. Picco (It., yamaha) 51'32"; 9. De Petri (It., cagiva) 1.48'34". Na sliki (AP): evropski prvak, Italijan Giorglo Vlila, s tovornjakom perli-ni je na skupni lestvici na solidnem 24. mestu in vodi v svoji kategoriji. V upanju na rešitev Pri goriškem San Benedettu spet stari znanec Aleksinas Chuk Aleksinas Včeraj je vodstvo goriškega košarkarskega prvoligaša San Benedetta uradno potrdilo najem ameriškega igralca Chuka Aleksinasa, ki bo zamenjal poškodovanega Bena Poguetta. Novost, ki sicer ni prava novost, saj se je o tem že več časa šušljalo, naj bi končno rešila iz hude zagate goriško moštvo. San Benedetto se v tej sezoni res ni izkazal. Začetnemu navdušenju, ko je ekipo še vodil Bosini, so sledila sama grenka razočaranja in porazi. Vodstvo igralskega kadra je decembra prevzel priznani košarkarski strokovnjak in trener Lajos Toth, ki pa ni imel prav lahkega posla. Peterke se je oprijela še dobršna mera smole, saj sta se med deželnim derbijem proti tržaškemu Stefanelu huje poškodovala dva nosilca goriške igre, play Gnecchi- in že tretji letošnji goriški tuji igralec, Ben Poguette. V prejšnjem kolu so Tothovi varovanci igrali v Pavii proti Anna-belli in ponovno nekako pričakovano potegnili krajši konec. V nedeljo se bo pričel povratni del letošnjega prvoligaškega prvenstva. Položaj San Benedetta je skoraj brezupen. Po 15 kolih namreč z borimi šestimi točkami zaseda zadnje mesto na lestvici. Tekmeci za boj pred izpadom, in sicer Braga Cremona, Banca Popo-lare Sassari in Marr Rimini,' imajo štiri točke več, kar ni od muh. Goriško vodstvo je verjetno spoznalo, da je napočil že skrajni čas, da nekaj ukrenejo, če še želijo ohraniti status prvoligaša. Morda bi moštvo odigralo čisto drugačno vlogo v letošnjem prvenstvu, če bi bili že v začetku najeli boljši tuji par igralcev. Tudi izdatki bi najverjetneje bili nižji od sedanjih. Toda to so samo ugibanja, ki ne pridejo več v poštev. Ali bo Aleksinasu uspelo rešiti potapljajočo se barko? Chuk je v Gorici že stari znanec, saj je v prejšnjih dveh sezonah kljub nekaterim polemikam le rešil ekipo pred izpadom. Sedaj ga sicer čaka še hujša odgovornost. Aleksinas je težak in močan center, ki se uspešno bori v obrambi, a tudi v napadu je zelo učinkovit. To je torej igralec, ki ga San Benedetto nima in ki ga krvavo potrebuje. Vodstvo ekipe je včeraj sporočilo, da je Aleksinas že prispel v Gorico in da bo danes opravil vse potrebne zdravniške preglede. Goriškemu klubu bo ostal na razpolago vse do 30. junija letos, ko se bo iztekla podpisana pogodba, prvi nastop za modro-rumene pa bo opravil v nedeljo. Tothove varovance čaka nelahka preizkušnja proti močnemu Alnu iz Fabriana, ki zaseda kar tretje mesto na skupni lestvici. Goriška športna palača bo ob tej priložnosti prav gotovo nabito polna, saj bodo vsi domači košarkarski navdušenci želeli videti, ali bo priljubljenemu Aleksinasu res uspelo popeljati goriško peterko na zeleno vejo. (mč) Po anketi tiskovne agencije Tanjug Lamberti športnik Sredozemlja BEOGRAD — Evropski prvak na 100 in 200 m prosto, italijanski plavalec Giorgio Lamberti, je bil proglašen za najboljšega športnika Sredozemlja. Lamberti, ki je tudi svetovni rekorder na 200 m prosto, je zbral 20 glasov. Sledijo: 2. Longo (Fr.), kolesarstvo, 18; 3. Aouita (Mar.), atletika 18; 4. Prost (Fr., avtomobilizem) 14; 5. Svet (Jug., smučanje) 13; 6. Petrovič (Jug., košarka) 6; 7. Stojkovič (Jug., nogomet) in Divac (Jug., košarka) 5 itd. Pri anketi, ki jo je organizirala jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug, so sodelovale še agencije AFP (Francija), CNA (Ciper), EFE (Španija), MENA (Egipt), TAP (Tunizija) in ANSA (Italija). Prvi športni dnevnik v ZDA NEW YORK — V začetku februarja bodo tudi ZDA imele svoj športni dnevnik. Imenoval se bo »The National«. V začetku bodo tiskali 200 tisoč izvodov, ki jih bodo razdeljevali v New Yorku, Chicagu in Los Angelesu. Računajo, da bo kasneje na razpolago še v drugih mestih, naklada pa naj bi se dvignila na milijon izvodov. V redakciji bo delalo 130 časnikarjev, imel pa bo od 32 do 48 strani majhnega formata (odvisno pač od dogajanja). Zanj bo treba odšteti pol dolarja (650 lir). Za izdajo prve številke so potrošili, odkar so aprila lani dnevnik začeli načrta-vati, 25 milijonov dolarjev (32 milijard lir in pol). kratke vesti - kratke vesti Tunjic (Jadro KP) izvrsten v San Remu KOPER — Na tradicionalni novoletni jadralni regati v razredu optimist -v San Remu se je sijajno obnesel 14-letni član koprskega Jadra Juriča Tunjič, ki je z 2. mestom imenitno zaključil že tako uspešno lanskoletno sezono, v kateri je dosegel vrh z 2. mestom na sredozemskem prvenstvu. V konkurenci 90 optimistov iz 12 držav, med katerimi so prevladovali severnjaki, je Tunjič prepričljivo osvojil prvo regato, v drugi pa je bil dvanajsti. Na cilj te regate je zaradi izredno močnega vetra in visokih valovov prijadralo vsega 35 jadralcev. Zmogli so jo zares najmočnejši in najboljši, a Tunjič je bil dalj časa v vodstvu. Nastopil je tudi 10-letni Boštjan Krašovec, ki je bil v prvi regati soliden, pristal je na 47. mestu, druge pa ni končal. Končni vrsti red: 1. Strandberg (Šve.) 11; 2. Tunjič (Jug., Jadro Koper) 18; 3. Kulstad (Šve.) 19; 54. Krašovec (Jug., Jadro Koper). (Kreft) Riccardo Perin trener Monteshella Novi trener košarkarske ekipe Monteshella, ki nastopa v italijanskem ženskem prvenstvu A-2 lige, je Riccardo Perin, ki je tako zamenjal Giannija Pituzzija. Perin je že prej treniral miljsko ekipo, potem pa je prevzel vodstvo moške vrste Latte Carso, ki nastopa v prven-stvu C lige. ŠD Primorje je priredilo silvestrovanje v kulturnem domu na Proseku, kjer ni manjkalo zabave in veselega razpoloženja. (Foto M. Magajna) obvestila SK DEVIN obvešča, da bo 7., 14., 21. In 28. I. m. priredil razne avtobusne smučarske Izlete. Cene: štirje prevozi 55.000 lir, en prevoz 15.000 lir, samo tečaj pa 40.000 lir. Informacije in vpisovanje v večernih urah na št. 200236. SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG obvešča, da organizira 4 nedeljske izlete in tečaje, ki jih bodo vodili naši vaditelji. Izleti bodo v Sappado 14., 21. in 28. januarja ter 4. februarja. Vpisovanje in informacije na sedežu društva v telovadnici v Dolini v dneh 4. in 8. januarja od 19. do 21. ure. SK BRDINA organizira avtobusni izlet v Kranjsko goro ob priliki tekme za svetovni pokal. Izlet bo 6. t. m. z odhodom avtobusa z Opčin ob 6. uri. Vpisovanje na sedežu društva, Proseška 131, še danes od 20. do 21. ure. ŠZ JADRAN sporoča, da je Jadranov urad v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricrea-torio 1 (tel. 213403), odprt za občinstvo vsako jutro (razen ob sobotah in nedeljah) od 10.30 do 12.30. Leto 1990 v znamenju nogometnega SP v Italiji Ob italijanskem mundialu še vrsta drugih zanimivih športnih prireditev kot yetike nagrade v formuli 1, košarkarsko SP v Argentini, evropsko atletsko prvenstvo v Splitu itd. Ena glavnih osebnosti (v dobrem ali slabem ...) italijanskega mundiala bo govoto argentinski as Diego Maradona (št. 10) JANUAR 9-' 10.: SANKANJE Evropsko prvenstvo v lalsu (Avstrija). l5- - 28.: TENIS Mednarodno prvenstvo Avstralije (Melbourne). l7- - 25.: BOB Mladinsko svetovno prvenstvo v Cer-vinii. 17- - 25.: HITROSTNO DRSANJE Svetovno prvenstvo v Heerevenu (Nizozemska). 19- - 26.: AVTOMOBILIZEM Kally Montecarlo za svetovno prvenstvo. 21- - 28.: BOB Svetovno prvenstvo v Iglsu (Avstrija) M.: KOŠARKA Žrebanje za svetovno prvenstvo v Buenos Airesu. *Y3- 2.: IGRE COMMONWEALTHA d?rfj bodo v Aucklandu (Nova Zelan- 27-‘28.: SMUČANJE (ŠvicSf Za svetovni pokal v Wengnu 29. - 11. 2.: BOB Svetovno prvenstvo v Saint Moritzu (Švica). 30. -4. 2.: UMETNOSTNO DRSANJE Evropsko prvenstvo v Leningradu FEBRUAR 2-j nogomet žrebanje za evropsko nogometno pr-vesntvo leta 1992 v Švedski. 2- - 4.: TENIS Prvo kolo Davisovega pokala. 3- - 4.: KOLESARSTVO Svetovno prvenstvo v ciklokrosu v Getxu (Španija). 9'' 13.: AVTOMOBILIZEM Rally švedske za svetovno prvenstvo. °y n-- hitrostno drsanje ensko svetovno prvenstvo v Calga-^ (Kanada). Sv18" hitrostn° drsanje etovno prvenstvo v Innsbrucku (Avstrija). L' 25-: SANKANJE nadl°Vn° prvenstvo v Calgaryju (Ka- 23- - 25.: ODBOJKA 24 lnd(e pokala prvakinj. sv25’: Mtrostno DRSANJE ^tovno prvenstvo v Tromsu (Nor- 28- ' 10. 3.: ROKOMET Svetovno prvenstvo A skupine v ČSSR. MAREC 7jKOLESARSTvo 2i. - Sanremo za svetovni "Košarka »onchetti •t Nogomet loftfinale evropskih klubskih ^ATLETIKA LVet°vno prvenstvo v krosu v 25 ■ainsu (Francija). "AVTCiMOBMZEM rKa nagrada Brazilije v fom 25 • i^rla9°su' ^MOTogkljzem 28,: KOŠARKAda ^aponsRe v ^uzl Pokata"3 flnalna tekma Korač' 29" Košarka rrtale pokala prvakinj v Tou 29 nancija)- Sv t4" HOKEJ NA LEDU etovno prvenstvo B skupine v U m Megeveu (Francija). 30. -1. 4.: TENIS Drugo kolo Davisovega pokala. APRIL 1.: KOLESARSTVO Dirka po Flandriji. 1.: MOTOCIKLIZEM Velika nagrada ZDA v Monterreyu. 5. - 8.: GOLF Masters ZDA. 8.: KOLESARSTVO Pariz - Roubaix za svetovni pokal. 8. -16.: NAMIZNI TENIS Evropsko prvenstvo v Gdteborgu. 11.: KOLESARSTVO Valonska puščica v Belgiji. 11. : NOGOMET Polfinale evropskih klubskih pokalov. 12. -16.: AVTOMOBILIZEM Rally Kenije za svetovno prvenstvo. 15. : KOLESARSTVO Liege - Bastogne - Liege v Belgiji. 16. : HOKEJ NA LEDU Svetovno prvenstvo A skupine v Bernu (Švica). 17. -18.: KOŠARKA Polfinale in finale evropskih prvakov v Zaragozi (Španija). 19.: NOGOMET Kongres evropske zveze na Malti. 21.: KOLESARSTVO Dirka »Amstel gold« za svetovni pokal (Nizozemska). 21.: MOTOCIKLIZEM Velika nagrada Brazilije v Rio de Ja-neiru. 24. -15. 5.: KOLESARSTVO Etapna dirka po Španiji. 25. : NOGOMET Povratne polfinalne tekme evropskih klubskih pokalov. 25. - 29.: KONJSKI ŠPORT CSIO v Rimu. MAJ 4. -10.: AVTOMOBILIZEM Rally Korzike za svetovno prvenstvo. 5. - 6.: GIMNASTIKA Žensko evropsko prvenstvo v Atenah. 7. -12.: ROKOBORBA Evropsko prvenstvo v grško-rimskem slogu v Wroclawu (Poljska). 8. -13.: KOLESARSTVO Dirka po Romandiji (Švica). 9. : NOGOMET Finale pokala pokalnih zmagovalcev v Gdteborgu (Švedska). 10. -13.: JUDO Evropsko prvenstvo v Frankfurtu (ZRN). 10. -14.: KARATE Evropsko prvenstvo na Dunaju. 11. - 20.: DVIGANJE UTEŽI Evropsko prvenstvo v Aalborgu (Danska). 13.: AVTOMOBILIZEM Velika nagrada San Marina v formuli 1 (Imola). 13. : AVTOMOBILIZEM Velika nagrada Španije v Jarami. 14. - 20.: TENIS Mednarodno prvenstvo Italije. 16. -18.: ROKOBORBA Evropsko prvenstvo v prostem slogu v Poznanu (Poljska). 18. - 6. 6.: KOLESARSTVO Etapna dirka po Italiji. 20.: MOTOCIKLIZEM Velika nagrada Italije v Misanu. 23. : NOGOMET Finale pokala klubskih prvakov na Dunaju. 26. - 27.: GIMNASTIKA Evropsko prvenstvo v Lausanni (Švica). 27. : AVTOMOBILIZEM Velika nagrada Monaka v formuli 1. 27. : MOTOCIKLIZEM Velika nagrada ZRN v Niirburgrin-gu. 28. -10. 6.: TENIS Mednarodno prvenstvo Francije v Parizu. JUNIJ 2. - 7.: AVTOMOBILIZEM Rally Akropole za svetovno prvenstvo (Grčija). 8. - 8. 7.: NOGOMET Finalni del svetovnega prvenstva v Italiji. 10.: AVTOMOBILIZEM Velika nagrada Kanade formule 1 v Montrealu. 10.: MOTOCIKLIZEM Velika nagrada Avstrije v Salzburgu. 13. - 22.: KOLESARSTVO Etapna dirka po Švici. 17. : MOTOCIKLIZEM Velika nagrada Jugoslavije na Reki. 24. : KOLESARSTVO Italijansko državno prvenstvo 25. - 8. 7.: TENIS Turnir v Wimbledonu. 28.: AVTOMOBILIZEM Velika nagrada Mehike v formuli 1 v Ciudad Mexicu. 28. -1. 7.: ROKOBORBA Žensko svetovno prvenstvo v Švedski. 29. - 4. 7: AVTOMOBILIZEM Rally Nove Zelandije za svetovno prvenstvo. 30. : MOTOCIKLIZEM Velika nagrada Nizozemske v Assnu. JULIJ 8.: AVTOMOBILIZEM Velika nagrada Francije v formuli 1 v Le Castelletu. 8.: AVTOMOBILIZEM Velika nagrada Belgije v formuli 1 v kraju Spa-Francorchamps. 8. -15.: SABLJANJE Žensko svetovno prvenstvo v Lyonu. 11. -12.: KOŠARKA Žensko svetovno prvenstvo v Maleziji (Kuala Lumpur). 14. -15.: VESLANJE Mednarodna regata v Luzernu (Švica). 15. : AVTOMOBILIZEM Velika nagrada Velike Britanije v formuli 1 v Silverstoneu. 16. -17.: ODBOJKA Finale svetovnega prvenstva v Tokiu. 22. : MOTOCIKLIZEM Velika nagrada Francije v le Castelletu. 23. - 29.: AVTOMOBILIZEM Rally Argentine za svetovno prvenstvo. 24. - 5. 8.: KONJSKI ŠPORT Svetovno prvenstvo v preskokovanju ovir in dresuri v Stockholmu. 25. - 30.: MODERNI PETEROBOJ Svetovno prvesntvo v Lahtiju (Finska). 29.: AVTOMOBILIZEM Velika nagrada ZRN v formuli 1 v Hockenheimu. 29.: KOELSARSTVO Dirka v VVincantonu (V. Britanija). AVGUST 5.: MOTOCIKLIZEM Velika nagrada Velike Britanije v Donington Parku. 7. -12.: KOLESARSTVO Etapna dirka po Belgiji. 8. -19.: KOŠARKA Svetovno prvenstvo v Buenos Airesu. 9. -12.: PLAVANJE Medcelinski pokal v Rimu. 11. : KOLESARSTVO Dirka San Sebastian - San Sebastian (Španija). 12. : AVTOMOBILIZEM Velika nagrada Madžarske v formuli 1 v Budimpešti. 12. : MOTOCIKLIZEM Velika nagrada Švedske v Anderstor-pu. 13. -18.: KOLESARSTVO Etapna dirka po Nizozemski. 15.: ATLETIKA Mednarodni miting v Ziirichu. 19.: KOLESARSTVO Svetovno prvenstvo na Japonskem. 22. - 27.: AVTOMOBILIZEM Rally tisočerih jezer za svetovno prvenstvo (Finska). 22. - 28.: KANU IN KAJAK Svetovno prvenstvo v Poznanu (Poljska). Zanimanje za motoristične športe čedalje narašča, to pa predvsem po zaslugi tekem v formuli 1. 22. - 2. 9.: ODBOJKA Žensko svetovno prvenstvo na Kitajskem. 26.: AVTOMOBILIZEM Velika nagrada Belgije v formuli 1 v kraju Spa-Francorchamps. 26. : MOTOCIKLIZEM Velika nagrada ČSSR v Brnu. 27. -1. 9.: ATLETIKA Evropsko prvenstvo v Splitu (Jugoslavija). , 27. - 9.: TENIS Odprto prvenstvo ZDA. SEPTEMBER 2.: KOLESARSTVO Svetovno prvenstvo profesionalcev na Japonskem. 2.: MOTOCIKLIZEM Velika nagrada Madžarske v Hunga-roringu. 6. - 9.: ROKOBORBA Svetovno prvenstvo v prostem slogu v Tokiu. 7. : ATLETIKA G ran Prix IAAF (finale) v Atenah. 9.: AVTOMOBILIZEM Velika nagrada Italije v formuli 1 v Monzi. 13. -17.: AVTOMOBILIZEM Rally Avstralije za svetovno prvenstvo. 16. : KOLESARSTVO Dirka za Veliko nagrado »La Liberation« (Nizozemska). 22. - 7. 10.: AZIJSKE IGRE Azijske igre v Pekingu. 23. : AVTOMOBILIZEM Velika nagrada Portugalske v formuli 1 v Estorilu. 30.: AVTOMOBILIZEM Velika nagrada Španije v formuli 1 v Jerezu. OKTOBER 4. - 28.: ODBOJKA Svetovno prvenstvo v Braziliji. 7. -13.: AVTOMOBILIZEM Rally Italije za svetovno prvenstvo. 12. - 21.: BOKS Mladinsko svetovno prvenstvo v Limi. 13. : KOLESARSTVO Dirka Pariz - Tours. 17. - 21.: ROKOBORBA Svetovno prvenstvo v grško-rimskem slogu v Rimu. 20.: KOLESARSTVO Dirka po Lombardiji. 20. - 29.: KARATE Svetovni pokal v Mehiki. 21. : AVTOMOBILIZEM Velika nagrada Japonske v Suzuki. 27.: KOLESARSTVO Finale svetovnega pokala. 30. - 4. 11.: VESLANJE Svetovno prvenstvo v Lake Barring-tonu (Avstralija). NOVEMBER 4.: AVTOMOBILIZEM Velika nagrada Avstralije v formuli 1 v Adelaideu. 12. -18.: TENIS Masters v Frankfurtu (moški) in New Yorku (ženske). 25. - 29.: AVTOMOBILIZEM Rally RAC za svetovno prvenstvo (Velika Britanija). 30. - 2. 12.: TENIS Finale Davisovega pokala. DECEMBER 9. -10.: TENIS Svetovni pokal Chelem. 26. -5. 1.: HOKEJ NA LEDU Mladinsko svetovno prvenstvo A skupine na Finskem. Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4 - din (40.000 - din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000 - din), polletno 390- din (3.900.000- din), letno 780.- din (7.800.000- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik sreda, 3. januarja 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Izdaja in tiska ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Onesnaženje utegne biti še hujše kot pred časom na Aljaski Maroški obali se bliža črna plima Tanker povzročil ekološko katastrofo Previdnejši avtomobilisti Manj glob in nesreč RABAT — Maroški atlantski obali še vedno grozi ekološka katastrofa: ogromni oljnati, madež najmanj 80.000 ton na površini 300 kvadratnih kilometrov — je pod vplivom vetra oddaljen samo še 30 km od obale. V rezervoarjih tankerja Kharg je še kakih 130 tisoč ton nafte, ki bi prav tako utegnile končati v morju, ladjo so med tem časom že odvlekli kakih 300 km od maroške obale. Vsako uro odteče iz rezervoarjev približno 200 ton nafte in za sedaj se ne ve, v katero pristanišče bodo ladjo odvlekli, da bi dokončno zamašili luknje, ki zijajo v ladijskem trupu: nobena država je namreč noče. Že sedaj je jasno, da bo nesreča povzročila tako ekološko katastrofo, kot je bila ona, ki se je pripetila Exxono-vemu tankerju na Aljaski. Francoski minister za okolje Fabrice Lalonde pa je včeraj demantiral tiste, ki so so izključevali možnost onesnaženja maroških obal. Lalonde je s helikopterjem preletel oljnati madež in ob svojem povratku v Francijo dejal, da bi madež utegnil onesnažiti vsaj štiri obmorska področja v Maroku. Kot znano se je 19. decembra na iranskem tankerju Kharg vnel požar, zaradi katerega je nafta začela počasi odtekati v morje. Posadko so sicer pravočasno rešili, ladjo pa sta vlačilca odvlekla na odprto morje, prav zato, da bi preprečili onesnaženje. Vse te operacije so potekale v kar se da neugodnih razmerah, saj jih je otežkočal zelo močan veter, ki je takrat pihal na Atlantskerm oceanu. Veter piha tudi sedaj in prav od njega je odvisno, če bo oljnati madež dosegel maroško obalo. Če bo nafta dosegla obalo, kar se bo gotovo zgodilo v prihodnjih dneh, če bo veter pihal še naprej v to smer, bo škoda za okolje neizmerena, ogromna pa o tudi gospodarska škoda, še zlasti za državo, ki v dobršni meri živi od turizma kot Maroko: več kot 100.000 ljudi, od ribičev do uslužbencev v turističnem sektorju, bi utegnilo preko noči ostati brez dela. V Atlantiku pa obstaja še druga ne^ varnost: španski tanker Aragon prav tako zgublja nafto in do sedaj je je odteklo v morje 25.000 ton: oljnati madež tam ogroža obalo portugalskega otoka Madeire. Kot vidimo se leto 1990 res ni začelo pod najboljšo zvezdo, vsaj kar zadeva ekologijo. RIM — Italijansko notranje ministrstvo je že izdelalo obračun prometnih ! nesreč, ki so se pripetile bd 30. decembra lani do 1. januarja letos. Tako so j statistično dokazali, da je bil krvni davek na italijanskih cestah tokrat manj- i ši od lanskega, čeprav je treba upošte- j vati, da je lani bistveno pomagalo to, _ ; da je prvi dan v letu padel na nedeljo, ko je promet običajno mirnejši, ker ne | smejo na cesto tovornjaki in težka vo- ( žila. Tokrat je bilo torej 1.098 prometnih nesreč, v katerih je izgubilo življenje j 47 oseb. Lani je bilo 198 prometnih * nesreč manj, umrlo pa je 57 oseb. Prometna policija je z zadovoljstvom ugotovila, da je bilo letos na cestah dva milijona in pol več vozil, avtomobilisti pa naj bi se izkazali za previdnejše in spoštljivejše, kot dokazujejo tudi podatki o globah. Letos je. : policija odkrila 23.228 avtomobilistov- : nepridipravov, lani pa jih je primerno kaznovala kar 5.312 več. Glede na to, da je v novem letu krožilo kar 15 milijonov vozil so podatki res nizki. Ogljikov monoksid terjal pet mladih žrtev Nesrečo je povzročil plinski vodni grelec CLAVIERE (TURIN) Ogljikov monoksid je povzročil pet novih žrtev. Tokrat so zaradi slabega delovanja plinskega vodnega grelca umrli 23-letna Laura Bonamico, 26-let'ni Augusto Ferri, Giovanni Toniolo in Nicola Molnar ter njihov prijatelj Giuseppe Castelli Vezza, ki je bil najstarejši član skupine. Dekle je bilo doma iz Turina, Vezza je bil Milančan, ostali trije prijatelji pa so bili iz Pize. Skupinica se je podala na praznovanje novega leta v znano smučarsko središče Claviere. Tam je imela družina inženirja Renata Piccolija neko ministano-vanje, v katerem bi bila morala dočakati novo leto Piccolijeva 24-letna hči Federica. Dekle pa se je odločilo, da bo nazdravila 1990. kar v družinskem krogu in je zato posodila stanovanje skupinici prijateljev, ki so z veseljem sprejeli ponudbo. Ministano-vanje je bilo v stanovanjskem bloku Tetti, bilo pa je res manjhno, saj ni merilo več kot 30 kvadratnih metrov. V kopalnici je bil priključen plinski vodni grelec, ki je bil očitno pokvar- jen, saj je med delovanjem sproščal v zrak precejšnjo količino ogljikovega monoksida. Skupinica prijateljev je preživela večer v neki restavraciji, nato se je pomudila v disko klubu. Pozno ponoči se je vrnila domov in se najbrž ni zavedla, da se je ozračje medtem spremenilo v tempirano bombo, zato so vsi nič hudega sluteč legli v posteljo. Ogljikov monoksid je nedvomno eden najbolj zahrbtnih strupov, saj ga ni mogoče zaznati ali zavohati, človeku pa povzroči omotico, ki je podobna naravnemu spancu, iz katerega preide zastrupljena oseba v smrt. Tako se je zgodilo tudi skupinici prijateljev, ki bi bila morala včeraj zjutraj na smučišče, a so jo drugi prijatelji zaman čakali. Enega so zato poslali, naj prijatelje vpraša, če mislijo res z njimi na sneg. Ko je fant dalj časa zvonil in klical prijatelje se je odločil, da pokliče lastnika stanovanja, le-ta pa je prosil za pomoč gasilce, ki so vdrli v stanovanje, a je bilo že prepozno. Širi žrtve so ležale v postelji, le eden je ležal na tleh, zato preiskovalci menijo, da je edini zaslutil, da kaj ni v redu. Njegov poskus, da bi pomagl sebi in prijateljem pa je bil zaman, saj so -bita vsa okna nepropustno zaprta. Gasilci so dejali, da je nesrečo res povzročilo slabo delovanje plinskega grelca za vodo. vendar ne zaradi posebne okvare na napravi, temveč zaradi pomanjkanja vode. Zaradi suše so v zadnjih dneh v gorah občasno prekinili dobavo vode v nočnih urah. V plinskem grelcu je tako gorel varnostni plamen, ker ni bilo vode pa je nekdo očitno pozabil zapreti pipo. Ko je voda ponovno pritekla v grelec so se avtomatično prižgali vsi plameni, kar je bilo žal dovolj, da se je pričelo izgorevanje kisika. Lani so slične nesreče terjale precejšnje število žrtev, vnedar gre v glavnem za okvare na pečicah, ki niso opremljene s posebnimi varovalkami, oziroma za stare pečice, v katerih niso še bili vgrajeni danes obvezni merilci kisika v zraku. V Afganistanu so mudzahedinom dnevi šteti ISLAMABAD — Afganistanska islamska gverila >e je znašla na brezpotju. Po skoraj desetih letih ispešnega boja proti sovjetskim okupatorjem, jim je jo odhodu zadnjih vojakov iz kontigenta »omejene nternacionalistične bratske pomoči« zmanjkalo tisto dealno vezivo skupnega boja, s katerim so uspeli oremostiti plemenske in ideološke razlike. Nekateri zahodni analitiki so po februarskem od-iodu zadnjih sovjetskih vojakov napovedali skorajšnji padec Nadžibulahovega režima. Mudzahedinom e še uspelo sprožiti ofenzivo proti Dialalabadu, a na rjegovih okopih so si strli zobe. Navajeni na gveril-tki način vojskovanja, ki je v marsičem spominjal na balkansko hajduštvo, so se v odprtem frontalnem spopadu znašli v težavah. Vojaški neuspeh je še potenciral razhajanja v živopisani druščini afganistanske oborožene opozicije. Med mudžahedini se je že orisoten črv nezaupanja v voditelje, ki ne skoparijo z medsobojnimi obsodbami. Borci ne vedo več, kaj bi storili. Po trditvah Naima Madžruha, izvedenca za afganistansko vprašanje pri pakistanskem zunanjem ministrstvu, navadni borci že izgubljajo zaupanje v svoje voditelje, sedaj pa se bojijo, da bi izgubili tudi čast in ponos. Nič čudnega torej, da se je marsikdo odzval Nadžibulahovemu pozivu za spravo in je odložil orožje. Po mnenju večine zahodnih diplomatov čas ne dela v korist mudžahedinov. Nadžibulahov režim je z odhodom sovjetskih vojakov pokazal izredno trdoživost, ker so mu fundamentalistična gibanja gverile napovedovala fizično likvidacijo, tako da so se Nad-žibulahovi vojaki in pristaši borili za življenje in smrt, tako pri Džalalabadu kot v drugih krajih. Od gverile osvobojeno ozemlje se iz dneva v dan krči,* in to ne, ker bi afganistanska vojska čistila sovražno območje, temveč ker krajevni veljaki odrekajo poslušnost gverilskim voditeljem v pakistanskem Peša-varju. Nič čudnega torej, da se pakistanske oblasti že trudijo, kako bi se znebile nezanesljivih in prepirljivih zaveznikov, ki so jih do včeraj vsestransko podpirale. Tudi washingtonska administracija se je znašla v težavah, saj je vsakomur jasno, da kongres ne bo odobril več pomoči mudžahedinom, če ne bodo ti premostili razprtij in dokazali, da imajo bodočnost. Prvi zavrženi otrok in prva žrtev v Neaplju NEAPELJ Od vseh italijanskih dežel je po mnenju sociologov in etnologov najbolj pristna Kampanija, ki se dosledno upira »negativnim vplivom« razvite potrošniške družbe. A kaj, ko je razkorak med teorijo in prakso tudi v tem primeru tako globok. Saj je ta pristnost le navidez pozitivna, za njo se namreč skrivajo senčne strani zaostale patriarhalne družbe, ki ji ritem določajo preživele norme časti. Revščina, tako gmotna kot moralna, je namreč konstanta v družbi, nad katero vedrijo najrazličnejši kamoristični klani. V prejšnjih dneh so kronike navajale imena prvih novorojenčkov leta 1990. Ob teh pa se lahko Neapelj ponaša s prvim zapuščenim novorojenčkom, ki so ga našli predsinočnjim na nekem dvorišču v Casalnuovu pri Neaplju. Pediatri bolnišnice v Caserti so prepričani, da bo Fiorella (tako so jo namreč krstili) preživela. Po vsem sodeč je porodu prisostvovala izkušena oseba, ker je bila popkovina strokovno prerezana. To je mali Fiorelli rešilo življenje, zakaj jo je mati,1 ali kdo drugi zanjo zavrgel v hladni noči 1. januarja, pa bodo morali ugotoviti neapeljski karabinjerji. To pa ne bo edina sveža preiskava. Včeraj dopoldne so namreč neznanci s 13 streli ubili v Caivanu pri Neaplju 36-letnega Carla Catalana, ki je bi prijatelj pripadnikov kamorističnega klana Magjiuolo. Carlo Catalano je tako postal prva nasilna žrtev v tem letu. Lani je bilo v Neaplju in okolici ubitih 229 oseb. Na slikah (telefoto AP): mala Fiorella je letošnji prvi zavrženi otrok (levo), Carlo Catalano pa začenja seznam žrtev v letu 1990 (desno). 1 I