Gledališče: vabilo na srečanje s krajevnimi upravami Trpkost odnosov ostaja, v glavah imamo še vsi mejo Primorski Ura žalosti, ura resnice Martin Brecelj Italija žaluje. Včerajšnja smrt šestih italijanskih vojakov v Ka-bulu in ranitev drugih štirih sta italijansko javnost pretresla. Ob šoku pa se z novo močjo postavlja vprašanje, ki sicer že dolgo tli v Italiji in v drugih državah, soudeleženih v mednarodni vojaški odpravi v Afganistanu: ali je sploh smotrno na tak način vztrajati v državi pod Hindukušem? Sedanjo vojno v Afganistanu so sprožile ZDA oktobra 2001, in sicer takoj po terorističnih napadih, ki so jih bile deležne 11. septembra tistega leta. Talibanski režim v Kabulu jim namreč ni hotel izročiti vodje Al Kaide Osame bin Ladna, ki naj bi bil odgovoren za nezaslišani afront. ZDA so skupno z Veliko Britanijo že novembra istega leta vojaško osvojile Kabul in nekatera druga afganistanska središča, vendar prave zmage vse do danes niso izbojevale, pa čeprav so se jim med tem pridružile številne druge države in zveza Nato. Sicer pa ni niti povsem jasno, kaj naj bi pomenilo zmagati v tej vojni, oziroma kakšne cilje bi morala doseči mednarodna vojaška odprava v Afganistanu. Prvotni cilj, da bi prijeli Osamo bin Ladna in uničili njegovo teroristično mrežo, se je namreč s časom nekako razblinil. Danes se na splošno in nejasno govori o tem, da bi morala mednarodna skupnost zagotoviti varnost in demokracijo v Afganistanu. Rezultati so vsem na očeh. Talibanski uporniki nadzorujejo precejšen del države, zlasti periferna gorata območja, pred njimi pa ni nihče varen niti drugod, kot potrjuje včerajšnji krvavi dogodek. Kljub mednarodni vojaški podpori, je predsednik Hamid Karzaj po zatrjevanju kritikov malo več kot župan Kabula. Koliko je njegov režim demokratičen, pa so pokazale avgustovske predsedniške volitve: na volišča je šla dobra tretjina volilnih upravičencev, po oceni opazovalcev Evropske unije pa naj bi bila kar četrtina vseh glasovnic »sumljivih«. Toda resnično vprašanje ni to, kako preprečiti volilne goljufije ipd. Vprašati se je treba, ali je vojaška odprava zadostno in še prej sprejemljivo sredstvo za vzpostavljanje demokracije v sedanji afganistanski stvarnosti. Vprašanje je malo več kot retorično, saj je odgovor jasno negativen. In vendar se ZDA in njihovi zavezniki še vedno obnašajo, kot da bi tega ne vedeli. Prav zaradi tega bi morala ura žalosti, kakršno zdaj preživlja Italija, postati tudi ura resnice. dnevnik PETEK, 18. SEPTEMBRA 2009 Št. 221 (19.620) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € afganistan - V samomorilskem atentatu na cesti, ki pelje na letališče v Kabulu Eksplozija pokosila šest italijanskih vojakov Štirje vojaki ranjeni, veliko mrtvih in ranjenih tudi med civilisti oboroževanje - Rusija je sklep pozdravila ZDA dokončno opustile načrt o protiraketnem ščitu v Evropi WASHINGTON/MOSKVA -Ameriški predsednik Barack Obama je sporočil, da so ZDA opustile gradnjo dela ameriškega protiraketnega ščita v vzhodni Evropi, ki mu je Rusija ostro na- sprotovala. Ruski predsednik Dmitri Medvedjev je odločitev Obame zato že označil za "odgovorno potezo". Češka je odločitev ZDA vzela na znanje, na Poljskem pa so ji manj naklonjeni. Obama je napovedal nov pristop ZDA k proti-raketni obrambi v Evropi, ki bo zagotovil močnejšo, pametnejšo in hitrejšo obrambo ameriških sil in zaveznikov. Na 13. strani KABUL - Šest italijanskih vojakov je umrlo in štirje so bili hudo ranjeni v samomorilskem napadu včeraj v Afganistanu. Tarča napada je bil konvoj zveze Nato (Isaf) v Kabulu, pri čemer je bilo skupno ubitih 16 ljudi, ranjenih pa kakih 50. Ostale žrtve so afganistanski civilisti. Do napada je prišlo ob 12.10 po krajevnem času oz. ob 9.40 po našem. Konvoj je pripeljal na t. i. Masudovo krožišče na cesti, ki pelje proti letališču afganistanskega glavnega mesta. Tu je upočasnil vožnjo zaradi kontrole prometa. Nedaleč od krožišča se namreč nahajata ameriško veleposlaništvo in poveljstvo Isaf. Na 6. strani Kraški siri v Piemontu Na 3. strani Primorsko-notranjska gazela 2009 je koprsko podjetje Finali Trading Na 4. strani Gasilci v Tržaškem zalivu našli truplo Na 8. strani Goričan pobesnel ter ranil policista in mestnega redarja Na 14. strani Programi SDZPI-ja naložba za prihodnost Na 15. strani Carraro: sindikati zahtevajo korak nazaj Na 15. strani rim - Pred današnjim srečanjem Spomenica SKGZ in SSO za Berlusconija in Pahorja RIM - Predsednik slovenske vlade Borut Pahor bo danes obiskal Rim in Vatikan. V Palači Chigi se bo sestal z ministrskim predsednikom Silviom Berlusco-nijem in z zunanjim ministrom Francom Frattinijem, v Vatikanu pa z državnim tajnikom Tarcisiom Bertonejem in slovenskim kardinalom Francetom Rodetom. Predsednika Slovenske kul-turno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij Rudi Pavšič in Drago Štoka sta predsednikoma obeh vlad včeraj naslovila posebno spomenico. V njej jima predstavljata aktualni položaj slovenske manjšine v luči zamud pri izvajanju zaščitnega zakona in tudi krizne situacije manjšinskih kulturnih ustanov. Vprašanje slovenske manjšine bo eno glavnih tem Pahorjevega obiska, na katerem bo gotovo tekla beseda tudi o položaju Italijanov v Sloveniji. Kočljiva tema bo gotovo problematika načrtovanega žavelj-skega uplinjevalnika, za katerega Ljubljana zahteva, kot znano, jamstva glede njegovih čezmejnih vplivov. Na 3. strani 2 Petek, 18. septembra 2009 ALPE-JADRAN / slovenija - hrvaška - Komentarji v hrvaških medijih Jadranka Kosor na udaru zaradi vsebine dogovora s Pahorjem Očitajo ji, da naj bi ves čas lagala oziroma ni povedala vse resnice - Moti jih Rehnov predlog ZAGREB - Premierka Jadranka Kosor nam je ves čas lagala ali vsaj ni povedala celotne resnice o dogovoru s Slovenijo, ocenjuje včerajšnji Jutarnji list. Novi list se sprašuje, zakaj bi Ivo Sanader čestital Kosor-jevi za dogovor, ki ga je sam zavračal. Večernji list pa predstavlja junijski predlog Ollija Rehna, ki bo podlaga za nadaljevanje pogovorov o meji. Kosorjeva je zamolčala, da bo podlaga za nadaljevanje pogajanj o hrvaško-slovenski meji drugi in ne prvi predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Reh-na, kar je po pisanju Jutarnjega lista razlika iz dveh razlogov. Kot dodaja, je prvi razlog odločitev sabora, ki je sprejel prvi predlog, in dokler tega poslanci ne bodo spremenili, je omenjena odločitev obvezujoča. Drugič, Rehnov junijski predlog je manj ugoden za Hrvaško kot prvi, najbolj problematična pa je formulacija, ki lahko implicira, da bo Slovenija zagotovila nemoten dostop do odprtega morja, piše komentatorka. Kosorjeva se je obnašala kot njen predhodnik Ivo Sanader, ki je mesece in mesece prekrival resnico o gospodarskem stanju države, dodaja zagrebški časnik. "Strašno je, da premierka prekriva resnico in laže javnosti. Zaradi takšnih prevar se v urejenih državah zahteva odstop. Opozicija ima polno pravico, da njen odstop tudi zahteva". Sicer pa to ne pomeni, da je treba oporekati dogovoru, ki ga je Kosorjeva dosegla s Pa- Mediji NAPADAJO Jadranko Kosor horjem, čeprav ni tako ugoden, kot se je mislilo prvi trenutek, opozarja Jutarnji list. "Bodimo realni, dogovor je še vedno boljši od stanja hladne vojne, v katerega sta bili še pred dvema mesecema ujeti dve državi. Z umikom slovenskem blokade procesa pristopa EU, je Hrvaška že pridobila," sklene komentatorka. Zakaj bi bil Sanader po sestanku v Ljubljani navdušen nad Kosorjevo, ki je sprejela, da se spor o meji ureja na osnovi Rehnovega predloga, ki je bil podan 15. junija, ki jo je bivši premier zavrnil, sprašuje Novi list. "Sa-nader je zavračal in kričal, da ne bo dal niti pedi hrvaškega ozemlja, ter naj Ljubljana poskusi odvzeti ozemlje Berlusconiju. Podpiral ga je šef hrvaških pogajalcev o meji, akademik Davorin Rudolf, ki je grmel proti slovenski aroganci in neznosnih teritorialnih pretenzijah, obenem pa je kazal prezir do glavnega arbitra EU Marttija Ahti-saarija", spominja komentatorka reškega časnika. "Kosorjeva je Sanaderjevo politiko vrgla v koš, znebila se je Rudolfa in ostalih hrupnežev, ki bi jutri lahko na Slovenijo poslali vojsko, sklenila mir s Pahorjem, umaknila blokado in omogočila pogajanja s Slovenijo in vse to v dveh mesecih. Če ji Sanader zdaj čestita, kdo je zdaj neumen," sklene Novi list. Večernji list pa objavlja Rehnov junijski kompromisni predlog Rehna, ki so ga označili kot "načrt sporazuma o urejanju spora med vladami Republike Slovenije in Republike Hrvaške". Omenjeni dokument med drugim predvideva, da bo petčlansko arbitražno sodišče, o katerem naj bi se pred tem dogovorili državi, "ugotovilo potek meje na morju in kopnem med Hrvaško in Slovenijo, ter režim za uporabo morskih območjih in dotik (contact v angleškem izvirniku) Slovenije z odprtim morjem", je povzel časnik. Dodaja, da bo sodišče to počelo na podlagi pravil in načel mednarodnega prava, načela pravičnosti (equity) in dobrososedskih odnosov, odločilo pa naj bi v roku enega leta. Časnik pojasnjuje, da "laiki" ne bi doživeli kot sporne zamenjavo besed "contact" s "junction", ker nobena izmed besed izrecno ne pomeni, da gre za raztezanje slovenskega morja do točke, v kateri se bo dotikal z mednarodnimi vodami, vendar pa je obe možno tudi tako tolmačiti. (STA) Žerjav napovedal zbiranje podpore za referendum o Hrvaški LJUBLJANA - Predsednik SLS Radovan Žerjav je včeraj v Ljubljani napovedal, da bo stranka jutri začela zbirati podpporo za razpis referenduma o arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško, ki naj bi opredelil način določanja meje med državama. SLS bo tako že jutri v Ljubljani odprla prvo stojnico, na kateri bodo zbirali podporo za referendum. Zbirali bodo sicer načelne izraze podpore, da bi stranka vedela, ali lahko po morebitni ratifikaciji arbitražnega sporazuma v državnem zboru v roku formalno zbere 40.000 podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Jutri pohod in literarno druženje na Kokoši LIPICA- Združenje književnikov Primorske vabi vse, ki jim je všeč literatura in pohodništvo, jutri na literarno druženja na Kokoši, ki je s svojimi 670 metri nadmorske višine del gričevja, ki ločuje Sežanski Kras od Tržaškega zaliva. Zbor bo ob 14.uri pri bivšem mejnem prehodu Lipica, od koder bodo krenili na Kokoš, kjer bo od 16. do 18. ure literarno branje. V planinski koči na Kokoši je mogoče tudi prespati. V primeru slabega vremena pohod odpade. Prijave zbirajo na e-naslovu: da-vid.tercon@siol.net". (O.K.) hrvaška - Predsedniške volitve Ivo Josipovic (SDP) tudi uradno potrdil kandidaturo ZAGREB - Predsedniški kandidat hrvaške SDP Ivo Josipovic je včeraj v Zagrebu tudi uradno objavil svojo kandidaturo na prihodnjih volitvah za predsednika države, ki bodo najpozneje v začetku leta 2010. SDP se je odločila za Jo-sipovicevo kandidaturo na strankarskih volitvah sredi julija letos. Predsednik socialdemokratov Zoran Milanovic je izrazil prepričanje, da bo njihov kandidat osvojil dva zaporedna mandata predsednika republike ter da bo potem "Hrvaška država z nasmehom". Poslanec v hrvaškem saboru in profesor na pravni fakulteti Josipovic je včeraj predstavil tudi člane svojega volilnega štaba, med katerimi ni bilo njegovega protikandidata na strankarskih volitvah, tudi poslanca in ekonomskega strokovnjaka Ljuba Jurčica. Po njegovem julijskem porazu na strankarskih volitvah so hrvaški mediji ugibali, da se bo Jurčic vključil v predsedniško tekmo kot neodvisni kandidat. Jurčic je bil sicer na prejšnjih parlamentarnih volitvah nekaj časa tudi kandidat SDP za hrvaškega premierja. Ivo Josipovic Na včerajšnji novinarski konferenci ni bilo niti zagrebškega župana Milana Bandica, ki tudi ne želi jasno povedati ali bo tudi on kandidiral za predsednika države, kot že mesece ugibajo hrvaški mediji. Josipovic je dejal, da pričakuje Bandicevo podporo. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah je Josipovic v prepričljivem vodstvu pred ostalimi predsedniškimi kandidati in ima več kot dvakrat višjo podporo kot kandidat HDZ Andrija Hebrang ali neodvisni Nadan Vidoše-vic. (STA) smrtna kosa - Furlanski pesnik je bil star 81 let Odšel je Morandini Bil je še poln načrtov - Pri ZTT je pred dvema letoma izšla njegova dvojezična pesniška zbirka VIDEM - V 81. letu starosti je nepričakovano umrl Luciano Morandini, furlanski pesnik, pisatelj, pedagog in kolumnist. Do zadnjega je bil aktiven in še poln načrtov. Morandini se je rodil leta 1928 v kraju San Giorgio di Nogaro, živel pa je v Vidmu, kjer je bil v preteklosti tudi občinski svetnik socialistične stranke. Politika je bila dolga desetletja njegova velika ljubezen. Soustanovil in vodil je tudi številne politične revije, med katerimi je bila revija Politica e cultura, ki je imela uredništva tudi v Ljubljani, Parizu in Duesseldorfu. Na svoji plodni ustvarjalno poti je napisal nekaj krajših romanov, predvsem pa številne pesniške zbirke. Njegovi verzi so bili prevedeni v angleščino, nemščino, slovenščino in srbohrvaščino. Leta 2007 je Založništvo tržaškega tiska izdalo dvojezično zbirko Iti - hoditi / Camminando camminando; Morandinove poezije je v slovenščino prevedel Marko Kravos. Luciano Morandini miha obit pivka - Ob 200. letnici ustanovitve Ilirskih provinc Ponazoritev bitke pri Razdrtem leta 1809 Prikaz vojaškega življenja v avstrijski in francoski armadi ob koncu 18. in začetku 19. stoletja - Višek dogajanja v Parku vojaške zgodovine jutri in v nedeljo V vojaških taborih so bili takrat tudi otroci PIVKA - V Parku vojaške zgodovine v Pivki letos s III. Festivalom vojaške zgodovine obeležujejo 200-letnico avstrijsko-francoskih vojn in posledično ustanovitve Ilirskih provinc. Zdaj že tradicionalni festival je večdnevni dogodek, ki je nastal v sodelovanju med partnerji: Turizem Kras d.d., Občina Pivka, Vojaški muzej Slovenske vojske in Lokalni pospeševalni center Pivka. Festival se se je začel včeraj z otvoritvijo razstave »Napoleonski orli nad Alpami« avtorja Fedja Klavore in filmskim večerom v Parku vojaške zgodovine Pivka in se bo končal do v nedeljo. Festival bo dosegel vrhunec jutri in v nedeljo s ponazoritvijo vojaškega življenja v avstrijski in francoski armadi ob koncu 18. in začetku 19. stoletja ter spektakularno ponazoritvijo bitke pri Razdrtem, ki je potekala med 18. in 21. majem 1809. leta (jutri ob 14. uri). Bitka predstavlja enega večjih in pomembnejših vojaških spopadov na našem območju. Na ponazoritvi omenjene bitke v Parku vojaške zgodovine Pivka bodo nastopile ponazorit-vene skupine iz Slovenije, Avstrije, Italije in Češke. Sodelovalo bo več kot sto uniformiranih pešakov, topničarjev in konjenikov v zgodovinskih uniformah. Obiskovalci bodo tako jutri kot v nedeljo lah- ko podoživljali takratno vojaško življenje v vojaškem taboru avstrijske in francoske armade, ki bo postavljen v Parku vojaške zgodovine, kjer jih bo animiral tudi sam Napoleon Bonaparte. Ob samem taboru bo poskrbljeno za hrano in pijačo, cel dan (od 10. oz. 9. ure dalje) bodo potekale otroške delavnice, mogoče si bo mogoče ogledati tankovsko-artilerijsko zbirko in druge zbirke Parka vojaške zgodovine, mogoče se bo povzpeti na Primož, kjer bodo čez cel dan organizirana vodenja po podzemnih utrdbah. Bitko pri Razdrtem je na zanimiv način opisal Josip Jurčič, ki je po spominih slovenskega vojaka Andreja Pajka napisal Spomine starega Slovenca. Andrej Pajk je bil vojak v novomeškem brambovskem bataljonu, ki je po bitki pri Razdrtem padel v francosko ujetništvo, doživel pohod v Francijo in prisilno delo, ki ga je komaj preživel, po vrnitvi v domovino pa so ga vtaknili še v francoski Ilirski regiment, ki je doživel vse strahote Napoleonovega pohoda v Rusijo. Dramska uprizoritev Spominov starega Slovenca bo jutri ob 15. uri prikazana v okviru III. Festivala vojaške zgodovine, popestril pa jo bo tudi nastop samega francoskega cesarja, ki bo povedal zgodbo o kontroverz-nem odnosu med Napoleonom in Slovenci. / ALPE-JADRAN Petek, 18. septembra 2009 3 rim - Uradni obisk predsednika slovenske vlade Pahor danes z Berlusconijem tudi o slovenski manjšini v Italiji V Vatikanu srečanje z državnim tajnikom Svetega sedeža Bertonejem in s kardinalom Rodetom RIM - Predsednik slovenske vlade Borut Pahor se bo danes mudil na delovnem obisku v Italiji in pri Svetem sedežu. V okviru obiska se bo sestal tudi z italijanskim kolegom Sil-viom Berlusconijem. Kot so sporočili iz Pahorjevega kabineta, je srečanje med slovenskim in italijanskim premierjem namenjeno predvsem nadaljevanju in poglobitvi dobrega političnega dialoga ter sodelovanju obeh držav na različnih področjih. Predsednika vlad bosta posebno pozornost namenila povečanju gospodarskega sodelovanja in iskanju novih potencialov na tem področju ter izmenjavi stališč glede reševanja finančne in gospodarske krize, energetske varnosti in drugih energetskih vprašanj. Pahor se bo sestal tudi z državnim tajnikom Svetega sedeža Tarcisiom Bertonejem in kardinalom Francetom Rodetom, popoldne pa se bo srečal tudi s podpredsednikom industrijskega združenja Confindustria Giuseppejem Morandijem in skupino italijanskih gospodarstvenikov. Slovenska manjšina bo ena glav- nih, če že ne glavna tema pogovora med Pahorjem in Berlusconijem, ki se ga bo menda udeležil tudi italijanski zunanji minister Franco Frattini. Po napovedih iz Ljubljane naj bi premier Pahor v Rimu načel tudi vprašanje vrnitve umetnin, ki so bile iz cerkva na Primorskem odnešene v času druge svetovne vojne. Premiera se bosta gotovo dotaknila tudi vprašanja gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Posebno žaveljskega, za katerega je italijansko okoljsko ministrstvo, kot znano, že izdalo okoljevarstveno dovoljenje. Gospodarsko sodelovanje med Italijo in Slovenijo je zelo dobro. Italija je drugi najpomembnejši trgovinski partner za Slovenijo, takoj za Nemčijo. Lani je menjava med državama presegla presegla 6,5 milijarde evrov, pri čemer je slovenski izvoz znašal 2,4 milijarde evrov, uvoz pa 4,15 milijarde evrov. Slovenija v Italijo največ izvaža avtomobile in njihove dele, iz Italije pa slovenska podjetja največ uvažajo mineralna goriva in olja. Borut Pahor in Silvio Berlusconi sta se doslej enkrat srečala in sicer lanskega decembra v Bruslju na vrhu prvih ministrov Evropske unije bobo POSLANICA PREDSEDNIKOV SKGZ IN SSO RUDIJA PAVŠIČA IN DRAGA ŠTOKE TRST - Ob današnjem obisku predsednika vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja v Rimu pri predsedniku vlade Italijanske Republike Silviu Ber-lusconiju sta predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Rudi Pavšič za Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo (SKGZ) in Drago Štoka za Svet slovenskih organizacij (SSO), naslovila obema pre-mierjema priložnostno poslanico. Ob tem sta jima posredovala tudi dokument o položaju slovenske narodne skupnosti v Italiji in z njo povezanimi odprtimi vprašanji. Poslanico objavljamo v celoti. Spoštovana predsednika! Dovolite nam, da Vama ob skupnem srečanju v Rimu dne 18. septembra posredujeva nekaj misli in stališč, ki so v ospredju našega zanimanja v zvezi s problemi, ki danes zaskrbljajo pripadnike slovenske narodne skupnosti v Italiji. Slovenci v Italiji, ki živimo v deželi Furlaniji-Julijski krajini kot etnično strnjena in zgodovinsko-politično priznana skupnost, smo se v teku stoletij morali soočiti z nemajhnimi političnimi, socialnimi in etničnimi problemi, a smo z veliko mero realizma znali obstoječe probleme sproti reševati. Ko je nastala dežela Furlanija-Julijska krajina kot peta dežela s posebnim statutom (po Siciliji, Sardiniji, Dolini Aoste in Južnotirolski deželi) prav zaradi prisotnosti slovenske narodne skupnosti v njenih mejah, smo bili prepričani, da bo slednja imela primarne dolžnosti in tudi zakonodajne pristojnosti v reševanju problemov do nas, vendar se je to le delno uresničilo, ker ni dežela Furlanija-Julijska krajina imela primarnih pristojnosti do soočanja in reševanja naših odprtih vprašanj. Z nemajhnimi težavami smo šele leta 2001 dočakali izglasovanje v rimskem parlamentu zaščitnega zakona (št. 38/2001), ki naj bi začenjal globalno reševati naša odprta vprašanja. Pri vsej dobri volji, ki je bila v nas vseh, pa se je pri zaščitnem zakonu in njegovi konkretizaciji marsikaj zataknilo tako, da smo še vedno v negotovem stanju glede naše bodočnosti. Živimo v času, ko se vse naglo spreminja, ko državne meje izgubljajo na tisti vidljivosti in moči, ki so jo imele v preteklosti, in teh novih časov se zaveda zelo jasno tudi naša slovenska narodna skupnost. Izhajamo iz stališč, ki so vklesana v členu 6 italijanske ustave in v členih slovenske ustave, ki izrecno govorita o pravicah svojih narodnih manjšin, izhajamo iz naših skupnih zgodovinskih in političnih izkušenj in si želimo, da bi naša skupnost polnokr-vno in nemoteno živela v uživanju vseh pravic, ki ji v normah ustave ter mednarodnih pogodbah (mislimo tu predvsem na Londonski sporazum iz leta 1954 ter Osimski sporazum iz leta 1975) tudi pri-tičejo. Boli nas, da smo v letu 2009, ko smo s polnimi pljuči zadihali v novi evropski realnosti, še vedno brez uresničitve nekaterih naših temeljnih pričakovanj: gre za dosledno zagovarjanje dvojezično-sti povsod tam, kjer to predvidevajo mednarodni sporazumi, načela republiške ustave, smernice statuta Rudi Pavšič dežele Furlanije-Julijske krajine, pokrajinski in občinski predpisi. .Še vedno se nam grobo odreka pravica uporabe slovenskega jezika v javnosti, kar je pod vsako evropsko moderno etiko - zakonodajo. Še vedno se naše organizacije ubadajo s finančno krizo zaradi nezadostnih sredstev finančnega značaja, ki jim zdaj preti celo gospodarska kriza, ki je zajela tudi naše države, Evropo in ves svet. Bojimo se, da bodo naše organizacije prišle ob tista sredstva, ki so jim tako krvavo potrebna za obstoj, nemoten razvoj in učinkovito delovanje med ljudmi in na teritoriju, na katerem je zgodovinsko prisotna slovenska narodna skupnost. Gre za preživetje nad 300 društev in ustanov, ki delujejo v okrilju obeh krovnih organizacij, to je SKGZ in SSO, kateri imata veliko odgovornost, da ne bi prišlo do okr-nitve ali celo ukinitve njih dejavnosti. Prepričana sva, spoštovana predsednika, da bosta med svojim skupnim srečanjem znala posvetiti tej problematiki primerno pozornost tudi v duhu velikih evropskih idealov in tako učinkovito rešiti probleme, ki sva jih predočila, oz. objasnila. Krovni organizaciji, ki delujeta med Slovenci v Italiji in ki si vneto želita plodno sodelovanje in dobre sosedske odnose med Republikama Italijo in Slovenijo, Vama izrekata svoja iskrena voščila, da bi Vaša prizadevanja rodila tiste sadove, ki si jih mi in z nami celotna slovenska narodna skupnost tako srčno želijo in si zanje vztrajno prizadevajo. Rudi Pavšič, predsednik SKGZ Dr. Drago Štoka, predsednik SSO Položaj slovenske narodne skupnosti v Italiji v letu 2009 Splošno Slovenska narodna skupnost v Italiji in obravnava njenega položaja v Italijanski republiki si zasluži posebno pozornost v pogovorih med predstavniki dveh sosednjih držav, Italije in Slovenije. Dejavna je na političnem, kulturnem in tudi gospodarskem področju, ki ga tradicionalno naseljuje, pri čemer se aktivno vključuje v italijanski (še posebej prostor AD FJK) in slovenski prostor. Iz tega vidika ji je pripisati pomembno vlogo veznega člena in promotorja čezmejnih odnosov, kar velja ohraniti in spodbujati tudi v prihodnje. Pozdravljamo aktivno delovanje slovenske narodne skupnosti na vseh področjih, tudi njeno sodelovanje z italijansko narodno skupnostjo v Sloveniji, saj skupaj pripomoreta k zagotavljanju in izpolnjevanju pravic. Njen obstoj, delovanje in razvoj je tesno povezan z redno finančno podporo obeh držav, še posebej Italijanske države in dežele Furlanije Julijske krajine. t M i it. Drago Štoka Izpolnjevanje določil zaščitnega zakona 38/01 Potrebno je polno izpolnjevati določila zaščitnega zakona št. 38/01, ki opredeljujejo tudi časovni okvir izpolnjevanja obveznosti. Od italijanske vlade pričakujemo, da bo na ustrezen način spodbujala krajevne uprave (v prvi vrsti AD FJK), da se celovito udejanjijo določila, ki predvidevajo izpolnjevanje dvojezičnosti v javnosti. Finančna situacija Obstaja velika zaskrbljenost zaradi ukrepov Vlade Italijanske republike glede finančne usmeritve za triletno obdobje od 2009 do 2011. V letu 2008 je slovenska narodna skupnost iz finančnega sklada, predvidenega v Zakonu o zaščiti slovenske jezikovne skupnosti v Italiji (zakon št. 38/01) prejela 5.250.000 Eur. Predlog italijanske vlade predvideva znižanje sredstev, tako da bi manjšina v letu 2010 prejela 1.190.000 in leta 2011 celo 2.130.000 Eur manj prispevkov. Zniževanje finančnih sredstev bi vodilo v krčenje in celo ukinitev delovanja številnih slovenskih manjšinskih kulturnih in vzgojnih institucij, periodičnega tiska, založništva, gledališča, kljub obveznostim, ki jih je Italijanska republika sprejela z mednarodnimi pogodbami; Londonski memorandum iz leta 1954 in Osimski sporazumi iz leta 1975, ratificirani leta 1977. Pričakujemo, da bo slovenska narodna skupnost deležna takšnih ukrepov Vlade Italijanske republike, da bo ohranila nivo zaščite kot izhaja iz obvez po mednarodnih sporazumih in njene notranje zakonodaje. Potrebna je sistemska rešitev finančnega vprašanja in zagotovitev višine že dodeljenih sredstev, tudi glede na dejstvo, da so le-ta ostala nominalno na isti vrednosti kot leta 1992, kar pomeni več kot 50% realno znižanje finančnih sredstev v zadnjih 16 letih. Republika Slovenija, kljub finančni in gospodarski krizi, ni znižala finančne podpore italijanski manjšini v Sloveniji, kar pričakujemo tudi od inšti-tucij italijanske države v odnosu do slovenske narodne skupnosti. Slovensko stalno gledališče Krčenje sklada za gledališča (FUS) bo prizadelo tudi Slovensko stalno gledališče v Trstu. To ohranja status stalnega gledališča, kar potrjuje tudi Zakon št. 38/01. Gledališče je vselej delovalo na visoki umetniški ravni in je s podnapisi dostopno tudi italijanskemu občinstvu. Brez ustreznih sredstev pa ne more delovati. Nesprejemljivo je, da krajevne javne ustanove, med njimi Občina Trst, Pokrajina Trst in AD FJK, še vedno ne spoštujejo jasnih finančnih obvez, ki so predvidene za Stalna gledališča. Ustrezne inštitucije v Rimu pozivamo, da pripomorejo k nadaljnjemu delovanju gledališča in v okviru svojih pristojnosti posredujejo pri ustanov- nih članicah gledališča (Občino Trst, Pokrajino Trst in AD FJK), da začnejo izpolnjevati zakonske obveznosti, tudi finančne narave, in z njimi povezano vprašanje upravljanja Kulturnega doma v Trstu. Šolstvo Vlada Italijanske republike naj tudi pri reformah na področju šolstva spoštuje specifične manjšinske potrebe oz. da v sodelovanju z manjšino išče najboljše rešitve za učinkovit razvoj slovenskega šolstva v Italiji, tudi v duhu spremenjenih razmer na tem področju. Brez upoštevanja omenjene specifike bi bilo z novimi normativi v programskem načrtu italijanskega Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje, prizadeto celotno šolstvo s slovenskim učnim jezikom. Z dobesednim izvajanjem načrtovane reforme na področju javnega šolstva bi se izrazito skrčila šolska mreža in šolske storitve, kar bi še posebej obubožalo izobraževalne ponudbe v slovenskem jeziku ter možnosti za mlade generacije. Zakon št. 38/01 predvideva tudi ustanovitev slovenske sekcije v okviru glasbenega konservato-rija Tartini, pri čemer naj se najde ustrezna rešitev. Pripadniki slovenske manjšine so člani Komisije za slovenske šole pri deželnem šolskem uradu, ki ima le posvetovalno naravo, zato predlogi in stališča izražena v tem telesu niso zavezujoči. Predlagamo, da se okrepi vloga navedene Komisije, ki jo predvideva zakon št. 38/01, tako da se bistveno upošteva njene predloge. Predlagamo, da se čim prej uredi organik deželnega šolskega urada, kot večkrat zagotovljeno s strani pristojnega ministrstva in za kar obstajajo sredstva iz zakona 38/01. Mediji Ob napovedanem krčenju prispevkov in spremembi zakonskih določil na področju medijev bi bila slovenska narodna skupnost osiromašena za informacije v slovenskem jeziku, poleg tega pa bi postal vprašljiv njen obstoj v javnem in medijskem življenju. Zaradi majhnega števila potencialnih uporabnikov namreč manjšina nima objektivnih možnosti, da bi njeni časopisi preživeli s trženjem in reklamo. Uredi naj se delovanje Primorskega dnevnika in drugih manjšinskih tiskanih medijev, ki so deležni podpore iz vsedržavnih zakonov. Ob uvedbi digitalnega sistema pričakujemo, da se bo vidljivost in slišnost slovenskih programov Rai udejanjila na teritoriju, kjer živi slovenska narodna skupnost v AD FJK. Ob novih tehnoloških spremembah naj se upošteva, da so slovenski radio in TV vidni in slišni na celotnem ozemlju, kjer živi slovenska narodna skupnost, kar izhaja iz zakona št. 103/75 in drugih državnih in deželnih določb. Dosledna uporaba slovenskih imen in priimkov V doglednem času naj se dokončno uredi pravilno pisanje imen in priimkov na vozniških dovoljenjih, zdravstvenih izkaznicah in vseh javnih dokumentih, kot je to zagotovljeno s strani pristojnih organov. 4 Petek, 18. septembra 2009 GOSPODARSTVO podjetja - Sinoči v Novi Gorici razglasili regijsko najhitreje rastoče podjetje 2009 Primorsko-notranjska gazela je koprsko podjetje Finali Trading Ukvarja se z zbiranjem in predelavo gradbenih odpadkov - Dela tudi v Italiji NOVA GORICA - Časopisna družba Dnevnik je včeraj v Novi Gorici razglasila primorsko-notranjsko gazelo 2009. Najhitreje rastoče podjetje v regiji in finalist izbora za naziv zlata gazela 2009 je podjetje Finali Trading, v katerem zbirajo in predelujejo gradbene odpadke ter opravljajo rušitvena dela. Sicer pa je sto primorsko-notranjskih gazel v petih letih, od leta 2003 do 2008, prihodke povečalo za 5,3-krat. Najhitreje rastoča primorsko-notranjska podjetja so rasla tudi po številu zaposlenih, saj so v petih letih ustvarila 827 delovnih mest in so leta 2008 zaposlovala 1.554 ljudi. Podjetje Finali Trading je sad bogatih obrtniških izkušenj Emila Grižo-na, ki izhaja iz kmečke primorske družine in še danes tudi kmetuje, a je vedno čutil, da zmore še več. Pri svojem delu združuje prakso s teorijo in ljudi z rezultati, pri čemer se izredno hitro prilagaja, kar kaže njegova pestra osebna podjetniška pot. Njegovo načelo je: Ne ostati na mestu! Podjetje Finali Trading je Emil Grižon ustanovil pred 19 leti. Priložnost je prepoznal v zbiranju in predelavi gradbenih odpadkov, danes pa njegovo podjetje opravlja tudi rušitvena in zemeljska dela po naročilu domačih in italijanskih podjetij. Za zbiranje odpadkov je treba imeti ustrezno zemljišče, zato je podjetje odkupilo več zemljišč, na katerih izvaja samostojno agromeliorira-nje s predelanimi gradbenimi odpadki. Žal ga občina omejuje pri predelavi odpadkov, saj se že nekaj let neuspešno dogovarja za povračilo vložka v komunalno opremljenost zemljišča in izdajo dovoljenja za novo lokacijo. Ker mnogi gradbeni odpadki niso predelani po črki zakona in v duhu varovanja okolja, temveč so odvrženi »neznano kam«, direktor pričakuje, da se bodo v prihodnosti potrebe po zbiranju in predelavi odpadkov še povečale. Med nominirance za primorsko-notranjsko gazelo 2009 je metodološka komisija poleg podjetja Finali Trading uvrstila še podjetji All G Mont, ki gradi stanovanjska in nestanovanjska poslopja, specializiralo pa se je za projektiranje in gradnjo ekoloških in energetsko varčnih stanovanjskih hiš, in podjetje Sec, ki razvija in proizvaja osebna, tovorna in malotovorna dvigala. Sto primorsko-notranjskih gazel v petih letih (2003-2008) povečalo prihodke za 5,3-krat (povprečni indeks rasti celotne regije v istem obdobju je 164). Podobno rast je imelo sto pri-morsko-notranjskih gazel po številu zaposlenih, saj so v petih letih ustvarile 827 delovnih mest in so tako leta 2008 zaposlovale že 1.554 ljudi. Sto najhitreje rastočih podjetij je v letu 2008 skupaj ustvarilo 453.033.880 evrov prihodkov, od tega kar 99 odstotkov s prodajo, pri tem pa so ustvarile 18.813.300 evrov čistega dobička. Gazele so število zaposlenih povečale za 2,13-krat, medtem ko se je število zaposlenih v celotni regiji v istem obdobju povečalo za 1,05-krat. Gazele so leta 2008 v povprečju ustvarile 102.443 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, povprečje v regiji pa je bilo 32.588 evrov na zaposlenega. Izbor najuspešnejših regijskih gazel se bo nadaljeval do 22. oktobra, ko bo v Cankarjevem domu v Ljubljani sklepna prireditev z razglasitvijo zlate gazele 2009. V finalni izbor je poleg Finali Tradinga že uvrščeno najhitreje rastoče podjetje osrednje Slovenije Sal-batring International. Emil Grižon, ustanovitelj primorsko-notranjske gazele 2009 slow food - Od danes do ponedeljka sejem Cheese 2009 Kraški siri v Piemontu Med razstavljavci tudi promocijski odbor MOISIR - Odlična priložnost za promocijo BRA - V piemontskem mestu Bra se danes začenja sedma izvedba prireditve Cheese - Le forme del formag-gio, ki jo združenje Slow Food posveča ljubiteljem sirov. Na skoraj pet tisoč kvadratnih metrih razstavnega prostora se predstavljajo sirarji in siri z vsega sveta, v katerih se zrcali vodilo: dobri, čisti, pravični. Med 130 različnimi siri bodo obiskovalci lahko okusili tudi delček Krasa. Med številnimi razstavljavci iz dvaj- Izbor odličnih sirov konzorcija Moisir arhiv setih držav bo namreč tudi odbor za promocijo kraških sirov MOISIR. Kot nam je povedal njegov predsednik Dario Zidaric, bodo v razstavnem prostoru Casa Friuli, ki je letos prvič v režiji deželne izpostave Slow Food, predstavili bogat izbor deželnih sirov iz surovega mleka. Med njimi bodo tudi kraške mocarele, strakin, različne variante sira tabor in morda najznačilnejša kraška sira, jamar in žepek. Kraške sire iz kravjega in kozjega mleka bodo ponujali sirarji Ivan Pernarčič, Michela Prašelj, Sidonja Radetič, Lenart Vidali in Dario Zidaric. Konzorcij MOISIR je bil v Piemontu zastopan že pred dvema letoma (prireditev poteka vsako drugo leto, zadnje izvedbe leta 2007 se je udeležilo 150.000 obiskovalcev!). Takrat mu je združenje Slow Food podelilo naziv »Comunita del cibo«, saj je v »znamki« MOISIR prepoznalo ozemejsko omejeno dejavnost v sozvočju z naravo in tradicijo, ter dejstvo, da se sirarji poslužujejo izključno mleka iz domačih hlevov. V »furlanski hiši« v Bra bodo do ponedeljka potekali tudi tako imenovani laboratoriji okusov. Eden bo posvečen prav promocijskemu odboru MOISIR, Dario Zidaric pa bo udeležencem predstavil značilnosti Krasa in njegovih sirov. V upanju, da bo udeležba tako dobra, kot na sorodnem turinskem sejmu, ko je bila degustacija kraških sirov in vin že več mesecev razprodana ... (pd) confindustria - Predsednik združenja malih in srednjih podjetij Giuseppe Morandini V Italiji potrebna davčna razbremenitev plač Tondov odbor naj refinancira Bertossijev zakon TRST - Tržaški industrijci so imeli včeraj v gosteh predsednika združenja malih in srednjih podjetij pri Confindu-strii Giuseppeja Morandinija, ki je sodeloval na okrogli mizi z naslovom Ujeti gospodarski zagon - Podjetniška kultura za relansiranje malih in srednjih podjetij. Morandini, ki se je rodil v Vidmu in je na tržaški univerzi diplomiral iz geologije, je sicer prvi mož podjetja Fornaci Giuliane Spa. Italijanska mala in srednja podjetja se »borijo« z bilancami, oživljanje gospodarskih dejavnosti bo zagotovo počasno, vendar je »dozorel čas za ukrepanje za pospešitev povpraševanja«, je menil Morandini, za katerega je nujno »gledati naprej, saj se bo v svetu v naslednjih letih pojavila milijarda in pol novih potencialnih odjemalcev za izdelke visokega kakovostnega razreda«. Ko je govoril o ukrepih za pospeševanje domačega povpraševanja, pa se je predstavnik Confindustrie nanašal predvsem na davčno razbremenitev plač iz odvisnega dela. Povedal je tudi, da Confindustria pripravlja velik projekt za spodbujanje združevanja in spajanja malih in srednjih podjetij, kar bi vodilo k vzpostavitvi bolj strukturiranega proizvodnega sistema, ki je v Italiji precej razdrobljen, s tem pa bi lahko privabili tudi več tujih vlaganj. Ko je govoril o gospodarskem položaju v FJK, je Morandini pozval deželno vlado, naj refinancira zakon št. 4/2005, t.i.Bertossijev zakon, ki podpira konkurenčni razvoj malih podjetij v deželi. »Nočem biti diplomatski, « je dodal, »zame bi bilo nefinaciranje tega zakona absolutna napaka.« EVRO 1,4712 $ +0,3 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 17. septembra 2009 valute evro (povprečni tečaj) 17.9. 16.9. ameriški dolar japonski jen 1,4712 134,38 10 0431 1,4671 132,60 100141 kitajski juan ruski rubel mniickn nmiia 44,6026 70,8460 44,9271 70,7660 MlUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hritancU ti int 7,4414 0,8905 7,4418 0,8897 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\q 1/^ l^rrtna 10,1134 8,6265 10,1396 8,6065 1 1UI VCjIVCI M Ul ]0 češka krona i Tran« 25,094 15187 25,245 15196 jVIV-CIIjM Malih. estonska krona maHTarcK i tArint 15,6466 270,61 15,6466 269,84 11 iaui£.cii JM IUI II I L poljski zlot 4,1245 1,5672 4,1393 1,5696 Kol IGUJM UUIdl avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,6863 1,9558 1,6843 1 9558 ICV romunski lev II1"A\/CKI litac 4,2600 3,4528 4,2630 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats ht37i ICKI rpa 0,7032 2,6568 0,7035 2,6368 UIOLIIIJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 2 1650 290,00 2 1695 LUI jIVCI III o hrvaška kuna 7,2883 7,2965 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 17. septembra 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,2437 0,2918 0,6762 1,2693 LIBOR (EUR) 0,3987 0,7231 1,0193 1,2362 LIBOR (CHF) 0,105 0,3033 0,405 0,7083 EURIBOR (EUR) 0,451 0,766 1,039 1,256 ZLATO (999,99 %%) za kg 22.085,84 € -89,37 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 17. septembra 2009 Giuseppe Morandini je bil včeraj gost tržaških mladih industrijcev kroma vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,55 +0,52 KRKA 72,46 +0,33 MERCATOR 23,64 176,02 +0,04 +1,02 TELEKOM SLOVENIJE 320,55 159,22 +0,64 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA - - DELO PRODAJA - - ISKRA AVTOELEKTRIKA 31,00 -4,62 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 12,23 +0,82 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 29,31 15,45 +0,20 +0,39 SAVA 463,00 229,16 +0,26 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 25,93 +2,37 MILANSKI BORZNI TRG 17. septembra 2009 FTSE MIB: +0,50 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA 1,42 5,89 +0,50 +0,17 BANCO POPOLARE 6,53 -0,71 -0,91 BCA POP MILANO 5,34 +0,77 -0,37 ENEL 4,29 +0,58 +0,18 FIAT 9,02 +0,22 GENERALI 17,9 +1,12 +0,00 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,07 +0,00 LUXOTT1CA 17,7 +0,51 +0,68 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,93 9,77 -1,36 PIRELLI e C 0,38 +0,26 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 13,14 19,65 +0,51 STMICROELECTRONICS 3,32 6,58 +0,00 TENARIS TERNA 12,35 +3,00 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,65 3,27 -0,93 -0,61 UNICREDIT 2,68 +1,27 +2,39 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 72,57 $ +0,08 IZBRANI BORZNI INDEKSI 17. septembra 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.319,14 1.062,20 +0,98 +0,90 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 2.236,65 +0,35 FIRS, Banjaluka - - SRX, Beograd 366,94 +1,98 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 18.558,02 2.986,80 +1,04 -0,80 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 9.783,92 1.721,09 -0,08 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 1.065,49 1.138,32 5.731,14 -0,31 +1,65 +0,54 CAC 40, Pariz 5.163,95 3.835,27 2.613,39 +0,78 +0,56 +1,19 PX, Praga 1.164,4 2.895,45 +0,83 +0,46 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.443,80 2.672,60 21.768,51 3.060,26 16.711,11 +1,68 -0,06 +1,70 +2,02 +0,20 / MNENJA, RUBRIKE Petek, 18. septembra 2009 5 ŽARIŠČE Književnost Slovencev v Italiji - samostojen sistem? ^ David Bandelj_ Literarni (pod)sistem, ki ga ustvarjajo Slovenci v Italiji, je razvejan in dinamičen korpus tekstov, odnosov in struktur, raziskan v svojih biobibliografskih konstantah, a še vedno potreben osvetlitve v marsikaterem vidiku. Enega izmed teh ponujam na tem mestu v premislek. Je raziskovanje tega (pod)siste-ma možno le v povezavi z njegovim prasistemom (slovensko književnostjo), ali obstaja tudi možnost, da ga priznavamo kot samostojni literarni sistem, soodvisen od dveh sosednjih književnosti (italijanske in slovenske), toda uperjen v njuno preseganje in željan vzpostavljanja kot nadna-cionalni literarni sistem? Sodobni raziskovalci tega sistema (Miran Košuta, Marija Pirjevec, Lojzka Bratuž, idr.) so si enotni, da ga lahko obravnavamo ločeno, a ne nepovezano s sistemom nacionalne slovenske književnosti. Toda nov pogled na situacijo bi nam znal drugače razložiti ujemanje obeh omenjenih sistemov. Slovenščina je v literaturi Slovencev v Italiji privilegiran izrazni kod, drugače recimo kot med Slovenci na avstrijskem Koroškem, kjer nemščina in slovenščina ustvarjalno sobivata. Skozi besedo-jezik, se pisci bojujejo za lastno identiteto. Vendar se istočasno razvija, predvsem med mlajšimi avtorji, neke vrste relativizacija narodnega momenta. Mlajši avtorji se ne otepajo več manjšinskih in identite-tnih kompleksov, temveč skušajo živeti svojo slovensko danost neobremenjeno in neproblematično, kar pripelje tudi do primerov, ko slovenski pisci izberejo za svoj privilegirani jezikovni kod italijanščino ali ustvarjajo celo dvojezično (denimo Klavidja Vončina, Ivan Tavčar, Igor Gherdol, idr.). Ta pojav, ki sicer ni toliko pogost, implicira dvoje stvari: a) slovenski jezik ni (več) edini izrazni kod v prasistemu slovenske literature, v kolikor se v njegovih podsistemih pojavljajo tudi drugi jeziki (v našem primeru italijanščina); b) »jezikovno območje slovenščine«, kot območje ustvarjanja, v katerem nastajajo manjšinske literature, postane problematičen pojem in zahteva nov premislek. Ti dve instanci sta me prepričali, da je možno gledati na sistem književnosti Slovencev v Italiji (in posledično na vsak sistem slovenske manj-šinske-obmejne književnosti) tudi na samostojen način. Stiki med italijansko in slovensko literaturo, so predvsem na ozemlju današnje zahodne slovenske meje (ali italijanske vzhodne, kakor vam je bolj ljubo ...), izpričani in bogati že od začetkov slovenske književnosti na tem območju, ki je že sama po sebi družbeno zahtevala dvo in večjezi-čnost (če tu vzmamemo za zgled rokopise in zapise, kakršni so starogor-ski (1492-98), videnski (1458) ali čer-njenjski (1497)). Ti zapisi niso literarni, ampak čisto administrativni, pričajo pa o zgodnji in predvsem uporabni rabi več jezikov (latinščine, fur-lanščine, slovenščine, italijanščine) v 15. stoletju. Taki pojavi zapisujejo posebnost tega geografskega prostora, ki je prepreden z bogastvom različnih kultur, ki pa niso monolitni in zaprti sistemi, temveč so v medsebojnih živih odnosih, ki se nadaljujejo skozi vso zgodovino. Od tedaj sta se obe kulturi sin-hrono prepletali in ustvarjali nov literarni prostor, ki je bil v marsičem različen od t.i. centralno-slovenskega. To sicer še ni dovoljšen razlog, da bi abruptno ločili literaturo Slovencev v Italiji od njenega prasistema, pa tudi ni to naš namen. Če pa pritrdimo španskemu raziskovalcu Clau-diu Guillenu, ki ponuja tri modele nadnacionalnosti, in pravi, da nadna-cionalne množice in pojavi so tisti, ki a) implicirajo mednarodnost, b) implicirajo skupne zgodovinsko-social-ne pogoje, c) so po genezi samostojni, lahko takoj ugotovimo, da literarni sistem, ki ga obravnavamo, zadostuje vsem trem Guillenovim postavkam, da bi ga lahko imenovali nad-nacionalni pojav. Predvsem v njegovi sodobni poeziji so namreč izrazito zaznavne silnice, ki evidentirajo potrebo po novem razumevanju obmejne stvarnosti, z "mejo', ki je postala pojem združevanja in ne več pojem ločevanja, zato lahko mirno trdimo, da postaja književnost Slovencev v Italiji samostojen sistem, ki hlepi po neodvisnosti od svojega izvornega prasistema in želi postati povezovalni medprostor med italijansko in slovensko kulturo. Če po vseh omenjenih postavkah, književnost Slovencev v Italiji ni še polnopravno zaživela kot samostojen literarni sistem, ima dandanes vse možnosti, da prav kmalu postane nadnacionalno obarvan literarni sistem, ki bi povezoval italijansko in slovensko kulturo v zanimivo edinost. Ta bi bila zgodovinsko eklatantna, sociološko zanimiva in bi verjetno botrovala k novemu razumevanju prostora ob meji. Ta bi postal stičišče kultur, izmenjevalni trg in pravi dokaz, da je možno na novo razumevati usidrane resnice o preteklosti, ki je fizični in umski prostor na italijansko -slovenski meji imela za enega najmanj prehodnih. KULINARIČNI KOTIČEK Čokoladni mousse Ne vem, koliko receptov za slaščice sem vam ponudil, odkar pišem to rubriko. To je odvisno predvsem od tega, da so mi bolj všeč slane jedi, kot sladke, kar seveda ne pomeni, da včasih ne užijem tudi kaj sladkega. Odkrito rečeno, najbolj so mi všeč kremaste slaščice, če so iz čokolade, toliko bolje, in razni zavitki, še zlasti sku-tin. Da se nekoliko oddolžim tistim, ki so za sladke pregrehe, vam bom danes posredoval kar dva recepta za čokoladni mousse, najbolj pregrešno sladico, kar jih je. Čokoladni mousse 1 Potrebujemo (4 osebe): 250 g jedilne čokolade (čim kvalitetnejša je čokolada, toliko boljši bo mousse), 40 g omehčanega masla, 50 g sladkorja, 100 g vanilijevega sladkorja v prahu, 4 jajca, sol. Čokolado nalomimo in jo ob blagem ognju raztopimo na sopari. Odstavimo in primešamo maslo ter vse dobro premešamo z leseno žlico, da dobimo gladko zmes. Ubijemo jajca, beljake shranimo, rumenjake pa enega po enega skrbno vmešamo v čokoladno zmes. Sedaj lahko naredimo iz beljakov trd sneg, potem ko smo dodali ščepec soli in obe vrsti sladkorja. Sneg nato zelo previdno in postopoma vmešamo v čokolado, pri čemer pazimo, da mešamo od spodaj navzgor. Omamno dišečo čokoladno maso sedaj lahko zlijemo v model ali v posamezne kupice, pokrijemo s plastično folijo in porinemo za nekaj časa v hladilnik. Čokoladni mousse 2 Potrebujemo (za 6 oseb): 400 g jedilne čokolade, 100 g sladkorja v prahu, 4 dl smetane, 5 jajc. Začetek je enak kot pri prejšnjem receptu: čokolado nalomimo in jo razpustimo na sopari: pazimo, da voda ne vre. čokolado pa z leseno žlico previdno mešamo. Ko se je čokolada razpustila, vanjo počasi vmešamo 2 dl smetane in 50 g sladkorja. Posodo odstavimo in v čokoladno maso enega po enega vmešamo rumenjake. Pustimo, da se zmes nekoliko ohladi. Beljake stepemo v trd sneg, ki smo mu dodali preostali sladkor. Smetano, ki nam je ostala stepemo in jo skupaj s snegom previdno vmešamo v čokolado, da dobimo zelo gladek mousse. Sladico razdelimo v kupice in jo pustimo nekaj ur v hladilniku. V obeh primerih, če se nam zdi, da je mousse premalo kaloričen, lahko z njim ponudimo tudi žlico ali dve stepene smetane. Dober tek! Ivan Fischer PRIIMKI V SLOVENSKIH VASEH Zgonik Prve navedbe zgoniških priimkov najdemo v urbarju iz leta 1494 (sicer skupne za Zgonik in Salež): Warsliga (tudi Barlisaga in Bersliga), Bramck, Mitkas, Orang, Rus, Schuster, Solich, Thomel (tudi Tumel), Tribbian in Tzottisch. Vprašljivo je, ali gre za prave priimke ali samo za vzdevke, saj se nekateri pojavijo le še leta 1525, potem pa nikdar več. Izjema je verjetno Schuschter, 1525 Caligarius in nato bržkone Šušteršič. Leta 1497 se prvič pojavi Gerla, kasnejši Gri-gnanez (1623), Garlianez in Grilanc. Leta 1525/26 imamo nove Barbot, Bisai, Capaz, Chiuch, Chrisman, Craij/ Kralj, Fabian, Foia/Ferfolja, Furlanus/Furlan, Germe/Germek, Golob, Gradas, Grimach, Grimetz, Jancho, Samez, Semez, Seinich/Seino, ki jih kasneje ne najdemo več ali pa se spet pojavijo kot priseljenci iz drugih krajev. Bobech ostane še eno stoletje, ustalijo pa se Codram/Kodram, Milig/Milič, Siuich/Živec, Vran, ki so potem prisotni več stoletij ali še danes. V 17.stoletju se pojavijo značilni Simoneta, Ču-perla, Škerk, Tišovec in Cvetkovič, ki prav tako obstanejo za več stoletij. Poleg teh najdemo v tem in v naslednjih stoletjih še mnoge druge, ki se priženijo ali priselijo, povečini iz bližnjih kraških vasi. Leta 1866 so tu, med drugimi, Caharija, Petrič, Škerk, Vo-dopivec in Gruden. Marko Oblak PISMA UREDNIŠTVU Končno dobra novica Vsi, ki verjamemo v skupni evropski prostor brez meja, v katerem naj se uveljavi interetnična družba zasnovana na podlagi državljanskih pravic, smo se decembra lani globoko zamislili. Hrvaška pristopna pogajanja z Evropsko unijo so bila namreč zaradi zadržkov Slovenije zamrznjena na podlagi prejudicev o slo-vensko-hrvaški meji v dokumentih, ki jih je Zagreb predložil v pogajanjih v EU. Neljubi in za marsikoga nerazumljiv zaplet je najprej skušalo rešiti francosko predsedstvo EU konec lanskega leta, nakar, s posredovanjem med državama, še evropski komisar za širitev Olli Rehn. Hrvaška je julija letos drugi Rehnov predlog zavrnila, kar je situacijo še naknadno zapletlo. Po nepričakovanem odstopu hrvaškega premiera Iva Sanader-ja pa je stekla tako imenovana tiha diplomacija slovenskega prvega ministra Boruta Pahorja in nove prve dame hrvaške politike Jadranke Kosor. Premierja sta prejšnji teden v Ljubljani sporočila, da sta dosegla pomemben dogovor v obojestransko korist. Zaradi spora med Hrvaško in Slovenijo pa je bila na kocki verodostojnost celotne evropske politike do držav zahodnega Balkana. Dogovor ima torej širšo razsežnost, ker daje novega zagona stabilizaciji in polni integraciji tega prostora v evropske tokove. Za Slovence v Italiji je to prav gotovo dobra novica in v Demokratski stranki jo vsi pozdravljamo. Stefano Ukmar Proslava v Bazovici Strinjam se z mnenjem gospoda Antka Terčona o vrednotah in pomenu proslav in spominskih svečanostih kot tiste, ki potekajo v Bazovici, vendar želim objasniti, da nisem bil prisoten, prvič v sedmih letih, ker sem bil za teden dni na počitnicah. Občinsko tajništvo je organizatorje obvestilo o moji odsotnosti, kot tudi, da ne bo mogoče dobiti namestnika. Torej nobenega »novega znaka« oz. nobenega drugačnega domnevanja, le normalni zadržek, kot se večkrat pripeti ustanovam, ki so se dolžne udeležiti pomembnih proslav. Župan, kom. Giorgio Ret Venec nabrežinske sekcije VZPI v Bazovici Člani odbora Zveze partizanov sekcije Devin Nabrežina, smo v pismih uedništvu prebrali, da so nekateri pogrešali venec naše sekcije na proslavi v Bazovici ob 79. letnici ustrelitve bazoviških junakov. Radi bi pojasnili, da smo bili tudi letos, kot v vseh prejšnjih letih, prisotni na proslavi, a glede našega venca smo se že pred leti odločili sporazumno s pokrajinskim odborom VZPI-ANPI, ker polaga venec pokrajinski odbor VZPI_ANPI , ki predstavlja našo in tudi vse ostale krajevne sekcije tržaške pokrajine, (nekatere krajevne sekcije so potem odločile,da vseeno polagajo svoj venec), da mi ne bomo polagali svojega.S tem pa to ne pomeni da ne spoštujemo in cenimo žrtve naših bazoviških junakov. Redno polagamo vence na spomenike padlim v naši občini za prvi november in 25. april, ter za razne proslave v občine in v drugih krajih, obenem skrbimo skozi celo leto za razne spomenike v naši občini. Ob tej priliki bi izkoristili MU priložnost in obvestili javnost, da bo 24. septembra ob stoletnici rojstva znanega protifašista Srečka Colje (dvakrat obsojen od posebnega sodišča leta 1935 in 1941) delegacija naše sekcije obiskala njegov grob. V ponedeljek 28. septembra, pa bo , ker poteka poleg obletnice rojstva Srečka Colje tudi 75-letnica aretacije skupine antifašistov iz Nabrežine, katere del je naslednje leto (1935) obsodilo posebno sodišče v Rimu na več let zaporne kazni in 25-le-tnica smrti Albina Pertota, v rojstni hiši Iga Grudna (kamnarski hiši) v Nabrežini spominski večer. Slava padlim bazoviškim junakom in vsem padlim za svobo-do,v boju proti nacifašizmu. Odbor devinsko nabrežinske sekcije VZPI-ANPI Zastave v Bazovici Rad bi ponovno poudaril, da prepogosto pozabljamo, da je bil v Bazovici ustreljen tudi en Hrvat (Zvonimir Miloš, rojen v Zagrebu!), ki si ga mi Slovenci ne moremo prisvajati! Torej trije Slovenci in en Hrvat! Tako pristen Hrvat, da so se njegovi zopet preselili v Zagreb po fašističnem zločinu! Zakaj ni izpostavljena tudi hrvaška zastava, je prava zago-netka. Zakaj ni visokih predstavnikov Republike Hrvaške na proslavi, ko že dalj časa imamo slovenske, je že prava sramota. Italijani so komaj podelili zlato medaljo za civilne zasluge (sic!) orožnikom, ki so po 8. septembru 1943 sodelovali z Nemci proti antifašistični Republiki Italiji, samo zato, ker naj bi ščitili Italijane pred »imperialističnimi« jugoslovanskimi partizani. Med te spadajo tudi tisti, ki so bili ubiti pri t.i. »malga Bala« leta 1944 (nekatere so ubili sami Nemci!) pri Kobaridu, kamor bodo drugo leto romali Lakota, Me-nia in drugi, potem ko so uspešno izpeljali zadevo Rodik in še boljše Golobivnico. Mi pa ne znamo niti primerno seznaniti, kaj se je zgodilo na bazoviški gmajni, glede na dejstvo, da se razni Italijani tam poklonijo »infojbirancem« in se hudujejo na krute Slovane, češ da so pobijali Italijane samo zato, ker so bili Italijani (zapis v spominski knjigi 1. 6. 2009!). Zakaj ne zgradimo tudi mi majhen muzej, kot je tisti na napačnem prizorišču, in primerno prikažemo našo žalostno zgodovino pod italijansko oblastjo. Rimski župan Alemanno vodi svoje šolarje sem, da bi se seznanili s slovansko krutostjo, mi pa ne znamo peljati nikogar v središče Rima (Forte Bravetta), kjer so bili pobiti naši ljudje, ki so se uprli fašistom na Nanosu 18. 4. 1942. Financarji postavljajo svoje lažne table o usmrčenih na popolnoma izmišljene kraje (Šoht), mi pa ne znamo postaviti resnične table pred Forte Bravetta. Še slabše se vedejo Hrvatje, ko preko svojega predsednika trdijo, da so Trst dejansko osvobodili hrvaški partizani, ampak ne nesejo nikdar spominskega venca pred glavni spomenik IV. Armade na bivšem vojaškem pokopališču, da ne govorim o drugih, ki jih slovenske oblasti stalno obiskujejo! In Gonars? Kdaj bomo tam videli predstavnike Hrvaške? In še bi lahko nadaljeval s sensibilizacijo o važnosti spomina! Primož Sancin 6 Četrtek, 17. septembra 2009 KULTURA / afganistan - Včeraj ob 12.10 po krajevnem času oz. ob 9.40 po našem v Kabulu V samomorilskem napadu ubitih šest italijanskih vojakov Drugi štirje so bili ranjeni - Odgovornost za napad, v katerem je umrlo tudi 12 civilistov, so prevzeli talibani KABUL - Šest italijanskih vojakov je umrlo in štirje so bili hudo ranjeni v samomorilskem napadu včeraj v Afganistanu. Tarča napada je bil konvoj zveze Nato (Isaf) v Kabulu, pri čemer je bilo skupno ubitih 16 ljudi, ranjenih pa kakih 50. Ostale žrtve so afganistanski civilisti. Do napada je prišlo ob 12.10 po krajevnem času oz. ob 9.40 po našem. Konvoj je pripeljal na t. i. Masudovo krožišče na cesti, ki pelje proti letališču afganistanskega glavnega mesta. Tu je upočasnil vožnjo zaradi kontrole prometa. Nedaleč od krožišča se namreč nahajata ameriško veleposlaništvo in poveljstvo Isaf. Prav tedaj pa je v konvoj priletel avtomobil z razstrelivom in silovito eksplodiral. Šlo je za toyoto bele barve, v kateri je sedel terorist. Vozilo je zadelo v oklepnika vrste Lince italijanske vojske, ki sta spremljala konvoj, in ju hudo poškodovalo. Kot rečeno, je pri tem umrlo šest italijanskih vojakov, štirje pa so bili ranjeni. Vsi so pripadali 186. regimentu padalcev Folgore s sedežem v Pisi. Umrli so: 35-letni poročnik Antonio Fortunato iz Lagonegra pri Po-tenzi, 26-letni naddesetnik Matteo Mureddu iz Solarusse pri Oristanu na Sardiniji, 26-letni Davide Ricchito, rojen v Glarusu v Švici, 37-letni višji vodnik Roberto Valente iz Neaplja, 26-le-tni Gian Domenico Pistonami iz Or-vieta in 32-letni naddesetnik Massi-miliano Randino iz Salerna. Imena žrtev je objavilo obrambno ministrstvo, potem ko so karabinjerji obvestili njihove sorodnike. Obrambni minister Ignazio La Russa je povedal, da so štirje ranjeni italijanski vojaki sicer hudo poškodovani, vendar nihče naj bi ne bil v življenjski nevarnosti. Eksplozija je bila silovita, saj jo je bilo slišati več kilometrov daleč naokrog. Poleg italijanskih oklepnikov je prizadela tudi druga vozila konvoja, mnoga od katerih so zgorela. Na kraju eksplozije je nastal skoraj meter globok krater. Odgovornost za napad so kmalu prevzeli talibani. Na svoji spletni strani so zapisali: »Avtomobil je vozil heroj islamskega emirata, mujahid Haja-tulah. Civiliste so pobili pripadniki okupacijskih sil, ki so po eksploziji streljali na slepo in pri tem zadeli številne ljudi, ki so se nahajali v bližini.« Po poročanju televizijske mreže Al Džazira naj bi napad dokazoval, da »nihče se ne finančna straža Porno zvezdnik Siff redi v težavah zaradi davkov RIM - Najslavnejši italijanski porno zvednik Rocco Siffredi se je znašel v težavah, saj je njegovo premoženje predmet preiskave finančne straže. Siffredi mora pojasniti, zakaj in kako je več sto tisoč evrov zadržal v tujini. 45-letni filmski igralec naj bi svoje dohodke prelival v fiktivno družbo s sedežem na Madžarskem, kjer prebiva z nekdanjo porno igralko Rozso Tassi, s katero ima dva otroka. Siffredi je leta 1995 preselil svoje dejavnosti v Budimpešto, ki velja za evropsko prestolnico pornografskega filma. Finančna straža je razložila, da igralec ne bo mogel izkoristiti olajšav za vračanje ilegalno izvoženih oz. v tujini zadržanih kapitalov, ki jih je uvedla sedanja vlada. Olajšave lahko do 15. aprila 2010 izkoristijo samo tisti lastniki ka-pitalov v tujini, ki jih oblasti še niso odkrile. V dveh preiskavah je finančna straža izsledila več kot 800 domnevnih davčnih uta-jevalcev, samo v San Marinu je 50 milijonov evrov skritih kapitalov. Industrialci iz Emi-lije-Romagne so namreč prek bank izvažali denar v finančne družbe male apeninske republike, »očiščeni« kapital pa se je v Italijo vračal v obliki kreditov. Na fotografiji desno razdejano vozilo lince, v katerem so našli smrt italijanski vojaki; spodaj fotografije ubitih padalcev divizije Folgore ansa more čutiti varnega v Afganistanu«. Kot znano, so talibani v zadnjih časih precej povečali svoje napade. Vojaško nadzorujejo precejšen del Afganistana, zlasti periferna gorata območja. Toda zdaj se s samomorilskimi napadi vse pogosteje pojavljajo tudi na območjih, ki naj bi jih nadzorovali pripadniki Isafa in redne afganistanske vojske. Nekdanji poveljnik generalnega štaba italijanske vojske general Mario Arpino je po včerajšnjem napadu grenko ugotovil: »Zdaj ne kontroliramo niti Kabula.« Z včerajšnjim pobojem je število italijanskih vojakov, ki so umrli v Afganistanu po letu 2004, naraslo na 21. Večinoma gre za žrtve terorističnih napadov, nekaj pa jih je umrlo tudi v vojaških spopadih in v nesrečah. Italija ima v Afganistanu 3.250 vojakov, večino na zahodu države in v Kabulu. Doslej najhujši napad pa so italijanske vojaške sile v mirovnih odpravah na tujem doživele 12. novembra 2003 v Nasiriji v Iraku, kjer je v atentatu na italijansko vojaško oporišče življenje izgubilo 19 ljudi, in sicer 12 ka-rabinjerjev, 4 vojaki in 2 civilista. televizija - Bruno Vespa zavrača kritike V upravnem svetu RAI o Travagliu in polemikah RIM - Informativne oddaje so bile osrednja tema včerajšnjega zasedanja upravnega sveta javne televizije RAI. Predmet razprave je bila afera o torkovi oddaji Porta a Porta, v kateri je bil glavni in skoraj edini akter predsednik vlade Silvio Berlusconi, ki je izkoristil priložnost za grob napad na njemu neprijazne informativne oddaje in časopise. Oddaja Bruna Vespe je med drugim na vrat na nos izpodrinila informativno oddajo Ballaro, ki je bila potemtakem na sporedu sinoči. Med včerajšnjim zasedanjem so obravnavali tudi spremembo televizijskih sporedov po napadu na italijanske vojake v Afganistanu. V zvezi z oddajo Annozero je bil govor o Marcu Travagliu, novinarju, ki mu je RAI zamrznila pogodbo (medtem ko je prejšnjemu »preganjancu«, karikaturistu Vauru, prižgala zeleno luč). Oddaja bo v novi televizijski sezoni prvič na sporedu prihodnji četrtek. Agencija ANSA navaja, da naj bi generalni direktor RAI Mauro Masi izrazil svoje pomisleke gle- de običajnih Travagliovih monologov brez replike. Masi trdi, da tovrstne predstave niso v skladu z določili in da izpostavljajo podjetje morebitnim pravnim sporom. Možno je, da bodo Travagliu ponudili strožjo pogodbo, ki bi mu dopuščala manj manevrskega prostora. Končno odločitev naj bi Masi sprejel do ponedeljka, saj bodo v torek uradno predstavili oddajo. V sredo pa bo sam Masi nastopil na avdiciji nadzornega odbora RAI, in sicer zaradi polemik v zvezi z oddajo Porta a Porta. Voditelj slednje oddaje Bruno Ve-spa je v intervjuju za Corriere della sera dejal, da podatki o gledanosti njegove torkove oddaje niso tako slabi (oddaja je krepko zaostala za televizijskim filmom na mreži Canale 5). Glede kritik, ki so letele nanj, češ da Berlusconiju ne postavlja resnih vprašanj ter da vzklika premierje-vim »uspehom« in »čudežem«, je Vespa dejal, da se je predsednik vlade v Abru-cih res izkazal, da pa noben drugi novinar mu ne postavlja tako jasnih vprašanj. bruselj - Novinarji Protest proti Berlusconiju BRUSELJ - Mednarodna medijska združenja so včeraj v Bruslju protestirala proti italijanskemu premierju Silviu Berlusconiju, ker naj bi skušal ustrahovati evropske časopise, ki so poročali o njegovem zasebnem življenju. Medijska združenja, med njimi Mednarodna zveza novinarjev (IFJ) in Novinarji brez meja (RSF), so novinarje, ki bodo poročali o izrednem neformalnem vrhu Evropske unije v Bruslju, pozvala, naj nosijo nalepke, ki zagovarjajo svobodo tiska. »Prvič v zgodovini EU je predsednik vlade ostro napadel svobodo tiska, s tem ko je sprožil pravni postopek proti italijanskim in evropskim medijem,« so združenja zapisala na letaku. »Berlusconi ni okleval z uporabo svoje politične in gospodarske moči, da bi v Italiji in EU prikril informacije,« so še dodali. Berlusconi je ob 70. obletnici začetka druge svetovne vojne v Gdansku v začetku septembra zagrozil, da bo zaradi kritik na račun Italije s strani tiskovnih predstavnikov Evropske komisije blokiral delovanje EU. Sprožil je tudi tožbo ali zagrozil s tožbo proti časopisom La Repubblica, L'Unita, El Pais in Nouvel Observateur. \ r' www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Ali naj Italija umakne vojake iz Afganistana? O Da O Ne O Ne vem atentat - Odzivi Splošno obžalovanje Prenesli protest novinarjev RIM - Najvišje državne, politične in verske institucije so včeraj obžalovale napad v Kabulu, v katerem je izgubilo življenje tudi šest italijanskih vojakov. Med prvimi se je oglasil predsednik republike Giorgio Napolitano, ki se mudi na državnem obisku na Japonskem. Izrazil je sožalje prizadetim družinam in zaželel uspešno okrevanje štirim ranjenim vojakom. Ostalim pripadnikom italijanske vojske, ki sodelujejo v mednarodni misiji v Afganistanu, pa je izrazil »hvaležnost in bližino«. Podobne besede so izrekli tudi ministrski predsednik Silvio Berlusconi, predsednik senata Renato Schiffani in predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini. V poslanski zbornici je o krvavem dogodku poročal obrambni minister Ignazio La Russa. Papež Ratzinger je vsem žrtvam atentata (v katerem je umrlo tudi vsaj dvanajst civilistov) posvetil molitev. Atentat so obžalovali tudi predstavniki vseh političnih strank: če je bilo sočutje enotno, pa so bila stališča na račun italijanske misije različna. Vodja Severne lige Umberto Bossi, ki se je včeraj mudil v Tržiču, je odločno dejal, da se je misija izpela in da bi se morali vojaki vrniti domov. »Izjemoma« se je z njim strinjal Antonio Di Pietro (Italija vrednot), ki je izrazil upanje, da bo parlament čim prej odločal o po-vratku italijanskih vojakov. Ostre besede je izrekel Jacopo Venier (Italijanski komunisti): »Nobenih krokodiljih solz, v vojni ljudje umirajo. Italija se v Afganistanu gre umazano vojno. Upamo, da se bodo tokrat ob krstah vrnili tudi živi.« Enotni novinarski sindikat FNSI je medtem v znak žalovanja odpovedal sobotne proteste. Veliko rimsko manifestacijo v obrambo svobodnega informiranja so prenesli na 3. oktober. Športno združenje CONI je odredilo, naj tekmovalci pred vsakim uradnim športnim srečanjem (od jutri do nedelje) počastijo žrtve z enominutnim molkom. r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu pokrajinski svet - Razprava o novem pokrajinskem statutu Po štirih urah in pol pod streho le prvi člen Ostra obstrukcija desnosredinske opozicije, ki je predstavila skupno 411 popravkov Štiri ure in pol za odobritev prvega člena - toliko časa je potreboval pokrajinski svet, da je z glasovi levosre-dinske večine izglasoval uvodni člen novega pokrajinskega statuta. Potem je predsednik skupščine Boris Pangerc sporočil novico o atentatu na italijanske vojake v Afganistanu, svetniki so se poklonili žrtvam z minuto tišine, in sejo prekinili. Minuta molka je bila edini trenutek na včerajšnji seji, ko sta bili levosre-dinska večina in desnosredinska opozicija poenoteni. Vsa ostala razprava o spremembi statuta je bilo eno samo zavlačevanje, izzivanje, in neuspelo prekinjanje desnosredinske opozicije z zelo jasnim ciljem: preprečiti, da bi levosre-dinska večina spremenila pokrajinski statut tako, kot ga je zasnovala. Opozicija pri tem ni štedila s sredstvi. K osnutku novega statuta je predložila skupno 356 popravkov: Massimo Romita in Marco Vascotto (Nacionalno zavezništvo) sta jih skupno predložila 94, sam Marco Vascotto 95, Claudio Grizon, Viviana Carboni, Mario Vascotto (vsi Forza Italia) ter Massimo Romita in Marco Vascotto skupno nadaljnjih 85, Arturo Governa (Nacionalno zavezništvo) pa 79. Poleg tega so svetniki Nacionalnega zavezništva predložili še 55 pod-amand-majev. Torej skupno kar 411 popravkov. Leva sredina je predstavila en sam amandma, in sicer o pravici do rabe slovenskega jezika (s črtanjem omejevalnega besedila: »tako kot določa zakon«), ki so ga ob prvem podpisniku Zoranu Sosiču (Demokratska stranka) podpisali še Maria Monteleone, Massimo Veronese (oba Demokratska stranka), Elena Legiša (Stranka komunistične prenove) in Carla Melli (Zeleni). Predstavitev amandmajev in pod-amandmajev ni bila nič drugega kot poskus obstrukcije. Dokaz: v kar 140 amandmajih so svetniki desne sredine zahtevali, naj bo besedi ustanove (Pokrajina) dodana še beseda kraja (Trst). Z zgolj formalnim dopolnilom so skušali zavleči razpravo v nedogled. Levosredinska večina se je temu poskusu zoperstavila z resolucijo o »de-lovniku«: vse amandmaje in pod-amandmaje naj bi obravnavali po posameznih členih (tako bi bila razprava jasnejša); vsak svetnik, vključno z načelniki svetniških skupin, bi imel na razpolago največ dve uri časa za predstavitev amandmajev in pod-amandmajev ter za glasovalne izjave; glasovanju o amandmajih k posameznim členom naj bi sledilo glasovanje obravnavanega člena. Desnosredinski svetniki so zagnali vik in krik, češ, da jim je bila s tem omejena pravica do izražanja. Zahtevali so prekinitev. Skušali na vse kriplje preprečiti namero leve sredine, kar pa jim ni uspelo. Večina je izglasovala resolucijo, tako je razprava stekla po tirnicah, ki jih je sama začrtala. Kljub temu je bila diskusija dolga, mestoma mučna. Opozicija je očitala večini, da je pripravila osnutek novega statuta sama, brez posvetovanja z opozicijo. Svetniki večine so odgovorili, da so nič kolikokrat poskusili vzpostaviti dialog z opozicijo, a so vedno »naleteli na zaprta vrata,« kot je spomnila načelni-ca Stranke komunistične prenove Elena Legiša. Napade opozicije je ocenila kot »sramotne«, njihov cilj je bil en samcat: preprečiti spremembo statuta. Opozicija je zahtevala, naj se svetniki ob glasovanjih posamično izrečejo, tako so se glasovanja še dodatno zavlekla. Na ta način je pokrajinski svet prvi dan zavrnil prvih 24 amandmajev opozicije in odobril 1. člen novega statuta. Danes sledi nadaljevanje z ostalimi amandmaji in preostalimi 62 členi. M.K. Del svetnikov večine, ki so podprli nov pokrajinski statut (od leve): Mariza Škerk, Massimo Veronese, Zoran Sosič, Maria Monteleone, Paolo Salucci in Michele Moro kroma sociala - Upravljala ga bosta skupnost S. Martino al Campo in ICS Po več letih v mestu spet dnevni center za brezdomce Poleg jedilnice, sob z računalniki, tušev in spalnice je v centru tudi dnevna soba s televizorjem kroma Petek, 18. septembra 2009 J APrimorski ~ dnevnik V nedeljo shod DS z Ignaziom Marinom V nedeljo bo v Trstu kandidat za državnega tajnika Demokratske stranke Ignazio Marino. Ob 18.15 bo govoril na Pomorski postaji (dvorana Oceania). Senatorja bosta spremljala kandidatka za deželno tajnico Cristina Carloni in Beppino Englaro, oče nesreče Eluane Engla-ro, ki podpira Marinovo kandidaturo. Za danes napovedano srečanje s poslanko Rosy Bindi pa je odpadlo. Posvetitev cerkve sv. Spiridona Daljša restavratorska dela v srbsko pravoslavni cerkvi sv. Spiridona so se zaključila, tako da bo nedelja še toliko bolj praznična. Ob 10. uri bo slovesno bogoslužje, ki ga bo vodil črnogorski metropolit in delegat svetega sinoda srbsko-pravoslavne cerkve Amfilohije, nato pa bodo re-stavrirano cerkev ponovno posvetili. V goste bodo prišli srbski minister za religije Bogoljub Šijakovic, srbski ambasador v Vatikanu Vla-deta Jankovic, generalni konzul Republike Srbije v Trstu Vladimir Ni-kolic, predsednik Dežele FJK Renzo Tondo in tržaški župan Roberto Di-piazza. Ob koncu bogoslužja bo metropolit Amfijohije predsedniku Tondu in županu Dipiazzi podelil priznanje srbsko-pravoslavne cerkve reda sv. Save. Obnova openskega zdravstvenega okraja V ponedeljek so se začela obnovitvena dela v openskem zdravstvenem okraju (za cerkvijo). Skupno naj bi trajala kake tri mesece. V tem času se bodo pacienti morali zapeljati do zdravstvenega okraja v Rojanu, za rezervacije pa so seveda na razpolago telefonska številka 040/6702011 in pa okenca Cup v lekarnah. Sicer so bili rutinski pacienti o delih obveščeni in z zdravniki so se domenili za najprimernejšo obliko zdravljenja, tudi na domu v primeru tistih, ki se premikajo s težavo. Urniki okenc Cup Tržaško bolnišniško podjetje sporoča, da okenca Cup za rezervacijo specialističnih pregledov in izvidov v katinarski bolnišnici delujejo od ponedeljka do petka od 6.50 do 13. ure, ob sobotah pa od 6.50 do 12. ure. Rezervacijo za preglede je mogoče opraviti tudi v lekarnah pri okencih Cup in na telefonski številki 040-6702011 (od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure). V bližini železniške postaje so včeraj slovesno odprli nov dnevni center za brezdomce in sploh ljudi v težavah, ki ga bosta od ponedeljka dalje upravljala skupnost San Martino al Campo in italijanski konzorcij za solidarnost ICS. Center je v pritličju poslopja na Ul. Udine št. 19, ki ga je odkupila Fundacija CRTrieste in ga obnovila ter ga nato dala v brezplačno rabo za devet let občinski upravi. Ta je upravljanje poverila skupnosti San Martino in ICS, ki sta aktivno sodelovala pri večletnem načrtovanju nove strukture. Center je županu Robertu Dipiazzi uradno predal predsednik fundacije Massimo Paniccia med včerajšnjo slovesnostjo, na kateri so ob udeležbi številnih predstavnikov javnih uprav in institucij ter sil javnega reda govorili tudi ustanovitelj skupnosti duhovnik Mario Vatta in predsednica Lucia Magro, občinski odbornik za socialo Carlo Grilli in škof Evgen Ravignani. Vatta se je zahvalil fundaciji in poudaril pomen dnevnega centra, ki ga je mesto (in še bolj brezdomci) res potrebovalo. V 60. letih je delovalo središče Gaspare Gozzi, je spomnil Vatta, v zadnjih letih pa so obžalovali pomanjkanje take strukture. Sicer je duhovnik naglasil pomen sodelovanja in torej dejstvo, da je pri ustanovitvi centra sodelovalo v znamenju solidarnosti mnogo dejavnikov. Bistveno je namreč združevanje, je menil Vatta, za kar si skupnost San Martino prizadeva že skoraj 40 let. Namen novega centra, nad katerim nudijo v prvem nadstropju že pet let začasno prenočišče ljudem v težavah (tja se vsekakor že več kot eno leto zateka vsako noč nek Tržačan), je nuditi takojšnjo pomoč brezdomcem, še zlasti v zimskem obdobju, pa tudi skušati spodbujati njihovo ponovno vključevanje v družbo v sodelovanju s socialnimi službami. V tem smislu so v centru tudi računalniki s spletnimi povezavami o storitvah, ki jih nudijo na Tržaškem. Na površini 290 kvadratnih metrov so v centru uredili v bistvu vse, ki odgovarja potrebam. Ob vhodu (poskrbeli so tudi za fizično prizadete) so razne mize in stolice, na zidovih so nameščene police z informativnim gradivom z zdravstvenega in pravnega področja. V bližini je dnevna soba s kavči in televizorjem, zraven sta sobi z omenjenimi računalniki. Številni so tuši in sanitarije, s pomočjo posebnih vrat pa so uredili tudi posebno sobo za kadilce. V manjši sobi sta pralna stroja, dalje so še manjša knjižnica in tudi soba z zasilnimi dvonadstropnimi posteljami. Ta bo služila kot izredno zatočišče v primeru zelo nizkih temperatur, predvidoma med decembrom in marcem. V centru, ki je namenjen približno 30 osebam, je predvidena rotacijska prisotnost socio-zdravstvenega osebja. Center bo odprt vsak dan od 8. do 11. ure, popoldne bo v zimskem obdobju odprt od 15.30 do 19.30 in v poletnem od 16. do 20. ure. A.G. miela - Festival »I 1000(o)cchi« Bogata bera kakovostnih filmov V gledališču Miela se obeta teden kakovostnih filmov. V okviru Festivala tisočih oči - I 1000(o)cchi, ki ga prireja Združenje Anno Uno v sodelovanju s Kinoteko iz Furlanije - Filmski arhiv Furlanije-Julijske krajine in ki ga gmotno podpirajo Dežela FJK, Občina Trst in tržaška Pokrajina, bo na platnu zaživelo nad sto filmov. Ob 18. uri bodo v Palači Gopče-vic odprli fotografsko razstavo Gian-franca Gorgonija, ki je posvečena tržaškemu kritiku in zbiratelju Leu Ca-stelliju. In ravno fotografije bodo obiskovalcem pobliže predstavile velikega poznavalca umetnosti, ki je večji del svojega življenja preživel v New Yor-ku. Filmsko dogajanje pa bo ob 20. uri v gledališču Miela uvedel film Antonella Branca What's Happening?, nato pa bo občinstvo okusilo dela francoskega režiserja in producenta grškega rodu Nikosa Papatakisa. V prihodnjih dneh bodo projekcije vse od 10. do 1. ure s krajšimi prekinitvami ob urah obedov. Za dnevno vstopnino bo treba odšteti štiri evre, jutranje projekcije in razstave pa bodo brezplačne. Več informacij in poglobljen spored so na voljo na spletni strani www.imilleocchi.com. Začenja se niz koncertov Okna Mediterana Drevi se začenja 9. izvedba niza etno koncertov Okna Mediterana. Ob 20.30 bo v Domu glasbe (Ul. Capitel-li 3) nastopil brazilski kitarist Marcio Rangel, ki bo publiki postregel z energično tradicionalno afro-brazilsko glasbo, ki se prepleta z bluesom, jazzom in flamenkom. 8 Petek, 18. septembra 2009 TRST / društvo slovensko gledališče - Na sredini seji vodstva Vabilo na skupno srečanje s predstavniki krajevnih uprav Na njem naj bi razpravljali o vprašanju statutarnih sprememb, kar zahtevajo krajevne uprave Društvo Slovensko gledališče je povabilo ostale družbenike Slovenskega stalnega gledališča, to je Deželo Fur-lanijo-Julijsko krajino, Pokrajino Trst in Občino Trst na skupno sejo, na kateri naj bi se domenili o statutarnih spremembah. Seja bo v sredo, 23. septembra, in sicer na sedežu ustanove v Kulturnem domu. Seveda, če se bodo predstavniki treh krajevnih uprav odzvali na vabilo. O vabilu na skupno sejo so se odločili člani vodstva Društva Slovensko gledališče na sredini seji v prostorih Kulturnega doma. Sestali so se, da bi preverili položaj slovenskega teatra. Na seji so izrazili zaskrbljenost nad najnovejšo finančno krizo gledališča, ocenili pa so tudi časopisne izjave predstavnikov krajevnih uprav, partnerjev Slovenskega stalnega gledališča. Izrecno so se zaustavili ob vprašanju statutarnih sprememb, ki so jih ostali družbeniki omenili kot nujno potrebne. Predsednik Društva Slovensko gledališče Adriano Sosič je poudaril, da v zadnjih dveh letih, odkar je prevzel predsedniško mesto, ni dobilo Društvo nobenega uradnega predloga ostalih družbenikov za spremembo statuta. Krajevne uprave bi želele imeti večjo težo v vodstvu gledališča, člani Društva so vzeli to na znanje in pripravili predlog o spremembi statuta, ki naj bi upošteval sugestije ostalih družbenikov. Po sedanjem statutu ima Društvo Slovensko gledališče v upravnem svetu Slovenskega stalnega gledališča štiri predstavnike, tri krajevne uprave pa po enega, kar pomeni, da predstavniki Društva Slovensko gledališče pri vsakem glasovanju lahko preglasujejo predstavnike krajevnih uprav. Na sredini seji je vodstvo Društva Slovensko gledališče ocenilo, da so bile reakcije krajevnih uprav na sedanjo finančno krizo Slovenskega stalnega gledališča razpršene in predvsem časopisnega značaja. Prav zato se je odločilo za uradno vabilo na sejo, da bi s predstavniki krajevnih uprav za skupno mizo pregledali nastali položaj ter se skupno domenili o možnih statutarnih spremembah. Udeleženci seje so izrazili pripravljenost na odprt dialog, da bi slišali za konkretne predloge predstavnikov krajevnih uprav in bi nato skupno začrtali potrebne spremembe statuta, ki naj bi pripomogle k premostitvi nesoglasij in tudi k večjemu angažiranju krajevnih uprav pri neposrednem financiranju Slovenskega stalnega gledališča. M.K. izola - Pripor Kar sredi ulice naj bi stegnil roke po Tržačanki Pretekli petek ponoči je v starem središču Izole prišlo do domnevnega poskusa posilstva, žrtev katerega je bila ženska iz Trsta, ki se je vračala z zabave v slovenskem obalnem mestecu. Po njej je kar na ulici stegnil roke 34-letni državljan ZDA, ki naj bi ji dvignil majico. Prišlo je do prerivanja, oba sta se naposled znašla na tleh. Ženska je s kričanjem pritegnila pozornost dveh domačinov, ki sta se pojavila na oknu tamkajšnjega poslopja. Stekla sta na ulico, odrinila moškega in ga nekoliko obdelala. Američan se nato baje ni preveč upiral in je na mestu počakal policiste. Razlagal jim je, da naj bi prišlo do nesporazuma, policisti pa so ga zaradi domnevnega poskusa posilstva pridržali. Še več, ko so obiskali njegovo sobo v bližnjem hotelu, so ugotovili, da je 34-letnik pustil v njej svojega sedemletnega sina. Otroka so izročili socialni službi, že naslednji dan pa ga je prevzela mati, ki je dospela v Izolo. V Kopru je Američana zaslišal preiskovalni sodnik. Osumljenec je izjavil, da Tržačanke ni hotel posiliti, zaradi nevarnosti pobega pa je sodnik odredil pripor. Seja vodstva Društva Slovensko gledališče kroma kmečka zveza - Nasveti za vinogradnike in vinarje Pogoji za uporabo tropin v agronomske namene Kot smo že poročali, je deželni svet 2. septembra t.l. odobril odlok št. 2005, ki vnaša novosti pri uporabi stranskih proizvodov vinifikacije (tropin). Najpomembnejša novost je v tem, da dovoljuje odstranjevanje teh proizvodov za uporabo v vinogradih kot gnojilo. Pri tem pa gre poudariti, da imajo to možnost samo vinarji, ki proizvajajo vino iz grozdja, pridelanega v lastnih vinogradih, ne pa trgovci. Če vinar kupi grozdje v količini, ki ne sme preseči polovico lastne proizvodnje, lahko raztrosi po vinogradih le tiste tropine, ki nastanejo iz grozdja, pridelanega na kmetiji, ostale tropine iz kupljenega grozdja pa mora obvezno oddati v de-stilarno. Pred omenjeno agronomsko uporabo tropin v vinogradih je potrebna njihova denaturacija z uporabo litijevega klorida (5-10 gr/q) ali živinske soli (sale pastorizio-1 kg/q). Odlok določa tudi, da se v agronomske namene ne sme uporabiti več kot 3t tropin/Ha. Poleg tega določa, kar je za naše vinogradnike, ki so pretežno majhni proizvajalci zelo pomembno, da so vi- narji, katerih količina proizvedenega vina ne presega 25 Hl vina (ki ga proizvedemo iz približno 35q grozdja), prosti pri uporabi svojih tropin v agronomske namene, ne da bi jih pri tem morali dena- turirati s prej omenjenimi sredstvi. Z drugimi besedami povedano, nima vinogradnik oziroma vinar, ki ne presega navedenih količin vina oziroma grozdja, nobene obveznosti. Vinogradniki in vinarji, ki pa presegajo svojo proizvodnjo 25Hl vina imajo možnost agronomske uporabe tropin po prej navedenem postopku denatura-cije. V tem primeru je treba obvestiti pristojne organe oz. deželno upravo in pe-riferični urad Inšpektorata za kontrolo kakovosti (Ispettorato controllo qualita ICQ.). Pridelovalec bo moral poslati prek faksa izpopolnjeno priponko odloka (Allegata B) na Deželno direkcijo za kmetijske, naravne in gozdne vire in na Centralno direkcijo za okolje in javna dela ter na že omenjeni periferični urad ICQ v Vidmu, najmanj štiri dni pred začetkom izvedbe posega, ki spremeni tropine v neuporabne za človeka (denaturacija). Trosenje tropin se mora zaključiti do vključno 31. decembra letos. Za podrobnejše informacije so vam na razpolago uradi Kmečke zveze. tretji pomol Našli truplo brez imena, glavni indic sta uhana Nasproti sedeža tržaške pristaniške kapitanije, v morju med tretjim pomolom in valobranom, so tržaški gasilci včeraj popoldne prišli do srhljivega odkritja. Ob 16. uri je osebje deželne gasilske ekipe za pomoč v vodi, ki ima svoj sedež v starem pristanišču, odhajalo s čolnom na vajo v Tržaški zaliv. Nedaleč od pomola so gasilci zagledali negibno človeško telo, ki so ga premikali valovi. Povsem gol moški je na morski gladini ležal s trebuhom navzdol: gasilci so takoj razumeli, da je mrtev. S čolnom so se približali truplu, ga povlekli na krov in odpeljali na kopno. V staro pristanišče so prispeli obalna straža, karabinjerji mestnega poveljstva v Ulici Hermet, sodni zdravnik in finančna straža. Po prvem zdravnikovem pregledu so ob 18.45 odvedli mrliča v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Tako ka-rabinjerji kot pristaniška kapitanija so takoj začeli preiskovati, kako je bilo človeku ime. Sinoči odgovora še ni bilo, čeprav so bili karabinjerji morda blizu rešitve uganke. Sodni zdravnik Denny Fuliani meni, da je bil preminuli moški star od 35 do 40 let (ugotavljanje točne starosti je težko, ker je morska voda v vseh teh dneh izna-kazila njegove telesne značilnosti), umrl pa naj bi pred približno desetimi dnevi. Sodni zdravnik med prvim pregledom ni opazil znakov nasilja. Na tržaški kapitaniji so sprva sumili, da gre za 34-letnega romunskega zdravnika, ki je 29. avgusta med deskanjem pred Puljem zaradi močne burje in silnega valovanja padel v vodo in izginil. O dogodku so bile tedaj obveščene tudi italijanske oblasti, saj je obstajala možnost, da bi tok pripeljal ponesrečenca do Tržaškega zaliva. Toda nekatere podrobnosti so to možnost izključile: moški, ki so ga našli včeraj, naj bi kot omenjeno umrl nekaj dni pozneje, na njegovih ušesih pa sta visela uhana. Puljska kapitanija je potrdila, da romunski deskar ni imel uhanov. Po mnenju zdravnika Fullianija sta uhana trenutno glavna elementa, ki bi lahko pomagala razkriti istovetnost človeka. Karabinjer-ji iz Ul. Hermet so sinoči pregledovali sezname pogrešanih ljudi v Trstu in širši okolici. Poveljnik Brighi je omenil, da je 4. septembra izginil v neznano 39-letni Miljčan, njegovo izginotje je tri dni pozneje prijavil oče.(af) sv. jakob - Nočni vlom v nižjo srednjo šolo Ivana Cankarja Šolo obiskujejo tudi tatovi Iz avtomata so neznanci odnesli sladkarije, pijače in nekaj denarja - Za šolo v Ulici Frausin je to prvi primer v petih letih Osebje slovenske nižje srednje šole Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu je v torek zjutraj ob prihodu v šolsko poslopje pričakalo neprijetno presenečenje. V noči na torek so tatovi vdrli v šolo in se znesli nad enim od dveh avtomatov v veži v pritličju. Iz naprave so odnesli več sladkarij in pijač ter denar. Po ocenah ravnatelja šentjakobske večstopenjske šole Marijana Kra-vosa v avtomatu ni bilo večje vsote denarja: glede na to, da je pristojno podjetje nazadnje napolnilo avtomata v četrtek, so nočni obiskovalci najbrž izmaknili samo tridnevni inkaso. Vlomilci so vstopili skozi drugi vhod, v Ulici Frausin pri številki 14, ki ni zaščiten z alarmom. Kravos je še povedal, da je to prvi podoben primer v zadnjih petih letih, odkar so šolo obnovili. Šolo so obiskali policisti, vključno s forenzi-ki, ki so si ogledali prizorišče in iskali prstne odtise. Veža, v katero so se v nočnih urah prikradli tatovi kroma / TRST Četrtek, 17. septembra 2009 1 1 skd barkovlje Glasbena igrica o Mavrični ribici Danes zvečer bodo v Slovenskem kulturnem društvu Barkovlje na svoj račun prišli otroci različnih starosti, ki se bodo potopili v svet daleč najlepše ribice v nekem globokem morju. Tej ribici so vsi pravili Mavrična ribica, njen lik pa je plod domišljije švicarskega avtorja Marcusa Pfisterja. Mlado občinstvo si bo namreč v bar-kovljanskem kulturnem društvu lahko ogledalo glasbeno igrico, ki jo bodo uprizorili osnovnošolci in srednješolci iz Brega. Ta dramska skupina, v kateri je kar dvajset otrok, je s srcem in dušo predana gledališču, velik uspeh pa je požela na premierni uprizoritvi Mavrične ribice ob zaključku prejšnjega šolskega leta v gledališču France Prešeren v Boljuncu, številnih pohval pa je bila deležna tudi na mav-hinjskem festivalu dramskih skupin. Priljubljeno otroško pravljico je za to priložnost napisala, priredila in režirala Boža Hrvatič, za koreografijo pa skrbi Klara Vodopivec. Lepi in čustveni igrici bo poseben čar zadala tudi glasbena spremljava v živo skupine Nomos Ensamble, pod vodstvom Aljoše Tavčarja, ki je tudi napisal celotno glasbo. Mavrična ribica bo tako postala neke vrste muzikal, v katerem bodo otroci igrali, peli in plesali svoje vloge. Naj še povemo, da so kostumi sad domišljije Dajane in Ester Kočevar, izdelale pa so jih mamice in babice. Tisti torej, ki bi radi prisluhnili čudoviti in poučni pravljici o Mavrični ribici, kateri so se luske tako lesketale, da so si ravno takšne želele imeti tudi druge ribice, so toplo vabljeni na drevišnjo uprizoritev glasbene igrice, ki se bo začela ob 19. uri. (sč) zahodni kras - Zagotovilo župana Dipiazze Popravilo cerkvice sv. Roka v Križu Streho bo treba popraviti, delo pa bo sila zahtevno Skrlasto streho cerkvice sv. Roka v Križu bo treba popraviti. Kajti: bolj kot se z delom zavlačuje, slabše je. Tako je ocenil tržaški župan Roberto Di-piazza med ogledom cerkvice sredi vasi pred nekaj dnevi. Župan je prispel v Križ skupno z občinskim inženirjem Tevinijem na spodbudo in pobudo zahodnokra-škega rajonskega sveta, pred cerkvico pa so ga pričakali predsednik rajonskega sveta Bruno Rupel, občinski svetnik Demokratske stranke Stefano Uk-mar in kriški župnik Maks Suard. Občina je že aprila dala ograditi območje okrog cerkvice z železjem in deskami tik ob strehi, ker obstaja nevarnost, da bi težke kamnite skrle zgrmele s strehe na cesto. Nekaj tednov kasneje so domačini sestavili peticijo (za katero je dala pobudo rajonska svetnica Demokratske stranke Mariagrazia Vil-li), s katero so zaprosili tržaško občino, naj nujno postopa za popravilo poškodovane strehe. Peticijo je v nekaj dneh podpisalo 320 vaščanov. Cerkvica, zgrajena leta 1646 predstavlja najstarejši in najpomembnejši obstoječi primer verske arhitekture na kraškem območju in res škoda bi bilo, da bi jo zob časa še hujše oglodal. Med ogledom je župan ugotovil, da pronica v notranjost voda. Razpoke na kamniti cerkvi se širijo, obstaja nevarnost, da se bo škoda hitro razširila še na druge notranje dele stavbe. Resnici na ljubo so streho pred kakim desetletjem že popravili, a kaže, da popravilo ni bilo dobro opravljeno. Rajonski svet je že pred letom opozoril na napake pri popravilu, poslal dopis škofiji in spomeniškemu varstvu, a ni še prejel odgovora. Po mnenju tehnikov bo novo po- pravilo zelo zahtevno. Treba bo odstraniti težke kamnite skrle, streho odkriti in sanirati, da ne bo voda več pronicala. Za to bo treba pripraviti ustrezen načrt, je napovedal župan Dipiaz-za, ki je zagotovil, da bo občinska uprava to storila. Vse pa bo odvisno od razpoložljivih sredstev, je pristavil. Teden prej si je Dipiazza ogledal tudi območje Ul. Pucino. Cesta je vze- lo slabem stanju in predstavlja nevarnost za stanujoče in vse, ki se peljejo z Obalne ceste v Križ. Obljubljeno je bilo, da bo občina cesto asfaltirala, in to prihodnje poletje. Ni pa znano, ali bo tlakovala vso ulico ali pa le nekaj novega asfalta najbolj potrebnih odsekov. Tudi ta poseg bo odvisen od razpoložljivih sredstev. M.K. Dream: sanja za Afriko V dvorani Baroncini zavarovalnice Generali (Ul. Trento 8) bo danes ob 17. uri srečanje z naslovom Dream: sanja za Afriko, ki ga prirejata skupnost Sv. Egidija in tržaški kolegij bolničarjev Ipasvi. Gre za pobudo, ki želi prikazati zaskrbljujoče podatke projekta Dream - Drug Resource Enhancement against Aids and Malnutrition, ki si že sedem let v desetih afriških državah prizadeva, da bi prispeval v boju proti Aidsu oziroma neprimernemu prehranjevanju. Prisotne bodo o projektu, ki ponuja Afriki eno upanje v boljšo bodočnost, spregovorili koordinatorka skupnosti Sv. Egidija Gabriella Bortolot ter prostovoljki Sabrina Vigliani in Federica Marchi, ki sta že večkrat sodelovali pri krajevnih projektih Dream v Afriki. Koncert na gradu Flavta in kitara bosta protagonist-ki današnjega, predzadnjega koncerta v Miramarskem gradu, ki jih skozi poletje prireja konservatorij Tartini (vstopnina 4 evre). V dvorani del Trono bo drevi ob 20.30 nastopil mednarodni kvartet Raluca Elena Putanu (flavta), Vlatko Bo-cevski (kitara), Francesca Emili (flavta) in Federico Rossignoli (kitara). Repertoar bo zaobjemal skladbe 20. stoletja. Več informacij na tel. št. 040/224143 ali na spletu www.conservatorio.trieste.it. Potrditev abonmajev Iz Stalnega gledališča FJK sporočajo, da imajo abonenti še danes čas, da potrdijo svoj sedež v gledališču za sezono 2009/2010. Nepotrjena mesta bodo od torka, 22. septembra, na voljo vsem. Seveda velja to za program proze, muzikalov in plesa kot tudi za abonma Gold in Platinum. Letos je abonentom na voljo pestra paleta abonmajev od tistih tradicionalnih za družine, študente in mlade do novih, kot je na primer »bouquet zvezd«. 6. oktobra bo na odru zaživela prva predstava - Kralj Ojdip. šc melanie klein - Poletni center Pikapolonica je odletela Osem tednov v bazovskem vrtcu - Motorične, ustvarjalne, glasbene in jezikovne delavnice Osem tednov za osem tematik od začetka julija do konca avgusta. V organizaciji Študijskega centra Melanie Klein in v sodelovanju s Slovensko prosveto, Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji in ob podpori Zadružne kraške banke je letos enajstič zapovrstjo v prostorih otroškega vrtca Ubald Vrabec v Bazovici zaživel poletni center Pikapolonica. Vsak teden je otroke od drugega do desetega leta starosti razveselila nova tema, ki jo je še dodatno bogatila tradicionalna didaktična ponudba. Gre za motorične, ustvarjalne in glasbene, predvsem pa jezikovne delavnice, s katerimi želijo organizatorji približati slovenščino otrokom iz mešanih zakonov ali tujcem, saj se poletnega centra redno udeležujejo malčki, katerih starši so zaposleni v sinhrotronu. »Za otroke, vsak teden jih je bilo od 35 do 55, razdeljeni pa so bili v tri starostne skupine, je skrbelo 14 diplomiranih vzgojiteljev« je podčrtala predsednica ŠC Melanie Klein Frances-ca Simoni. »Naš namen je nuditi otrokom originalne, zabavne, vsekakor pa vzgojne izkušnje v naravnem kraškem okolju.« Počitnice v znamenju zabavnih in vzgojnih izkušenj v naravnem kraškem okolju Prvi teden je nosil naslov Poletni vrtiljak in je s klovnsko hudomušnostjo pospremil otroke v poletni čas brezskrbne zabave. Še najbolj se je malčkom vtisnil v spomin nastop klovnov združenja ABIO, ki med drugim skrbi za dobro počutje otrok v tržaški bolnišnici Garofolo. V tednu Sladkosnedne pikapolonice so se odvijale kuharske delavnice, na katerih so med drugim otroci preizkušali v peki kokosovih kroglic in izdelavi slastnih sicilijanskih »kano-lov«, poklic peka in slaščičarja pa so spoznali na obisku pekarne Marc v Bazovici. Veliko zanimanje je žel tudi obisk članov kinološkega društva Lens, ki so v poletnem centru navdušili s predstavitvijo rešilnih psov in tistih, ki sodelujejo pri programih »pet therapy«. Vsak teden je program dopolnjeval daljši izlet, tako da so otroci med drugim v Grljanu obiskali znanstveni laboratorij, prijeten dopoldne so preživeli v tržaškem akvariju, zaplavali so v Sesljanskem zalivu, domače živali pa so občudovali na kmetiji Žagar v Bazovici. Dvomesečno bivanje v Bazovici je sklenil športni teden, kjer so se malčki preizkusili v raznih športnih panogah in motoričnih vajah. (tj) mosp in skk - Danes prvi sestanek V novo sezono pestro in ustvarjalno Da mladi potrebujejo kvalitetne priložnosti, da izrazijo svojo ustvarjalnost, se ob tem veliko naučijo, predvsem pa da se zabavajo v dobri družbi svojih sovrstnikov, sta organizaciji Mladi v odkrivanju skupnih poti (MOSP) in Slovenski kulturni klub (SKK) razumeli že zdavnaj. Prav zaradi tega že vrsto let organizirajo celoletne kulturne aktivnosti, ki se odvijajo enkrat na teden v popoldanskih urah v Peterlinovi dvorani in ki so zelo dobro obiskane. O tem priča veliko število že obsoječih skupin, ki delujejo pod okriljem organizacij, med katerimi sta dve gledališki skupini, starejša SKK in mlajša MOSP, plesna skupina MOSP in skupina likovnih ustvarjalcev. Skupine, ki jih sestavljajo predvsem mladi višješol-ci in njihovi mentorji si prizadevajo, da se jim vsako leto pridruži čim večje število novih članov, ki se radi preizkušajo na odrskih deskah, ki želijo spoznati nove dimenzije plesa ali tehnike risanja in slikanja. Organizaciji si prizadevata, da bi bil program vedno sodoben in navdušujoč, zaradi česar si želita, da bi tudi v letošnjem šolskem letu nastale nove skupine mladih gledaliških, plesnih in likovnih talentov. Mladi, ki radi nastopajo, imajo pestro ponudbo gledaliških krožkov, ki so porazdeljeni z ozi-rom na njihovo starost. Vsi gledališki navdušenci, ki so stari od 14 do 16 let oziroma obiskujejo prvi in drugi letnik višje srednje šole, se lahko letos pridružijo no- vi gledališki skupini, ki jo bo vodila večletna članica organizacij MOSP in SKK Patrizia Jurincic pod mentorstvom Lučke Susič. Tudi mladi, ki obiskujejo zadnje tri letnike višje srednje šole in so stari 17 in 18 let, so dobrodošli: ti se bodo namreč lahko pridružili že obstoječi gledališki skupini SKK, ki jo bosta tudi v letošnji sezoni vodili Lučka Susič in članica starejše gledališke skupine MOSP Helena Pertot. Organizaciji krijeta tudi področje plesa in vabita v svojo sredo prav vse, ki se radi gibljejo, plešejo in spoznavajo svoje telo. Plesalka in koreografinja Raffaella Pe-tronio, ki že vrsto let vodi tečaj sodobnega plesa, vabi v svojo sredo nove tečajnike, ki se bodo lahko pridružili že obstoječi plesni skupini ali ustvarili novo. Ne gre pa pozabiti tudi likovnih aktivnosti: kdor rad riše, slika in čuti nagnjenje do likovne umetnosti, se lahko vpiše v likovni krožek, ki bo deloval v obliki seminarjev. Izbire je torej na pretek za vse, ki si želijo izražati svoje kreativne sposobnosti, odkrivati nove talente ali se preprosto zabavati na konstruktiven način. Novo sezono bosta organizaciji MOSP in SKK predstavili na sestanku, ki bo potekal danes (petek, 18. septembra), ob 15. uri v Peterlinovi dvorani v Ulici Donizetti 3. Za vse dodatne informacije pa sta na razpolago telefonska številka 3452669860 ali e-mail naslov mosp-skk@hotmail.it. 1 G Petek, 18. septembra 2009 TRST / narodni dom - Danes odprtje razstave in svojevrsten koncert Ste že prisluhnili zvokom kamna? Pavel Hrovatin predstavlja dela, nastala v obdobju 2003-2006 Najprej so bile kamnite maske in njihova usta, s časom je umetnik-obrtnik v njih zagledal sonce. In prav sonce je danes ob morju, gmajni in kraških zidkih med najbolj razpoznavnimi elementi Pavla Hrovatina. Tržaški umetnik, doma v Briščikih, odpira danes v Narodnem domu novo samostojno razstavo. Odprtje, v priredbi Društva za umetnost Kons, bo ob 19. uri. Razstavo so naslovili Zvoki kamna: da ne gre za metaforo, bo jasno nocoj, ko bo v galeriji prvič izzvenela »kamnita glasba«: glasbeniki bodo namreč zaigrali na litofon, kamniti inštrument, na katerega igraš s prav tako kamnito paličico, in na viseča kamnita tolkala, ki baje oddajajo odlične vibracije. Ob kamnitih inštrumentih bo Pavel Hrovatin predstavil serijo del velikih razsežnosti, ki so nastala v zadnjih šestih letih. Med njimi je Pogled s Krasa, s katerim je Hrovatin že zmagal na umetniškem natečaju ob Barcolani, ali Solza mask, ki jo spremlja besedilo istoimenske poezije Srečka Kosovela. A tudi velik nizki relief, ki je bil lani razstavljen v pariškem Gran Palai-su. Prav tisto sodelovanje je tržaškemu umetniku odprlo nova vrata na francoski trg: razstava, ki si jo bo mogoče do 9. oktobra ogledati v Narodnem domu, bo v prihodnje gostovala v neki pariški umetnostni galeriji, že oktobra pa v nemškem Regensburgu. Pavel Hrovatin se je za umetniško obrt odločil pred skoraj dvajsetimi leti, ko je izgubil »sicer zanimivo delo tonskega tehnika pri agenciji Alpe-Adria«. Pot je bila na začetku strma, hobi pa se je s časom spremenil v delo, »od katerega se da živeti, čeprav si vedno na prepihu: moji veliki kamniti reliefi pač niso krompir«. Umetnost res Hrovatin pred večkrat nagrajenim Pogledom s Krasa kroma ni predpogoj za preživetje, kljub temu pa jo veliko ljudi ceni. »Vsakdanji kruh mi sicer daje prodaja okrasnih predmetov, večja dela pa prodajam predvsem v Avstrijo in Nemčijo.« To so do šestdeset kilogramski reliefi, »tolčeni košček za koščkom«: na vsakem je tudi štiristo potrpežljivih in pozornih udarcev s kladivom in dleti. Skrivnost uspeha je v njihovem pravem naklonu, dru- Včeraj danes U Kino S Izleti Danes, PETEK, 18. septembra 2009 SOFIJA Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 19.10 - Dolžina dneva 12.23 - Luna vzide ob 6.18 in zatone ob 18.40 Jutri, SOBOTA, 19. septembra 2009 EMILIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,4 stopinj C, zračni tlak 1011 mb raste, veter 3 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 79-odstotna, nebo spremenljivo, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,2 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 19. septembra 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Ul. Dante 7 (040 630213), Ul. Costa-lunga 318/A (040 813268); Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A.Pro-sek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (040 572015). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »L'era glaciale 3 - L'alba dei di-nosauri 3D«. ARISTON 17.00, 18.45, 20.30 »Il Cosmonauta«; 22.00 »Videocracy - Basta apparire« (Benetke - Festival kina 2009). CINECITY - 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Pelham 1-2-3: Ostaggi in metropolitana«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Basta che funzioni«; 15.55, 18.00, 20.05, 22.10 »The Informant!«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »G.I. Joe - La na-scita dei cobra«; 18.50 »Il grande so-gno«; 16.00, 18.05, 22.15 »Drag me to hell«; 15.50, 20.00 »Segnali dal futuro«; 21.30 »Ricatto d'amore«; 16.00, 17.00, 18.00, 20.00, 22.00 »L'era glaciale 3 - L'alba dei dinosauri 3D«. FELLINI - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Ri-catto d'amore«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Basta che funzioni«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.50 »Tris di donne & abiti nu-ziali«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Il grande sogno«. KOPER - KOLOSEJ - 17.00 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov (podnapisi)«; 17.30, 19.40, 21.50, 0.00 »Okrožje 9«; 18.50, 21.30 »Državni sovražniki«; 20.00, 22.00, 23.50 »Brez povratka 4-3D«; 16.30, 18.20 »Garfield in festival zabave«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pelham 1-2-3: Ostaggi in metropolitana«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The Informant«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »G.I. Joe -La nascita dei cobra«; Dvorana 4: 16.30, 20.30 »L'Era glaciale 3 - L'alba dei dinosauri«; 18.15, 22.15 »Il cattivo tenente«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Pelham 1-2-3: Ostaggi in metropolitana«; Dvorana 2: 17.50, 19.50, 22.10 »G.I. Joe - La nascita dei cobra«; Dvorana 3: 17.50, 20.10, 22.10 »Basta che funzioni«; Dvorana 4: 17.45, 20.10, 22.10 »Il grande sogno«; Dvorana 5: 17.30 »L'era glaciale 3: L'al-ba dei dinosauri«; 20.00, 22.00 »Vi-deocracy - Basta apparire«. Odhod avtobusa iz trga Oberdan ob 6.45, iz Sesljana ob 7.00, iz Sv. Križa ob 7.05, s Proseka ob 7.10, z Občin ob 7.20. Za vpis in informacije pokličite na tel. št.: 040-220693 oz. 347-9322123. ¿j Čestitke Pri Mužinovih na Proseku draga MARA in LADKO danes slavita visoki jubilej skupnega življenja. Prisrčno vama čestitamo in želimo še mnogo let skupne poti. Sestrična Vojka z družino. "Kjer je Timava, je zabava." To je tvoj moto, Marko. V upanju, da se ga bo držal tudi mali Alex čestitamo tebi, mamici Eriki in bratcu Petru vsi pri Timavi. gače lahko kamnita plošča poči. Seveda pa tudi v navdihu in kompoziciji: Hrovatin pravi, da je domišljija aktivna predvsem ponoči, roke pa podnevi ... Hrovatinovi kamniti pepelniki, ure, vaze in »slike« iz kraškega kamna, sige ali petrovice so zelo razpoznavni. Kljub temu pa so se na trgu že pojavili njihovi kloni. Pozor na imitacije! (pd) SKD SLOVENEC in Pustni odbor iz Boršta in Zabrežca organizirata v nedeljo, 4. oktobra, za člane in simpati-zerje avtobusni izlet v Goriška Brda. Spored: voden ogled kleti v Dobrovem in muzeja 1. svetovne vojne v Kobaridu. Kosilo bo na turistični kmetiji »Belica« v Medani. Vpisovanje v srenjski hiši danes, 18. septembra, od 18.30 do 20. ure in ponedeljek, 21. septembra, od 19.00 do 20.30. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na izlet v Kumrovec, Pod-sredo in Olimje v nedeljo, 4. oktobra. Odhod predviden iz Milj (avtobusna postaja) ob 6.uri, iz Korošcev ob 6.15, iz Zavelj ob 6.30, vrnitev v Milje pa okoli 21.ure. Cena 45,00 evrov vključuje avtobus, vodiča, vodene obiske, vstopnine, kosilo s pijačo. Za informacije in vpisnine je na razpolago gospa Vesna , tel.št. 040-271862 (ura kosila). Potrditi udeležbo najkasneje do nedelje, 27.septembra. IZLET NA KOROŠKO - Župnija Sv. Križ pri Trstu prireja izlet na Koroško v nedeljo, 27. septembra. Obiskali bomo svetišče pri Gospe Sveti (kjer bo tudi sv. maša), Gosposv. Polje in Bilčovs (kjer bo kosilo). Za informacije in vpisovanje: župnijski urad v Križu, tel. št.: 040-220332 v popoldanskih oz. večernih urah (tel. tajnica). KONZORCIJ TRŽAŠKIH ČEBELARJEV organizira v soboto, 3. oktobra, poučen izlet na sejem »Attrezzi e miele« v Lazise. Cena na osebo 10,00 evrov. Izleta se lahko udeleži tudi kdor ni čebelar. Za informacije poklicati na tel. št. 040-2158246 (Settimi), ali 040211790 (Hussu). DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI vabi na svoj tradicionalni jesenski izlet v nedeljo, 4. oktobra. Obiskali bomo samostan Stična na Dolenjskem, kjer bo v bližini kosilo, ter Valvazorjev grad Bogenšperk pri Litiji. Za informacije in vpisnine na tel. št.: 040-228274 Rado in 040228924 Sergio, ob uri kosila. ŠOLSKE SESTRE DE NOTREDAME organizirajo v ponedeljek, 5. oktobra, romanje na Brezje in v Ljubno k »Mariji udarjeni«. Sledijo sama presenečanja. 0 Prireditve SKD BARKOVLJE s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske Prosvete prireja danes, 18. septembra, ob 19. uri glasbeno pravljico »Mavrična ribica« v izvedbi otroške skupine KD Slovenec. Režija Boža Hrvatič. RADIJSKI ODER obvešča, da se bo 12. Gledališki vrtiljak ponovno zavrtel v nedeljo, 27. septembra. Na sporedu bo igra Mala morska deklica v izvedbi Male gledališke šole Matejke Pe-terlin iz Trsta. Prva predstava ob 16. uri (red sonček) in druga ob 17.30 (red zvezda). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. BAMBIČEVA GALERIJA: fotografska razstava Petra Cvelbarja »Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage«. V sodelovanju s Skladom Mitja Čuk, DSI iz Trsta in s prispevkom Pokrajine Trst. Ogled do 28. septembra, PO-PE 10.00-12.00 in 17.00-19.00, Op-čine, Proseška ul. 131, tel. 040-212289. KRUT, vabi v torek, 29. septembra ob 17. uri na predavanje »Negujmo spomin tudi v zrelih letih«. Predavala bo prof. Vali G. Tretnjak, spec. klin. psihologije in nevropsihologije. Zaželjena prijava, prednost imajo člani! Informacije na sedežu, v ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. H Šolske vesti SLOVENSKI DIJAŠKI DOM TRST obvešča, da so v teku vpisovanja za popoldansko bivanje in učne ure pod vodstvom strokovno usposobljenega osebja, za osnovne, nižje in višje srednje šole. Za informacije in vpis: ul. Ginnastica 72 - Trst, tel. 040-573141. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da se bo pouk v otroških vrtcih do danes, 18.sep-tembra zaključil ob 13.30 po kosilu. RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA vabi starše na roditeljski sestanek ob začetku šolskega leta, ki bo v torek, 22. septembra, ob 17. uri za 1. razrede obeh smeri in ob 17.30 za 3. razred geometrske smeri na podružnici (Canestrinijeva ploščad 7). SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaj po višješolski diplomi v sodelovanju s podjetji: tehnike administrativnega vodenja osebja 580 ur (300 ur teorije, 280 ur work experience, štipendija 2,3 evrov za vsako uro prisotnosti na delovni praksi, tečaj brezplačen). Tečaj je financiran s sredstvi Evropskega socialnega sklada in bo potekal na tržaškem sedežu SDZPI, ul. Ginnastica 72. Rok vpisovanja do 25. septembra. Vpis in dodatne informacije na tel. št. +39 040-566360 ali info@sdzpi-irsip.it. Več na spletni strani www.sdzpi-irsip.it. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaje po univerzitetni diplomi: uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), uporabljati tehnične in računovodske standarde računovodskega nadziranja (80 ur), tehnike in orodja prevajanja (60 ur), vrednotenje turizma na krasu (80 ur). Tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na tržaškem sedežu SDZPI, ul. Ginnastica 72. Rok vpisovanja do 16. oktobra. Vpis in dodatne informacije na tel. št. +39 040566360 ali info@sdzpi-irsip.it. Več na spletni strani www.sdzpi-irsip.it. SKD Barkovlje - Ul. Bonafata 6 pod pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja danes ■ petek, 18. septembra ob 19. url glasbeno pravljico Mavrična ribica v izvedbi otroške skupine KD SLOVENEC Režija Boža Hrvatič 0 Mali oglasi DEKLE IŠČE ZAPOSLITEV kot varuška, eventuelno tudi pomaga pri pisanju nalog. Tel. 340-276275. GOSPA SREDNJIH LET z dolgoletnimi izkušnjami išče dvakrat tedensko delo kot hišna pomočnica ali za likanje perila. Klicati v večernih urah tel. št. 040 - 200930. IŠČEM KNJIGO »Pregled slovenskega slovstva« - Kos. Tel. 338-4679712. KROMPIR naravno gnojen in neškropljen, prodajamo v Mavhinjah št. 11, cena 30,00 evrov za 25 kg. Tel. št.: 040-299806. KUPIM seno za stelje, lahko je tudi staro. Tel. 348-3077185. LJUBITELJEM ŽIVALI podarim en mesec stare mucke. Tel. 349-8064217. MALI ČOLN znamke Abate, 3.20 za 1.30 z vsemi pripomočki ugodno prodam. Tel. št.: 338-7281332. OPRAVLJAM vsa hišna dela. Tel. 040 - 251062, ob uri kosila. PARKIRNI PROSTOR v Foro Ulpiano dajem v najem. Tel. 347-8003883. PRODAJAM belo grozdje - Vitovska. Tel. 347-4729314. PRODAJAMO DRVA za kurjavo. Tel. 335-5254551 ali 335-6373295. PRODAM belo in črno grozdje. Tel. št.: 348-3127194. PRODAM belo in črno grozdje; tel. 3314331079. REFOŠK IZ MAREZIG - prodamo kvalitetno grozdje. Za informacije Mario (349-6181288). SIMPATIČNE MUCKE podarimo ljubitelju živali. Tel. št.040 - 213701. ZA POLOVIČNO CENO prodam par ur rabljen mlin iz inoxa za mletje jabolk. Tel. št. 040-201056. S Poslovni oglasi PRODAM HIŠO z vrtom v Rep-niču. Tel.: 335-6948813 ITI Osmice V SAMATORCI sta odprla osmico Mario in Ondina Gruden. Tel. 040229449. Vabljeni! Loterija 17. septembra 2GG9 Bari 2 S2 B4 31 26 Cagliari 46 S 1G 6G S7 Firence 46 79 2S 1S 23 Genova 1G S9 22 7S 29 Milan 71 SG B3 2 S3 Neapelj S 32 73 6 S9 Palermo 12 1G 29 1 19 Rim 9 31 67 B2 21 Turin B6 61 SS 64 2G Benetke 79 9 13 63 B Nazionale 73 36 42 4B 11 Super Enalotto Št. 112 19 32 34 63 74 89 jolly 55 Nagradni sklad 5.212.156,15 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 56.140.163,20 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 15 dobitnikov s 5 točkami 52.121,57 € 1.845 dobitnikov s 4 točkami 423,75 € 73.726 dobitnikov s 3 točkami 21,20 € Superstar ss Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 8 dobitnikov s 4 točkami 42.37S,GG € 342 dobitnikov s 3 točkami 2.12G,GG€ 5.685 dobitnikov z 2 točkama 1 GG,GG € 37.739 dobitnikov z 1 točko 1 G,GG € 85.654 dobitnikov z 0 točkami S,GG€ / GALERIJA NARODNEGA DOMA Vabimo Vas na odprtje razstave Pavel Hrovatin ZVOKI KAMNA v galeriji Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14, danes ob 19.00 Ü3 Obvestila BEER & MUSIC mednarodni praznik piva in glasbe pod velikim šotorom v Trebčah športno igrišče. Danes, 18. septembra, Sun Machine, Vasco Rossi tribute band Rewind. Sobota, 19. septembra, Bandomat, Tony Cetinski, Dj Riky. Nedelja, 20. septembra, Mladi kraški muzikanti, 3 Prašički. Petek, 25. septembra, Fifti & More, Ana Pupedan. Sobota, 26. septembra, 3 Prašički, Sidd-harta, Dj Riky. Nedelja, 27. septembra, Salzburg Qintett. Odprtje kioskov ob 18. uri. Jedi na žaru in več vrst piva. Vabljeni! Zabava zagotovljena! Org. Ašd Primorec in Acm Zamejski. Informacije na myspace.com/beermusictrebicia-no. GLASBENA ŠOLA PIHALNEGA ORKESTRA RICMANJE vabi na informacijski sestanek za šolsko leto 2009/2010, ki bo danes, 18. septembra, ob 20.30 v Babni hiši v Ricmanjih. Ob priliki bo srečanje s pedagogi in možnost vpisnine. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja glasbeno šolo za vse, otroke in odrasle, ki bi radi vstopili v godbo. Tečaji, ki jih bodo vodili diplomirani profesorji tolkal, pihal, trobil in glasbenih uric za najmanjše se bodo vršili v šolskem letu 2009/2010 na sedežu godbe, v bivši klavnici v Nabrežini (Kamnolomi 12). Vsi zainteresirani se lahko javijo na tel. št. 347-1553489 (Niko) ali 040-200777 (v večernih urah). Skupni informacijski sestanek bo danes, 18. septembra ob 18.00 na sedežu godbe. KRUT obvešča, da so društveni prostori odprti s sledečim urnikom: od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 17.00 od ponedeljka do četrtka in od 9.00 do 13.00 ob petkih. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da danes, 18. septembra, zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devinu in srednji šoli C. de Marchesetti v Sesljanu za šolsko leto 2009/2010. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina - Področje služb in uslug namenjenih javnosti, mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v Občinski knjižnici v Nabre-žini - v Uradu za šport in prosti čas -Nabrežina 102 (tel. 040-2017370). TABORNIKI RMV sporočajo, da bodo informativni sestanki s starši v naslednjih terminih in krajih. Na Kontovelu (telovadnica) v soboto, 19. septembra ob 16.00 (info: 3496372770 - Mateja), v Sa-ležu v v soboto, 19. septembra ob 16.00 (info: 3408940225 - Madalena), v Križu v domu Alberta Sirka danes, 18. septembra ob 16.00 (info: 3349309930 - Jakob), v Dolini v telovadnici pa v soboto, 19. septembra, ob 16.00. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo s pričetkom 19. septembra. Vpisovanja na info@skdevin.it ali pa na 040-209873. SKD TABOR OPČINE PROSVETNI DOM obvešča, da rekreativna telovadba poteka po običajnih urnikih. DRUŠTVO JOGA v vsakdanjem življenju Popetre obvešča, da se pričnejo začetni tečaji redne vadbe joge v naslednjih krajih: v Domu krajanov v Ajdovščini ob 18.30 vsako sredo; v domu starejših občanov Ilirska Bistrica ob 18.30 ob četrtkih. Tečaj poteka enkrat tedensko. Vodi ga Dario Černac, učitelj joge v vsakdanjem življenju. Tečajniki potrebuje- jo: udobno oblačilo, armafleks in odejo. Gre za sistematično vadbo joge po sistemu svetovno priznanega indijskega učitelja Paramhans Swami Maheshwa-ranande, ki omogoča zdravje, dobro počutje in notranjo umirjenost. TEČAJ V BAZENU ZA DOJENCKE Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov ANPEC obvešča, da se bodo tečaji v bazenu začeli 2. oz. 3. oktobra s sledečim urnikom: skupina 0-12 mesecev ob petkih med 10.30 in 11.30, skupina 12-36 mesecev ob sobotah med 16.30 in 17.30. Za prijave in informacije: info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. št.: 328-4559414. Število mest je omejeno. V BARKOVLJAH, v nedeljo, 20. septembra, ob 11. uri bo začetna šolska maša za učence osnovne šole in malčke iz vrtca. AŠD SHINKAI KLUB sporoča lanskim atletom, ki se v nedeljo, 4. oktobra, nameravajo udeležiti turnirja na Jesenicah, da se bodo pripravljalni treningi začeli v ponedeljek, 21. septembra, ob 18. uri v zgoniški telovadnici. Ostali in novi atleti bodo začeli z rednimi treningi 6. oktobra ob 16 uri (otroci) oz. 7. oktobra ob 19. uri (odrasli). Za informacije tel. št. 347 - 4033343. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se bo v ponedeljek, 21. septembra, začela redna vadba pilatesa s sledečim urnikom: ponedeljek, ob 18.00 za hrbtenico, ob 19.00 nadaljevalni; četrtek ob 18.00 začetniki, ob 19.00 za hrbtenico, ob 20.00 nadaljevalni. Za vpis in pojasnila na tel. št.: 040-327327 ali 340-4835610 (Anica); 040-327062 ali 3282767663 (Norma) v večernih urah. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste malčke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovnošolce. Prvo srečanje v ponedeljek, 21. septembra, ob 16. uri, ob 17.00 sestanek s starši, v Štal-ci v Šempolaju. ZDRUŽENI MEPZ SKALA - SLOVAN začne z vajami v novi sezoni 2009/10 v ponedeljek, 21. septembra, ob 20.30 v zadružnih prostorih doma Skala v Gro-padi. Vabljeni vsi dosedanji pevci in pevke! Zaželjeni so novi glasovi! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV pod pokroviteljstvom Slovenske kulturno-gospodarske zveze prireja Slovensko deželno knjižno izložbo v petek, 25. septembra, v KB centru v Gorici (Korzo Verdi 51) z naslednjim sporedom: od 15. do 19. ure knjižna izložba, ob 17. uri otvoritev, ob 18. uri debatna kavarna, ob 19.30 koncert skupine BK evolution. V primeru slabega vremena prireditev odpade. Članice, ki se še niso prijavile in bi želele sodelovati lahko pokličejo samo še do ponedeljka, 21.septembra (040-635626 ali 0481-531495). KRUT obvešča, da bo društvo v torek, 22. septembra, izjemno odprto samo v jutranjih urah, in sicer: od 9. do 13. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bo redna vadba pričela 22. septembra. Potekala bo s sledečim urnikom: ob torkih uvajalni tečaj od 18. do 19. ure, prva skupina od 19. do 20., druga skupina od 20. do 21. ure; ob petkih prva skupina od 19. do 20. ure ter druga skupina od 20. do 21. ure. Možnost jutranje vadbe tudi ob ponedeljkih, od 9.30 do 10.30 ter ob sredah, od 9. do 10. ure. Za vpis in informacije pokličite na tel. št.: 040-200620 ali na 349-6483822 (Mileva). TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 22. septembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. V soboto, 26. septembra, ob 8. uri odhod avtobusa za nastop na proslavi v Kranju. OPZ IN MLPS VESELA POMLAD pričenjata pevsko leto in vabita nov pevce, da se jim pridružijo. Prva pevska vaja bo v četrtek, 24. septembra, ob 17. uri za niž-ješolke in ob 18. uri za višješolke, v petek, 25. septembra, ob 16.30 za osnov- TRST nošolce. Starši so vabljeni na informativni sestanek, ki bo v sredo, 23. septembra, ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse osnovnošolce na tečaj sodobnega plesa z Raffaello Petronio. Informativno srečanje bo v sredo, 23.septembra, ob 16.30 v društvenih prostorih na štadjonu l.maj. KRUT, obvešča, da bo tečaj o inkontinenci v četrtek, 24. septembra in četrtek, 1. oktobra, ob 16.uri. Tečaj je rezerviran že prijavljenim članom Kruta. Informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. BALETNO DRUŠTVO Sežana vabi vse mlade in manj mlade, željne gibanja, zdravja, plesa in nastopov, k vpisu baleta (od 5 let dalje), jazz baleta (od 11 let), baleta za odrasle (brez omejitve let). Vpis poteka od ponedeljka do petka med 15. in 17. uro v garderobi Kosovelovega doma (službeni vhod) v Sežani. Info: 041/784754, 041/524-310. DEKLIŠKI ZBOR KRAŠKI SLAVČEK iz Nabrežine je začel novo sezono. Vaje bodo dvakrat tedensko, ob sredah in petkih (ali sobotah). Informacije Eva Poz-zecco, tel. št.: 333-1435318. DRUŠTVI ROJANSKI KRPAN IN ROJAN-SKI MARIJIN DOM prirejata v petek, 25. septembra, večer »Rojanski Krpan v deželi Zlatoroga«, na katerem bosta Maksi Kralj in Peter Verč s fotografijami Denisa Doljaka prikazala tri gorske ture okrog Bohinjskega jezera (Triglav, Triglavska jezera, Pršivec, Bogatin, Krn, Vogel, Črna prst). Večer bo v rojanskem Marijinem domu, začetek ob 20. uri. KINAESYS VADBA - Predstavitev gibalne terapije bo 25.septembra ob 18.uri v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. Vstop prost. Vabljeni! ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SKRBSTVO občine Dolina obvešča, da bo v petek, 25 septembra, na Županstvu Občine Dolina - dvorana občinskega sveta, z urnikom od 8.00 do 12.30, potekala pobuda »Dan srca« v sodelovanju z združenjem »Cuore amico« iz Milj. Ob tej priliki daje občina Dolina na razpolago dva brezplačna krvna izvida na osebo, za skupnih 200 izvidov. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo v petek, 25. septembra, tržaški urad zaprt. VABILO NA SLOMŠKOVO SLAVJE, ki bo v soboto, 26. septembra, v Mariboru, ob 10.letnici proglasitve Slomška za blaženega in 150.letnici škofijskega sedeža. Udeleženci iz Trsta stopijo na avtobus na trgu Oberdan. Vpisi pri župniku Jožetu Merkuži - Zgonik, tel. št. 040229166. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da so se začeli treningi za vse starostne skupine po sledečih urnikih: 1. skupina - Palčki (4-7 let) ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30 na Opčinah; 2. skupina - Zajčki (814 let) ob ponedeljkih in petkih od 17.30 do 19.00 na Opčinah; 3. skupina - Škrati (od 15 let dalje) ob ponedeljkih od 19.00 do 21.00, ob sredah od 18.30 do 21.00 na Opčinah in ob petkih od 19.30 do 21.00 pri Banih. Info na tel.št. 3497597763 Nastja. DEŽELNI SKLAD ZA SLOVENSKO JEZIKOVNO MANJŠINO Rok za predložitev prošenj za črpanje sredstev iz Deželnega sklada za slovensko manjšino zapade letos dne 28. septembra. Vse potrebne informacije so objavljene na spletni strani Dežele FJk (www.regio-ne.fvg.it) pod geslom »in evidenza (v ospredju)«. YOGA - SKD IGO GRUDEN: telovadba za dobro počutje, ki jo vodi Divna Slavec, se prične v ponedeljek, 28. septembra, po naslednjem urniku: pon.-sreda od 18.30 do 20. ure, torek in četrtek od 9. do 10.30 in od 10.30 do 12. ure, sreda od 10.30 do 12. ure. Za vpis in informacije: 040-299632 ali 339-5281729 (Vera). O.N.A.V - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 26. septembra, v popoldanskih urah voden obisk kleti Bulfon. Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz. Za informacije in prijave: spletna stran www.onav.it; elektronska pošta: trie-ste@onav.it ali na tel. št.: 333-4219540 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev: 30.septem-bra, ob 15.uri osnovnošolci, 16.uri srednješolci, 17.uri višješolci ter 18.uri odrasli. ESPANOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje, za otroke in odrasle. Priprava na izpite. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev: 29. septembra ob 18.uri. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala. Vpisovanje in informacije vsaki torek in petek od 20.30 dalje v Soščevi hiši na Proseku oz. na tel. št. 349-4103131, e-mail: gdp1904@libero.it. KRUT, obvešča vse, ki so pri Krutu opravili tečaj 1. in 2. stopnje, pa tudi Master Reiki, da se bodo začela, 30. septembra ob 17. uri v društvenih prostorih, srečanja za izmenjavo tehnike Reiki. Prosimo potrditi prisotnost na tel. št. 040360072. MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VI-GRED vabi v svoje vrste muzikante stare od 9. do 16. leta, vaje ob torkih, v Štal-ci v Šempolaju, ob 19.15. MOJA SLOVENŠČINA: tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle. Tečaji za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev: 1. oktobra ob 18. uri Slovenci, 19. uri tujci. NEMŠČINA ZA VSAKOGAR: v sodelovanju s priznano šolo za nemščino. Skupinski in individualni pouk. Priprava na izpite. Možnost certifikatov. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. PIHALNI ORKESTER BREG in Glasbena Matica prirejata glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala. Za informacije vsak četrtek od 20.30 dalje na sedežu godbe ali na tel. št.: 338-6439938. PLEASE, PLAY WITH ME: z igro v angleški jezik, tečaji v sodelovanju z otroškimi vrtci. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. SEČNJA 2009/2010: Jus Opčine obvešča, da je v teku sprejemanje prošenj za sečnjo vsak torek na upravnem sedežu jusa Opčine v Proseški ulici št. 71, od 18.30 do 19.30, do najkasneje do 30. septembra. TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Dopoldne ali zvečer, po dogovoru. Informacije in predvpisi tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Prvo srečanje 2. oktobra, ob 19.00 začetni tečaj, 20.30 nadaljevani tečaj. AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj moto-rike pod vodstvom prof. Drasiča potekal ob torkih in četrtkih od 16.00 do 17.00 v telovadnici srednje šole na Opčinah. Tečaj bo začel 1. oktobra. AŠZ SLOGA obvešča, da bodo potekali treningi odbojke za začetnice in začetnike (letniki '98, '99, '00) ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 18.00 v občinski telovadnici v Repnu. Tečaj bo začel 1. oktobra. KRUT ob priliki Festivala za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani in nastopa MPZ Fran Venturini prireja za svoje člane avtobusni prevoz dne 1. oktobra. Do zasedbe mest! Za podrobnejše podatke in vpisovanje tel. 040-360072 -Krut, ul. Cicerone 8/B, Trst. AŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira telovadbo za najmlajše od 1. do 6. leta starosti. Začetek telovadbe bo v soboto, 3. oktobra, ob 9.30 za otroke od 1. do 3. leta starosti in ob 10.30 za otroke od 3. do 6. leta. Informacije na sedežu v popoldanskih urah. Tel. št.: 04051377. EX PEVCI MLADINSKEGA IN DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA Glasbene Matice vljudno vabljeni na srečanje, ki bo v soboto, 3. oktobra, v osmici pri Marti Žigon v Zgoniku. Za dodatne info: Helena 340-1434351 ali Nada 3393693792. S.K.D. SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse srednješolce in višješolce na tečaj hiphop z Jelko Bogatec. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 5.oktobra, ob 14.30 v društvenih prostorih na štadjonu 1.maj. Za pojasnila poklicati na tel. 349-7338101. KRUT obvešča člane, da se bo v torek, 6. oktobra, začela telovadba za hrbtenico, pa tudi za elastičnost telesa. Vadba bo potekala ob torkih in četrtkih v Petek, 1B. septembra 2009 jutranjih in popoldanskih urah. Potrditve, nove prijave in informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8b, tel. 040360072. KRUT začenja v sredo, 7. oktobra, jesenski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunjanu in v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072. KRUT, obvešča, da bo začel nadaljevalni tečaj Arteterapije v četrtek, 8. oktobra, po 16. uri. Na osnovi zanimanja planiramo, da bo začetni tečaj potekal od 19. novembra. Podrobnejše informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8b, tel. 040360072. KRUT, za drugačen pristop do telesa, dihanja in uma, vabi na vadbo joge. Lekcije bodo potekale ob četrtkih, od 19.30 do 21.00, z začetkom 8. oktobra. Informacije in nove prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. KRUT, obvešča, da bo 9. oktobra začel ciklus lekcij Psihomotorike. Predvidenih je 5 lekcij, ob četrtkih, od 16.00 do 17.30, z začetkom 9. oktobra. Vse informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. JUS NABREŽINA obvešča člane, da bo izdajala članom dovoljenje za sečnjo in nabiranje suhih drvi in čersakov v gozdovih jusarske imovine. Člani lahko dvignejo obrazec prošnje ob ponedeljkih in sredah od 16.00 do 17.30 ure v stavbi Nabrežina Kamnolomi, 12 (Centro Ser-vizi) prvo nadstropje. KRUT, obvešča, da je zdravniška posvetovalnica na razpolago članom vsak torek od 16. ure dalje. Zaželjena je predhodna prijava na sedežu krožka, ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren sporoča, da potekata vadba Pilatesa in telovadba za zdravo hrbtenico ob torkih in petkih, od 19. do 20. ure Pilates, od 20. do 21. ure telovadba, v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini. KRUT, obvešča, da bo predstavitvena konferenca o novem začetnem tečaju »Ohranjanje zdravja z naravnimi metodami«, na našem sedežu, 21. oktobra ob 17.30. Začetek tečaja je predviden 28. oktobra ob 19.30. Obenem sporoča, da bo tečaj 2. stopnje začel 4. novembra ob 17.45 in tečaj 3. stopnje 28. oktobra ob 17.30. Prosimo potrditi prisotnost! Vse informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. VADBA JOGE, ki se že desetletje uspešno odvija v prostorih ŠKC v Lonjerju, se bo pričela v torek, 29.oktobra, ob 19.uri. Potrditve in nove prijave na tel.št. 3335062494 od 21.septembra dalje. KRUT, obvešča, da bo začetni tečaj Flo-riterapije v četrtek, 4. novembra, od 16.00 do 17.30. Prijave in podrobnejše informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. Prispevki Namesto cvetja na grob Angele Ravbar por. Milič daruje Karlo Guštin 66,00 evrov za VZPI - ANPI Repentabor. Namesto cvetja na grob tete Angele Rav-bar por. Milič darujeta nečaka Dario in Sandro 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Repnu. V spomin na dragega Kiljana prispeva družina ob 90. obletnici rojstva 150,00 evrov za Društvo Slovencev miljske občine. V spomin na Draga Gorupa daruje Marija iz Dola 20,00 evrov za repentabrsko cerkev. Ob 20. obletnici smrti dragega Guerina Savija se ga spominjajo žena Ivanka in sinova Peter in Natalino z družinami ter darujejo 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu in 50,00 evrov za ŠD Vesna. Ob rojstnem dnevu dragega Ladita daruje Mara 30,00 evrov za balinarski odsek AŠK Kras. V spomin na Romana Bisca darujeta Pavlo in Zdenka Križmančič 20,00 evrov za Ml. p. s. Slomšek iz Bazovice. V spomin na Stanka Blažina darujeta družini Marc iz Bazovice 30,00 evrov za vrtec Fakin na Colu. Ob prerani izgubi STANKOTA BLASINE izreka iskreno sožalje staršem, ženi, sinu, sestri z družino Nogometni klub Kras 12 Petek, 18. septembra 2009 KULTURA / gledališki festival - Še mesec dni do 44. Borštnikovega srečanja V tekmovalnem programu tudi koprodukcija SSG Hči zraka Festival bo trajal od 16. do 25. oktobra - V tekmovalnem delu enajst predstav Letošnje 44. Borštnikovo srečanje (BS) se bo začelo 16. oktobra. Letos sovpada z 90. obletnico ustanovitve Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor, v okviru katerega že vse od nastanka deluje tudi ta vseslovenski gledališki festival. Festival se bo končal 25. oktobra s slovesno razglasitvijo dobitnika Borštnikovega prstana in nagrajencev BS. Tekmovalni in spremljevalni program, ki ju je tudi letos izbrala selektorica Barbara Orel, obsega skupaj 15 predstav. Ocenjevala jih bo ista strokovna žirija kot lani. V njej so italijanski gledališki kritik in dramaturg Mario Brandolin, gledališki kritik in teoretik Blaž Lukan, gledališki kritik Gregor Butala, dramaturginja in tea-trologinja Maja Haderlap ter strokovna svetovalka za uprizoritvene umetnosti na di-rektoratu za umetnost Mojca Jan Zo-ran.Tudi člani žirije za podelitev Borštnikovega prstana ostajajo v enaki sestavi, in sicer Tone Partljič, Rapa Šuklje in Peter Ter-novšek. V SNG Maribor v zvezi z dodatnim programom posebej opozarjajo na dve mednarodni gostovanji. V Mariboru bo namreč v času festivala legendarni nemški režiser Peter Stein, ki bo nastopil kot recita-tor v uprizoritvi z naslovom in podnaslovom "Faust Fantasia (Melolog za glas in klavir)" Johanna Wolfganga von Goetheja, skupaj s pianistom Arturom Annecchinom. Gostovalo bo tudi Narodno gledališče iz Novega Sada, in sicer z Barčico za punčke Milene Markovič v režiji Ane To-movič, zmagovalke letošnjega Sterijevega pozorja, ki v Maribor prihaja po uspešnem gostovanju v Bratislavi in na Bitefu v Beogradu. Isto besedilo tačas z uspehom igrajo v ljubljanski Mali drami. Med obfestivalskimi dejavnostmi bosta tudi dva mednarodna simpozija. Z društvom gledaliških kritikov in teatrolo- ljubljana Razstava akvarelov Alenke Gerlovič V Mestni galeriji Ljubljana so prav na umetničin 90. rojstni dan včeraj odprli razstavo akvarelov Alenke Gerlovič. Na Cankarjevem nabrežju je na ogled 47 akvarelov, nastalih v obdobju 2000-2008, ko je ta likovni medij popolnoma prevladal v njenem opusu. Bogat likovni opus Gerlovičeve sicer sestavljajo risbe, grafike, akrili in akvareli. Akvarele je Gerlovičeva po besedah kustosinje razstave Marine Mi-helič Satler sicer sutvarjala ves čas, tudi v obdobju, ko je z akrilom slikala na platno. Umetnica je navdih za svoja dela ves čas črpala v naravi. S počitnic na dalmatinskih otokih se je vedno vračala z akvarelnimi študijami, na podlagi katerih je pozneje ustvarila večje akrilne slike. V zadnjih letih pa je akvarel popolnoma prevladal v njenem opusu, poleg otoških motivov so njeni pogosti motivi Ljubljansko barje, Botanični vrt v Ljubljani in drugi. Jubilantka, rojena Ljubljančanka, je zgodnje otroštvo preživela v Brežicah, nato se je družina preselila v Ljubljano. Na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu je diplomirala iz slikarstva in se leta 1941 vrnila v že okupirano Ljubljano. Delala je v OF in kasneje v Centralni tehniki KPS v grafičnem ateljeju ustvarjala grafično opremo za partizanski tisk. Po vojni je bila likovna pedagoginja. Gerlovičeva velja za pionirko na področju likovnega izobraževanja. Pobudo za razstavo ob življenjskem jubileju umetnice je delo mesto Ljubljana. Z njo je želelo počastiti dobitnico Župančičeve nagrade za življenjsko delo (2007). gov Slovenije pripravljajo simpozij na temo Umetnost, kultura, mesto, ki bo odprl problem branja mesta v kontekstu umetnostne dejavnosti v njem, vse skupaj v luči Maribora kot EPK 2012, s slovensko sekcijo Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI) pa simpozij na temo Povezovanje festivalov Zahodnega Balkana. Načrtujejo udeležbo govorcev s Hrvaške, iz Srbije, Makedonije, BiH in Črne gore. V tekmovalnem programu bo 11 predstav. Z dvema predstavama se bo predstavila ljubljanska Drama, in sicer z Ore-stejo v režiji Jerneja Lorencija in Barčico za punčke v režiji Aleksandra Popovskega. Tudi Drama SNG Maribor bo zastopana z dvema predstavama, Peer Gyntom v režiji Janusza Kice in igro Veter v vejah borov v režiji Jerneja Lorencija. Vse ostale gledališke hiše bodo imele po eno "izbranko" za nagrade. Anton Podbevšek Teater in Teatri di Vita (Bologna) bosta uprizorila Portret neke gospe v režiji Matjaža Bergerja, na sporedu bo koprodukcija Mini teatra, Cankarjevega doma, Novega gledališča Zagreb in Zagrebškega gledališča mladih Macbeth po Shakespearu v režiji Ivice Buljana, SNG Nova Gorica pa se bo predstavilo z igro Neskončni šteti dnevi v režiji Matjaža Latina. Mestno gledališče ljubljansko se je v tekmovalni program uvrstilo z igro Grdo-ba v režiji Borisa Kobala, Slovensko mladinsko gledališče bo uprizorilo glasbeno-gledališki projekt Janje Majzelj Krizantema na klavirju, Slovensko ljudsko gledališče Celje se bo potegovalo za nagrade z igro Triko v režiji Luke Martina Škofa, Slovensko stalno gledališče Trst v koprodukciji s festivaloma Mittelfest Čedad in Teatri a teatro Trst ter Primorskim poletnim festivalom Koper pa bo nastopilo z igro Hči zraka v režiji Janusza Kice. (STA) tf ■ 1 K SSG se bo predstavilo z delom Hansa Magnusa Enzensbergerja Hči zraka gledališče Začel se je Primorski poletni festival Z gledališkim delom Derviš in smrt v režiji Egona Savina se je v Kopru sinoči začel Primorski poletni festival. Letos poteka pod okriljem mednarodnega Mej-ni festivala NETA (Nova evropska teatrska akcija) 2009 in bo ponudil štiri predstave gledaliških skupin iz Srbije, Romunije in Slovenije. Danes bo Beograjsko dramsko gledališče v Kopru uprizorilo Užitek, prav tako v režiji Egona Savina. Po Savinovih besedah je vodilna nit igre delitev na izdajalce in domoljube, na tiste, ki so odšli, in tiste, ki so v času okupacije ostali. "Eni brez drugih ne morejo. Drug drugemu so razlog obstoja. Mnogo nas je, ki smo od nekdaj ponosni, ker smo izdajalci, čeprav smo patrioti," je zapisal Savin. V Tartinijevem gledališču v Piranu si bo 19. septembra mogoče ogledati delo Gorana Vojnoviča Čefurji raus! v koproduk-ciji Dejmo stisnt teatra, Gledališča Glej in Zavoda no history. Dan kasneje bo v Tar-tinijevem gledališču ponovitev predstave Užitek, koprski del festivala NETA pa se bo zaključil 30. septembra z uprizoritvijo Sedem na en mah v izvedbi Narodnega gledališča I. L. Caragiale iz Bukarešte. Festival NETA se bo nato preselil v Trst in Novo Gorico. V Trstu se bodo od 1. do 10. oktobra občinstvu predstavili Črnogorsko narodno gledališče (CNP) s Snom kresne noči, Teatr Imeni V. F. Ko-misarževskoj iz Sankt Peterburga z Ljubimcem Harolda Pinterja, Narodno gledališče iz Sarajeva z delom Mortal Combine ter SNG Nova gorica s predstavo Neskončni dnevi šteti. V Novi Gorici pa se bodo od 8. do 11. oktobra zvrstile predstave Druga stran v izvedbi Malega dramskega teatra iz Bitole iz Makedonije, Zaljubljeni v smrt v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta in ponovitev predstave Čefurji raus!. pri založbi mladika - Že drugo leto zapored predstavitev knjižnega prvenca Roman Vilme Purič Burjin čas postavljen na Kras in v težke čase pred sedemdesetimi leti Izid knjižnega prvenca je za vsako založniško hišo nadvse razveseljiv dogodek, saj pravzaprav pomeni krst nekega novega literarnega peresa. Tržaško Mladiko je ta čast doletela že drugo leto zapored, saj so lani v javnost pospremili avtorico Jasno Jurečič in njen roman Prerokuj mi še enkrat, letos pa so uspešno izpeljali izid proznega dela Bur-jin čas tržaške avtorice Vilme Purič. Kot smo uvodoma zapisali, naj bi izid knjižnega prvenca predstavljal rojstvo oziroma krst novega literarnega peresa, a uvodna trditev za Vilmo Purič velja le delno. Avtorica je v našem okolju namreč že dobro znana, poleg svojega pedagoškega dela predvsem zaradi dolgoletnega sodelovanja s tržaško radijsko postajo in revijo Mladika, za kateri redno poroča o novostih na knjižnem prizorišču, nekaj njenih literarnih prispevkov pa je že izšlo v reviji Primorska srečanja. Že na prvi pogled nas bo knjiga, ki nam na svojih straneh prinaša roman Burjin čas, pritegnila s svojo prefinjeno in elegantno izdelano platnico, ki je delo fotografa in oblikovalca Danila Pahorja. Na njej bomo namreč ugledali hleb kruha oziroma domačo slaščico in šopek belih vrtnic, v ozadju pa pročelje kraške hiše z značilnim oknom in ljer-tami. Poleg Danila Pahorja sta knjižno izdajo s svojima spremno besedo oziroma uvodom oblikovali tudi Marija Mercina in Majda Artač. Dogajanje romana Burjin čas je postavljeno na Kras, a ne na Kras današnjih dni, temveč v čas pred skoraj sedemdesetimi leti, ko je čez naše kraje zadivjala zadnja svetovna morija. Obdobje lahko s pomočjo letnic, ki jih je avtorica posejala v besedilo, tudi natančno določimo. Dogajanje je namreč vpeto med leti 1940 in 1945, tragiko vojne pa bo bralec še posebno dramatično začutil v zadnjih poglavjih, ko se bo ena protago-nistka zgodbe podala v iskanje počivališča padlega moža, druga pa bo okusila grozote O romanu Vilme Purič (v sredini) Burjin čas sta v DSI spregovorili Majda Artač in Marija Mercina kroma odvzema osebne svobode in mučenja. Čeprav je vojno dogajanje v knjigi še kako prisotno, lahko zatrdimo, da ne prihaja do izraza z enakim poudarkom kot pri nekaterih drugih avtorjih, denimo pri romanopiscih Rebuli in Pahorju, ki ga izrisujeta predvsem iz narodnostnega, političnega in kdaj tudi ideološkega vidika. V Burjinem času vsega tega ni, vojno trpljenje je namreč prikazano predvsem iz vidika človeške tragike, ki je bila prav gotovo skupna vsem protagonistom tistega časa. Je pa besedilo Burjinega časa bogato z dvema inovativnima elementoma. Vilma Purič namreč redno posega po domačem narečju iz Repna, torej kraja, v katerem ima avtorica svoje korenine in kjer prebiva še da- nes in ki je obenem osrednje prizorišče dogajanja romana. Drugi zanimiv element, ki ga avtorica vklaplja v prozno besedilo, pa so skupki verzov, ki tu pa tam prehajajo že v pravo pesniško izražanje. Trdimo lahko torej, da avtorica ostaja zvesta dvema tradicijama, iz katerih je tako rekoč zrastla, domači narečni zakladnici in najbrž tudi pesniškemu svetu, čeprav delo Burjin čas po obliki in vsebini prerašča oziroma presega oba pojma. Kljub nasičenosti besedila z narečnimi izrazi je roman dostopen vsem bralcem, tudi tistim, ki tukajšnjega narečja ne obvladajo ali poznajo, saj so bolj zapleteni narečni stavki sproti razloženi s pomočjo opomb v besedilu, ob zaključku pripovednega dela knjige pa je objavljen krajši slo- varček kraških narečnih izrazov. Vaško življenje s svojimi neživimi in živimi protagonisti, od kraških hiš, borjačev, gmajn, vaških kotov, do otrok, deklet, mle-karic, vse do starih nuncev in strin, pa tudi svojih običajev in prigod, od rojstev s pomočjo babic, do poročnih obredov, ki so se vse do danes ohranili v tradicionalni prireditvi Kraške ohceti, se tako prepleta s tragiko tedanjega časa, ki smo ga bili do danes vajeni spoznavati na en način, roman Vilme Purič pa nam bo to, iz vseh vidikov - predvsem iz narodnostnega, pa tudi iz družbenega -prelomno obdobje naše polpretekle zgodovine predstavil iz nekoliko drugačnega zornega kota. Primož Sturman / SVET Sreda, 16. septembra 2009 13 zda - Ameriški predsednik dokončno umaknil sporni protiraketni ščit v Evropi Obama napovedal nov pristop do protiraketne obrambe Novi sistem naj bi zagotovil močnejšo, pametnejšo in hitrejšo obrambo ameriških sil in zaveznikov WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj napovedal nov pristop ZDA do protiraketne obrambe, ki je predvsem z napovedanim ščitom v vzhodni Evropi razburil Rusijo, kljub zagotovilom prejšnje administracije ZDA, da je zadeva namenjena obrambi pred malopridnimi državami, kot je Iran. Obama je dejal, da je potrdil nov način obrambe pred raketami v Evropi, ki bo zagotovil močnejšo, pametnejšo in hitrejšo obrambo ameriških sil in zaveznikov. "Je bolj celovit kot prejšnji program, namešča zmogljivosti, ki so dokazane in stroškovno učinkovite ter gradi na naših zavezah za zaščito domovine pred grožnjami balističnih raket. Obama je sicer zagotovil, da so Rusiji dali jasno vedeti, da so bile njene skrbi zaradi opuščenega programa neutemeljene. "Pozdravljamo sodelovanje Rusije v skupnih prizadevanjih za končanje nezakonitega iranskega jedrskega programa," je povedal Obama in dodal, da se grožnja iranskih raket kratkega in srednjega dosega razvija hitreje, kot so sprva predvidevali. Administracija Georgea Busha je od samega začetka zagotavljala, da protira-ketni ščit nikakor ni namenjen obrambi pred morebitno grožnjo iz Rusije. Rusija tem zagotovilom ni verjela, zato so se odnosi med državama spet zaostrili. Obama je sicer ponovil, da je šlo pri tem ščitu za obrambo pred napadom iz Irana, vendar pa odzivi Obamovih nasprotnikov dajejo prav Rusiji. Obamov nasprotnik na predsedniških volitvah republikanski senator iz Arizone John McCain je nemudoma sporočil, da lahko ta odločitev poruši ameriško vodstvo v vzhodni Evropi in to v času, ko so tamkajšnje države vse bolj zaskrbljene pred novim ruskim "avanturizmom". Nekdanji ameriški veleposlanik pri ZN John Bolton je predvidljivo opozoril na katastrofo za ameriške odnose z državami vzhodne Evrope in številnimi državami v zvezi Nato. "Mislim, da gre za enostransko odločitev, zaradi katerih so letele kritike na administracijo predsednika Geor-gea Busha. Jasna zmagovalca sta Rusija in Iran. Za opustitev načrta postavitve radarja na Češkem in prestreznih raket na Poljskem je Pentagon pripravil dokument o dejstvih, ki ugotavlja, da Iran vse bolj razvija rakete krajšega in srednjega dosega kot pa rakete dolgega dosega. Obrambni minister Robert Gates in načelnik štaba združenih poveljstev admiral Mike Mullen sta soglašala, da se je potrebno znebiti starega načrta in ga na- Barack Obama ansa Dmitrij Medvedjev ansa domestiti s tehnologijo, ki je dokazana, stroškovno učinkovita in prilagodljiva glede na spreminjanje varnostnega okolja. ZDA sedaj načrtujejo načrt za raketno obrambo na terenu v štirih fazah do leta 2020. To ne bo temeljilo na enem velikem stacionarnem evropskem radarju, ki je bil predviden na Češkem, niti na prestreznih raketah na Poljskem. Prva faza bi naj bila dokončana v letu 2011 in za odvračanje raketnih groženj proti Evropi in ameriškim silam na terenu predvideva namestitev dokazanih sistemov protiraketne obrambe med drugim pomorski sistem Aegis, prestreznike SM-3 in senzorje, kot je premični radarski sistem kopenske vojske (AN/TPY-2) Druga faza ima časovni okvir do leta 2015 in predvideva namestitev boljših prestreznih raket SM-3 na vodi in na kopnem ter boljše senzorje, seveda oboje po končanem ustreznem testiranju. Tu ZDA po besedah Gatesa še vedno računajo na Poljsko in Češko, da bi na njunem ozemlju namestili prestrezne rakete. Tretja faza ima okvir do leta 2018 in predvideva namestitev še bolj izpopolnjenih prestreznih raket SM-3 proti raketam kratkega in srednjega dosega. Zadnja četrta faza pa naj bi bila dokončana do leta 2020 in predvideva dokončanje namestitve prej omenjenih prestreznih raket tudi za obrambo ameriškega ozemlja pred medcelinskimi raketami. (STA) rusija - Predsednik Medvedjev Odločitev ZDA glede ščita »odgovorna poteza« MOSKVA/WASHINGTON -Ruski predsednik Dmitri Medvedjev je včerajšnjo odločitev administracije ameriškega predsednika Baracka Obame o opustitvi gradnje dela ameriškega protiraketnega ščita v vzhodni Evropi označil za "odgovorno potezo". Medvedjev je omenjeno izjavil na državni televiziji nekaj ur po tem, ko je omenjeno odločitev oziroma odločitev o spremembi pristopa do protiraketne obrambe sporočil Oba-ma. Medvedjev je spomnil, da sta z Obamo o vprašanju zmanjšanja raketnega oboroževanja govorila letos v Londonu in Moskvi in da sta se dogovorila, da si bosta skupaj prizadevala za zmanjšanje te nevarnosti. "Cenim odgovorno potezo ameriškega predsednika v smeri uresničitve našega dogovora. Pripravljen sem na nadaljevanje dialoga," je dodal. Rusija je sicer zanikala, da je z ZDA sklenila tajen dogovor v zameno za opustitev gradnje dela ameriškega protiraketnega ščita v Evropi. Tiskovni predstavnik ruskega zunanje- ga ministrstva Andrej Nesterenko je namreč zanikal nedavno poročanje medijev, da naj bi Obama dejal, da protiraketni ščit v Evropi ne bo potreben, če bo Moskva skušala prepričati Iran, naj se ne oborožuje z raketami dolgega dosega in jedrskim orožjem. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je še pred uradno potrditvijo odločitve v Washingtonu dejal, da za komentar potrebuje več podatkov. Ob tem je izrazil upanje, da je Washington pri odločitvi upošteval skrbi Rusije in njen predlog o skupnem delovanju v prizadevanjih za zmanjšanje nevarnosti raket, je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Da bi odločitev glede ščita imela kakršnokoli zvezo z Rusijo, ki mu je ves čas ostro nasprotovala, je zanikala tudi Bela hiša. Tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs je to kategorično zanikal. "Gre za zaščito domovine, gre za zaščito enot, ki so nameščene v tujini, gre za zaščito naših evropskih zaveznic in zaveznic v Natu," je dejal. (STA) nato - Odziv na sklep ZDA o protiraketnem ščitu Grožnja Irana se je spremenila, a še vedno obstaja BRUSELJ - Zveza Nato je pozdravila včerajšnjo odločitev administracije ameriškega predsednika Baracka Obame o opustitvi gradnje dela ameriškega pro-tiraketnega ščita v vzhodni Evropi, ob tem pa opozorila, da se je grožnja, ki jo predstavlja Iran, spremenila, a je še vedno prisotna. Odločitev Obame sta pozdravili tudi Nemčija in Velika Britanija. Nato "pozdravlja dejstvo, da so ZDA o tem razpravljale s svojimi zaveznicami ... in da novo razmišljanje ZDA predvideva večjo vlogo NATO, kar se ti- če protiraketne obrambe v Evropi", je v Bruslju dejal tiskovni predstavnik Nata James Appathurai. Appathurai je ob tem opozoril, da Iran še vedno predstavlja grožnjo Evropi. "Grožnja, ki jo Iran predstavlja Evropi, ni to, kar so si predstavljali pred petimi leti. Grožnja raket kratkega in srednjega dosega je večja, kot je bilo prej ocenjeno," je dodal tiskovni predstavnik Nata. Appathurai je ob tem sporočil tudi, da bo moralo zavezništvo znova premisliti o svojem delovanju na področju protiraketne obrambe. "Najprej bomo znova ocenili delo Nata, ki se tiče protiraketne obrambe," je pojasnil. Odločitev Obame je pozdravila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. "Menim, da je ta odločitev znak upanja, da bi lahko presegli težave z Rusijo," je ob prihodu na izredni neformalni vrh EU v Bruslju dejala Merklova. Ameriškega predsednika je podprl tudi britanski premier Gordon Brown. "Močno podpiram odločitev, ki jo je sprejel predsednik Obama," je povedal. (STA) eu - Rehn in Djelic podpisala sporazum 100 milijonih evrov pomoči Srbiji v krizi srbija Kostunica: vatikan Odnosi z Rusko Letos na svetu več kot milijarda lačnih ljudi NEW YORK - Svetovni program za prehrano ZN (WFP) je v sredo sporočil, da bo število lačnih ljudi na svetu do konca leta prvič doslej preseglo milijardo, obenem pa je količina pomoči v hrani danes najnižja v zadnjih 20 letih. WFP je doslej dobil za letos 2,6 milijarde dolarjev obljubljenih sredstev, potrebuje pa jih najmanj 6,7 milijarde. WFP je še sporočil, da do pomanjkanja pomoči prihaja ob najbolj nepravem času. Milijoni ljudi po svetu dodatno trpijo zaradi recesije, cene hrane pa ostajajo trmasto visoke. Poleg tega pa lakoto povečujejo nepredvidljivi vremenski vzorci. Obenem so v WFP v sredo zato naslovili nujen poziv, da ne gre pozabiti tistih, ki jih je finančna kriza najhuje prizadela. Avstralec trideset let zlorabljal hčer, ki mu Vlada formalno pravoslavno priznala Kosovo cerkvijo so boljši je rodila štiri otr°ke ' * * SYDNEY - Avstralska BRUSELJ - Evropski komisar za širitev Olli Rehn in podpredsednik srbske vlade Božidar Djelic sta včeraj v Bruslju podpisala sporazum o 100 milijonih evrov pomoči Srbiji za premagovanje finančne in gospodarske krize. Rehn je ob tem izrazil upanje, da bo trgovinski del sporazuma Srbije z EU odmrznjen kmalu, še pod švedskim predsedstvom EU. Podpis sporazuma o finančni pomoči je po Rehnovih besedah pomemben, saj bo pomagal Srbiji preprečevati negativne posledice krize za njene državljane, prav tako pa je to tudi spodbuda Srbiji, naj nadaljuje reforme v procesu približevanja EU. "Današnji sporazum kaže, da nam je mar za Srbijo," je poudaril komisar. Djelic pa je menil, da je "prijatelj v stiski pravi prijatelj" ter da ta pomoč prihaja ob pravem času, da je potrebna in ustrezna. Denar bomo porabili za potrebe ljudi in za nadaljnjo krepitev izvajanja potrebnih reform na poti v EU, prav tako pa si bomo prizadevali za ustrezno sodelovanje z Mednarodnim denarnim skladom (IMF), je zatrdil. Podpredsednik srbske vla- de je še izrazil prepričanje, da bo prihodnje poročilo o napredku Srbije na poti v EU, ki ga bo jeseni pripravila Evropska komisija, "najboljše doslej". Srbski politiki so v zadnjem času večkrat napovedali, da bodo do konca leta vložili prošnjo za status kandidatke. Rehn je tako včeraj dobil več vprašanj o tem, ali meni, da je ta korak ustrezen - glede na to, da EU še ni odmrznila sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju s Srbijo, niti začasnega dela tega sporazuma, ki ureja trgovinske odnose med stranema. Ta sporazum je bil podpisan lani, vendar je zamrznjen, ker Nizozemska za napredek Srbije na poti v EU vztraja pri popolnem sodelovanju Beograda z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu oziroma pri predaji nekdanjega vojaškega vodje bosanskih Srbov Ratka Mladica, med drugim obtoženega za pokol v Srebrenici. Rehn je poudaril, da bi morala Srbija uveljaviti začasni sporazum, preden se odloči za naslednji korak v procesu približevanja EU - prošnjo za status kandidatke. (STA) BEOGRAD - Nekdanji srbski premier Vojislav Koštunica je prepričan, da je Srbija s podpisom protokola o policijskem sodelovanju pri nadzoru meje z misijo Eulex na Kosovu formalno priznala meje neodvisnega Kosova. Vsaka država, ki podpiše sporazum o čezmejnem sodelovanju, prizna, da meja je, je dejal Koštunica za srbski dnevnik Danas. Vsaka država, ki podpiše sporazum o čezmejenem sodelovanju formalno prizna, da se njeno državno ozemlje razprostira do mejne črte in istočasno priznava, da se preko te mejne črte začne ozemlje druge države, je za Danas pojasnil Ko-štunica, ki vodi opozicijsko Demokratsko stranko Srbije. Takšna je po njegovem mogoča pravna razlaga izraza "meja" v omenjenem sporazumu, ki sta ga minuli petek podpisala misija EU na Kosovu Eulex in srbsko notranje ministrstvo. (STA) VATIKAN - Odnosi med Vatikanom in Rusko pravoslavno cerkvijo so se občutno izboljšali, kar bi lahko omogočilo obisk papeža Benedikta XVI. v Moskvi ali zgodovinsko srečanje med papežem in patriarhom Ruske pravoslavne cerkve Ki-rilom v drugi državi, je včeraj sporočil kardinal Walter Kasper. "Presegli smo vse napetosti, ki so obstajale v zadnjih letih, odnosi so zdaj normalni in mirni kot tudi pozitivni in konstruktivni," je Kasper dejal po srečanju s predstavnikom Ruske pravoslavne cerkve, nadškofom Hilarionom. Ruska pravoslavna cerkev se je pod vodstvom Kirila sprla z Vatikanom, ker naj bi Rimskokatoliška cerkev v Rusiji novačila spreobrnjence. Kasper je za Radio Vatikan potrdil tudi, da je možnost papeževega obiska v Moskvi sedaj nekoliko večja, vendar pa je hkrati dodal, da to trenutno ni na dnevnem redu. Bolj verjetno je, da bi se Benedikt XVI. in Kiril sestala v drugi državi, je pojasnil Kasper. "Ne zavračajo srečanja s papežem: to verjetno ne bo potekalo v Moskvi ali Rimu, ampak na tretji lokaciji," je pojasnil. (STA) SYDNEY - Avstralska policija je sprožila postopek proti moškemu, ki je obtožen, da je 30 let spolno zlorabljal svojo hčerko, ki mu je v tem času rodila štiri otroke. Moški je hčerko začel zlorabljati, ko je bila stara enajst let, s tem pa je nadaljeval tri desetletja, čeprav naj bi bili pristojni organi opozorjeni na dogajanje. Žena posiljevalca je zanikala, da bi kar koli vedela o dogajanju. Pojasnila je, da se je policija za pregon njenega moža odločila, potem ko je prejela analize DNK, ki dokazujejo, da je moški oče hčerkinih otrok. Policija zadeve ne želi komentirati, medtem ko je predsednik vlade avstralske zvezne države Viktorija John Brumby dejal, da bo treba opraviti preiskavo o tem, zakaj je bil zločin toliko časa neopažen. Štirje otroci naj bi se rodili s prirojenimi napakami, eden od njih pa je kmalu po porodu umrl, poroča avstralski tisk, ki je moškega že poimenoval "avstralski Fritzl". (STA) 1 4 Četrtek, 17. septembra 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu tržič - Najnovejši podvig družbe Fincantieri Brez pompa predali »sanjsko« velikanko Ceremonija pod vtisom zaradi krize in poboja vojakov v Afganistanu - Med gosti minister Bossi Carnival Dream je preko 300 metrov dolga potniška ladja, ki v višini presega palačo z 21 nadstropji; sprejme lahko 4.633 potnikov in 1.367 članov posadke altran Carnival Dream je največja potniška ladja, ki je bila doslej zgrajena v Italiji in hkrati v Sredozemlju, uvrstila pa se je že med največje na svetu. Obenem je najsodobnejša in najbolj luksuzna. Za opis najnovejše ladje za križarjenje, ki je nastala v tržiški ladjedelnici Fincantieri, zmanjkuje torej pre-sežnikov, zato so njeno uradno predajo naročniku - ameriški družbi Carnival - želeli sinoči proslaviti z veličastnim praznikom. Zaradi smrti italijanskih vojakov v Afganistanu pa je ceremonija potekala brez pompa kljub navzočnosti ministra za reforme Umberta Bossija, namestnice predsednika senata Rose Angelo Mauro ter samih vrhov družb Fincantieri in Carnival, da ne omenjamo krajevnih upraviteljev. Praznični naboj je zmanjšala tudi senca recesije, ki ji Fin-cantierijeva ladjedelnica ni imuna. »Od lanskega leta dalje družba ne prejema več naročil. Dela ima sicer še za vsaj dve leti, kaj bo potem, je neznanka,« je dejal poverjeni upravitelj Giuseppe Bono, k temu pa takoj dodal, da družba nima namena odslavljati delavcev, a bo po potrebi segla po socialnih blažilcih. Na začetku sinočnje ceremonije na ladji so spomin padlih vojakov počastili z enominutnim molkom. Sledili so nagovori. Podpredsednica senata je poudarila, da mora politika priskočiti na pomoč Fincantieriju pri premoščanju krize. Izjavila je še, da se kljub krizi mnogi industrijski mogotci na svetu ne vdajo, »med temi je tudi Fincantieri, ki deluje v globalnem okviru«. Pristavila je, da je treba podpirati poklicno usposabljanje mlajših generacij in ohranjati tradicijo, oboje pa se spaja ravno v Fincantieriju, v Tržiču, kjer deluje preko 500 malih in srednjih podjetij, ki lahko vlivajo novega upanja Italiji in delavstvu. Bono je napovedal, da družba sicer trpi zaradi recesije, da pa namerava narediti nov kakovostni skok v produktivnosti. Za to potrebuje na svoji strani državo, ki mora v Italiji zagotoviti pogoje, da lahko družba nastopa konkurenčno na evropskih in svetovnih tržiščih. Tako Bossi kot Micky Arison, predsednik družbe Carnival - le-ta ima 37 tisoč zaposlenih -, nista stopila k mikrofonu. V imenu ameriškega naročnika je spregovoril Gery Kahili, prvi mož družbe Carnival Cruise Lines. Potrdil je, da stanje na svetovnih trgih ni rožnato in da si trenutno ne morejo privoščiti novih naročil, a upa v boljše čase. Carnival Dream je preko 300 metrov dolga potniška ladja, ki v višini presega palačo z 21 nadstropji. Splavili so jo oktobra lani ter jo dokončali v pičlih enajstih mesecih, potrebnih pa je bilo kar 7 milijonov ur dela; investicija je vredna 560 milijonov dolarjev. Ladja lahko sprejme 4.633 potnikov, ki imajo na razpolago skupno 1.800 kabin, da ne omenjamo igrišč, bazenov, minigolfa, igralnice, knjižnice, restavracij, kina, diskoteke, spa centra itd. Za goste bo skrbelo 1.367 članov posadke. Carnival Dream bo danes zapustila Tržič in zaplula proti Civitavecchi za svoje »krstno« sredozemsko križarjenje, nakar se bo podala naskakovat oceane. (aw) gorica - Občina Najemnine, prispevek bo prejelo 317 družin Uprava Furlanije-Julijske krajine je v minulih dneh določila znesek denarja, ki ga bo letos dodelila na podlagi deželnega zakona 431/1998, ki določa pravila o prispevkih za znižanje najemnin za stanovanja. Prispevki so namenjeni družinskim jedrom z nizkimi dohodki, za katere je plačevanje najemnine huda obremenitev. Letos je prošnjo na goriško občino, ki je objavila razpis in je nato posredovala dokumentacijo deželni upravi, vložilo kar 392 družin, prispevek pa bo prejelo 317 Goričanov. Skupno bodo med koristniki razdelili 553.557 evrov (lani so jih imeli na razpolago 588.236), ki jih bosta ob deželi FJK vložili tudi občina in država. Goriška občina je iz svojega žepa vložila v pobudo 90.858 evrov, kar je 12 odstotkov celotne vsote, dežela je prispevala 305.164 evrov, iz Rima pa bo prišlo 157.534 evrov. Število prošenj je bilo letos višje od lanskega. Na razpis se je med 15. aprilom in 29. majem prijavilo 392 družin, lani pa jih je bilo 371. Letos bodo prispevek dodelili 317 družinam, medtem ko so v lanskem letu ugodili 333 prošnjam. »Letos smo sprejeli manj prošenj, ker so se zakonska določila in kriteriji za dodelitev nekoliko spremenili. Priseljenci iz držav izven Evropske unije imajo po novem pravico do prispevka le v primeru, da bivajo v deželi Furlaniji-Julijski krajini vsaj pet let ali v Italiji vsaj deset let,« je pojasnila od-bornica Silvana Romano. Dežela Fur-lanija-Julijska krajina je po vsej verjetnosti računala, da se bo z uvedbo novih kriterijev za sprejemanje prošenj število le-teh znižalo, zato je zakonu 431/1998 namenila nižjo vsoto denarja. »V resnici pa je število prošenj oseb, ki so imele pravico koristiti prispevek, ostalo podobno lanskemu. To pomeni, da bo vsaka družina dobila nekoliko nižji prispevek kot lani,« je povedala goriška občinska odbornica za socialo Silvana Romano. Pristavila je, da bo višina prispevkov odvisna tudi od potrebe posameznih družin. »Najšibkejši občani so tisti, ki jim skušamo najbolj pomagati,« je poudarila Romanova in dodala, da skuša občina revnejšim občanom pomagati tudi pri plačevanju računov za vodo, elektriko in plin. (Ale) gorica - Sinoči v ulici Santa Chiara Možakar pobesnel ter ranil policista in mestnega redarja Mestnih redarjev in zdravniškega osebja ni hotel spustiti v stanovanje. Ko pa so vanj vdrli s policisti vred, se je proti njim pognal z nožem in kosom stekla ter z njima ranil agenta in redarja. Moški je pobesnel sinoči okrog 19. ure na svojem domu v ulici Santa Chia-ra v Gorici, v ATER-jevem stanovanjskem kompleksu za nadškofijskim muzejem. Redarji so z zdravniškim osebjem prišli na dom 56-letnega C.C., ki ga ima v oskrbi center za duševno zdravje, zato da na njem opravijo obvezni zdravniški pregled. Ko so potrkali, jih ni hotel spustiti v stanovanje in se je vanj zaklenil. Na pomoč so poklicali gasilce, rešilno službo 118 in policijo. Gasilci so nadzorovali okna, policija pa je vdrla v stanovanje. 56-letnik je naravnost podivjal ter se znesel nad policistom in redarjem, ki sta ga zaman skušala pomiriti. Lažje rane na obrazu sta tako utrpela redar Paolo Ponzalli in 25-letni policist M.M. Nazadnje so možakarja z injekcijo pomirjevala obvladali in ga odpeljali v bolnišnico. Ko so pobesnelega moškega nazadnje obvladali, so ga odpeljali v bolnišnico bumbaca gorica - Podatki o inflaciji Gorivo dražje Cosma:»Življenjski stroški pri nas ostajajo zmerni« V juliju in avgustu se življenjski stroški v Gorici niso bistveno spremenili, rahel porast pa so zabeležili pri gorivu. Da sta se v poletnih mesecih bencin in dizelsko gorivo podražila, opozarja občinski odbornik in predsednik občinske komisije za nadzor nad cenami Sergio Cosma, ki je postregel z julijskimi in avgustovskimi statističnimi podatki s področja življenjskih stroškov. Občinska služba, ki je bila ustanovljena na pobudo zavoda ISTAT in vsak mesec preverja cene različnih dobrin ali storitev, ki spadajo v italijansko potrošniško košarico, je tokrat ugotovila, da se je dizelsko gorivo na samopostrežnih črpalkah povišalo za 3,13%, na črpalkah, kjer črpalkarji točijo gorivo, pa za 2,20%. Za zeleni bencin brez svinca so morali goriški avtomobilisti avgusta odšteti 1,02% več kot julija oz. 1,62% več, če so si bencin sami natoči-li. Za 1,12% se je avgusta povišala tudi cena svinjskega mesa s kostjo, za 1,69% pa semensko olje. Za 1,15% so se povi- šale cene kock za juho, za 2,09% detergent za ročno pranje perila, za 1,63% pa cena žarnic. Avgusta pa je prišlo tudi do znižanja cen nekaterih dobrin, ki spadajo v potrošniško košarico. »Upadle so na primer cene skoraj vseh vrst vrtne zelenjave, kar gre po vsej verjetnosti pripisati tudi dejstvu, da je bila letošnja letina obilna,« je povedal odbornik Co-sma. Za 1,66% je upadla cena kondomov, za kar 17,30% pa cena glasbenih zgoščenk. Pri tem je treba povedati, da se je cena CD-jev julija zvišala za 14,86%. Vidno se je v mesecu znižala tudi cena filmov na DVD-jih, ki je julija upadla za 17,16%, avgusta pa za dodatnih 11,88%. Tako julija kot avgusta je občinska komisija zabeležila znižanje cen elektronskih igric. Le-te so bile julija za 9,57% cenejše kot junija, avgusta pa je njihova cena padla za dodatnih 35,49%. »Na splošno lahko trdimo, da ostajajo življenjski stroški pri nas zmerni,« je povedal Cosma. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 17. septembra 2009 15 gorica - Izobraževalni programi SDZPI-ja Naložba za prihodnost Želja po spoznavanju trga dela, povečanju zaposlitvenih možnosti, napredovanju na delovnem mestu ali širjenju lastnih obzorij in kulture. Take in drugačne so lahko motivacije, zaradi katerih je vredna ogleda nova ponudba Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje, ki v teh dneh začenja s prirejanjem tečajev. Na goriškem sedežu zavoda, ki se bo v kratkem preimenoval v »Ad formandum - socialno podjetje«, so že v teku vpisovanja na različne izobraževalne programe, ki jih bodo prirejali v prostorih KB Centra. V kratkem bodo stekli programi, namenjeni tečajnikom s končano višjo srednjo šolo oz. z univerzitetno izobrazbo. Leti sodijo v sklop izobraževalnih pobud, ki jih dežela FJK financira s sredstvi Evropskega socialnega sklada. Do 25. septembra 2009 je čas za vpis na daljši tečaj za posrednika finančnih storitev, ki ga bo SDZPI izvedel v sodelovanju z različnimi podjetji, s katerimi je projekt tudi načrtoval. Tečaj je namenjen polnoletnim brezposelnim osebam z dokončano višjo srednjo šolo in z bivališčem na območju dežele FJK. Predvidenih je 580 izobraževalnih ur, od tega 300 kontaktnih ur in dva meseca delovne prakse, za katero je predvidena tudi štipendija. Tečaj izobražuje potencialne uslužbence v bančnem in finančnem sektorju, ki se ukvarjajo s prodajo proizvodov in storitev, hkrati pa se dnevno soočajo tudi z dejavnostmi back officea (z izpopolnjevanjem obrazcev, pripravo podatkov v bazo, arhiviranjem, ipd). Na tečaju, ki je brezplačen,se udeleženci seznanjajo z informacijskimi postopki, analizo ekonomskih sistemov in bančnih proizvodov, upravljanjem bančnih operacij, načini kreditiranja, odnosi s strankami in zakonodajo. Partnerji na tečaju so Čedajska banka, Zadružna kraška banka, Zadružna banka Doberdob Sovodnje, NLB, KB 1909 in KB finance. Do 16. oktobra 2009 pa bodo potekala vpisovanja na podiplomske tečaje. Ti so namenjeni zaposlenim ali brezposelnim osebam z opravljeno prvostopenjsko univerzitetno izobrazbo in z bivališčem na območju FJK. Namen teh tečajev je poglobitev znanja na bolj specifičnih področjih in izobraževanje za opravljanje novih, vse bolj specializiranih delovnih nalog. V ta namen se bodo na goriškem sedežu izvajali trije tečaji, in sicer Načini in orodja komunikacije (80 ur), Priprava in promocija turističnih paketov za čezmejno območje (80 ur) in Upravljanje informacijske varnosti (60 ur). Vsi tečaji so brezplačni in tudi pri teh je predviden izbor kandidatov na podlagi vstopnega testa, življenjepisa in razgovora. okolje 2000 Skrbi jih porast prometa Širitev kamnoloma pri Deve-takih bo povzročila porast težkega prometa in bo tako privedla do še večjih težav za prebivalce Jamelj, Dola in drugih vasi doberdobske občine. O tem so prepričani predstavniki združenja Okolje 2000 iz Dola, ki so vnovič posegli v razpravo o prometu na državni cesti 55. Predsednik Alberto Ballarini je izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da se je župan občine Doberdob Paolo Vizintin pred nedavnim izrekel proti širitvi ovinkov pri Sabličih, ki bi povzročila porast tovornega prometa po Dolu in Jam-ljah, kjub temu pa je zaskrbljen nad prihodnostjo. »S tem, da si žogo podajata Doberdob in Sesljan, ne bomo ničesar dosegli. Željo, da bi živeli v varnem in zdravem okolju, imamo vsi, zato moramo skupaj poiskati ustrezno rešitev,« je povedal Ballari-ni in opozoril, da se bo promet po državni cesti še povečal, ko se bo začela širitev kamnoloma. Nekatere tečaje prireja goriški SDZPI že v mesecu v septembru. Med temi je 30-urni tečaj računalniškega opismenjevanja, ki se je začel včeraj, in ob koncu katerega nudi dežela udeležencem delni prispevek za nakup računalnika. V sodelovanju s podjetjem Spea service organizira SDZPI tudi tečaj varnosti na delu (RLS), ki traja 32 ur, z ZSKD pa Izobraževalni tečaj za člane društev (12 ur), ki zaobjema metodologijo komunikaci- je, davčno zakonodajo, varnost in higije-no na delu in računalništvo. Odprta so tudi vpisovanja na krajše 40-urne nadaljevalne tečaje s področja računalništva (ECDL) in tujih jezikov, na primer slovenščine, angleščine in ruščine. Informacije in razpisi so objavljeni na spletni strani www.sdzpi-irsip.it, dodatna pojasnila pa nudijo goriški sodelavci prek e-nabiralnika go@sdzpi-irsip.it ali na tel. št. +39 0481 81826. gorica - Kriza v tovarni Carraro Od družbe zahtevajo preklic odslovitev Pred tovarno Carraro v goriških Stražcah se je včeraj nadaljeval protest delavcev, ki so v sredo s stavko reagirali na uradno napoved, da bo lastništvo družbe s sedežem v Padovi v kratkem odslovilo 80 zaposlenih v goriškem obratu. Pred vhodom v tovarno so delavci in sindikalni predstavniki ostali ves dan, vendar v različnih izmenah, saj ne želijo prekiniti proizvodnje. »Z mobilizacijo bomo nadaljevali, vse dokler ne bo prišlo do premika, ki bo za delavce ugoden. Zahtevamo namreč, da naredi podjetje korak nazaj in prekliče odslovitve, nato pa se bomo lahko začeli pogovarjati o socialnih blažilcih,« je včeraj stanje povzel pokrajinski tajnik sindikata Fiom-CGIL Thomas Casotto, ki spremlja razvoj dogodkov v Stražcah. Dopoldne so stavkajoče delavce obiskali tudi župan Ettore Romoli, pokrajinski odbornik Alfredo Pascolin in deželni svetnik SKP Roberto Antonaz ter jim izrazili solidarnost. Župan je napovedal, da čaka na klic deželnega odbornika za proizvodne dejavnosti Luca Cirianija, ki bo sklical sestanek s predsednikom družbe Car-raro, Pascolin pa je že stopil v stik z deželno odbornico za delo Alessio Rosolen. »Glede na to, da so že potrdili okrog 260 Romoli in Pascolin včeraj med delavci tovarne Carraro bumbaca odpustov v tovarni v Padovi in da se širijo govorice o odpustih tudi v Maniagu, postaja očitno, da kriza ni prizadela le Gorice. Zato sem mnenja, da je potrebno problem odpustov v družbi Carraro preučiti na državni ravni, in sicer na rimskem ministrstvu za delo. Na to sem že opozoril goriško prefektinjo,« je povedal Pascolin. Stališče je posredoval tudi goriški krožek SKP, kjer so prepričani, da družba Car-raro odpušča, ker želi delokalizirati proizvodnjo. »Ali je podjetje imelo koristi od proste cone? Kam je vložilo denar, ki ga je prejelo iz prostoconskega sklada glede na trditve delavcev, da ni prišlo v zadnjih letih do nikakršne investicije v nove tehnologije?« sprašuje goriški tajnik SKP Roberto Criscitiello. Sindikati so se obrnili tudi na poslanca Alessandra Marana, ki je na ministra za gospodarstvo Claudia Scajolo včeraj že naslovil poslansko vprašanje. »Udeležil se bom srečanja s poslanci iz FJK, ki ga je sklical predsednik deželne vlade Renzo Tondo. Predlagam zato skupen pritisk na vlado v korist deželnega gospodarstva. Treba je najti rešitev, ki bo manj drastična od tiste, ki jo napoveduje vodstvo družbe,« pravi Maran. (Ale) cerje - Türk na zborovanju za mir Spomenik naj bi bil dokončan prihodnje leto Ob mednarodnem dnevu miru bo pri spomeniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju jutri vseslovensko zborovanje za mir, ki se ga bo kot govornik udeležil predsednik republike, Danilo Türk. Srečanje, na katerem pričakujejo med 2.000 in 2.500 udeleženci, se bo začelo ob 12. uri; v sodelovanju z občino Miren-Kostanjevica ga organizira Koordinacija domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije. Predsednik društva TIGR, Marjan Bevk, izpostavlja dejstvo, da je prišlo prav na Türkovo povabilo lani do združitve vseh domoljubnih in veteranskih organizacij v Koordinacijo domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije, tako da sedaj pri vseh državnih proslavah in pri promoviranju slovenskega domoljubja nastopajo enotno. »Te domoljubne in veteranske organizacije so zastopane tudi pri izgradnji spomenika na Cerju kot tisti partner, ki skrbi za notranjo vsebino spomenika,« pojasnjuje Bevk in dodaja, da gre za Zvezo društev generala Maistra, Društvo TIGR, Zvezo borcev za vrednote NOB, Zvezo vojaških invalidov Slovenije, Zvezo častnikov, Zvezo društev Moris, Zvezo veteranov vojne za Slovenijo in Zvezo Sever. »Poslanstvo teh društev oz. te koordinacije je, da promovira domoljubje, predvsem pa, da ga prenaša med mlade. Jutrišnja prireditev bo namenjena predvsem srečanju mladih z veteranskimi organizacijami,« še napoveduje Bevk. V kulturnem programu bodo sodelovali pretežno mladi ustvarjalci s pesmimi o miru in recitiranjem zapisov o miru velikih svetovnih avtorjev. Po zaključku slovesnosti si bo Türk v spremstvu mirenskega župana in predsednikov vseh veteranskih in domoljubnih organizacij ogledal notranjost spomenika, kjer bo v nadstropjih predstavljeno gradivo o veteranskih organizacijah, s terase spomenika pa se bo lahko predsednik ob lepem vremenu prepričal - tako Bevk -, da je Cerje res energijska točka Primorske, ki združuje pogled od Triglava do Jadranskega morja. Bevk je v zvezi s samim spomenikom, ki so ga začeli graditi leta 2002, povedal še, da naj bi bil dokončan že v prihodnjem letu, ko ga nameravajo tudi odpreti javnosti in predati skrbniku, ki ga bodo skupaj izbrali veteranske organizacije, občina Miren-Kostanjevica in ministrstvo za kulturo. Finančni vidik te naložbe pojasnjuje župan Zlatko Martin Marušič. »Za dokončanje del v prihodnjem letu bo potrebnih še 670 tisoč evrov. V ta znesek je že vključenih 361 tisoč evropskih sredstev, preostanek pa se bo zbral z državnimi in donatorskimi sredstvi,« pravi Marušič in dodaja podatek, da znaša celotna vrednost izgradnje spomenika na Cerju 2,9 milijonov evrov. (nn) Danilo Türk gorica Zaradi okvare radio nem, zaslon pa črn Za Goričane, ki so včeraj ves popoldne zaman skušali spremljati RAI-eve televizijske in radijske programe, je bilo razočaranje veliko. Zaradi hujše okvare na pretvorniku na Vrhu je bil radio od približno 13.30 dalje nem, mali zaslon pa preprosto črn, kar je sprožilo val negodovanja med ljudmi, še zlasti zaradi tragičnih vesti iz Afganistana. Iz RAI-a so sporočili, da je za okvaro kriva strela, ki je poškodovala napravo za električno napajanje oddajnika. S tržaškega sedeža RAI so poslali tehnično ekipo, ki je angažirala še tehnike družbe ENEL, ti pa so posegli na električnem napajalniku. Okvara je bila odpravljena ob 20.40. Pretvornik na Vrhu bumbaca gorica - Med 25. in 27. septembrom prireditev Okusi na meji Evropska kuhinja se vrača Francozi se selijo v ljudski vrt, ribiči iz Gradeža na Travnik - Nemška prisotnost okrepljena - Novost bo »grška vas« Čez natanko en teden bo Gorica Goriške ulice bo tudi letos poživila prireditev Okusi na meji bumbaca ponovno zaigrala vlogo prestolnice evropskih okusov. V petek, 25. septembra, se bo namreč v mesto vrnila poulična prireditev Okusi na meji, ki bo letos potekala že šestič. Občinska uprava in ostali organizatorji bodo tudi tokrat poskrbeli za prisotnost stojnic iz različnih držav, ki bodo ponujale značilne jedi, kulinarične eksperimente, odlična vina in osvežilna piva. Čeprav so bile napovedi drugačne, bo tudi letos sejem potekal od petka do nedelje. Namenu, da bi prireditev podaljšali za en dan, se je občinska uprava v času ekonomske krize očitno odpovedala. Kljub temu organizatorji obljubljajo, da bo program pester, saj ga bodo ob ponudbi stojnic obogatili s koncerti, po-kušnjami in z drugimi dogodki. Šesto izvedbo Okusov na meji bodo zaznamovale nekatere novosti. Ob Furlaniji-Julijski krajini ter drugih italijanskih deželah se bodo predstavile nemška, avstrijska, francoska, slovenska, hrvaška, srbska, bosanska, albanska, madžar- ska in - prvič - tudi grška kulinarična tradicija, ki bo prav gotovo razveselila ljubitelje tzazikija, gyrosa, souvlakija, musake in drugih dobrot. Novost bo tudi razporeditev stojnic v mestnem središču, ki bo iz »logističnih razlogov« nekoliko različna od lanske. Zaradi gradbišča na trgu sv. Antona bodo camembert, foie gras, kroasane in druge poslastice letos prodajali v ljudskem vrtu, kjer bodo uredili »francosko vas«. »Poroka« med školjkami in ribami Jadranskega morja ter briškimi vini, ki so se lani »vzeli« na goriškem gradu, bo letos potekala na Travniku. V grajskem naselju, kjer letos ne bo stojnic, bodo priredili druge pobude v sodelovanju z združenjem Arma antica. Na Travniku, kjer bo v petek potekalo odprtje prireditve, bo ob gradeških ribičih urejena tudi »goriška vas«. Po odprtju bo na vrsti pokušnja značilnih goriških jedi, ki jih bodo pripravili krajevni gostinci. Prisotnost Nemcev na Battistijevem trgu bo letos okrepljena, isto pa velja tudi za ponudbo italijanskih dežel na korzu Italia. (Ale) 16 Petek, 18. septembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Razprava ob Šušmeljevi knjigi o slovensko-italijanskih odnosih Trpkost odnosov ostaja, v glavah imamo vsi mejo Manjšina mora osmisliti svojo vlogo - Tudi protiitalijanska stališča škodijo Slovencem v Italiji Po Trstu, Ljubljani in Gorici je tudi v mestu vrtnic svojo predstavitev dočakalo Trpko sosedstvo, delo izkušenega in že upokojenega diplomata Jožeta Šušmelja. Avla v preddverju kromberškega gradu je bila pretesna za vse, ki so se v torek zvečer odzvali vabilu Goriškega muzeja na predstavitev knjige o slovensko-italijanskih odnosih med leti 1946 in 2001. Nekdanji jugoslovanski in slovenski generalni konzul v Trstu je s pomočjo tako dokumentarnega gradiva kot lastnih zapiskov, beležk in izkušenj v aprila letos izdani knjigi opisal razvoj odnosov med Slovenijo, še prej Jugoslavijo, in Italijo v zadnjih šestdesetih letih. Predstavitve sta se, ob številnih znanih obrazih med poslušalci, kot sogovornika udeležila novinar, nekdanji senator in evropski poslanec De-metrij Volčič in Rudi Pavšič, deželni predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je v Trpkem sosedstvu spisal predgovor. Ravno Pavšič je uvedel torkovo razpravo o tem, kakšna je trenutna medsosedska, čezmejna klima. »Slovenska manjšina v Italiji mora osmisliti svojo vlogo v tem obmejnem prostoru. Zavedati se moramo, da obe manjšini, tako slovenska v Italiji kot italijanska v Sloveniji, lahko odigrata pomembno vlogo. Obnašamo se, kot da se v zadnjem desetletju nič ni zgodilo. Možnosti in priložnosti, ki se nam v tem prostoru odpirajo, ne izkoriščamo. Govorimo o tem, potem pa nič ne naredimo. In pozabljamo, da naša skupnost, o kateri se govori skozi njene finančne in druge probleme, še nikoli ni imela toliko priložnosti. Nova naloga naše skupnosti je, da možnosti poiščemo, priložnosti pa izkoristimo. Edina pot, po kateri lahko kaj dosežemo, je, da poiščemo medsebojne vizije, vzpostavimo sodelovanje in začrtamo skupno primorsko strategijo,« je uvodoma ugotavljal Pavšič in predlagal ustanovitev nekakšnega strateškega omizja o zadevah tega prostora. »Naj to trpko sosedstvo postane dobro sosedstvo,« je dodal, navezujoč se na delo Šušmelja, katerega je označil kot »človeškega« diplomata z »resnim in treznim pristopom do te skupnosti, v vseh funkcijah, ki jih je opravljal«. Šušmelj o svojem najnovejšem »otroku« ni želel izgubljati besed, dejal je, da knjigo priporoča v branjem vsem, ki se zanimajo za življenje ob meji, za zgodovino odnosov med dvema državama. Knjiga je pisana večplastno, avtor se je izogibal črno-belemu pisanju, dejstva skuša prikazati takšna, kot so, bralcu pa je prepuščena svoboda, da si sam ustvari sliko in pride do zaključkov. Že na predstavitvi v Gorici je Šušmelj povedal, da je bilo najtežje pri knjigi izbrati teme, ki so zanimive za bralca, hkrati zgodovinsko sodobne in še niso obdelane. Nekatera poglavja orjejo ledino v slovensko zgodovino, zlasti obdobje med leti 1993 in 2001. Prav zato je Trpko sosedstvo odličen »priročnik diplomacije«, kot je delo opisal Volčič, saj diplomatom ponuja sintetičen pregled več desetletnega dogajanja med državama. »Dva simbola oz. dve začrtani progi v tej knjigi sta dialog in osmisli-ti vlogo manjšine. Kar mi še posebej ugaja, pa je tema "ne imeti prevelikega spoštovanja do žrtev za vsako ceno". Tisti, ki je žrtev, tudi v drugačnih razmerah ne bi ravnal ali znal ravnati drugače, ker bi se vedno imel za žrtev,« je o knjigi povedal Volčič, ki ni skoparil s pohvalami avtorju. »Šušmelj je skromen, ko reče, da bodo na tem materialu lahko še delali zgodovinarji. Po mojem ni potrebe po tem. On je to zgodovino že tako obdelal, da je nihče drug več ne more tako. V knjigi opiše prav vse ključne dogodke, ki so se tu do danes zgodili, ni enostranskega pristopa, daje tudi pravično oce- Za mizo Volčič, Pavšič, Šušmelj in Semolič, v dvorani pa je bil tudi bivši podtajnik v rimski vladi Miloš Budin no nasprotne strani. Jasno je namreč, da je vsak diplomatski dogovor rezultat dialoga in vendarle kompromis,« je dodal Volčič, ki je tudi v nadaljevanju večera še enkrat poudaril, »da, če je kje kdo, ki ti ni naklonjen, ga moraš skušati preseči na drugačen način«. Pomen samoiniciativnosti, tudi v politiki, dialoga in sodelovanja je bila rdeča nit klepeta po uradnem delu srečanja. Novogoriški župan Mirko Brulc je izrazil razočaranje nad čezmejnim sodelovanjem: »Nisem zadovoljen, imamo težave. Res je, smo prijateljski, se pogovarjamo, se tudi dogovorimo, a potem se nobena stvar ne izpelje. Eno zlato obdobje je šlo mimo, žal, ne le zaradi velikih dogodkov rušenja meje in vstopa v EU, ampak tudi zaradi velikih delovnih zagonov iz tistega časa. Zdaj nam ne uspeva nič. A gremo naprej, s silami v Italiji in predvsem Gorici, ki so pozitivno naravnane do nas. Sodelujemo, in to se je pokazalo tudi pri nedavni obeležitvi spomina na brata Rusjan. Mestna občina je izključno sama, brez pomoči kogarkoli v Sloveniji, brata povzdignila na površje. V Italiji so nam pomagali predvsem Slovenci in nekaj zelo eminentnih Italijanov, ne pa uprava in zato mi je zelo hudo,« je potožil Brulc, ki je podobne težave izpostavil tudi v sodelovanju s pobratenim Celovcem. Brulca je pri prizadevanjih za celoten goriški prostor pohvalil Livio Semolič, ki se je na Trpko sosedstvo navezal s pogledom v prihodnost tega sosedstva in prostora. »Mi, manjšinci - uporabljam ta izraz, ki nas točno označuje -, imamo dvojno občutljivost. Tistih, ki beremo italijanske časopise in opazujemo, kako ti večkrat obravnavajo Slovenijo in Slovence, in občutljivost tistih, ki beremo slovenske časopise in v njih, kako obravnavajo Italijo in Italijane. Mi smo Slovenci, borili smo se in se še borimo proti nestrpnim stališčem določenih krogov, uperjenih proti Sloveniji in Slovencem, a se moramo, žal, zgražati tudi na račun določenih slovenskih krogov glede protiitalijanskih stališč. Mislim, da je dolžnost vseh nas, da spoštujemo oba naroda, jezika, kulturi in da ne istovetimo italijanskega naroda z določenimi, še vedno fašističnimi, ekstremističnimi, nacionalističnimi, desničarskimi krogi. To posploševanje škodi nam, manjšini v Italiji,« je naglasil Semolič in dodal: »Spodbudil bi vse Slovence iz obmejnega območja, da pozitivno gledajo na sodelovanje, na Italijo, na Gorico in da pustijo ob strani vse desničarske in nacionalistične struje. Tako kot se mi borimo za vse več dvojezičnosti, vidnost slovenskega jezika, tako upam, da tudi v Novi Gorici, ob pojavu dvojezičnosti, na to ne gledate kot na napad na slovensko suverenost in na slovenščino. Z nasprotovanjem italijanščini ne bomo širili našega slovenskega prostora,« je pristavil in zaključil, da je bil tudi strah ob poletnem srečanju G8 v Italiji povsem odveč, polemike pa tudi: »Petnajst dni je šlo mimo, meje so popolnoma in ponovno odprte, s tem da so na italijanski strani izbrisane, mejnih objektov ni več, na slovenski strani so še!« Semolič je prepričan, da je »pred nami vedno manj trpkega sosedstva«, v razpravah pa je bilo vendarle čutiti, da ta trpkost ostaja, da je slovenska diplomacija v zadnjih letih zaspala, zanemarila poglabljanje odnosov z Italijo, predvsem s Furlanijo-Julijsko Krajino, ki - kot meni tudi Šušmelj sam - želi s svojim gospodarskim potencialom biti odprta za sodelovanje. »Fizična meja je padla - tako Šušmelj - in takrat smo jo doživljali z evforijo. V odnosih med državama je namreč kontrola na državni meji najmanjši problem, bolj pomembno je poglabljanje medčloveških odnosov. Na obeh straneh meje imamo v glavah še vsi mejo, smo nezaupljivi do sosedov, ne samo mi do Italijanov, ampak tudi oni do nas, včasih pa to sodelovanje dodatno zmotijo še razne provokativne skupine, ki jim dajemo prevelik pomen.« Šušmeljevo delo - knjiga je že pošla in gre v ponatis -je ob splošnem pomanjkanju informacij o tem, kaj se je v 20. stoletju sploh dogajalo med slovenskim narodom in italijansko državo, neprecenljiv zgodovinski dokument. Tamara Benedetič Serracchianijeva v Tržiču Danes z začetkom ob 17.30 bo v Ki-nemaxu v Tržiču javno zborovanje Demokratske stranke v vidiku volitev za obnovo državnega in deželnega strankinega vrha. Prireja ga tržiški odbor somišljenikov Debore Serracchiani in Daria Franceschinija. Z nastopom na temo Preprosto demokratična bo občinstvo nagovorila evropska poslanka Debora Serracchiani, ki cilja na deželno tajništvo stranke. Nadškofova desetletnica Nocoj se bo začelo obeleževanje desetletnice navzočnosti nadškofa Dina De Antonija v Gorici. Ob 19.30 bodo slovesne večernice v goriški stolni cerkvi, ki jih bo ob nadškofovi udeležbi vodil predsednik papeškega sveta za družino, kardinal Ennio Antonelli. Sledila bo ob 20.30 v deželnem avditoriju kardinalova »lectio magistralis« na temo vloge krajevne Cerkve v luči drugega vatikanskega koncila. V Fari zaposlijo vrtnarja Občina Fara bo zaposlila vrtnarja s polnim urnikom za obdobje šestih mesecev. Prijavijo se lahko delavci na mobilnosti in dopolnilni blagajni, saj bodo za zaposlitev vrtnarja črpali denar iz deželnega zakona za socialno delo. Prijave za nadaljnje selekcije bodo zbirali v pokrajinskem uradu za delo v ulici Alfieri v Gorici med 14. in 28. septembrom med 9.30 in 12.30. Fundaciji skrb za ostaline Pred kratkim ustanovljeni fundaciji Aquileia so poverili skrb za rimske ostaline v Ogleju. V torek so namreč v Trstu podpisali dogovor, na podlagi katerega je državno spomeniško varstvo odstopilo upravljanje območij z arheološkimi najdbami v Ogleju fundaciji, ki bo sedaj lahko skrbela za primerno ovrednotenje ostalin. V Gorici o čezmejnih vodah V dvorani goriškega občinskega sveta bo danes potekalo drugo delovno srečanje partnerjev, ki sodelujejo pri evropskem projektu Gotrawama. Gre za standardni projekt, ki je namenjen upravljanju čezmejnih voda v Gorici in Novi Gorici, pri katerem pa sodelujeta tudi videmska in novogoriška univerza, so sporočili z goriške občine. Rdeča kapica odložena V programu prireditev ob prazniku mestne občine Nova Gorica je bila za ponedeljek, 21. septembra, ob 17.30 v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica napovedana glasbeno-ba-letna predstava za otroke Rdeča kapica v izvedbi novogoriške Glasbene šole. Predstava bo odložena na ponedeljek, 12. oktobra, ob 17.30 prav tako v SNG-ju v Novi Gorici. nova gorica - Župan sprejel italijansko konzulko v Kopru »Odnosi z Gorico niso taki, da bi lahko bili zadovoljni« Župan in konzulka včeraj na mestni občini foto n.n. Na povabilo novogoriškega župana Mirka Brulca je Novo Gorico včeraj prvič obiskala konzulka Republike Italije v Kopru, Marina Simeoni, ki je na položaju od prvega julija letos. »Ob prvem obisku sem konzulki predstavil nastanek našega mesta in odkrito spregovoril o sodelovanju med obema Goricama. Pojasnil sem, da zelo dobro sodelujemo z goriško pokrajino, da imamo na oni strani meje veliko prijateljev, odnosi z občino Gorica pa niso taki, da bi lahko bili zadovoljni. Z županom imamo sicer prijateljske odnose, rezultatov pa ni,« je vsebino včerajšnjega srečanja povzel Brulc. »Čutim, da je italijanska konzulka do nas, do Slovencev, prijateljsko usmerjena,« je še povedal in pohvalil njeno poznavanje zgodovine tega prostora. Gostja je povedala, da v dveh mesecih, kolikor je v Sloveniji, še ni imela časa veliko potovati naokrog, s pomočjo nekaterih vljudnostnih obiskov, podobnih včerajšnjemu v Novi Gorici, pa si je že ustvarila sliko o Sloveniji kot lepi deželi, kjer je dobro poskrbljeno za vsak košček zemlje. »Županu sem obljubila, da pridem v kratkem na daljši obisk, da bi bolje spoznala probleme in realnost ter čezmejno sodelovanje v tem prostoru, ki je glede na to, da smo skupaj v Evropi, pomembno za obe strani,« je še povedala Simeonijeva. Ob prvem obisku v novo-goriški občini je župan Brulc gostji podaril knjigo o zgodovini Slovencev, da bo še poglobila vedenje o državi, v katero je prišla pred kratkim službovati, in njeni preteklosti. (nn) doberdob - V nedeljo start na Gradini Na Krasu prvi mednarodni gorsko-kolesarski maraton Trenutno prijavljenih 130 tekmovalcev, računajo pa, da jih bo na koncu 200 V Doberdobu se bo v nedeljo dopoldne začel prvi mednarodni gorsko-kolesarski maraton Kras 2009, ki ga skupaj organizirajo kolesarski klubi Go Bike iz Gorice, MBC iz Trsta in Djak iz Nove Gorice. 58 kilometrov dolga trasa z višinsko razliko 1.450 metrov šteje kot zadnja tekma za pokal Friuli MTB Challenge 2009. Start in cilj dirke bosta pri Sprejemnem centru Gradina v Doberdobu, večji, več kot 40 kilometrov dolgi del maratona, pa bo potekal po slovenskem ozemlju, na območju občin Miren-Kostanjevica in Komen. Tekmovalci, med katerimi bodo najboljši za celotno progo potrebovali okrog tri ure, bodo startali ob 9.30 uri, rekreativci, ki bodo za vožnjo po kraških stezah in kolovozih rabili od štiri do pet ur, pa petnajst minut kasneje. Ob dobrem vremenu pričakujejo organizatorji vsaj dvesto udeležencev. Predvidena je tudi 25-kilometrska proga, namenjena udeležencem tekme za pokal Friuli Bike; startala bo z Gradine ob 10. uri, potekala pa bo večji del po ozemlju do-berdobske in sovodenjske občine. Za vse udeležence bo zbirališče ob 8.30. Predsednik novogoriškega kluba Djak, Robert Federici, je pojasnil, da bo 58 kilometrov dolga proga zaradi pretežno kamnite podlage kar zahtevna in poleg tekmovalcev primerna za res dobro naterenirane rekreativne kolesarje. Poudaril je, da je Kras kot teren izjemno zanimiv, saj ponuja kolesarjem vse od vožnje po kamenju, travi, gozdnih poteh, ipd. Eden od tekmovalcev KK Djak, Uroš Breški, ki ima za seboj že veliko podobnih maratonov po celem svetu, pa je dodal, da so take vrste maratoni v tujini trenutno najbolj masovna oblika gorsko-kolesarskih tekmovanj, ki se jih udeleži tudi tisoč in več kolesarjev. »Trenutno je na obeh straneh meje prijavljenih 130 tekmovalcev, če jih bo na koncu 200, bo to za prvo leto dobro, zagotovo pa ima prireditev pred seboj lepo prihodnost,« je sklenil Breški. (nn) Četrtek, 17. septembra 2009 369 vana ob 6.45 s postanki v Jamljah pri spomeniku ob 6.55, na Poljanah ob 7.10, v Doberdobu ob 7.15 in v Ron-kah pri piceriji Al Gambero ob 7.25. / GORIŠKI PROSTOR nova gorica - Prepoved pred vhodom v občinsko stavbo Kolesarji niso več zaželeni Namen ukrepa je zavarovati zlasti starejše in invalidne obiskovalce občine ter otroke, namenjene v knjižnico Marsikateri Novogoričan, ki se je v teh dneh s kolesom odpravil do občinske stavbe urejati zadeve, je presenečen ugotovil, da desno od vhoda v mestno hišo, kjer je še do nedavnega stala dolga vrsta stojal za kolesa, ni več mogoče parkirati. Namesto stojal, ki so jih prenesli na hrbtno stran občinske stavbe, kjer bodo ostala, in kjer so bila včeraj zaradi dežja pošteno mokra, so se na zidovih pojavili napisi »prepovedano parkiranje koles in motorjev«, in to ravno ob Evropskem tednu mobilnosti. Medtem, ko si nekateri na novo-goriški občini v tem času prizadevajo za čim pogostejšo rabo kolesa kot prevoznega sredstva v mestu, imajo drugi očitno povsem drugačna stališča. »Ta podhod se je začel izrabljati za hitro vožnjo in krčevite pristanke kolesarjev in motoristov. Za zagotovitev varnosti zlasti starejšim in invalidnim obisko- valcem občine ter otrokom, ki hodijo tu mimo v knjižnico, smo morali nekaj ukreniti. Če k temu prištejemo še rol-karje, ki so mimo švigali z vseh strani, je bil tu res pravi kaos,« je razloge za takšno odločitev občinske uprave pojasnila njena direktorica Elvira Šušmelj. Čudno pri tem pa je, da se, če je razlog varnost, niso odločili za prepoved vožnje skozi podhod, ki je še vedno mogoča. Šušmeljeva je povedala še, da v teh dneh prejemajo pritožbe občanov, ki jih ta odločitev moti, a poudarila, da je bilo bistveno več tistih, ki so se pritoževali zaradi hitrega vijuganja kolesarjev med pešci in divjanja s skuterji. Na vprašanje, ali bodo prekrškarje kaznovali tudi s kaznimi, pa je pojasnila, da zaenkrat ne, saj so dovolj občinski redarji, ki le prijazno opozorijo tiste, ki bi se morebiti spozabili in parkirali tam, kjer so dolga leta lahko brez težav. (nn) Namesto stojala za kolesa napis, da je parkiranje prepovedano foto n.n. Gledališka predstava o bratih Rusjan foto matej peternelj Še danes in jutri odrski poklon letalcema Novogoriško gledališče je novo sezono začelo s polno paro. Med praznovanjem občinskega praznika v Novi Gorici je SNG Nov Gorica priredilo kar dve premieri. Dne 8. septembra je bila na ogled drama Andraža Golca Race, dva dni kasneje pa novogoriška premiera koprodukcije s slovenskim mladinskim gledališčem z naslovom EDA, zgodba bratov Rusjan. Tako so se tudi z odrskih desk poklonili dvema Goričanoma, ki jima je pred sto leti na Rojah uspel prvi polet. Gledališko delo je napisala in režirala Neda Rusjan Bric. Na odru nastopata Ivan Peternelj kot Edvard in Robert Prebil kot Josip. Uprizoritev pa ni zgolj gledališka predstava, temveč posrečen spoj gledališča in filma. Zgodbo sestavlja 12 prizorov, v katerih so v ospredju Eda in Pepi s »kolesarsko« sestavljenim letalom, stare fotografije in drugi utrinki takratnega obdobja ter v današnjem času posneto potovanje nečakinje bratov Rusjan, ki išče sledove svojih stricev v Argentini. Ivo Barišič, Jožica Avbelj in Daša Doberšek primerno dopolnjujejo igro Ede in Pepija na odru. Zgodbo bratov Rusjan si bo v SNG-ju mogoče ogledati še danes in jutri ob 20. uri. (aw) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. 9 Šolske vesti SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaje po univerzitetni diplomi: Uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), Priprava turističnih paketov za čezmejno območje in njihova promocija (80 ur), Upravljanje informacijske varnosti (60 ur). Brezplačni tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51 v prostorih KB Centra. Rok vpisovanja zapade 16. oktobra; in- formacije na tel. 0481-81826, go@sdzpi-irsip.it, www.sdpzpi-irsip.it. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaj po višješolski diplomi v sodelovanju s podjetji Tehnike finančnega posredništva 580 ur (300 ur teorije, 280 ur work experience, štipendija 2,30 evra za vsako uro prisotnosti na delovni praksi). Brezplačni tečaj, ki je financiran s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bo potekal na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51 v prostorih KB Centra. Rok vpisovanja zapade 25. septembra; informacije na tel. 0481-81826, go@sdzpi-irsip.it, www.sdpzpi-irsip.it. ODDELEK ZA ZABAVNO GLASBO IN JAZZ GLASBENE MATICE v Gorici prireja 28. in 29. novembra delavnico za petje s pevko Darjo Švajger. Prijave s kratko biografijo in posnetkom na zgoščenki je potrebno oddati do 16. oktobra na tajništvu Glasbene matice na Korzu Verdi 51. V teku so tudi vpisovanja za redni pouk iz jazz petja, saksofona, kitare, klavirja in basa; informacije na tel. 3475156982 (Andrejka Možina). SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL obvešča, da bo prvo srečanje s starši in učenci na Ple-šivem (osnovna šola) danes, 18. septembra, ob 18.30. Zamudniki se lahko še vpišejo na sedežu v Gorici, drevored 20. septembra 85, tel. 0481-532163, gorica - Danes na Proti rev ■ ■ •• V dvorani goriškega pokrajinskega sveta bo danes ob 17. uri predstavitev zbornika z naslovom »Foibe - Revisionismo di Stato e amnesie della Repubblica« (Fojbe, Državni revizionizem in amnezije republike), ki je izšla v lanskem letu pri videm-skem založniku KappaVu. V publikaciji je zbrana vsebina simpozija z naslovom »Foibe. La veritá. Con-tro il revisionismo storico« (Fojbe. Resnica. Proti zgodovinskemu revizionizmu), ki so ga organizirali v kraju Sesto San Giovanni pri Milanu 9. februarja lani in je imel dokajšen odmev. »Ni naključje, da je simpozij potekal tik pred 10. februarjem, pred Dnevom spomina, ki je postal uradna priložnost za rehabilitacijo fašizma in krimi-nalizacijo odporništva, še posebej jugoslovanskega,« pravijo pri VZPI-ANPI, ki je organizator današnje predstavitve. Zapisa Giacoma Scottija in Angela Del Boce ter prispevki Mattea Dominionija, Luke Bog-daniča, Alessandre Kersevan, Claudie Cer-nigoj, Pola Viceja (Paola Consolara) in San-dija Volka (z dodatki in prilogami) osvetljujejo pravi državni revizionizem ter njegove nosilce, sredstva in metode, a tudi tisti del zgodovine, ki ga italijanska republika pozablja in prikriva. Kot je zapisano na prvih straneh zbornika, gre za knjigo, ki naj služi »ne le izpodbijanju in razkrinkavanju laži, ki jih uporabljajo za propagando, temveč naj bo korak naprej na poti, ki bo privedla do tega, da si ponovno priborimo celovito poznavanje naše preteklosti«. 0481-547569 od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 15. do 18. ure. 3 Gledališče OTROŠKA IN MLADINSKA DRAMSKA SKUPINA SRKD JEZERO bo nastopila v nedeljo, 20. septembra, ob 17. uri v župnijski dvorani v Doberdobu z gledališko predstavo Zvončica ali Trilli?. tu Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Pelham 1-2-3: Ostaggi in metropolitana«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Ba-sta che funzioni«. Dvorana 3: 17.30 »L'era glaciale 3: L'al-ba dei dinosauri«; 20.10 - 22.10 »Il grande sogno«. NOVA GORICA KULTURNI DOM: 18.00 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov«; 20.00 »Harry Potter in princ mešane krvi«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Pelham 1-2-3: Ostaggi in metropolitana«. Dvorana 2: 17.50 - 19.50 - 22.10 »G.I. Joe: La nascita dei cobra«. jini >nizmu in ti države DOBERDOB Hrast bike slalom Društvo Hrast prireja tudi letos že tradicionalno tekmovanje z gorskimi kolesi Hrast bike slalom. Gre za pobudo, ki bo letos že šestič zapored prijetna dobrodošlica jeseni in šolskim dnevom na doberdobski gmajni. Tekmovanje bo kot vedno doslej potekalo pri župnijski dvorani v Doberdobu v soboto, 19. septembra. Začetni žvižg bo ob 14. uri. Vpisnina je brezplačna, tekmovanje pa je odprto prav vsem. Tekmovalci se bodo v dveh spustih pomerili s 700 metrov dolgo progo med količki. O uspešnosti pobude priča tudi številna prisotnost v prejšnjih letih: število udeležencev namreč redno presega mejo 50 tekmovalcev. Organizatorji bodo tekmovalce razdelili na starostne skupine od 1. do 5. razreda osnovne šole, starostne kategorije od 1. nižje srednje šole naprej pa se bodo delile tudi po spolu. Organizatorji bodo pripravili posebno progo s količki in ovirami, ki jih bodo morali premagati vsi tekmovalci, ki si bodo upali spustiti se na svojem kolesu po tekmovališču. Ob sklepu samega tekmovanja bo tudi srečolov z bogatimi nagradami. (ač) Dvorana 3: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Ba-sta che funzioni«. Dvorana 4: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Il grande sogno«. Dvorana 5: 17.30 »L'era glaciale 3: L'al-ba dei dinosauri«; 20.00 - 22.00 »Vi-deocracy - Basta apparire«. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča vsem udeležencem izleta v Sarajevo, Medžugor-je, na mandarine itd., da lahko poravnajo ostali znesek za izlet v dneh 23., 24. in 25. septembra od 16. do 19. ure vsak dan pri poverjenikih, pri katerih so se vpisali. Pri njih bodo dobili ostale informacije. Odhod avtobusov bo 13. oktobra ob 4.45 s trga pred cerkvijo v Štandrežu, nato s postankom pred cerkvijo v Sovodnjah; ob 5.30 v Doberdobu prav tako pred cerkvijo. Za tržaške udeležence bo odhod na avtocesti pri Devinu blizu bencinske črpalke AGIP; za ostale pa v Bazovici nasproti Agrarie Evergreen pri lekarni ob 6.30. Priporočajo točnost. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo udeležence izleta na Koroško, ki bo 19. septembra, da lahko poravnajo stroške za izlet v trgovini pri Mili v Doberdobu. Avtobus bo odpotoval iz Šti- I!3 Obvestila PRIJATELJI DANIELEJA BOŠKINA so na Zadružni kreditni banki Doberdob in Sovodnje odprli račun za prostovoljne prispevke namesto cvetja na grob Danieleja. Naslov tekočega računa je »Danielejevi prijatelji - Ami-ci di Daniele« in bančne koordinate so IT 33 Q 08532 12400 000000730310. Prispevke sprejemajo na vseh podružnicah banke. DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gradina v nedeljo, 4. oktobra, od 14.30 do 19. ure razstavo-pokušnjo kraških pridelkov, vstopnina 12 evrov; informacije na tel. 3334056800 ali na inforogos@gmail.com. DRUŠTVO JADRO prireja na sedežu v Romjanu 50-urni tečaj slovenščine za odrasle z oktobrom. Organizacijsko srečanje bo ob 20. uri v ponedeljek, 5. oktobra, v ul. Monte 6 Busi 2; informacije pri odbornikih društva, v ron-ški knjižnici in v mladinskem središču Informagiovaniv Tržiču. NA PARTIZANSKEM MITINGU V SEL-CAH so 8. septembra žrebali zmagovite listke loterije: 1. nagrada, listek št. 5531 (vikend za dve osebi v evropsko prestolnico), 2. št. 4096 (televizor LCD), 3. št. 4974 (žensko in moško gorsko kolo), 4. št. 3012 (sesalnik), 5. št. 1634 (fotokamera), 6. št. 4785 (prenosni telefon), 7. št. 4106 (MP3 predvajalnik), 8. št. 0889 (DVD predvajalnik); zmagovalci lahko dvignejo nagrade na sedežu VZPI-ANPI v Tržiču (ul. Valentinis 84, tel. 0481-798098) ob torkih, četrtkih in petkih med 9. in 12. uro do 9 oktobra. OK VAL prireja v štandreški telovadnici otroško telovadbo za otroke, ki obiskujejo vrtec vsak torek in petek med 15. in 16. uro ter mini odbojko za osnovnošolske otroke vsak torek in petek med 16. in 17.30. Zagotovljen bo prevoz otrok; informacije in vpisi na tel. 0481-525128 in 393-2350925, e-pošta sandrocorva@libero.it in okval@virgilio.it (Sandro Corva). SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE v sodelovanju z občino Doberdob in pokrajinskim odborom VZPI-ANPI prireja v nedeljo, 20. septembra, ob 11. uri odkritje partizanskega obeležja pri Devetakih. Slavnostni govornik bo Aldo Rupel, kulturni program bodo oblikovali godba na pihala Kras, moški pevski zbor Jezero, zbor Starši ensemble iz Romjana, kulturni društvi Kremenjak in Kras Dol-Poljane. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja začetni in nadaljevalni tečaj diatoni-čne harmonike. Sestanek s profesorjem Gropajcem bo v sredo, 23. septembra, ob 18. uri v večnamenskem centru v Jamljah; informacije na tel. 338-6495722 (Martina). S Poslovni oglasi NUDIM PRIVATNE LEKCIJE iz matematike, fizike in angleščine. Tel. 00386-31691734 0 Prireditve SLOVENSKA DEŽELNA KNJIŽNA IZLOŽBA bo potekala v organizaciji ZSKD in pod pokroviteljstvom SKGZ v petek, 25. septembra, v KB centru na korzu Verdi 51 v Gorici: od 15. do 19. ure knjižna izložba, ob 17. uri otvoritev, ob 18. uri debatna kavarna, ob 19.30 koncert skupine BK evolution. Id Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah ter praznikih odprto; tel. 0481-78125. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78377. Pogrebi DANES V SOVODNJAH: 11.00, Ferdi-nando (Ferdi) Kovic v cerkvi. DANES V RONKAH: 11.00, Onorina Longo vd. Fulizio v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. 1 8 Četrtek, 17. septembra 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. O4O 77863OO fax O4O 772418 sport@primorski.eu Za Slovence dan D »Vztrajati pri svoji igri« Selektor Zdovc je previden - Nastopa Dragica in Smodiša še vprašljiva - Zmagovalec proti Srbiji KATOVICE - Zmagovalec današnjega dvoboja med Hrvaško in Slovenijo se bo za vstop v finale pomeril s Srbijo, ki je včeraj v prvem četrtfinalu premagala Rusijo z 79:68. Srbski košarkarji, ki so v drugi četrtini izkoristili ruski mrk in si v tretji četrtini priigrali že 20 točk prednosti, bodo v polfinalu igrali po letu 2001. Danes pa bo za Slovence dan D. Desetdnevne blesteče predstave slovenskih košarkarjev na Poljskem lahko hitro izgubijo sijaj, če bi se četi selektorja Jureta Zdovca zalomilo v dvoboju z večnim sosedskim rivalom. Slovenija je bila v podobnem položaju že na preteklih dveh evropskih prvenstvih. Odlično je odigrala predtek-movalni del, tako v Beogradu 2005 kot v Alicanteju in Madridu 2007, nato pa v odločilni bitki za vstop med štiri najboljša moštva doživela poraza proti Nemčiji ter pred dvema letoma z Grčijo, potem ko je imela sredi zadnje četrtine kar 16 točk prednosti. Ljudski rek sicer pravi: » V tretje gre rado.« Bo to veljalo tudi za slovenske košarkarje? Slovenski selektor Jure Zdovc si od vsega najbolj želi, da bi se njegovi poškodovani igralci začeli vračati v postavo oziroma da bodo Boštjana Nachbarja čim prej minile bolečine v desnem zapestju. Dra-vograjčan je v zadnji sekundi zadnje tekme proti Turčiji padel na zapestje, njegov nastop pa naj ne bi bil vprašljiv. Za Dom-na Lorbka je zelo verjetno, da bo zaigral proti Hrvaški, saj bi z njim lahko Zdovc tvegal že proti Turčiji, a ga je raje odpočil in privarčeval za naslednje dvoboje. Glede Gorana Dragica je položaj nekoliko bolj negotov, saj gre za delikatno poškodbo kolena, zato bo zdravniška služba odločitev o njegovem igranju sporočila šele danes. Matjaža Smodiša pa bo selektor prav gotovo poslal na igrišče, če ne bo imel bolečin v hrbtu. »Hrvaška ima težave in bo proti nam reševala kožo, zato bo sila nevarna. Mi moramo vztrajati pri svoji igri, dati maksimum od sebe in skupaj z navijači prestopiti mejo četrtfinala,« pravi zdaj Zdovc, ki je že nekaj dni pred zadnjimi tekmami po skupinah slutil, da se bo v četrtfinalu srečal z eno od reprezentanc, ki ne blestijo in se bodo skozi šivankino uho prebile naprej. Na težave Hrvaške, ki je v šestih tekmah zbrala tri zmage in to proti reprezentancam iz drugega kakovostnega razreda (Izrael, Makedonija, Nemčija), se ne ozira niti Boštjan Nachbar. »Za seboj imamo zmagoviti niz. Smo zelo samozavestni, nimamo nobenega strahu in s težavami drugih se ne ukvarjamo. Na Poljsko smo prišli zaradi te tekme in zanima nas samo zmaga. Seveda pa ne bo lahko,« pravi Nachbar. Slovenija bo imela v Katovicah tudi eno zelo pomembno prednost v primerjavi z ostalimi reprezentancami. To so njeni zvesti navijači. Slovenija imela bo po predvidevanjih turističnih agencij in Košarkarske zveze Slovenije na svoji strani približno 2000 navijačev. Jutrišnji polfinale med Srbijo in zmagovalcem tekme med Hrvaško in Slovenijo bo ob 21.00, ob 18.15 pa bo proti Španiji igral zmagovalec tekme med Grčijo in Turčijo. Četrtfinalni spored v Katovicah IZIDA: Srbija - Rusija 79:68, Francija - Španija 66:86 DANES: 18.15 Grčija - Turčija, 21.00 Slovenija - Hrvaška naš pogovor - Walter Vatovec Zagrizena obramba in kolektivna igra v napadu ključ za slovensko zmago Naš košarkarski trener Walter Vatovec, ki bo tudi v letošnji sezoni treniral Oderzo v državni C-ligi amaterjev (v kateri igra tudi Jadran), pravi, da je Hrvaška, današnji nasprotnik Slovenije v če-trtfinalu EP, ugoden tekmec. »Absolutno. Hrvati so na papirju slabše moštvo. Slovenija jih sicer ne bo smela podcenjevati. Če pa bodo Slovenci igrali kot na dosedanjih tekmah, potem ne bodo imeli večjih težav. Kolektivna igra in predvsem dobra obramba bosta ključ za slovenski uspeh. Z dobro obrambo ponavadi zmaguješ prvenstva. In tako bo tudi letos,« je dejal nekdanji Borov in Jadra-nov trener ter profesor telesne vzgoje. Kako bi ocenil dosedanje nastope Slovenije? Igrali so odlično. Predvsem v fazi obrambe. Bili so zagrizeni in požrtvovalni. Dobro je tudi, da so se nekateri košarkarji sami umaknili pred začetkom evropskega prvenstva. Poškodbe so pač bile samo alibi. Smo edina reprezentanca s tolikimi poškodbami. Očitno se tem igralcem ni dalo igrati, kar se je izkazalo dobro za celotni kolektiv. To velja predvsem za Vujačiča. Pa tudi poškodba Be-na Udriha se mi zdi malo čudna. Selektor Zdovc pa? Doslej je opravil zelo dobro svoje delo. Sestavil je soliden in uigran kolektiv, ki igra zelo borbe- no in požrtvovalno. Jutrišnja (današnja op. ur.) tekma proti Hrvaški pa je izjemnega pomena, tako da bomo sodili šele po končanem srečanju. Če zmagaš proti Hrvaški, si super. Če pa izgubiš, si 'balin. V vseh teh letih smo bili navajeni na same poraze. Trend se mora prej ali slej obrniti, tako da so obeti dobri. Kdo od košarkarjev zasluži najvišjo oceno? Prav gotovo Jaka Lakovič, ki igra z velikim srcem. Vedno da vse od sebe. Žal Slovenija nima pravega centra. Brezec, ki je odličen košarkar, igra preveč oddaljeno od koša. Še dobro, da se pod košema bori Erazem Lorbek. Naveza La-kovič-Lorbek je odlična. Kaj pa Hrvaška? Hrvati imajo solidno ekipo, tako da bo naloga vse prej kot lahka. Ponavljam pa, da je Slovenija na papirju boljša. Razliko bo naredila dobra igra v obrambi in kolektivna v napadu. Vaša napoved. Premagali bomo Hrvaško. Enkrat v zgodovini se nam bo le uspelo uvrstiti v polfinale, ali ne? Prepričan sem, da bo tokrat Sloveniji uspelo. Fantje se bodo potrudili. Držimo pesti. (jng) V zadnji sekundi zadnje tekme proti Turčiji je Boštjan Nachbar padel na zapestje, ki ga je včeraj precej bolelo, njegov nastop zaenkrat ni vprašljiv. Proti Turčiji je bil s 16 točkami najboljši slovenski strelec fiba Sani Bečirovič spet za Union Olimpijo Slovenski branilec se je za eno sezono dogovoril za sodelovanje z ljubljansko Union Olimpijo. Sani, ki je za »Zmaje« nastopal že v sezonah 1999/2000 in 2000/2001, se bo soigralcem na treningu pridružil že v ponedeljek. V lanski sezoni je Bečirovič v Evroligi z rimsko Lottomatico dosegal povprečno skoraj 15 točk, 3,5 podaje in prav toliko skokov, za kar je bil tudi razglašen za najboljšega igralca prvega dela Evrolige. V sezoni 2006/2007 pa je s Panathinaikosom osvojil naslov evropskega prvaka. »Imel sem nekaj ponudb iz tujine, a sem se odločil za domače okolje s tradicijo, dobrim delom in evroligo. Verjamem, da ima Union Olimpija dobro ekipo, ki bo dostojno zastopala barve kluba v vseh tekmovanjih. Sam se bom za to trudil po najboljših močeh,« je dejal Bečirovič, ki je tudi dolgoletni slovenski reprezentant, letošnje poletje pa je prvič posvetil počitku in individualni pripravi. 36. mladinske igre treh dežel Nastopilo bo tudi več športnikov naših društev Tekmovali bodo v šestih športnih panogah - Pričakujejo nad 300 tekmovalcev CELOVEC - Dežela Koroška danes in jutri v Šentvidu ob Glini gosti že 36. Mladinske igre treh dežel. Na tradicionalnem športnem dogodku sodeluje nad 300 mladih športnikov in športnic do 15 let iz Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. V močni reprezentanci Furlanije Julijske krajine tudi letos sodelujejo mladi športniki in športnice iz naših športnih društev. V ženski odbojkarski reprezentanci pod vodstvom trenerja Sellana bodo nastopile tudi igralka Govolleya Mateja Petejan ter borovki Martina Cella in Katerina Pučnik. Namiznoteniško žensko ekipo pa sestavljajo krasovke Elisa Rotella, Katarina Milič in Claudia Nico-laucich ter Goričanka Jasnim Lutman, članica goriške Azzurre. V reprezentanci Koroške bodo nastopili igralci KOŠ-a, trenerka Magdalena Kulnik bo vodila žensko atletsko ekipo Koroške, kot član organizacijskega odbora pa bo prisoten tajnik Slovenske športne zveze Ivan Lukan. Mladi iz treh dežel se bodo pomerili šestih športnih panogah: v nogometu (moški), košarki (moški), odbojki (ženske), tenisu (moški in ženske), namiznem tenisu (moški in ženske) in v atletiki (mladinci bodo nastopili v teku na 100 m, 100 m ovire, 400 m, 1500 m, štafeti 4 x 100 m, metu krogle, skoku v daljavo in v višino, mladinke pa v teku na 80 m ovire, 100 m, 200 m, 800 m, štafeti 4 x 100 m, skoku v višino, skoku v daljavo ter metu krogle). Otvoritev iger je danes popoldne v Šentvidu, slovesen zaključek iger in podelitev priznanj po končanih ekipnih tekmovanjih pa v soboto, 19. septembra opoldne v nogometnem stadionu Jacques Lemond. V petek zvečer je na sporedu tudi tradicionalno družabno srečanje mladih športnikov in športnic iz treh dežel ter sprejem delegacij. Gostitelj 35. mladinskih iger treh dežel 2008 je bilo italijansko letovišče Lignano, leto prej pa Novo Mesto v Sloveniji. Na obeh igrah so bili najuspešnejši športniki in športnice iz Slovenije, ki veljajo tudi letos za favorite. Gostitelj iger 2010 bo Koper, zato se bo iger v Šentvidu ob Glini udeležila tudi predstavnica Športne zveze Koper Sonja Poljšak. Slednja je tudi predsednica Komisije za zamejski šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije. (I.L.) ATLETIKA Slovenci uspešni v Gorici GORICA - Ljubljančan Jan Žumer (Mass) je na atletskem mitingu v Gorici zmagal v teku na 100 m (10,64) in bil drugi na 400 m (48,52). Jolanda Čeplak je bila prva na 800 m (2:07,84), Damjan Zlatnar (Mass) na 110 m ovire (13,92), Andrej Batagelj (Kladivar) pa v trosko-ku (15,70 m). Drugi mesti sta zasedli Živa Klarer Rebec (Kladivar) v metu kopja (50,26 m) in Alja Sitar (Domžale) na 200 m (25,82). Tretji so bili Matjaž Bo-rovina (Postojna) na 100 m (10,87), Erik Vončina (Postojna) na 400 m (48,73), Ajda Sitar (Domžale) na 800 m (2:24,73), Tadej Hribar (Krka) v metu diska (46,75) in Aneja Kodrič (Gorica) na 200 m (26,05), Benjamin Mirnik (Kladivar) pa je bil četrti na 800 m (1.55,21). nogomet Evropska liga: poraz Rome in Lazija ter zmaga Genoe BASEL - Sinoči so odigrali I. krog faze skupin evropske lige (nekdanjega pokala UEFA). Ra-nierijeva Roma je nekoliko presenetljivo in nepričakovano z 2:0 izgubila proti švicarskemu Base-lu. V 11. minuti je zatresel rimsko mrežo Carlitos, nato pa še (v 87.) Almerares. Genoa pa je z 2:0 premagala praško Slavijo. Natančna sta bila Zapater (v 4. min.) in Sculli (v 39.). Skupina B: Genoa - Slavija Praga 2:0, Lille -Valencia 1:1; Skupina E: Basel -Roma 2:0, CSKA Sofija - Fulham 1:1; skupina G: Lazio - Salzburg 1:2, Villareal - Levski Sofija 1:0. VUELTA - Irski kolesar Philip Deignan (Cervelo) je zmagovalec 18. etape dirke po Španiji, ko je v silovitem ciljnem sprintu premagal edinega zasledovalca iz ubežne skupine Čeha Romana Kreuzigerja (Liquigas). Tadej Va-ljavec (Ag2r) je etapo končal na II. mestu, tik za najboljšo deseterico, s 57 sekundami zaostanka za zmagovalcem. Valjavec se je na zahtevni etapi dobro odrezal, dosežek pa se je poznal tudi v skupnem seštevku, saj je napredoval za devet mest in je 30. (+ 48:50). Še en slovenski predstavnik Borut Božič (Vacansoleil) je etapo končal v ozadju, z 11:15 minutnim zaostankom za Ircem. Slednji čas je zadostoval za 85. mesto, v skupni razvrstitvi pa je 77. (+ 2:05:54) Španec Alejandro Valverde (Caisse d'Epargne) je ohranil vodstvo v skupnem seštevku Vuelte tudi po včerajšnji etapi. CANNAVARO - Juventusov nogometaš Fabio Cannavaro bo zaradi poškodbe mišice, ki jo je staknil na uvodni tekmi lige prvakov proti Bordeauxu, z igrišč odsoten tri tedne. ZICO - Brazilski nogometni trener je hitro našel novo delo. Nekdanji legendarni igralec je le nekaj dni po odhodu iz moskovskega CSKA zasedel mesto prvega strokovnega moža grškega Olympiakosa. POLJSKA - Poljska nogometna zveza je za začasnega selektorja članske izbrane vrste, ki v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo leta 2010 igra v isti skupini kot Slovenija, imenovala Stefana Majewskega. Triinpet-desetletni Majewski bo tako začasno nasledil Lea Beenhakker-ja, ki je moral pospraviti kovčke prejšnji teden po porazu (0:3) v Mariboru s Slovenijo. VEČ TUJIH KLUBOV - Potem ko sta najboljša slovenska hokejska kluba Acroni Jesenice in Tilia Olimpija že začela letošnje tekmovanje v ligi Ebel, se bo čez teden dni začelo zares tudi za druge slovenske klube. Novost v letošnjem tekmovanju bo večje število tujih klubov. V različnih kategorijah bodo tako ob 12 slovenskih klubih sodelovali še hrvaški Medveščak, Mladost in Zagreb, avstrijski Graz 99ers in srbski Partizan. / ŠPORT Petek, 18. septembra 2009 19 odbojka - Pred prvim uradnim nastopom Trieste volley 2010 Bosich: »Preizkusil bom vse igralce in vse možne variante« Jutri prva pokalna tekma v Repnu proti VBU - Iščejo še centra - Neznanka je sprejem Tržačan Daniele Zucca v lanski sezoni najboljši sodnik v A2-ligi Trieste volley 2010 je pred svojim prvim uradnim nastopom. Jutri bo v Repnu ob 20.30 v prvem krogu državnega pokala gostil videmski VBU. V skupini pokala bo tržaška ekipa igrala še proti Pallavolo Motta iz kraja Motta di Livenza (TV). Obe ekipi bosta tudi tekmeca v prvenstvu B2-li-ge, ki se bo začelo čez mesec dni. Pred jutrišnjim nastopom smo se pogovorili s trenerjem Edijem Bosichem. Kako poteka pripravljalno obdobje? Ste na prvo pokalno tekmo pripravljeni? Doslej smo se osredotočili predvsem na kondicijsko pripravo, edino prijateljsko tekmo smo odigrali v torek proti Buii. Boste torej pokalne tekme izkoristili za uigravanje? Vedno bomo igrali na zmago, a si ne delamo večjih utvar. Ekipa ima pet novih igralcev, ki se morajo z ostalimi še ujeti. Prav gotovo bomo imeli nekaj težav s tistimi ekipami, ki že več let igrajo v B2-ligi. Obenem pa bom na pokalnih tekmah preizkusil vse razpoložljive igralce in vse možne variante, ki bi nam lahko prišle prav med prvenstvom. To bo tudi priložnost, da ugotovimo, kaj moramo še dopolniti pred prvenstvom. Na igrišču se bodo zvrstili torej vsi igralci. Tako je. Rotirali bodo tudi zato, ker nas čakajo v tem obdobju še tri prijateljske tekme (dve proti Bibioneju in slovenski Kropi, ki igra v 1. slovenski ligi), ki jih bomo odigrali v tržaški športni palači. Te tekme nujno potrebujemo, ker se moramo na novo veliko dvorano šele privaditi. Naj le povem, da smo pred dvema sezonama igrali v open-ski šolski telovadnici ... Kako so se nove okrepitve vključile v novo okolje? Zelo dobro, čeprav so nekateri igralci še pred dvema sezonama igrali v D-ligi, drugi pa so pravi profesionalci. Kljub razli- kam so se dobro ujeli in se že srečujejo tudi izven odbojkarskih igrišč. Tudi sam imam z novimi okrepitvami dober odnos. Z Ma-rijem in Rigonatom, igralcema, ki imata veliko izkušenj, se večkrat pomenim tudi o raznih tehnično-taktičnih rešitvah. V igralskem kadru še vedno manjka center ... Tako je. V ekipi sta samo dva centra, tako da nujno potrebujemo še enega igralca v tej vlogi. Kontaktirali smo že veliko igralcev, a so vsi odklonili. Razlogi so različni. Še vedno upam, da se nam bo pridružil Grau-nar, čeprav dvomim. Izpisnica je namreč v lasti VBU-ja. Ste sicer z igralskim kadrom zadovoljni? Sem. Edina neznanka je še sprejem, saj sloni izključno na Mariju in Ambrožu Pe-terlinu. Oba sta zelo kvalitetna. Skrbi pa me to, da lahko na sprejemu računam samo na dva igralca. Drugih pomanjkljivosti ne vidiš? Ne. Napad je dober, blok tudi. Tudi na servisu in podaji smo solidni. Koliko slogašev bo v prvi postavi? Od tri do štirje, možnosti za vključitev pa bodo seveda imeli prav vsi. Podajalec Veljak odhaja na študij v Ljubljano. Bo vseeno prisoten na treningih? Zagotovil je, da bo prisoten na treh treningih kot vsi ostali, z utežmi pa bo treniral sam v Ljubljani. Prvič treniraš B2-ligo. Kakšni so prvi vtisi? Vestna priprava treningov in tekem se ne razlikuje. Treningi pa so seveda na višjem nivoju: lažje je vključevati tehnično težje vaje z žogo, saj so igralci boljši. Kako bo na tekmah, pa še ne vem. Organizacija nekaterih ekip bo prav gotovo boljša, skorajda profesionalna. Na vsaki tekmi bodo imeli celotno zbirko sta- Zgoraj: trener Edi Bosich; levo: igralci na prvem letošnjem treningu v telovadnici v Repnu kroma tističnih podatkov in posnetkov. V prvem krogu vas čaka VBU, nato pa Motta di Livenza. Igralce VBU-ja dobro poznam in so zelo izkušeni. Motta di Livenza pa je odkupila ligo in ekipo znatno okrepila. (V.S.) SPORED POKALA: jutri, ob 20.30 v Repnu: Trieste volley 2010 - VBU, 23. 9.: Motta - Trieste volley 2010; 3. 10.: VBU -Trieste volley 2010; 6. 10. ob 21.00 v Repnu: Trieste volley 2010 - Motta. Enain-štiridesetletni tržaški odbojkarski sodnik Daniele Zucca je bil imenovan za najboljšega sodnika A2-lige v minuli sezoni, nagrado pa bo prejel v ponedeljek v Rimu na predstavitvi letošnjih odbojkarskih prvenstev. Zucca, ki ga v naših odbojkarskih krogih dobro poznajo, je v minuli sezoni bil med drugim tudi prvi sodnik na finalu državnega pokala A2-lige, sodil pa je tudi na finalu končnice ženske A1-lige med Desparjem iz Pe-rugie in Foppapedrettijem iz Bergama. jadranje - Optimist Dobre uvrstitve članov Čupe na slovenskem DP V Portorožu so konec tedna priredili slovensko državno prvenstvo v razredu optimist. Tridnevnega tekmovanja so se udeležili tudi štirje Čupini jadralci in tekmovalci Sirene. Na skupni razvrstitvi je bil najboljši Matia Ugrin, član Sirene, ki sicer trenira s Čupino ekipo pod vodstvom trenerja Maurizia Benčiča, na končnem 12. mestu. Po prvem dnevu re-gat, ko je pihala rahla burja, je s 1., 2. in 10. mestom tudi vodil na lestvici, nato pa je zaradi slabših sobotnih in nedeljskih uvrstitev zaključil na 12. mestu. V soboto je veter obračal, kar je zmedlo vse naše jadralce, v nedeljo pa so s termičnim vetrom opravili dva plova. Mirko Juretič (Čupa) je bil po osmih regatah skupno 21., Haron Zeriali 50., najmlajši Čupini jadralki, kadetinji Nina Debenedetti in Giorgia Sinigoj, pa sta zaključili dve regati. Skupno je nastopilo 94 tekmovalcev. Z nastopi je bil trener Benčič zadovoljen. Za Matio in Mirka je bila to ena izmed zadnjih regat v klasi optimist, saj bosta po oktobrski Barcolini prestopila v razred 420. Ta vikend bodo Čupini optimisti tekmovali na ekipnem slovenskem državnem prvenstvu v Piranu. Izidi: 1. Maks Vrščaj (Černomelj) 21 točk (6, 6, (13), 2, 1, 1, 2, 3), 12. Matia Ugrin (Sirena) 96 (1, 2, 10, 35, (45), 19, 16, 13), 21. Mirko Juretič (Čupa) 163 (18, 22, 21, 15, 40, (42), 24, 23), 50. Haron Zeriali (Čupa) 304 ((58), 49, 42, 43, 44, 57, 31, 38), 88. Nina Debenedetti (Čupa) 618 (65, 78), 90. Giorgia Sinigoj (Čupa) 628 (79, 74). navijaštvo - Začetek sezone pri Cheerdance Milleniumu Sprites se pripravljajo za EP Četvorka je vadila tudi poleti - Septembra začele s treningi vse skupine - Novembra prva mednarodna tekma pri nas plavanje - Za eno sezono Rok Zaccaria bo treniral v Modeni Slovenski plavalec Rok Zaccaria iz Devina, ki je letos nastopil tudi na državnem absolutnem prvenstvu, bo odslej treniral v Modeni. 20-letnik, ki je bil vselej zvest tržiški Adrii, se je po ne-kajtedenskem premoru po mladinskem državnem prvenstvu odločil za novo življenjsko izkušnjo. Od ponedeljka dalje bo treniral in živel v Modeni. Vadil bo pri tamkajšnjem klubu Logtainer Modena nuoto, kjer mu bo sledil trener Stefano Nurra. Rok bo član prve tekmovalne skupine, treniral bo vsak dan, podrobnosti programa treningov pa bo izvedel ob prihodu. Vsekakor se bo tudi v letošnji sezoni izključno posvetil plavanju s prvenstvenim ciljem, da bo še dodatno izboljšal svoje letošnje rezultate. Bivši dijak znanstvenega liceja F. Prešeren bo letos prestopil med člane, kjer je konkurenca še ostrejša. »Odhajam predvsem zato, ker želim preizkusiti kaj novega. Gre za življenjsko izkušnjo, ki ni povezana iz- '"'"if-, i ml Rok Zaccaria bumbaca ključno s športnimi cilji. Ekipo v Tržiču zapuščam, čeprav sem se tam vedno počutil zelo dobro,« je pojasnil Rok, ki bo v Modeni stanoval s prijateljem. Zakaj pa Modena? »Prijatelj je bil že na preizkusu, naposled pa sem se še jaz odločil, da pridem.« Rok je še povedal, da se je s klubom iz Modene domenil za eno sezono. Ob prihodu se bo pozanimal tudi za univerzitetni študij. Navijačice športnega društva Cheerdance Millenium bodo čez približno teden dni nastopile na Odprtem evropskem prvenstvu. Šlo bo za prvo izvedbo celinske preizkušnje v organizaciji ameriške svetovne zveze ICU, ki bo v pariški zabaviščni center Eurodisney privabila veliko število evropskih in neevropskih ekip. Četvorka Sprites, ki jo sestavljajo Jasna Kneipp, Nastja Milič, Tina Križmančič in Nikol Krizmancic, se na tekmovanje pripravlja že nekaj mesecev. Po nastopu na svetovnem prvenstvu na Floridi aprila letos so navijačice odločile, da se bodo v nekoliko spremenjeni postavi (v ekipi ni več Kristine Zer-jal, ki se je pridružila mladinkam) udeležile tudi evropskega tekmovanja. Pod vodstvom trenerke Anje Zonta iz Ljubljane so sestavile novo točko, ki je bolj dinamična in vključuje nove elemente. »Pravila dovoljujejo, da so ekipe pri skupinskih dvigih štiri- ali petčlanske. V ZDA vsekakor že vse nastopajo samo v štiričlanski postavi,« je pojasnila tekmovalka Nastja Milič. Skupina si je v poletnih mesecih privoščila le dvotedenski oddih, sicer pa je vseskozi redno trenirala. V Parizu se bo v kategoriji ženskih članskih skupinskih dvigov pomerila s tekmovalkami iz Češke, Norveške, Švedske, Danske, Švice in Rusije. Ostale ekipe so se od 1. do 9. septembra s pripravami v večernih urah uvedle v novo sezono, najmlajše pa so s treningi začele v ponedeljek. Vadba poteka v telovadnici osnovne šole Bevk na Opčinah in osnovne šole Kugy v Banih. Letos bodo pri Cheerdance Millenium vadile tri skupine. Najmlajši Palčki bodo pod vodstvom Petre Krizmancic (pomagala ji bo Kristina Zerjal) spoznavali gibalno abecedo s poudarkom na gibanju v ritmu. Starejši Zajčki so že usmerjeni v tekmovalnost: pod vodstvom Jasne Kneipp in Daše Ukmar bodo utrjevali osnovne gibalne sposobnosti s poudarkom na gibanjih, ki so povezani s cheerleadingom in cheerple-som. Skupinama se je pridružilo kar nekaj novih otrok, ki so navijaštvo in ples spoznavali na poletnem plesnem centru, ki ga je društvo organiziralo zadnji teden avgusta in prvi teden septembra. Škrati, torej najstarejša skupina, pa bodo nadgrajevali specifična znanja v Četvorka Sprites -od zgoraj: Tina, Nicol, Nastja, Jasna in trenerka Anja Žonta - se že nekaj mesecev pripravlja na nastop na evropskem prvenstvu v Parizu. Lani je skupina članic v petčlanski postavi (nastopala je tudi Kristina Žerjal) nastopila na svetovnem prvenstvu v Orlandu v Floridi, kjer je osvojila 6. mesto v konkurenci devetih reprezentanc. Petčlanska skupina je bila druga med Evropejkami kroma specifičnih panogah cheerleadinga in cheerplesa. Člani bodo tudi vodili promocijo in razvoj panoge v Italiji. Navijaške skupine Škratov bo vodila trenerka iz Ljubljane Anja Zonta, Nikol Krizmancic in Ester Gregori pa bosta trenirali plesne skupine. Dejavnost slovenskega navijaškega društva bo letos novembra obogatila tudi organizacija prve mednarodne tekme cheerleadinga in cheerplesa pri nas. Millenium cup, kot so poimenovali tekmovanje navijaških in plesnih skupin vseh starostnih skupin, bo v opensko Polisportivo ob podpori Avtonomne Dežele FJK privabila slovenske, hrvaške in italijanske ekipe, morda pa se bo pridru- žila še kaka ekipa iz drugih evropskih držav. Tekmovanja se bodo udeležile tudi ekipe našega društva, ki bodo z mednarodnimi nastopi nadaljevale skoz celo sezono. Skupen nastop z najmlajšimi pa bodo pripravili na tradicionalnem novoletnem plesnem festivalu in zaključni prireditvi. Vse tekmovalne skupine bodo prav tako kot letos prisotne tudi na vaških praznikih in drugih prireditvah. Društvo je v začetku septembra priredilo tudi dan odprtih vrat - Cheer-leading open day -, s katerim so želeli približati vsem otrokom in mladim svet cheerleadinga in pom pon plesa. Dan pa ni imel pričakovanega odziva. (V.S.) 20 2 0 Sreda, 16. septembra 2009 ŠPORT / nogomet - Edini predstavnik naših društev v najvišji deželni elitni ligi Kras Koimpex želi nekaj več kot le obstanek v ligi Sredina igrišča je zelo kakovostna in že uigrana - Hud boj za napredovanje v D-ligo V lanski sezoni v elitni ligi nismo imeli nobenega predstavnika naših društev. Letos pa bo barve slovenskega športa v Italiji v najvišji deželni ligi branil repenski Kras Koimpex, ki v svoji zgodovini ni še nikdar nastopal tako visoko. Varovanci trenerja Alessandra Musolina (na sliki desno) so v lanski sezoni brez težav pometli z vso konkurenco. Letos pa ne bo tako. V elitni ligi je kakovost večja in skoraj vsa moštva so kakovostna. NAJPREJ OBSTANEK, NATO ... »Ker smo novinci v ligi, je naša glavna želja miren obstanek v ligi,« pravi trener Musoli-no, ki je še dodal: »Imamo sicer dobro ekipo, ki se lahko bori za mesta v zgornjem delu lestvice. Cilje si bomo tako postavljali sproti.« TOČKA PLUS - Sredina igrišča je kakovostna in že uigrana. Centazzo, kljub temu da je lani miroval, je že dokazal, da je tudi v višji ligi odličen igralec. Nato so še Bertocc-hi, Cipracca, Giacomi pa tudi Batti. Trener Musolino ima na sredini veliko alternativ. TOČKA MINUS - »Igramo veliko, ustvarimo lepe akcije, ampak žal ne damo gola,« se je pritožil Musolino. »V fazi napada in pri strelu na gol moramo biti bolj spretni in natančni.« MLADI - Pri Krasu imajo na izbiro lepo število solidnih mladih nogometašev. Latin, Paravan, Orlando, Mosca, Bossi, Martini lahko že igrajo v standardni postavi. Trener Musolino obenem lahko računa še na nekaj solidnih mladincev. 4-3-3 - Sistem igre ostaja nespremenjen. SLOVENCI - Dimitrij Batti in Raden-ko Kneževič sta že nekaj sezon stebra repen-skega kluba. Pomembno vlogo bodo igrali še Matej Bagon, Luca Paravan in Jar Martini. Med slovensko govoreče pa lahko mirne duše vključimo tudi Daniela Tomizzo, ki je eden najboljših nogometašev v naši deželi. 7 - Število slovensko govorečih igralcev pri Krasu. 24 - Srednja starost ekipe. KAPETAN - Kapetanski trak bo še naprej nosil Radenko Kneževič, njegov namestnik bo Dimitrij Batti. SPOROČILO NAVIJAČEM - »Lani smo odigrali res prekrasno sezono, letos v višji ligi pa bo težje. Želim, da bi bili naši zvesti navijači potrpežljivi in da nas bodo podpirali, tudi če ne bo šlo vse po načrtih,« meni Musolino. FAVORITI - Rivignano, Fincantieri, Monfalcone in mogoče Sarone. DRUGI O KRASU - Gianni Di Benedetto (športni vodja Monfalconeja): »V državnem pokalu je Kras proti nam, ki smo igrali v nepopolni postavi (včeraj je tržiško ekipo okrepil Federico Francioni, letos je začel pri Manzaneseju), igral zelo dobro. Če bi Kras želel naskakovati sam vrh, bi morali v Repnu najeti še enega dobrega branilca in še enega napadalca, ki bi zagotovil določeno število golov«. NAŠE MNENJE - Krasova prednost je, da je že uigrana in rutinirana ekipa. S to zasedbo bi moral trener Musolino brez večjih težav doseči obstanek v ligi, čeprav je prvenstvo zelo zahtevno. (jng) V 1. krogu: Azzanese - Kras (na sliki Dimitrij Batti), Fincantieri -Fagagna, Cervignano -Tolmezzo, Rivignano -Torviscosa, S. Luigi - Fontanafredda, Sarone -Monfalcone, Tricesimo -Muggia, Corno -Sevegliano nogomet Jutri se bo začelo deželno prvenstvo mladincev Juventina, Kras in Vesna za mesta v zgornjem delu lestvice Jutri se bo začelo nogometno deželno prvenstvo mladincev, v katerem bomo imeli tri predstavnike naših društev: Juventino, Kras in Vesno. Največ slovensko govorečih igralcev ima re-penski Kras, pri katerem igra večina nogometašev (izpisnica je sicer last ostalih naših društev), ki so v zadnjih sezonah igrali pri Pomladi. Pri Krasu imajo tudi slovenskega trenerja. To je Marino Kragelj, ki je pred leti vodil na-raščajnike Pomladi. Kriška Vesna pa je po dolgem času zbrala v svoje vrste lepo število domačih kriških nogometašev. Prvi derbi bo na sporedu v 6. krogu, ko bo Vesna gostila Kras. V 7. krogu bo Vesna igrala proti Juventini. Kras pa bo proti ekipi štandreškega društva igral v 11. krogu. (jng) POSTAVE EKIP NAŠIH DRUŠTEV: JUVENTINA - Vratarja: Toppi, Petronio (oba letnika 1991); obramba: Pojan (91), Grudina (91), Comelli (91), Grusu (92), Peric (92), Cadez (93), Brankovič (91), Toso (91), Jriskič (92); sredina: Marchioro (91), Gramazio (91), Mauro (91), Graba (92), De Luca (91), Burlon (91); napad: Camarata (91), Kenda (92), Bizai (93), Cej (93). Trener: Luigi Currato. KRAS - Vratarja: Giovanni Dede-naro (91), Matteo Ferfuia (90); branilci: Matteo Dolliani (91), Niko Jevnikar (91), Luca Kovačič (91), Edoardo Moroso (92), Daniel Papapico (92); sredina: Roberto Candotti (92), Dražen Ga-jic (91), Luca Jurinčič (91), Marko Križmančič (90), Alex Kuret (91), Miha Pečar (91), Iztok Zeriali (92); napad: Robert Andrejič (90), Alessio Lizzul (92), Gabriel Marino (90), Jar Martini (91), Nik Škabar (92). Trener: Marino Kragelj. VESNA - Vratar: Lorenzo Rosso-ni (90); branilci: Sergio Rossoni (91), Andrea Zarba (90), Marco Vaccaro (91), Minej Puric (93), Ambrož Vidoni (93), Federico Drassich (91); sredina: Ezio Bagatin (91), Alessandro Vaccaro (91), Jakob Vascotto (92), Nicola Simonis (89), Goran Kerpan (92), Marco Madotto (93); napad: David Radivo (91), Marco Del Savio (90), Gabriel Depas-quale (92), Daniele Cheng (91), Samuele Ciriello (91). Trener: Giorgio Toffoli. Jutri 1. krog: Aquileia - Trieste Calcio, Staranzano - San Luigi, Juventina - San Giovanni, Monfalcone - Muggia, Kras - Opicina, Ponziana - Pro Gorizia, Vesna - Fincantieri. Slovensko prvenstvo U10 in U12 v Sovodnjah Združena ekipa Adria Mladost Sovodnje je v slovenskem prvenstvu U12 opravila krstni nastop italijanski strani meje. V Sovodnjah je združena ekipa gostila solidni novogoriški Hit, ki je zmagal na treh od štirih predvidenih srečanjih. V Sovodnjah so igrali tudi mlajši igralci U10, ki so gostili Kobarid. Danes bo združena ekipa gostovala v Idriji (18.00). U12 - AMS - Hit Nova Gorica 2:1, 1:3, 0:4, 0:2 STRELCA: Pušnar 2 in Juren. ADRIA-MLADOST-SOVODNJE: Pajntar, Pušnar, Mrakovič, Hoza-novič, Silič, Kranjc, Kumar, Kravos, Zadravec, Likar, Trampuž, Čavdek, Juren, Glessi, Cosani, Pavletič, C. Faidiga, M. Faidiga, Mosetti, Petejan. Trenerja: Sandor Markič in Paolo Peric. U10 - AMS A - Kobarid 1:6 STRELEC: Dimitri Pavletič. AMS B - Kobarid 0:0 ADRIA CICIBAN-MLADOST-SOVODNJE: Zanier, Copetti, Faganel-li, Kryeziu, Pavletič, Bacicchi, Soban, Surina, K. Marušič, Š. Marušič, F. Pahor, Zuzič, Tomšič, Petejan, Lakovič, E. Pahor, Selimi, Gregorčič, A. Maru-šič. Trener: Kristjan Saksida. U8 - AMS - Primorje 0:0, 1:2, 1:2, 0:2 STRELCA: Juren in Faidiga. ADRIA-MLADOST-SOVODNJE: Ambroželj, Kovic, Marušič, J. Lev-stek, Harej, Ristevski, Faidiga, Lavrenčič, Lakovič, Marvin, Juren, Gergolet, M. Levstek, Zago, Zambon, Ocretti, Petejan, Selimi. Trenerja: Teo Gimpelj in Luka Cijan. košarka - Turnir K2 Sport Mark: danes finale Ardita - Breg Turnir K2 Sport Mark, ki ga goriški Dom letos prireja že šest-najstič, velja za pravi predprven-stveni test. Trenerji vseh ekip izkoristijo turnir tudi za preverjanje različnih taktičnih variant, da bi ugotovili najboljšo postavo pred uradnimi nastopi. Kljub začetku sezone pa si v Kulturnem domu vselej sledijo zanimiva srečanja. Tako se je sredin večer zaključil s tesno zmago Brega nad Kontovelom (61:57). Obe ekipi sta sicer nastopili v okrnjeni postavi, saj so pri Bregu manjkali Samec, Sila in Lokatos, pri Kontovelu pa Paoletič, Vodopivec, Genardi in Zaccaria. Kontovelci so začeli zelo odločno in pred glavnim odmorom povedli za osem točk. S hitrimi protinapadi in agresivno obrambo so nadigrali Brežane, ki so v bistvu igrali z lansko postavo. V nadaljevanju pa je Breg pod vodstvom Krašovca, ki je preizkušal različne taktične variante, nadoknadil in izničil prednost kontovelcev. Po izenačeni končnici je zmago osvojil Breg, ki se je tako uvrstil v včerajšnji polfinale. »Veliko napak moramo še popraviti,« je oceno podal Krašovec in dodal, da nasprotnikov niso podcenjevali: »Kontovelci so igrali vseskozi zelo borbeno, mi pa bolj plaho.« Pri Kontovelu sta na igrišču več minut odigrala tudi mladinca Hrovatin in Ban. Sredini strelci: Breg: Posar, Bozic 12, Udovič, Jevnikar 3, Šva-ra, Nadlisek, Klabjan 16, Sechet 7, Buttignon 7, Zeriali 7, Klarica 10. Kontovel: Bufon 2, Guštin, Hrova-tin 7, Gantar 3, Švab 8, Lisjak 18, Ban 9, Godnič 10. SINOČNJA IZIDA: Ardita -Ilirska Bistrica 81:72; Breg - Jadran 72:63 DANES: 19.30 tekma za 3. mesto Jadran-Ilirska Bistrica: 21.30 finale Ardita-Breg. Od danes Borov Memorial Tavčar Na stadionu 1. maja se bo danes ob 19.15 s prvim srečanjem med domačim Borom Radensko in Venezio Giulio začel tradicionalni Memorial v spomin na Borovega košarkarja in trenerja Borisa Tavčarja, ki se bo s finalnimi obračuni končal jutri. SPORED: danes - ob 19.15 Bor Radenska - Venezia Giulia; 21.00 Kraški Zidar - Santos. Jutri -18.30 tekma za 3. mesto; 20.30 finale. košarka - V ponedeljek začetek mladinskega prvenstva U19 Za Bor in Jadran je letos cilj uvrstitev v drugo fazo Prvo mladinsko košarkarsko prvenstvo se bo začelo že v ponedeljek. Na startu so državni mladinci Under 19, prestižno v prvenstvo, v katerem bosta letos nastopala tudi Bor in Jadran. Deset deželnih društev, ki se je vpisalo v to tekmovanje, je zveza FIP razdelila v dve skupini: v rdeči bodo merili moči Azzurra, Bor, Jadran, Pallacanestro Trieste in San Vito, v beli pa Falconstar, Corno, Portogruaro, Sistema Por-denone in Snaidero. Nenavaden sistem v obliki dveh majhnih skupin so organizirali zato, ker morajo hitro opraviti s prvim, kvalifikacijskim delom zaradi terminov naslednjih faz. V elitno skupino se bodo uvrstile prve tri postave iz vsake skupine in v ta cilj po tihem upajo v obeh naših taborih. Pri obeh naših klubih razmišljajo tudi o sestavi druge ekipe -za igralce, ki niso prišli v poštev za državno tekmovanje -ki bo igrala v deželnem prvenstvu. Pri Boru je glavna novost priliv skorajda celotne ekipe letnikov 1991 tržaškega Libertasa, ki je lani že igrala tako v državnem prvenstvu Under 19 kot v D ligi. »Vodstvo Li-bertasa, ki ni zmoglo več nuditi tej skupini primernega nastopanja, nas je zaprosilo, če bi lahko prišli fantje k nam. Sprejeli smo jih, tudi ker se je nekaj članov naše lanske ekipe Under 17 vrnilo k matičnemu Bregu in okrepitve so nam prišle prav. Z njihovo pomočjo obenem naši obetavni mladinci lahko spet nastopajo v kakovostnejšem državnem prvenstvu,« je razložil trener ekipe in vodja mladinskega pogona pri Boru Lucio Martini. »To skupino je prijetno trenirati, saj so fantje resni, zagnani in nepopustljivi v igri. Velika hiba pa je hudo pomanjkanje centimetrov.« Isti problem ima Jadranov trener Mario Gerjevič, ki je avgusta začel nov ciklus, v katerem namerava pripeljati v Ja-dranovo C-ligo še nekaj dodatnih mladih igralcev. »Smo zelo, zelo nizka ekipa, tako da bomo morali igrati hitro in izjemno agresivno, vedno na robu prekrška. Proti istim nasprotnikom smo pred dvema sezonama v mlajši starostni kategoriji igrali podrejeno vlogo, tako da bomo letos preverjali, koliko smo napredovali. Škoda pa se mi zdi, da je v skupini samo pet ekip, čeprav po drugi strani koncentracija moštev pomeni najverjetneje tudi povečano kvaliteto.« V prvem krogu bosta obe naši peterki igrali v ponedeljek doma: Jadran ob 19. uri pri Briščikih proti ekipi Azzur-ra - Venezia Giulia, Bor pa ob 21.15 na Stadionu 1. maja proti Pallacanestro Trieste. BOROVA POSTAVA: Matteo Bencich, Luca Gallocchio, Giulio Liccari, Marco Mase, Lorenzo Pallini, Arturo Penco, Enrico Peretti, Andro Pertot, Giacomo Pipan, Dean Preprost, Andrea Smrekar, Mattia Sorini, Riccardo Stocovaz (vsi 1991), Leonardo Manta (1992) in Diego Celin (1993). JADRANOVA POSTAVA: Erik Hrovatin, Matej Malalan, Gregor Regent, Maurizio Sorice, Niko Sossi, Martin Žužek (vsi 1991), Borut Ban, Ivan Bernetič, Federico Rizzo, Kevin Sedevčič, Jan Zaccaria (1992), Luca Dellisanti, Luca Sacher, Tadjan Škerl (1993). / gradež - Od 2. do 4. oktobra Druga izvedba festivala detektivk »Grado giallo« Gradež bo na začetku oktobra gostil drugo izvedbo literarnega festivala »Grado Giallo,« v okviru katerega bo tekla beseda o detektivskih romanih, tri-lerjih, vohunskih zgodbah in podobnih vsebinah. Prireditev, ki se bo odvijala od petka, 2. oktobra, do nedelje 4. oktobra, bo nudila obiskovalcem vrsto srečanj, delavnic, seminarjev, predvajanj, gledaliških predstav, zanimivih enoga-stronomskih pobud in tudi trenutkov zabave ter igre. Druge izvedbe festivala, ki so ga pred dnevi predstavili na sedežu Dežele v Vidmu, se bodo udeležili številni novinarji, založniki in italijanski pisci kri-minalk, tako tisti že uveljavljeni, kot tudi oni, ki si na tem književnem področju šele utirajo pot v ospredje. Obiskovalci bodo v tem okviru imeli priložnost se soočati in neposredno pogovarjati z avtorji kot sta Francesco Guccini in Lo-riano Macchiaveli, ki sta, med drugim, skupaj napisala delo »Macaroni'.« Dalje se bodo tako ali drugače v Gradežu ob tej priložnosti občinstvu predstavili avtorji tovrstnega literarnega žanra Valerio Varesi, Sergio Pent, Ermanno Paccagnini, Marco Giovanetti, Alberto Custerlina, Leonardo Bonuomo, Barbara Baraldi, Elisabetta Bucciarelli, Salvatore Nigro, Sergio Alan D. Altie-ri, Danila Comastri Montanari in drugi. Na festivalu, za katerega je dala pobudo Občina Gradež, v sodelovanju z Oddelkom za italijanistiko tržaške Univerze (izvedbo je uredil prof. Elvio Guagnini), bodo izpostavili delo velikega ameriškega pisatelja, mojstra detektivskih romanov, Edgara Alana Poe-a, čigar letos poteka dvestoletnica rojstva. Hkrati se bodo organizatorji spomnili osemdesete obletnice založniškega projekta hiše Mondadori, ki je leta 1929. pričela izdajati kriminalke in s tem razvila pri italijanskem ljudstvu zanimanje za tovrstni književni žanr. Toda, zakaj ravno osvetlitev detektivskih romanov? Prireditelji festivala menijo, da zaradi tega, ker so tematike, katerih se lotevajo pisci detektivskih romanov, dejansko del našega vsakdanjega življenja: dovolj je spremljati kolikšen prostor odmerjajo časopisi, radijski in televizijski dnevniki črni kroniki. Obenem, detektivke ne predstavljajo le razvedrilnega in sproščujoče-ga branja, saj ponujajo tudi raznovrstno kakovost vsebin in stilov, katere vsekakor velja okušati, dodajajo prireditelji festivala. Spored festivalskih dogodkov, ki se bodo v glavnem odvijali pod šotorom, katerega bodo ob tej priložnosti postavili na valobranu Nazaria Saura, predvideva tudi okrogle mize, v okviru katerih bodo poglobili posamezna vprašanja. Takoj po uradni otvoritvi festivala, v petek, 2. oktobra, ob 17. uri, se bodo debatnega srečanja z naslovom »I generi del mistero e i giornali: cro-naca, racconto, informazione, critica« (Zvrsti zagonetke in časopisi: kronika, pripoved, informacija, kritika), udeležili časnikar Alessandro Mezzena Lona in avtorji Ermanno Paccagnini, Sergio Pent in Valerio Varesi. Naslednjega dne, v soboto 3. oktobra, bo ob 9. uri zjutraj v Hotelu Astoria prišla na vrsto okrogla miza, ki jo organizatorji prirejajo v sodelovanju s vseučiliščema iz Genove in Celovca, na kateri bodo strokovnjaki in univerzitetni absolventi razpravljali o pisanju detektivk. Mesec dni pred okroglo, dvajseto obletnico padca Berlinskega zidu bodo na festivalu, istega dne, ob 17.30, razpravljali o vohunskih zgodbah po padcu zidu. Dan za tem, v nedeljo, 4. oktobra, ob 11. uri, se bo pa v Gradežu odvijalo srečanje, ki ga bo vodila novinarka Marinella Chirico, z naslovom »Scrivere al confine: gli autori incontrano i lettori« (Pisanje ob meji: avtorji srečajo bralce). Bogat spored letošnje izvedbe se bo sklenil istega dne, ob 16. 30, ko se bo občinstvu predstavilo v Nemčiji najbolj slavljeno pero de-tektivk, to je pisatelj Veit Heinichen, ki si je kot drugo domovino pred več kot desetimi leti izbral Križ pri Trstu in se s svojim delom dejansko uveljavil tako na Apeninskem polotoku kot v drugih evropskih državah. Naj kot zanimivost še povemo, da se bo njegov komisar Laurenti v kratkem v novem noir delu vnovično predstavil bralcem; izid knjige naj bi bil tik pred zdajci. Sicer pa je gradeški festival tudi tak kraj, na katerem bodo lahko obiskovalci po zmernih cenah v restavracijah letoviščarskega mesteca okušali specifične jedi, ki bodo tematsko povezane s festivalom. Program dalje predvideva tudi noir aperitive in »večerje z zločinom,« ki jih bo uprizorila gledališka skupina: udeleženci bodo ob tej priložnosti morali aktivno sodelovati pri raziskavah uboja, ki ga bodo zakrivili pred njihovimi očmi.... Na predstavitvi festivala je deželni odbornik za kulturo, Roberto Molinaro, izpostavil, kako ta in druge tovrstne prireditve dokazujejo čedalje večjo atraktivnost, ne le s turističnega, pač pa tudi s kulturnega vidika, ozemlja Furlanije Julijske krajine. Vstop na vsa srečanja, ki jih ponuja festival, je do oddaje razpoložljivih mest, prost. Dodatne informacije dobite na spletni strani: "http://www.comu-ne.grado.go.it" www.comune.grado.go.it. Matej Caharija GLEDALIŠČE _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Danes, 18. septembra ob 20.00 / Ne- da Rusjan Bric: »Eda - zgodba bratov Rusjan«. KOPER Gledališče Koper V soboto, 26. septembra ob 20.00 / Iztok Mlakar po motivih Moliera: »Duohtar pod mus!«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 19. septembra ob 20.00 / Se- bastjan Horvat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: »Pot v jajce«. Od ponedeljka, 21., do dobote, 26. septembra ob 19.30 / Sebastjan Horvat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: »Pot v jajce«. V torek, 29. septembra ob 18.00 / Se- batijan Horvat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: »Pot v jajce«. V sredo, 30. septembra ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Ne-ron«. Mala drama V ponedeljek, 21. septembra ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. V petek, 25., v soboto, 26., v ponedeljek, 28. in v torek, 29. septembra ob 20.00 / Samuel Beckett: »Gledališka skica II - Igra«. V sredo, 30. septembra ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 18. ob 20.30 in jutri, 19. septembra ob 18.00 / Drugi koncert v okviru simfonične sezone 2009. Diri- PRIREDITVE gent: Michael Guttler. Solisti: Elena Zhidokova, Donat Havar, Adrian Eröd, Günther Groissböck. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 22. septembra ob 20.15 / Veliki brazilski zvezdnik na harmoniki Renato Borghetti, z njim nastopajo še: Pedro Figueirero - saksofon - flavta, Daniel Sa - kitara in Vitor Peixoto - klavir. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Grad Sv. Justa: do 4. novembra je na ogled razstava »Srbi v Trstu 1751 -1914«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27): v galeriji sodobne umetnosti je do 27. septembra na ogled razstava »Leonor Fini, l'italienne de Paris«. Odprto v ponedeljek, sredo, petek, soboto in v nedeljo od 10.00 do 20.00 v četrtek od 10.00 do 23.00, ob torkih zaprto. Razstavišče del Giubileo (Obrežje Tretjega novembra št. 9): do 6. oktobra razstavlja slikar Adrian Bon pod naslovom »Globoka čustva«. Odprto od ponedeljka do sobote od 17.00 do 20.30 in ob praznikih od 10.00 do 13.00. Narodni dom: od danes, 18. septembra (otvoritev ob 19.00), do 9. oktobra bo pod naslovom »Zvoki kamna«, razstavljal kipar in kamnosek Pavel Hrovatin. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška ul. 131): do 28. septembra je na ogled fotografska razstava Petra Cvelbarja »Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage«. Odprto od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00. V Prosvetnem domu je med 16. in 19. uro na ogled fotografska razstava »Kaj?«. Razstavljajo: Kristjan Signo-racci, Alenka Petaros in Jakob Jugovic. REPEN Galerija Muzeja Kraška hiša: do 18. oktobra bo na ogled fotografska razstava Primoža Hienga »Soline, med nebesi in zemljo« - Sečoveljske soline s ptičje perspektive. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00 ali po dogovoru na tel. št. 040-327240. NABREŽINA Kavarna Gruden: do oktobra, bo na ogled razstava »Umetniške fotografije o Barkolani« Miloša Zidariča. Urnik ogleda v času odprtja Kavarne. GORICA V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 20. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00, vsako soboto in nedeljo ob 17.30 brezplačni vodeni ogledi. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. STRUNJAN Galerija Talasa Term Krka: do 7. oktobra se z akrili na platnu predstavlja slikar Miran Kordež. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 23. septembra je na ogled slikarska razstava oljnih slik »Metamateria« avtorice Margarete Selene. Odprto ob sobotah in nedeljah ter Nedelja, 20. septembra 2009 18 praznikih od 12.00 do 18.00. Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: nedeljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spacala, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). SOLKAN V prostorih krajevne skupnosti Solkan, je razstava modelov letal pok. Julija Srebrniča, ki spada v okvir prireditev ob 100-letnici prvega poleta z motornim letalom bratov Rusjan. Odprto vsak dan do 20. septembra, od ponedeljka do petka od 15.00 do 17.00 ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 17.00. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. Ljubljanski grad, Galerija »S«: do 14. oktobra, bo na ogled fotografska razstava »Glasbeni svet 60., ujet v objektiv« ob 90-letnici fotoreporterja Edi-ja Šelhausa. Cankarjev dom, Galerija CD: do 20. oktobra v okviru 28. grafičnega biena-la - Po Gogu: Novo obdobje korejske umetnosti. Cankarjev dom, Mala galerija: do 11. oktobra fotografska razstava Blaža Zupančiča: »Mimobežnost«. Cankarjev dom, velika sprejemna dvorana: od 15. do 25. septembra: Od za-brisa do prenove identitete, Slovenci v Bosni in Hercegovini 1530-2009, brezplačen vstop. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. 22 Sreda, 16. septembra 2009 POTOPIS 4 44 imperij razum Ljudje vrednotijo samo, kar je dobro in lepo 14 V današnjem Iranu z lahkoto najdeš pričevanja o zgodovini države, od Ki-rove Perzije do današnjih dni. Manjka pa dolgo obdobje, ki gre od konca vladavine Kadžarov do islamske revolucije leta 1979. To je obdobje, v katerem sta vladala šaha Reza Pahlavi in njegov sin Mohamed Reza Pahlavi. Reza je bil poveljnik kozaške vojske, kot se je, kot smo že zapisali, imenoval tisti rod vojske, ki so ga v 19. stoletju iz-vežbali kozaški častniki. Leta 1920, ko je Sovjetska zveza pripravljala napad na Teheran, je Reza s svojo četo zavzel prestolnico, kjer je bila šahova vojska v raz-sulu in oblasti po ustavni revoluciji leta 1905 še niso uredile države. Obstajala je resna nevarnost, da bi Sovjetska zveza zasedla ves Iran in Reza je to preprečil. To je bil seveda državni udar; Reza ga je lahko izvedel zahvaljujoč se odločilni pomoči britanskih oblasti, ki seveda niso želele, da bi Rusi zavzeli državo s tako pomembnimi naftnimi ležišči in da bi si preko Irana odprli pot do Perzijskega zaliva, ki je bil v tistem času zelo pomemben za britanski imperij in njegove poti proti Indiji in naprej. Spopadi v državi so trajali dve leti in šele oktobra 1923 je Reza popolnoma obvladoval državo. Najprej se je zavzemal za republiko, vendar so temu nasprotovali veleposestniki in kler. Leta 1925 mu je uspelo prepričati parlament, da je odstavil zadnjega šaha kadžarske dinastije in njega razglasil za šaha. Takrat si je nadel priimek Pahlavi in bil je torej začetnik nove dinastije. Reza Pahlavi ni bil izobražen človek; nekateri viri celo trdijo, da je bil nepismen in da se ni naučil pisati niti po ustoličenju za šaha. Ni znano, ali je to res, gotov pa je podatek o njegovi skromni izobrazbi. Bil je navdušen nad Zahodom, prav tako pa je z navdušenjem spremljal reforme, ki jih je Mustafa Kemal Ataturk uvedel v sosednji Turčiji, večnemu tekmecu Irana. Njegova vladavina ima tako nekaj sončnih, vendar tudi veliko senčnih plati. Z enim stavkom lahko rečemo, da je Reza Pahlavi prinašal zahodni napredek, ne pa tudi zahodne politične kulture. V času njegovega vladanja je bila zgrajena transi-ranska železnica in ustanovljena univerza v Teheranu, prva perzijska univerza sploh. Številne študente je pošiljal na študij v tujino in po vsej državi je gradil šole, kulturne domove in podobne strukture. Ob posnemanju Ataturka je ženskam prepovedal nositi šador in policija jim je trgala rute z glav kar na ulici. Iz Irana je hotel narediti moderno sekularno državo, vendar se sam ni bil pripravljen odpovedati niti kančku oblasti. S takim delom se je seveda zameril kleru; svojo oblast pa je utrjeval tudi s krutostjo, ki je bila dokaj značilna že za perzijske vladarje v prejšnjih stoletjih. Ministre je stalno odstavljal in veliko jih je dal ubiti, vse obljube o demokraciji so šle v pozabo in Iran je ponovno postal absolutistična država. V Mešedu so verniki protestirali v mošejah; dal je porušiti mošeje in pobiti protestnike. Od nomadov je zahteval, da se za stalno naselijo; nomadi tega niso sprejeli in dal je zastrupiti vodo v vodnjakih, iz katerih so pili. Spremenil je tudi ime države: nič več Perzija, država je »država Arijcev«, torej Iran. Vendar v tem ni bilo rasističnega pristopa, saj je ščitil Jude, ki so živeli v Iranu. Dokler so bile spremembe samo notranjepolitične, so jih Angleži nekako prenašali. Ko pa se je, ob bližanju druge svetovne vojne, čedalje bolj povezoval z Nemčijo, je začelo zaveznikom presedati in leta 1941 so Angleži in Rusi skupaj zasedli Iran, prisilili šaha k odhodu in za šaha postavili njegovega sina Mohameda Rezo Pahlavija. Naslednje poglavje iranske zgodovine se odvija leta 1951, ko je za predsednika vlade izvoljen Mosadek. Eden prvih njegovih ukrepov je nacionalizacija naftnih polj. Šah se s tem ne ukvarja: izbira si žene, odhaja v Švico smučat, igra nogomet, organizira plese v maskah, leti z zasebnim letalom, ki ga upravlja sam. Ljudstvo je nad Mosadekom navdušeno, vendar se navdušenje kmalu poleže: Angleži in Američani so vzpostavili embargo na trgovino z Iranom; nihče ne kupuje iranske nafte in nihče ne trguje s to državo. Država je na robu bankrota. Mo-sadek pa naredi še eno napako: vzpostavi tesne odnose z iransko komunistično partijo Tudeh, kar dokončno razkači Angleže, ki že mislijo, kako bodo Rusi prodrli do Perzijskega zaliva. Vojska je nezadovoljna in častniki so bliže šahu kot Mosadeku. Šah odstavi Mo- sadeka in imenuje Zahedija za predsednika vlade, nato z ženo Sorajo odpotuje v Rim. Ljudstvo slavi njegov odhod in začne uničevati spomenike, naenkrat pa iz vojašnic privre vojska, ki zaduši upor. Šah se vrne in prevzame oblast, Mosadek gre v zapor in voditelji komunistične stranke Tudeh so pobiti. Sicer je bilo v nekaj dneh pobitih 5000 šahovih nasprotnikov. Ni treba posebej pojasniti, kdo je vse to organiziral. Kot ob drugih podobnih primerih je to bila CIA. Tukaj se tudi začne kruta diktatura Mohameda Reze Pahlavija. Zapori so polni političnih jetnikov, ljudje izginjajo. Iran se tehnološko modernizira, vendar je vse samo navidezno. Ljudje so revni, kot še dolgo ne. O pravicah ni mogoče govoriti. Zunanji blišč zahodne države je samo pesek v oči, Iran je prava diktatura. Tudi kler je pod pritiskom in voditelj iranskih šiitov Homeini se mora zateči v tujino, najprej v Irak in nato Zgoraj: restavracije in zabavišča v predmestju Teherana, ob vznožju Alborza, so vedno polni. Levo: dragocene perzijska preproga v muzeju, ki ga je ustanovila farah Diba v Francijo. In medtem ko so ljudje lačni, si bogataši privoščijo vse najboljše. Restavracije in zabavišča v predmestju Teherana, ob vznožju Alborza, so vedno polni. Vsak dan odleti s teheranskega letališča letalo v Evropo. Polno je Iranča-nov, ki gredo na kosilo v eno luksuznih evropskih restavracij. Po kosilu sedejo na letalo in se vrrnejo v Teheran. Cena: 2.000 dolarjev na osebo. To pa seveda ne velja za šaha in za njegove najbližje: zanje je potovanje preveč utrudljivo. Posebno letalo iz Pariza vozi kuharje in hrano v Teheran; tu pripravijo kosilo ali večerjo in se nato vrnejo v Pariz. Cena? Kdove... Ena izmed značilnosti perzijske zgodovine je, da Perzijci po smrti niso slavili svojih vladarjev. Izjemo predstavljata samo Kir in Abas. Mnogo vladarjev je bilo znanih po krutosti, med njimi tudi prvi šah dinastije Kadžarov Agas Mohamed Khan, ki je dal pobiti vse moške in oslepiti vse otroke v Kermanu: v dokaz so mu morali vojaki prinesti njihove oči v košari. In to je naredil samo zato, ker so v Kermanu dali zavetje prejšnjemu šahu, ki ga je on odstavil. Takih grozodejstev je bilo v zgodovini Irana veliko in Mohamed Reza Pahlavi je, čeprav z metodami modernega časa, sledil njihovemu zgledu. Kogarkoli vprašaš v Iranu po njem, ti bo povedal, da je bil slab vladar. Prijazne besede pa boš slišal, ko vprašaš po njegovi zadnji ženi Farah Dibi. Čeprav je tudi njeno ime povsem izginilo iz javnosti, ljudje radi povedo, da je bila velika ljubiteljica iranske umetnosti in je veliko naredila za njeno ohranitev: tako naj bi bila ustanovitev dveh pomembnih muzejev prav njena zasluga: muzeja stekla in keramike in muzeja preprog, v katerem so zbrane dragocene perzijske preproge, nekatere stare tudi več sto let. Pri iranskih ljudeh večkrat ugotoviš, da vrednotijo, kar je dobro in lepo, in ne delujejo samo po nekih ustaljenih klišejih, kot bi od družbe, kakršno opisujejo na Zahodu, tudi pričakovali. se nadaljuje / RADIO IN TV SPORED Sobota, 19. septembra 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih: COŠ Stanko Gruden 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Nan.: La nuova famiglia Addams 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.10 Vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: I Migliori anni (v. C. Con-ti) 23.20 Aktualno: Tv7 0.20 Aktualno: L'appuntamento - Scrit-tori in tv ^ Rai Due 6.00 Aktualno: Focus 6.35 Aktualno: Tg2 Medicina 33 6.45 Aktualno: L'avvocato risponde estate 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 10.25 Aktualno: Tracy & Polpetta 10.40 Aktualno: Tg2 Estate in rubrike 11.25 Nan.: Orgoglio (It., '05) 13.00 20.30, 23.30 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 E...state con Costume 13.50 Aktualno: Tg2 Eat Parade 14.00 Nan.: Numb3rs 15.35 Nan.: Las Vegas 17.00 Nan.: 90210 17.45 Nan.: Due uomini e mezzo 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.10 Dnevnik in športne vesti 19.00 Talent show: X Factor 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.05 Nan.: Senza traccia 21.50 Nan.: Criminal Minds 22.40 Nan.: Anna Winter - In nome del- la giustizia 23.45 Variete: Stracult V" Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, II caffe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 8.05 Dok.: La Storia siamo noi 9.05 Film: La mia spia di mezzanotte (kom., ZDA, '66, i. D. Day, R. Taylor) 10.50 13.00, 14.50 Aktualno: Comincia- mo Bene Estate 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 15.00 Dnevnik - kratke vesti 15.05 Variete: Trebisonda - Melevisione 16.30 Nan.: B.A.R.Z. 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.25 Vremenska napoved 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Le storie di Agrodolce - Aspettando la nuova serie 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Dok.: La grande Storia 23.15 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.50 Dok.: Sfide u Rete 4 7.05 Nan.: Tutti amano Raymond 7.30 Nan.: Quincy 8.30 Nan.: Hunter 9.45 Nad.: Febbre d'amore 10.35 Nan.: Giudice Amy 11.30 17.25 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Popoldasnki forum 15.30 Nad.: Sentieri 16.20 Film: Viaggio al centro della Terra (fant., ZDA, '59, r. H. Levin, i. P. Boone) 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Le ali della liberta (dram., ZDA, '94, r. F. Darabont, i. T. Rob-bins) 22.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 0.00 Film: Il giurato (triler, ZDA, '95, r. B. Gibson, i. D. Moore) 2.00 Nočni dnevnik in Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa- nicucci, C. Brachino) 9.55 17.55 Aktualno: Claudio Martelli: Il libro della Repubblica 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okus, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Film: Kettle of Fish - Un bel pasticcio (kom., ZDA, '06, r. C. Myers, i. M. Modine) 15.45 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 16.30 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Paperissima Sprint 21.10 Nan.: Distretto di polizia 9 23.30 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved V Italia 1 6.00 Nan.: Still Standing 6.30 13.40, 17.25, 19.25 Risanke 8.55 Nan.: Happy Days 9.30 Nan.: A-Team 10.20 Nan.: Starsky & Hutch 11.20 Nan.: The Sentinel 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Nan.: Gossip Girl 15.55 Nan.: Il mondo di Patty 16.50 Nan.: iCarly 19.50 Nan.: Cosi fan tutte 20.30 Kviz: Il colore dei soldi 21.10 Variete: Colorado 0.00 Film: American Pie - Band Camp (kom., ZDA '05, i. A. Kebbel) 1.55 Nočni dnevnik ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.45, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Pregled Tiska 9.30 Nan.: Don Matteo 6 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Aktualno: Hard Trek 12.50 Aktualno: Salus Tv 13.15 Aktualno: Antichi palazzi del FVG 13.50 Variete: ...Tutti i gusti 14.30 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.45 Variete: Village 15.50 Dokumentarci o naravi 16.20 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.00 Dnevnik 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Stoà 23.55 Film: La moglie nuova (dram., '69, r. M. Worms, i. S. Koscina) LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.00 23.30 La l Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Matlock Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Nan.: Cuore d'Africa Dok.: Star Trek Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Murder Call Dnevnik Šport: Aspettando V-ictory Film: La Pantera Rosa (kom., ZDA '63, r. B. Edwards, i. D. Niven) Film: Complesso di colpa (triler, ZDA '75, r. B. De Palma, i. C. Robertson) (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Srebrnogrivi konjič (pon.) 9.35 Oddaja za otroke 9.50 Dok. film: Jd Bram (pon.) 10.05 Enajsta šola (pon.) 10.35 Dolgcajt (pon.) 11.25 Izob. serija.: To bo moj poklic (pon.) 12.20 Osmi dan (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Dok. odd.: Charles Darwin in drevo življenja (pon.) 14.15 Dr. Tomaž Brejc: Be sede in slike (pon.) 14.25 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Kaj govoriš? 16.05 Iz popotne torbe 16.25 Otr. nan.: Čarobno drevo 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.40 19.50 Gledamo naprej 17.50 0.15 Duhovni utrip 18.10 Bolnišnica na robu 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Hotel Poldruga Zvezdica 20.30 Koncert iz naših krajev, 2. del 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Polnočni klub 0.30 Iz arhiva TVS - Tv Dnevnik 18.9.1991 (pon.) (t Slovenija 2 6.30 9.00, 1.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 11.50 Glasnik (pon.) 12.20 Evropski magazin (pon.) 13.30 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 18.9.1991 13.50 Šport špas (pon.) 14.25 Glasbeni večer: Simfonični orkester Rtv Slovenija (pon.) 16.25 Circom regional 17.00 Primorski mozaik 17.35 Mostovi - Hidak (pon.) 18.10 20.55 EP v košarki, četrtfinale 19.00 Zlata šestdeseta: Nostalgija z Juretom Robežnikom 20.00 Dok. serija: Svet, kot ga razume Monsanto 22.45 Film: Hudičevo jezero (pon.) 0.20 Nad: Gandža(pon.) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.45 Film: Neka druga obala (i. R. Beatty) 16.05 Artevisione 16.35 Dok. odd.: Mednarodna obzorja 17.20 Glasb. oddaja: In orbita 18.00 Zlatko Zakladko 18.25 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.15 Primorska kronika 19.00 21.55, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.20 Športne vesti 19.25 Mlad. odd.: Fanzine 19.55 Potopisi 20.25 Zoom, mladi in film 20.55 Film: Prijateljeva smrt (i. G. Garko) 22.35 Globus 23.05 Arhivski posnetki 23.50 Metalcamp 2008 Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka 8.20 1.00 Videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 21.30 Mozaik (pon.) 10.05 17.20 Hrana in vino (pon.) 10.35 Videostrani z novicami vsako polno uro 18.00 Mladinska oddaja: Miš maš 18.45 Odprta tema (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo in vremenska napoved 20.30 Objektiv 21.00 Razgledovanja 22.30 Primorski tednik (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 11.15 Poletni studio D; 11.30 Za smeh in dobro voljo; 12.15 Neznani kotički Slovenije; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica -Odprta knjiga; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 Poletna popotovanja; 11.30 Kačisnca - vaški praznik v Kačičah; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 16.20 Glasba po željah; 1730Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o...; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 10.05 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45 Val v izvidnici; 13.00 Danes do 13-IH; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.45 Šport; 18.00 Glasba za prave moške; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Nevidna mesta; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Petek, 18. septembra 2009 V REME jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1010 DUBLIN 0 HELSINKI 3,Í7SL° STOCKHOLM ' 3/17 ? 6/16 O ^ , - V V K0BENHAVN ■9/K1 ou-V^HH MOSKVA 11/21 0 Območje zračnega pritiska, ki se trenutno nahaja nad Španijo se pomika proti vzhodu. Danes zvečer se bo nov fron-talni val bližal zahodni Italiji. Ta fronta ne bo sicer bistveno vpliva na vreme pri