Naročnik oglasa: Jomesa, d. o. o. Leto XV številka 11 cena 1,46 EUR 27. november 2013 Leto XV številka 11 cena 1,46 EUR 27. november 2013 isssssflssiH. m m Tudi laboratoriji za testiranje programov.....................str. 11 Martinovanja po dolini........................................str. 16 pednja ^ Celje - skladišče Per III 266/2013 III ^ProMotor 4' / &rszx oa C trovče, tel.:03/5707-151 5000030748,11 fr Cf COBISS o Smučarske čelade WINTEX v AKCIJI Savinjski Kram na žalski tržnici {pBÖllWIU® Odprtje 7.12.2013 ob 10.00 www.zkst-zalec.si Od srca do srca Osnovna šola Polzela je v sodelovanju s podružnično šolo iz Andraža in polzel-skim vrtcem minuli petek v športni dvorani pripravila že 10. tradicionalni dobrodelni koncert Odprta dlan z naslovom Od srca do srca. Pobudnica prireditve je bila nekdanja ravnateljica Valerija Pukl, dogodek pa je bil še toliko bolj svečan, saj so tradicionalnim 10. okroglim le- tom dobrodelnosti dodali še odprtje prenovljene šole. Od avgusta dalje so namreč na matični stavbi Osnovne šole Polzela s pomočjo evropskih sredstev in sredstev ustanoviteljice - Občine Polzela opravili energetsko sanacijo ovoja stavbe. Vrednost del je znašala 477.000 evrov, od tega je Evropska unija zagotovila 334.000 evrov. Poleg novega plašča so v stavbi izolirali strope ter zamenjali dotrajano stavbno pohištvo s senčili. Ob tem so zamenjali še nekatera dotrajana svetila in ponovno prebelili stene. Trak ob odprtju so na svečani prireditvi na simboličnih lesenih vratih prerezali minister za šolstvo, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, župan Občine Polzela Jože Kužnik in ravnateljica OŠ Polzela mag. Bernardka Sopčič. Ker je mesec november že tradicionalno namenjen dobrodelno-, sti, je v nadaljevanju prireditve potekal koncert učencev matične in podružnične šole ter naj-mlajših iz vrtca, ki so se predstavili s številnimi talenti in znanji. Na prireditvi so s »potovanjem od srca do srca« z vstopnino in prispevki donatorjev zbrali 4.600 evrov. Namenili jih bodo socialno najbolj ogroženim učencem predvsem za plačilo prehrane, za šolske potrebščine in udeležbo v dodatnih programih, na ekskurzijah ... T. T. Majhni otroci veliko srce Še pravočasno nehalo deževati Potem ko je v različnih premorih in jakostnih stopnjah deževalo pravzaprav ves prejšnji teden, so vode v noči s sobote na nedeljo že začele poplavljati. Preboldski gasilci so morali v Preboldu s pomočjo gozdarskega stroja očistiti naplavine pri mostu čez Bolsko, saj je deblo zajezilo strugo, Bolska pa se je že začela razlivati tudi na območju pod mostom oziroma nižje od tamkajšnje pekarne. Poplavljalo je tudi drugod po dolini, a ker je deževje že proti jutru v nedeljo ponehalo, večjih posledic tokratne poplave niso pustile. Več na str. 9. L. K., foto: D. N. Slovenski zajtrk? Odlično, a najprej sploh hrano! Tudi o vseslovenskem projektu Tradicionalni slovenski zajtrk pišemo v tokratnem časopisu, o tistem, ki ga zdaj že nekaj let pripravljajo tudi po spodnjesavinjskih vrtcih in šolah in ki sledi širšemu projektu dneva slovenske hrane. Strokovno ga podpirajo tri ministrstva: ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ministrstvo za zdravje ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, njegov cilj pa je poudarjanje pomena oskrbe s kakovostno hrano iz domačega okolja. A kako je s prehrano mlade generacije po (tem) zajtrku in po dnevih, ko je za prehrano zaradi uradnih razlogov in za fotografijo nekoliko bolje poskrbljeno? Podatki o prehrani otrok in mladostnikov govorijo, da se ta s prehodom iz vrtca do srednje šole slabša. V vrtcih je lani prejemalo po tri obroke več kot 98 odstotkov otrok. V osnovnih šolah enak odstotek otrok prejme malico, kosi jih 59 odstotkov, le 5 odstotkov osnovnošolcev v šoli tudi zajtrkuje. V srednjih šolah organizirajo malico za 78 % dijakov, kosilo pa za 2 % dijakov. Ob tem moramo povedati, da se v spodnjesavinjskih vrtcih in šolah resnično trudijo za boljšo prehrano, zagotovijo obrok tudi tistim, ki ne zmorejo plačila, z dobrodelnimi akcijami, z razdeljevanjem brezplačnega sadja vsak dan ipd. Delež dijakov, ki niso prejemati v šolah organiziranih načinov prehrane, se je od leta 2008 do leta 2011 povečal s 4 na kar 17 odstotkov. Za študente so že stalnica subvencionirani obroki, a sodobne ugotovitve se vse bolj strinjajo, da kakovost prehrane v študentskem obdobju pada. Najprej v smislu pogostosti in količine, šele potem se pogovarjamo o vsebini. Tej, ki jo promovira tudi slovenski zajtrk. Tudi na splošno ugotavljamo, da realnost slovenskega časa na mizo slovenskih domov vse pogosteje prinaša najcenejšo hrano, ne nujno najkakovostnejšo in sploh ne slovensko. Ne zaradi neosveščenosti, ampak zaradi vse bolj evidentne revščine. Če jo sploh prinese... Tista statistika zgoraj, ki sicer zaskrbljuje pri trendih upadanja, je na žalost še najspodbudnejši del zgodbe, drugi del je zgodba o mnogih slovenskih domovih. Saj veste, že nekaj časa nam odmevajo v ušesih pretresljiva pričevanja z nacionalnega radia... Na Rdečem križu v zadnjem času nenehno poročajo o povečanju števila prosilcev za hrano iz intervencijskih zalog. Kar za 10 odstotkov več jih je bilo na našem območju novembra, so povedali na Območnem združenju RK Žalec, ob tem, da tudi o povečanju zadnja leta nenehno poročamo. Ob tem ugotavljamo, da letno zavržemo v Sloveniji skoraj 168.000 ton hrane (2011), kar kaže v primerjavi z letom 2010, ko smo zavrgli nekaj več kot 194.000 hrane, trend zmanjšanja, pa vendarle. Razkorak med izobiljem in kakovostjo na eni strani ter pomanjkanjem in nekakovostjo na drugi strani se veča. Da ne bo tradicionalni slovenski zajtrk na koncu za mnoge ostal le še zajtrk, brez »slovenski« in brez drugih obrokov, ki bi mu sledili! Morda bi morali cilje tega projekta ponovno prevetriti in si primarno zadati, da imajo zajtrk kot najpomembnejši dnevni obrok najprej vsi, da imajo vsi hrano, potem pa ustvariti tudi ostale pogoje, da si bodo vsi lahko privoščili tudi kakovostno hrano. Slovensko kakovostno. Vsekakor si želim na pragu prazničnega decembra, da bi se vsem cedila med in mleko, pa da bi ugriznili v sladka jabolka, ne le v prehranskem smislu, in morda, tudi če se ne bi cedila, le da bi »tekla«. Bodite decembra siti predvsem hrane in ne le obljub in »prenažrtežev«! Lucija Kolar AKCIJA New Silkgrain Woodgrain mcitjaz HORMANN garažna in industrijska vrata Nova površina New Siikgrain v AKCIJI Nova površina New Siikgrain gladka površina s fino strukturo posebno neobčutljiva na praske za sekcijska garažna vrata LPU 40 z M- in L-vodoravnim motivom Ustvaijamo pozdrave Generalni zastopnik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 Ó00 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 www.matjaz.si • info@matjaz.si Woodgrain New Siikgrain ■ v tej nepozabni akciji vam nudimo vratno krilo LPU 40 z novo površino \ NEW SILKGRAIN za ceno vratnega --it!"1 krila LPU 40 WOODGRAIN ’■e-jp Dom Nine Pokorn - dom kakovosti Zima ne bo smela ustaviti del Del novega oddelka z dvoposteljno sobo in kopalnico V Domu Nine Pokorn Grmovje, ki nudi bivanje in oskrbo 239 odraslim osebam s posebnimi potrebami, je ob prisotnosti številnih gostov potekala slovesnost, na kateri so prejeli potrdilo - mednarodni certifikat kakovosti E-Qalin. »S tem potrdilom postajamo eden izmed redkih domov v Sloveniji, ki upravljajo s kakovostjo, s ciljem po čim kakovostnejših storitvah za uporabnike in večanjem zadovoljstva zaposlenih ter svojcev,« je dejal direktor zavoda Tomaž Lenart. Ob tej priložnosti so namenu predali obnovljeno vhodno avlo, moški in novi oddelek ter zamenjali dotrajano osebno dvigalo. Z investicijo so izboljšali bivalni standard, vdahnili pa so tudi kanček topline in domačnosti, kar jim je po videnem tudi odlično uspelo. T. T. Mesec sociale in zdravja V Študentskem klubu Žalec so se odločili dneve od 8. novembra do 7. decembra obeležiti kot mesec sociale in zdravja. Z različnimi dogodki želijo mlade ozaveščati o pomenu humanitarnosti, sociale in zdravem načinu življenja. Šest vikendov zapored organizirajo različna predavanja, delavnice in likovni natečaj, vse to pa so združili z večernimi zabavami ob kakovostni glasbi. Mesec sociale in zdravja so začeli prvi novembrski torek s koncertom Daneja in Sergeja iz Dua Anplandd, sledili sta predavanje študentke Jasne Potočnik Odvisnost - bolezen ali razvada ter potopisno predavanje Kenija-Uganda. Prejšnji petek sta koncert pripravila Urban in Matic Aqustic Experience, v soboto so v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu odprli razstavo osnovnošolskih in študentskih likovnih del na temo odvisnosti med mladimi. Razstava bo na ogled do 6. decembra, hkrati pa bodo zbirali tudi prostovoljne pri- spevke, ki jih bodo na zaključni prireditvi razdelili pomoči potrebnim. »Študente vljudno vabimo, da v klubske prostore prinesejo otroška oblačila in igrače, ki jih ne potrebujejo več, saj jih bomo v sodelovanju s Centrom za socialno delo Žalec podarili pomoči potrebnim družinam,« je povedala Pika Koštomaj. Prihodnji petek bo v Mestnem vrtu pokušnja čarobnih zimskih napitkov z zabavo s skupino Earth Shock. Dan zatem, v soboto, pripravljajo v prostorih žalskega študent- skega kluba delavnico izdelovanja adventnih venčkov, v nedeljo, 1. decembra, pa bodo s stojnico na Mestnem trgu obeležili svetovni dan boja proti aidsu. Zaključna prireditev bo 7. decembra v žalskem Pla-tinumu, kjer si boste lahko ogledali stand-up komedijo s Tinom Vodopivcem z gosti. Tako bodo humanitarnost združili s smehom. »S tem projektom želimo študente resnično opozoriti na dobrodelnost in to povezati z druženjem,« poudarjajo v žalskem študentskem klubu. K. R. Likovna razstava mladih na temo odvisnost Vrata odpira mladinski center Mladinski center Žalec in Mladinski svet Občine Žalec pripravljata ta konec tedna Vikend mladih Občine Žalec. V petek popoldne ga pričenja konferenca mladih, v soboto zvečer bo v Kavarni Korona 2. Žalec info žur, v nedeljo popoldne pa v Vrbju drugi turnir v namiznem tenisu. Občina Žalec je prejšnji teden v Mariboru prejela certifikat Mladim .prijazna Občina, ki ga v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije podeljuje Mladinski svet Ajdovščina. Kakšne prednosti in priložnosti prinaša ta certifikat, bo prva tema petkove konference mladih, ki jo pripravljajo v prostorih novega Razvojnega centra Informa-cijsko-komunikacijskih teh- nologij Savinja (RC IKTS) v Žalcu. Sledila bo okrogla miza Nič o mladih brez mladih, po njej pa odprtje mladinskega centra. Prednosti aktivizma in uspešno izveden projekt v Velenju bo predstavil direktor tamkajšnjega mladinskega centra Marko Pritržnik. Konferenco mladih bo zaključila predstavitev novega projekta Mladinskega sveta Občine Žalec, ki so ga poimenovali Mentorska shema za dvig zaposljivosti mladih. Mentorji bodo mladim pomagali pridobiti znanja in kompetence, ki jih pri mladih iskalcih zaposlitve iščejo delodajalci. Poleg mentorskih shem bodo mladi deležni podpornega okolja pri razvijanju podjetniške ideje po vzoru Design School, ki jo bo predstavil prof. dr. Aleš Vahčič iz ljubljanske ekonomske fakultete. Podjetniški model za mlade bosta predstavila doktorski kandidat Mitja Jeraj in mag. Žan Skok. Kot je ob vabilu na Vikend mladih zapisal predsednik Mladinskega sveta Občine Žalec Gašper Florjane, se mladi danes soočajo s številnimi izzivi pri osamosvajanju. Ta pot nikoli ni bila lahka, a so danes težave z reševanjem prvega stanovanjskega problema in zaposlovanjem večji kot kdajkoli prej: »Generacije mladih ne pričakujemo privilegijev, želimo pa si priložnosti, da pokažemo, kaj znamo in zmoremo. Zase, za svojo družino in tudi za okolje in družbo, katerih del smo.« K. R. Kljub zamudi je že vidna prijetna končna podoba mestnega jedra ,?©šr fv r. —' |[| m f fj Srj| icA * t sr Obnova starega mestnega jedra v prvi fazi, ki obsega celoten Šlandrov trg od Celjske ceste na vzhodu in del Savinjske ceste do križišča z Aškerčevo ulico, poteka na vzhodnem delu do semaforiziranega križišča. Potek opravljenih del do 21. novembra je na seji občinskega sveta med aktualnimi informacijami predstavil vodja urada za gospodarske javne službe Aleksander Žolnir. Z deli v I. fazi bi morali končati do 21. oktobra, v skladu z novim terminskim rokom pa do 30. novembra, o čemer smo sicer že poročali v oktobrski številki časopisa. »Izvajalec je izvedel vsa dela pri gradnji kanalizacije in vodovoda skladno s projektom in z dopolnitvami (zaradi nepredvidenih del v trasi vodov - ostanka srednjeveškega zidu, mostu, betonske kanalete Telekoma). V celoti so izvedena dela pri prestavitvi elektrovodov, napeljave javne razsvetljave ter 90 % del pri prestavitvi TK-vodov (Telekom, Telemach). Izveden je spodnji ustroj na celotnem delu I. faze, izvedeno je 90 % predvidenih betonskih plošč (niso še prevzete). Prav tako je izvajalec izvedel 95 % robnikov (granitnih in betonskih) in meteornega odvodnjavanja prometnih površin, približno 30 % tlakovanja z granitnimi kockami ter pripravil 80 % podlage za granitne kocke (drenažni asfalt in beton). Prestavljena sta bila spomenika, odstranjena preša pri gostišču Marjola, predelani zračniki pri plinski postaji (ostaja na istem mestu in na isti višini - strošek znižanja za 0,5 m bi namreč znašal okoli 35.000 €) in ohranjen vodnjak.« Kot je občinskim svetnikom povedal Aleksander Žolnir, so razlogi za nedoseganje prvotnega terminskega plana poleg slabe začetne organizacije del s strani izvajalca nepredvidena dela, premalo natančno izdelan projekt betonov in težave izvajalca z izvajanjem obdelave površine pranih in štokanih betonov (betonskih plošč), menjava granita ipd. »Na zadnji koordinaciji 20. novembra je investitor ocenil, da izvajalec kljub angažiranju dodatne ekipe (3) zamuja tudi s podaljšanim rokom, in ga pozval k predložitvi ukrepov za doseganje roka. Menimo, da izvajalec lahko doseže skupni končni rok izvedbe del 30. junij 2014 le v primeru, da bo ohranil sedanji tempo izvajanja del, takoj dodelal že izvedene betone, nadaljeval tudi v zimskem času s polaganjem granitnih kock in seveda, da bodo zimske razmere za izvedbo gradbenih del ugodne.« V tem času so po besedah Aleksandra Žolnirja opravili tudi pogajanja za dobavo granitnih kock iz Jablanice (BiH), ki so ustrezale zahtevam Zavoda za varstvo kulturne dediščine, hkrati pa so povečali površino za 660 m2 (namesto asfalta kocke, kar je zahteval ZVKD). Dodaten strošek je 110.907,29 € brez DDV. Poleg tega so nastali dodatni stroški prevezave obstoječega vodovoda (drugačen presek) v višini 2.191,01 € brez DDV ter nadomestitve ograje s temeljem in uvoza v vrednosti 3.218,29 € brez DDV. Za dopolnitev javne razsvetljave (7 dodatnih svetilk zaradi pojava temnih lis na pohodnih površinah) in spremembe načina napajanja (združitev javne razsvetljave, semaforskih naprav in osvetlitve prehodov za pešce - bičevi) zaradi spremembe pogojev Elektra Celje bodo dodatno namenili 41.500 €. Na področju projektiranja pripravljajo aneks v višini 6.500 € brez DDV zaradi preprojekti-ranja v do zdaj nepredvidenih primerih, investitor pa predvideva, da jih bo še nekaj v fazah II in III. Glede financiranja obnove je Aleksander Žolnir povedal: »Za vsa nepredvidena, več in dodatna dela so še razpoložljiva sofinancerska sredstva (UE, RS), saj razpoložljive kvote z osnovno pogodbo nismo izkoristili. Do zdaj je izvajalec izstavil situacije v višini 354.645,76 € (90 %, 10 % je zadržani del do prevzema), od tega za cestne in pohodne površine 260.189,18 €, kanalizacijo 87.175,08 € in 7.281,50 € za vodovod. Pripravljamo spremembo investicijskega programa z namenom ažuriranja podatkov in vključitvijo vseh novonastalih sprememb. Redno spremljamo organizacijo dostopa do posameznih objektov, označitev poti za pešce in vozila, zavarovanje gradbišča in podobno. Spremljamo izvajanje nadzora in opozarjamo na opažene pomanjkljivosti, hkrati pa iščemo rešitve za nepredvidene situacije oz. detajle. Spremenili smo način napajanja javne razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije tako, da smo zmanjšali število merilnih mest in s tem fiksne stroške. Z lastniki posameznih objektov smo sproti usklajevali mesta priključevanja na kanalizacijsko omrežje in v večini primerov tudi uskladili v obojestransko zadovoljstvo. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je 20. novembra odobrilo zahtevek za nakazilo 241.009,00 € kot sofinanciranje operacije.« K. R. Urbani vrtovi v Žalcu V zvezi s pobudo občinskega svetnika Vojka Zupanca o ureditvi tako imenovanih urbanih vrtov, ki bi jih lahko najeli in obdelovali občani, je na novembrski seji vodja urada za prostor in gospodarstvo po pooblastilu Tanja Razboršek Rehar povedala, da bodo takšne vrtove poskusno uredili že naslednjo pomlad v Žalcu. V občinskem prostorskem načrtu je občina za ureditev vrtov opredelila 1,2 ha veliko zemljišče na Škafarjevem hribu ob ribniku Tajht. Taka ureditev vrtov z enotnim videzom bo zahtevala kar nekaj denarja iz občinskega pro- računa, zato se bo občina ureditve lotila postopoma, odvisno tudi od interesa občanov. Za vrtove pa bo občina že v prihodnjem letu namenila začasno lokacijo pri blokih Soseska V (za bencinsko črpalko). Zemljišče za vrtove bo veliko približno 35 arov. K. R. Na novembrski seji tudi o varnosti Prejšnji četrtek so se žalski občinski svetniki zbrali na 22. redni seji občinskega sveta in s spremembami petih odlokov o programih opremljanja stavbnih zemljišč ter merilih za odmero komunalnega prispevka na posameznih območjih z OPPN znižal tisti del komunalnega prispevka, ki se nanaša na že zgrajeno komunalno opremo. Na začetku novembrske seje je komandir PP Žalec Gorazd Trbovšek poročal o letošnjem varnostnem položaju v žalski občini. Kot je povedal, je varnost občanov razmeroma dobra, izstopajo pa premoženjski delikti. Prevladujejo vlomi Do 15. novembra so žalski policisti obravnavali 630 kaznivih dejanj (na območju celotne policijske postaje 1.500). Med njimi je bilo 229 tatvin in 99 velikih tatvin, 41 kaznivih dejanj goljufij in poslovnih goljufij, 52 poškodovanj tujih stvari, 37 kaznivih dejanj je bilo zoper življenje in telo (povzročitev lahkih in hudih telesnih poškodb). Zoper zakonsko zvezo, družino in otroka je bilo 22 kaznivih dejanj, kar je nekoliko bolje kot lani, ko jih je bilo v istem obdobju 82. Veliko dela imajo policisti predvsem z vlomi v stanovanja in s krajami barvnih kovin, ponovno je več tatvin vozil, je povedal Gorazd Trbovšek. Ob tem je opozoril na nizke kazni za tatove barvnih kovin in težko dokazljivost teh dejanj, zlasti ker so ljudje vse manj pozorni na to, kar se dogaja pri sosedih. Če- prav so ujeli dve združbi, ki sta kradli baker na območju občin Polzela in Braslovče, se tako kot pri drogah takoj pojavijo nove skupine, saj gre za dobičkonosen posel. Ljudje še vedno pogosto preveč olajšajo delo nepridipravom z nezaklepanjem avtomobilov in stanovanj. Ob tem je dejstvo, da so vlomilci večinoma izurjeni in za sabo ne puščajo sledi, ljudje pa pogosto niso pozorni na sumljive ljudi. Raziskanost kaznivih dejanj zoper premoženje je 22-od-stotna, kar je sicer na videz nizka, je povedal komandir, vendar višja kot na državni ravni, kije okoli 15-odstotna. V tem letu so policisti na območju žalske občine obravnavali 22 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Stanje je nekoliko boljše po zaprtju dnevnega centra v Žalcu, kamor ne prihajajo več uporabniki prepovedanih drog z drugih območij. Vprašanje je, kam se bodo zatekli čez zimo, je povedal komandir. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da ne opažajo novih generacij uživalcev trde droge. Manj kot lani je prekrškov zoper javni red in mir, tudi zaradi krajših obratovalnih časov lokalov, kljub temu je večina prijavljenega vandalizma še vedno povezana z obratovanjem gostinskih lokalov. Ker je število sezonskih delavcev manjše kot pred leti, letos ni bilo izstopajočih težav s tujci. Skupno so policisti obravnavali 163 prekrškov, med njimi osem tudi po zakonu o zaščiti živali. Na območju žalske občine so policisti obravnavali tudi štiri samomore, en poskus samomora, en samomor pa je bil obravnavan v sklopu uboja v Kasazah. Prometna varnost je nekoliko boljša kot lani, policisti so od začetka letošnjega leta do 15. novembra obravnavali 217 prometnih nezgod. Dve sta se končali s smrtnim izidom, za tretjo se je izkazalo, da je šlo za samomor. 102 prometni nezgodi sta se končali s telesnimi poškodbami. K nekoliko boljši prometni varnosti je prispevala tudi ureditev začasnih krožišč na vzhodni vpadnici v Žalec in na obvoznici. Podobno bi bilo potrebno urediti vsaj še razcepno križišče glavne ceste proti Velenju in Celju. Še vedno vzbuja skrb, da so mnogi udeleženci v prometnih nezgodah pod vplivom alkohola. Velika težava, s katero se sooča Policijska postaja Žalec, je kadrovska okrnjenost, saj trenutno manjka 10 policistov, vendar vse do leta 2017 ni pričakovati, da bi bila zasedena vsa sistematizirana delovna mesta, je povedal komandir Gorazd Trbovšek. Zato pogosto dežurajo na terenu mešane patrulje, v katerih sta policist in medobčinski redar, pogosto so na našem območju tudi policisti Prometne policijske postaje Celje, zlasti ponoči patruljirajo tudi policisti Enote vodnikov službenih psov PU Celje. V razpravi je komandir odgovoril na kar nekaj vprašanj občinskih svetnikov, Stane Jerman pa je opozoril na vlogo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Znižanje za svetnike V nadaljevanju seje so žalski svetniki za člana odbora za socialo in KVIAZ-a imenovali Jasmina Fiderška, za člana komisije za pripravo statuta in poslovnika občinskega sveta Primoža Salesi-na, Danico Jezovšek Korent pa kot kandidatko na listi za imenovanje predstavnikov v Svet zavoda Regijsko študijsko središče Celje. Precej polemična je bila razprava glede financiranja političnih strank in svetniških klubov leta 2014. Leta 2012 so politične stranke z mandatom v žalskem občinskem svetu prejemale 0,45 evra na dobljeni glas volivcev na volitvah leta 2010, letos 0,427, v prihodnjem letu pa bodo prejele 0,406 evra. Svetniki Nadstrankarske liste za skladen razvoj Občine Žalec so menili, da je potrebno začeti varčevati najprej pri sebi in če se od vseh proračunskih porabnikov zahteva znižanje sredstev, bi moralo biti za svetniške klube in politične stranke to znižanje naj-večje, vsaj 10-odstotno. Sklep o financiranju so zatem sprejeli v predlagani obliki. O zdravstvenem domu Žalski svetniki so prejšnji četrtek v drugi obravnavi potrdili odlok o območju zakonite predkupne pravice Občine Žalec, v prvi obravnavi pa predlog odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate. Z njim se bodo spremenili ustanoviteljski deleži v tem javnem zavodu. Občine Braslovče, Polzela in Prebold namreč ne bodo več soustanoviteljice, saj v zavodu nimajo več premoženja, prav tako na njihovem območju zavod ne izvaja več nobene zdravstvene dejavno- f############# ★ ★ ★ i r ADVENT V DVORCU NOVO CELJE ob adventnih nedeljah v avli dvorca, 1., 8., 15. in 22. decembra ADVENTNI SEJEM od 10. do 16. ure ADVENTNI KONCERTI ob 18. uri: 1.12. Mešani planinski pevski zbor Žalec 8. 12. Akademski pevski zbor Risto Savin Žalec 15. 12. Mešani pevski zbor Gotovlje 22. 12. Skupina Lusier "HiÉF VSTOP PROST! k-k'kk * 44 » * i## »••••< + 4 hram Novo na žalski tržnici! Bogata ponudba dobrot savinjskih kmetij pod skupno blagovno znamko Zeleno zlato. Vabljeni na odprtje v soboto, 7. decembra, ob 10. uri. www.zkst-zalec.si Na novembrski seji so žalski svetniki potrdili tudi dopolnjeni pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v občini za programsko obdobje 2007-2013. Konec letošnjega leta se izteče veljavnost sheme državnih pomoči, ki sta jo potrdili ministrstvo za finance in ministrstvo za kmetijstvo na osnovi uredbe ES o splošnih skupinskih izjemah oziroma uredbe komisije ES de minimis. Zaradi nemotenega dodeljevanja državnih pomoči v prehodnem obdobju oz. v letu 2014 je dovoljeno podaljšanje obstoječih shem državnih pomoči, zato je bilo temu ustrezno potrebno dopolniti tudi občinski pravilnik in s tem podaljšati njegovo veljavo za leto dni. sti. Občina Žalec bo imela po novem 79,89-odstotni delež. Znižanje komunalnega prispevka Na novembrski seji so žalski svetniki v prvi in drugi obravnavi potrdili več odlokov o programih opremljanja stavbnih zemljišč, s katerimi so znižali del komunalnega prispevka, ki ga investitorji plačajo za že zgrajeno komunalno infrastrukturo na posameznih območjih. S tem želijo privabiti čim več investitorjev, ostaja pa višina prispevka, ki se nanaša na še nezgrajeno komunalno infrastrukturo. Komunalni prispevek za priključitev na obstoječo komunalno opremo se za OPPN Stanovanjska soseska Žalec zahod pomnoži s faktorjem 0,3, za del območja ZN Ar-novski gozd in del območja OPPN poslovne cone Arno-vski gozd 0,2, za OPPN stanovanjska soseska Petrovče vzhod, za OPPN severni del naselja Šempeter in za območje stanovanjske sosèske Liboje sever 0,3. Podaljšani obratovalni časi Na dnevnem redu je bil tudi predlog novega pravilnika o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih opravljajo gostinsko dejavnost. Zaradi večkratnih sprememb državnega pravilnika določila občinskega pravilnika niso bila več skladna z njim. Kot merila za določitev obratovanja gostinskih lokalov in kmetij v podaljšanem obratovalnem času novi pravilnik upošteva območje, na katerem se lokal oz. kmetija nahaja, vrsto gostinskega obrata, možnosti za spodbujanje razvoja turizma, izpolnjevanje pogojev glede hrupa v naravnem in življenjskem okolju ter poslovanje v predhodnem obdobju glede kršitev obratovalnega časa in javnega reda in miru. Gostinec mora k vlogi za podaljšanje obratovalnega časa pridobiti soglasja 75 % neposrednih uporabnikov stanovanjskih enot (lastnikov oziroma najemnikov), če se lokal nahaja v večstanovanjskem objektu, soglasje pa ne sme biti starejše od 30 dni. Prav tako mora biti priloženo mnenje krajevne oziroma mestne skupnosti. Restavracije, gostilne, kavarne in izletniške kmetije bodo lahko podaljšale obratovalni čas: v stanovanjskih naseljih med 5. in 6. uro zjutraj ter ob petkih in sobotah med 22. uro in 2. uro naslednjega dne, vse ostale dni pa med 22. in 24. uro; izven stanovanjskih naselij pa med 5. in 6. uro zjutraj ter med 2,- in 3. uro naslednjega dne. Slaščičarne, bari, okrepčevalnice, vinotoči in osmice bodo lahko obratovali v stanovanjskih naseljih tudi med 5. in 6. uro zjutraj, ob petkih in sobotah do ene ure, vse ostale dni pa do 24. ure, izven stanovanjskih naselij pa vse dni do ene ure naslednjega dne. Nočni klubi in diskoteke, ki svojo dejavnost izvajajo v zaprtih prostorih s protihrupno zaščito, bodo lahko obratovalni čas podaljšali ob petkih in sobotah do 3. ure naslednjega dne, ostale dni pa do ene ure. Izven stanovanjskih naselij bodo lahko obratovali do 4. ure naslednjega dne. Gostinske terase, letni vrtovi in hotelske terase bodo lahko podaljšale obratovalni čas v stanovanjskih naseljih ob petkih in sòbotah do 24. ure, vse ostale dni do 23. ure, izven stanovanjskih naselij pa ob petkih in sobotah do ene ure, sicer do 24. ure. Ne glede na to pa lahko občinska uprava posameznemu gostinskemu obratu ali kmetiji na podlagi vloge odobri enkratno podaljšanje obratovalnega časa za prireditve v smislu spodbujanja razvoja turizma, med drugim določa novi pravilnik. Novembrsko sejo so žalski svetniki zaključili z aktualnimi informacijami ter pobudami in vprašanji svetnikov. Zadnjič v tem letu se bodo na redni seji sestali 18. decembra. K. R. NOVA KAVARNA, SLAŠČIČARNA TRGOVINA Kakšen naj bo osrednji trg? Vse dlje od ljudi tudi banke Župan Franc Sušnik, Marija Jerman in Rudi Pušnik V Schwentnerjevi hiši na Vranskem je bila 13. novembra tiskovna konferenca ob odprtju javne predstavitve natečajnih elaboratov, ki so prispeli na javni natečaj Občine Vransko za pridobitev najustreznejše projektno arhitekturne rešitve za ureditev osrednjega dela trga Vransko s parkirišči. Župan Franc Sušnik in uslužbenca občinske uprave Marija Jerman in Rudi Pušnik so javnost seznanili z načrtovano ureditvijo občinskega središča in parkirišč. Potem ko je Občina Vransko po večletnih prizadevanjih uspela pridobiti v last 1452 m2 veliko zemljišče v osrednjem delu trga Vransko, je konec septembra objavila javni natečaj za pridobitev najustreznejše projektno arhitekturne rešitve za ureditev osrednjega dela trga s parkirišči. Na javni natečaj je prispelo osem natečajnih elaboratov, s katerimi so na občini zelo zadovoljni, saj so pridobili kar nekaj različnih idej, kako naj bi bilo občinsko središče videti v prihodnje. Vsi natečajni elaborati so še danes (27. novembra) javnosti na ogled v Schwentnerjevi hiši. Ocena javnosti bo soodločala pri izbiri najboljšega natečajnega elaborata, na podlagi katerega bo občina pripravila projektno dokumentacijo in se nato potegovala za pridobitev sofinancerskih sredstev. Ne glede na to, katero rešitev bodo izbrali, bo projekt zahteval veliko denarja, po oceni župana od 750 tisoč do milijon evrov. Javni tečaj je sicer anonimen, avtor najboljše rešitve bo prejel 400 evrov bruto nagrade, avtor druge najboljše rešitve pa 100 evrov. T. Tavčar Prihodnje leto velika neznanka Polzelski občinski svetniki so se prvi novembrski torek sestali na 21. redni seji občinskega sveta. Med drugim so potrdili drugi rebalans letošnjega proračuna, v prvi obravnavi pa sprejeli predlog proračuna za leto 2014. Irena Rutnik iz podjetja Loris je na začetku seje polzelske svetnike seznanila s poročilom o notranji reviziji poslovanja Občine Polzela v letu 2012. Kot je povedala, so pregledali zaključni račun lanskega proračuna, transferne prihodke, dejavnost ZKTŠ in OŠ Polzela oziroma vrtca, preverili tudi pravilnost obračuna oskrbnin za otroke v vrtcu, postavko investicijske rekonstrukcije lokalnih cest, stroške dela zaposlenih v občinski upravi za november 2012, tudi obračun sejnin in nagrad občinskim svetnikom ter članom delovnih teles in roke plačila računov dobaviteljem. Poročilo ne ugotavlja pomanjkljivosti ali nepravilnosti. V drugi obravnavi so z nekaj dopolnili potrdili novi poslovnik občinskega sveta. Med novostmi je določilo, da se v zapisnikih s sej poimensko navedejo tisti svetniki, ki glasujejo proti. V prvi in drugi obravnavi so po razpravi potrdili rebalans letošnjega proračuna. Prihodki in odhodki so se povečali za 306.300 evrov, kar pomeni dobrih 5 milijonov evrov skupnih prihodkov (6,5 % več od veljavnega proračuna) in nekaj manj kot 5,3 milijona odhodkov (6,2 % več). Precej so se na primer povečala sredstva na postavki davki na dediščine in darila, dodatna sredstva pa so tudi na račun uspešnega kandidiranja na razpisu za sofinanciranje gradnje vodovoda Gora Oljka. Za tekoče odhodke in transfere je načrtovanih nekaj več kot 3 milijone evrov, kar je 5 % več od veljavnega proračuna. Za investicijske odhodke in transfere je predvidenih dobrih 2,2 milijona evrov oz 8 % več. Proračunski primanjkljaj ostaja načrtovan v višini 261.700 evrov in ga bodo pokrili s sredstvi najetega kredita ter z ostanki sredstev iz preteklih let. Čeprav jfe zlasti glede prihodkov še veliko neznank, kako bo v prihodnje država spremenila financiranje in obveznosti občin, je župan Jože Kužnik v prvo obravnavo vložil predlog proračuna za leto 2014. Predlog proračuna je pripravljen na do zdaj znanih predpostavkah in predvideva za dober odstotek manj prihodkov (skupaj 4,65 milijona evrov) kot v veljavnem proračunu 2013, načrtovanih odhodkov pa je manj za skoraj 8 % (4,57 milijona). Največje investicije bodo v energetsko obnovo in dograditev polzelske-ga vrtca (okoli 530 tisoč evrov), v rojstno hišo Neže Maurer (če bodo pridobili sofinanciranje države) in v ceste (približno 410 tisoč evrov). V letu 2015 naj bi bil osrednji investicijski poudarek na dokončanju kanalizacijskega omrežja v dolinskem delu občine, v naslednjih letih pa na gradnji malih čistilnih naprav v višinskih predelih, je povedal župan. Predlog proračuna so posredovali v 20-dnevno javno obravnavo in ga bodo predvidoma v drugi obravnavi sprejeli na decembrski seji. V prvi in drugi obravnavi so sprejeli spremembe pravilnika o dodeljevanju denarnih socialnih pomoči. Dodana je določba, da se denarna pomoč za premostitev trenutne materialne ogroženosti dodeli tudi v primerih, ko vlagatelj presega cenzus, določen za upravičenost do enkratne denarne socialne pomoči, če se ugotovi, da kljub temu živi v izredno težkih socialnih razmerah. Polzelski svetniki so po razpravi skupaj z nekaterimi pripombami oziroma predlogi v javno obravnavo vložili tudi odlok o izvajanju pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanju pokopališč v občini. Z njim bodo izenačili najemnine grobov in urejenost polzelskega in andraškega pokopališča. Izvajalca pogrebnih storitev bodo občani lahko izbrali sami, poko- pališka dejavnost pa bo prešla v pristojnost občinskega režijskega obrata. Kar nekaj časa so se zadržali pri obravnavi odloka o nujnih vzdrževalnih delih za objekt v gradnji - vila blokov 5 in 6. Gradbena jama in kletni del objekta brez ustrezne zaščite z ograjo sredi kraja, ob Tušu, sta ne samo moteča na pogled, ampak sta lahko tudi zelo nevarna za tiste, ki bi se potikali po gradbišču, ki že približno pet let sameva. Ker inšpekcija pri lastniku (Gostinstvo Celje) ne doseže, da bi ustrezno zavaroval zapuščeno gradbišče, se je v skladu z napotki tudi pristojnega ministrstva reševanja tega problema lotila občina. Pripravila je projekt sanacije s popisi nujnih del (odvodnjavanje, izolacija temeljev, zasutje in zatravi-tev), kar bi po projektantski oceni znašalo okoli 40 tisoč evrov. Po sprejetju odloka bo občina ponovno pozvala lastnika, naj sanira stanje oziroma opravi nujna dela, sicer jih bo izvedla sama in se v tem znesku vknjižila na nepremičnino. V razpravi seje sicer pokazalo, da je že zdaj vknjiže-nih več upnikov in da bi občina verjetno težko dosegla povrnitev stroškov. Po drugi strani pa je odlok osnova za zahtevo ureditve stanja pri lastniku, odločitev o izvedbi del pa se lahko sprejme kasneje. Vsekakor je dejstvo, so se strinjali svetniki z županom, da bodo v primeru nezgode, na primer padca otroka v z vodo napolnjeno gradbeno jamo, vsi s prstom najprej pokazali na občino. Pod točko razno so potrdili sofinanciranje dveh cestnih odsekov (polovico prispevajo občina in krajani) ter uskladitev ZK-stanja z dejanskim stanjem za stanovanje na Polzeli. K. R. Občina Polzela je prostore lekarne prodala sedanji najemnici. Njena ponudba je bila tudi edina, ki je prispela do roka, s tem pa je občinski proračun pridobil nekaj več kot 105 tisoč evrov, nekoliko več od izklicne cene. Banka Celje se je odločila, da bo s 30. novembrom zaprla svoji agenciji na Vranskem in v Preboldu. Podrobna analiza obsega poslovanja enot je namreč pokazala, da je obseg opravljenih storitev v teh agencijah premajhen glede na stroške poslovanja, pravijo v sektorju poslovne mreže. Banka Celje je o svoji nameri tako kot svoje ostale stranke Občino Vransko obvestila pisno in jo napotila kot svojo stranko na žalsko poslovno enoto Hmezad. S preboldskim županom so se sestali, vendar kljub nasprotovanju banka vztraja pri svoji odločitvi. Župan Franc Sušnik je po ogorčenem odzivu občanov banki poslal protestno pismo, Preboldčani pa so začeli zbirali podpise proti zaprtju. Pobudnica zbiranja podpisov opozarja, da agencijo potrebujejo zlasti starejši ljudje. Kot je zapisal župan Franc Sušnik, celjska banka na Vran- Sanacija cestišča v Andražu nad Polzelo Na regionalni cesti Polzela-Velenje se je v zaselku Andraž nad Polzelo že lani novembra ob poplavah udrlo cestišče v dolžini 30 metrov. Za promet na tej zelo obremenjeni cesti Tudi v Preboldu banka zapira vrata skem neprekinjeno in uspešno deluje že več kot 40 let in pomembno prispeva h kakovosti življenja zlasti občanov Občine Vransko pa tudi taborskih občanov in v zadnjem času prebivalcev iz Tuhinjske doline. Vsa leta je bilo sodelovanje s takratno krajevno skupnostjo in potem občino vzorno, saj so skupaj zgradili celo objekt, v katerem se nahaja banka. Za občino je najpomembneje, je bilo to zelo nevarno. Župan Občine Polzela Jože Kužnik je na Direkcijo RS za ceste večkrat sporočil, da bi morali to območje sanirati. Pred dnevi so delavci velenjske da so bančne storitve ljudem dostopne v agenciji in bankomatu. Večina ljudi je iz bolj oddaljenih zaselkov in krajev, predvsem starejši in uporabe sodobnih informacijsko-ko-munikacijskih sredstev nevešči ljudje pa bodo z zaprtjem agencije bistveno na slabšem. V času krize je ob tem tudi za občino zelo pomembno vsako delovno mesto, opozarja župan. K. R. enote podjetja VOC Celje, d. d., že začeli s sanacijo. Če bo vreme ugodno, bodo z delom končali konec meseca. Investitor sanacije je Direkcija Republike Slovenije za ceste. T. T. Končno sanacija cestišča Začeli z asfaltiranjem V zadnjih dneh so v Orovi vasi v polzelski občini kljub muhastemu vremenu že položili prvi sloj asfalta na obnovljenem vozišču. Pred tem so v dolžini 2.300 metrov položili fekal- no kanalizacijo, obnavljajo vodovodno omrežje, zgradili so pločnik, javno razsvetljavo pa bodo napeljali do konca tega meseca. Vrednost vseh del znaša 550.000 evrov, od tega je Evropska unija zagotovila sredstva v višini. 280.000 evrov. Po besedah župana Jožeta Kužnika namerava Občina Polzela zgraditi tudi nov most preko prelivnega kanala pred Oro-vo vasjo. T. T. Pri asfaltiranju ceste skozi Orovo vas Pomembna tudi komunikacija Kanalizacija v zaključni fazi Gradnja kanalizacije in ostale infrastrukture v Matkah Župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek je oktobra sklical strokovni posvet o izvajanju protipoplavnih ukrepov ob Savinji na območju braslovške občine v letošnjem in prihodnjem letu ter o upravljanju z Žovneškim in Braslovškim jezerom. Poleg predsednikov občinskih odborov za kmetijstvo, gospodarstvo in okolje so se posveta udeležili predstavniki Kmetijske zadruge Braslovče, imetniki vodnih pravic na Žovneškem jezeru, predstavniki Ribiške družine Šempeter, ARSO in koncesionarja NIVO, z ministrstva za kmetijstvo in okolje pa direktor Direktorata za javne službe varstva okolja in investicij v okolje dr. Bo- Braslovški svetniki so na 24. redni seji obravnavali osem točk dnevnega reda. Po potrditvi zapiskov 23. redne in 3. dopisne seje občinskega sveta ter potrditvi dnevnega reda 23. seje in poročilu o realizaciji sklepov prejšnje seje so obravnavali najprej elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja, obdelave in odlaganja določenih vrst komunalnih odpadkov. O tem je svetnike seznanila Darja Turk iz celjskega podjetja Simbio. Kot je poudarila, je s I. januarjem letos začela veljati uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Pri storitvah zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov uredba predpisuje, da se cena, izražena v kilogramih, zaračuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za mešane komunalne odpadke in pogostost odvoza zabojnika. V braslovški občini so stroške odvoza 120-litrskega zabojnika znižali, in sicer s 13,96 evra na II, 15 (brez DDV), kar predstavlja 20,13-odstotno znižanje. Stroški odvoza 240-litrskega zabojnika pa so se zaradi predpisanega sorazmernega obračuna po volumnu zabojnika in frekvence odvoza zvišali, in sicer z 20,43 evra na 22,31 (brez DDV), kar predstavlja 9,2-odstotno povišanje. Z elaboratom je predvidena cena tudi za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov. Za 120-litrski zabojnik bo cena 6,99 evra, trenutno veljavna pa znaša 7,46 evra (brez DDV), kar pomeni 6,8-odstotno znižanje, za 240-litrski zabojnik pa se po volumnu in frekvenci odvoza podvoji. Navedene cene veljajo za poletni termin zbiranja, ko bodo rjave zabojnike praznili štirikrat na mesec. Pri zimskem odvozu, dvakrat mesečno, bo strošek 120-litrskega zabojnika 3,49, 240-litrskega pa 6,99 evra na mesec (brez DDV). V nadaljevanju seje so svetni- štjan Peteline. Po predstavitvi problematike so prisluhnili predlogom prednostnih ukrepov za sanacijo po poplavah, za katere naj bi država zagotovila 200 tisoč evrov, in sicer za sanacijo prodišča na desnem bregu Savinje v Letušu in za sanacijo dela struge Savinje med gasilskim in kulturnim domom. Upravljavec Žovneškega jezera je NIVO, upravljanje z Braslovškim jezerom pa je bilo vsa leta do zdaj neurejeno (na tem območju delujejo ribiška družina, turistično društvo in najemnik gostinskega objekta). Občina Braslovče se je zavezala, da bo pripravila predlog protokola obratovanja in upravljanja tudi z Braslovškim ki v drugi obravnavi razpravljali o predlogu odloka o občinskih cestah, ki so ga predstavili na prejšnji, 23. seji, med javno obravnavo pa so bili podani trije predlogi. Odbor za okolje in prostor je na svoji seji upošteval dva, in sicer, da je varovalni pas za lokalne ceste 6 metrov, za javne poti 4 metre in da je postavljanje nagrobnih in spominskih znamenj ob občinskih cestah in varovalnem pasu prepovedano. Niso pa upoštevali predloga, da se v odlok zapiše več oziroma tudi tiste člene, ki so zapisani v zakonu. Po krajši razpravi so svetniki potrdili odlok o občinskih cestah. Dalj časa so svetniki namenili prvi obravnavi predloga proračuna Občine Braslovče za prihodnje leto. Obrazložitev sta podala župan občine Branimir Strojanšek in računovodkinja Barbara Florjane Jelen. Kot je zapisano v predlogu, bo imel 4.998.276 evrov prihodkov in za 191.119 več odhodkov, ki jih bodo pokrili z ostankom od dohodkov iz letošnjega leta. O predlogu proračuna je razpravljalo vseh 14 svetnikov, večina je menila, da je predlog proračuna skrbno in varčno naravnan, nekateri, da je spisek želja, nekateri pa, da bo leto, ki prihaja, težko in da vseh zastavljenih načrtov ne bo mogoče uresničiti. Vsi pa si želijo, Ko bo denar Preboldčani niso zadovoljni z odgovorom ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela na poslansko vprašanje Marije Plevčak o gradnji krožišča v Latkovi vasi. Križišče velja za ozko in razmeroma nevarno prometno grlo, ureditev krožišča pa je že obljubila tudi država. »Žal pa ...« Minister v odgovoru navaja, da je za krožno križišče v Latkovi vasi na križišču državnih cest Šempeter-Latkova vas-Šentru-pert in Latkova vas-Prebold-Tr-bovlje Občina Prebold pridobila jezerom in z režimom letuške struge. Zaradi nepravočasnega in nekoordiniranega komuniciranja je namreč do zdaj prihajalo do slabe volje in nepotrebnih škod ob poplavah, zato je bil sklic tega posveta res zelo potreben, je poudaril župan Branimir Strojanšek. Žovneško jezero je bilo urejeno z namenom namakanja in ima tak status, zato je potrebno omogočiti izvajanje namakanja na podlagi veljavnih vodnih dovoljenj, ustrezen status je potrebno urediti tudi za Bra-slovško jezero, ob tem pa preučiti vse možnosti, da se vodni potencial občine izkoristi tudi v turistične namene, so med drugim poudarili udeleženci posveta. K. R. da bi dokončali letošnje investicije, saj je prihodnje leto volilno. Predlog proračuna zajema v prilogi tudi letni program športa in kulture v občini, kadrovski načrt za leto 2014-2015 in letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Braslovče za leto 2014. Predlog odloka so posredovali v 15-dnevno javno obravnavo. Drugo obravnavo in sprejem načrtujejo 18. decembra. V nadaljevanju so svetniki obravnavali obvestilo izvajanja študije varnih šolskih poti, ki jo je podal svetnik Jure Vasle. Študijo o prometni varnosti šolskih poti so obravnavali na seji Sveta zavoda šole Braslovče in na Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Nova študija naj bi stopila v veljavo z novim šolskim letom. Pri pobudah in vprašanjih je svetnik Vinko Drča podrobneje predstavil alternativne predloge načrtovanim izgradnjam suhih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini (DPN za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini). Kot alternativa predvidenim sedmim suhim zadrževalnikom predlagajo izgradnjo zadrževalnikov v Zgornji Savinjski dolini in nekaj mokrih zadrževalnikov na območju občin Vransko, Braslovče, Polzela in Žalec. T. Tavčar • • • investicijsko in projektno dokumentacijo, pridobljeno je tudi potrebno zemljišče. Po investicijski dokumentaciji je gradnja ocenjena na približno 1,9 milijona evrov, od tega je predvideni delež Direkcije RS za ceste okoli 1,25 milijona evrov. Projekt je uvrščen med projekte NRP. Vendar pa je gradnja krožišča vezana na sredstva, zagotovljena v državnem proračunu. Rebalans letošnjega proračuna in predlog proračuna za leto 2015 pa teh projektov ne predvidevata. K. R. V Občini Prebold naj bi v prihodnjem letu končali z gradnjo večjega dela kanalizacijskega omrežja. V preteklih letih so že zgradili kanalizacijo v Preboldu, Dolenji vasi, Sv. Lovrencu, Kaplji vasi in Latkovi vasi. Letos so potekala dela v drugem delu Šešč, delu Kaplje vasi (Gorica), Dolenje vasi in v Matkah, kjer bodo z deli nadaljevali tudi v naslednjem letu. Tokratni del gradnje kanali- Prejšnji torek je Občinski svet Občine Vransko zasedal na 18. redni seji, predvidoma zadnji redni v letošnjem letu. Najprej so se lotili obravnave rebalansa letošnjega proračuna, ki predvideva več prihodkov in odhodkov. Skupnih prihodkov bo nekaj manj kot 3,3 milijona evrov (indeks 111 glede na veljavni proračun), odhodkov pa slabih 3,2 milijona (indeks 114,6). Kot je povedal župan, so v letošnjem proračunu načrtovali prihodke in odhodke zelo previdno, zato povečanje, poleg tega so na raznih razpisih pridobili kar precej dodatnih evropskih sredstev. Za sanacijo plazov so na primer načrtovali 50 tisoč evrov, uspeli pa so pridobiti 250 tisoč evrov. Potem so svetniki v prvi obravnavi sprejeli odlok o ustanovitvi Zdravstvenega doma Žalec. Ker občine Polzela, Braslovče in Prebold nimajo več premoženja v tem zavodu in na njihovih območjih zaposleni v zavodu tudi ne izvajajo več nobene zdravstvene dejavnosti (vse izvajajo koncesionarji), z novim odlokom ne bodo imele več soustanoviteljskega deleža. Občina Žalec bo imela po novem 79,89-odstotni delež, Občina Vransko 19,82 %, Občina Tabor pa 0,29 %. Z novim odlokom pa se morajo strinjati vse dosedanje soustanoviteljice zavoda. V prvi in drugi obravnavi so potrdili spremembe odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in podlagah za odmero komunalnega prispevka. Sprememba se nanaša na to, da so poleg gospodarskih subjektov do polovičnega zacije poteka v sklopu skupnega projekta Odvajanje odpadnih voda v SSD, ki ga vodi Občina Braslovče, preboldski del pa se imenuje Varovanje povodja v Občini Prebold II. faza. V Matkah, kjer je bil med gradnjo kanalizacije močno oviran promet, bodo glede na vremenske razmere delali, dokler jim bodo te dopuščale. Zgradili so približno dve tretjini glavnega kanalizacijskega kanala, čaka jih še gradnja vzdolž osrednjega dela znižanja plačila komunalnega prispevka upravičeni tudi investitorji novih kmetijskih objektov. Z zadovoljstvom so potrdili na novo preračunane cene storitev obvezne gospodarske javne službe zbiranja, obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov. Odvoz za 120-litr-sko posodo je za gospodinjstva nižji za skoraj 22 odstotkov, za gospodarske družbe pa skoraj 40 odstotkov, medtem ko je za 240-litrsko posodo višji za dobrih 13 odstotkov. Občani Vranskega pa bodo lahko brezplačno zamenjali večjo za manjšo posodo. Dopolnili so pravilnik o uporabi Športne dvorane Vrana Vransko in potrdili cenik za njeno uporabo, za 1,4 odstotka pa povišali cene zimskega vzdrževanja cest, kar pomeni uskladitev z rastjo življenjskih stroškov. S sklepom so določili vrednost točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v primeru, da zakon o davku na nepremične še ne bo začel veljati), o povprečni gradbeni ceni in o enkratni denarni pomoči za novorojence, določili pa so tudi višino financiranja političnih strank v prihodnjem letu. Vse ostaja na enaki ravni kot v letošnjem letu. Brez pripomb so svetniki soglašali s financiranjem izvedbe geološko geomehanskih raziskav in izdelavo projektov za sanacijo plazov na vasi. Gradnja je povezana tudi z razširitvijo cestišča, obnovo vodovoda, napeljavo javne razsvetljave, položitvijo nizkonapetostnega kabla (NNK) in gradnjo pločnika. Pri dokončni rešitvi odpadnih voda ostajajo v občini nerešeni predvsem posamezni zaselki in hiše v hribovitem delu občine, ki naj bi ta problem reševali z individualnimi, kjer bo mogoče tudi s skupinskimi čistilnimi napravami. D. N. območju domačije Dolinšek v Jeronimu in pod stanovanjskim objektom Kosem v Sto-pniku. Za to bo namenjenih 15 tisoč evrov, kot je poudaril župan, zelo pomembno pa je, da imajo pripravljene projekte, s katerimi lahko takoj kandidirajo tudi na državnih razpisih. Precej časa so se pod točko razno zadržali pri pritožbah občank in občanov na delo otroške zobozdravnice dr. Majde Gorenjak, ki kot kon-cesionarka opravlja dejavnost v prostorih zdravstvene postaje na Vranskem. Pred časom je občinska uprava zaradi pritožb (decembra 2008 je občinski svet obravnaval pritožbo devetih podpisnikov) že začela postopek za odvzem koncesije. Ker mora za to obstajati strokovni razlog, je njeno delo takrat ocenila zobozdravstvena zbornica, ki pa ni ugotovila nepravilnosti oziroma razlogov za odvzem koncesije, je povedal župan Franc Sušnik. Pred kratkim je občinski svet prejel dopis občanke Metke Vodovnik, v katerem ponovno izpostavlja splošno nezadovoljstvo zaradi odnosa zobozdravnice do otrok in staršev pa tudi dvom v njeno strokovnost, o čemer je med drugim obvestila tudi varuhinjo pacientovih pravic, kot je zapisala. Občinski svetniki so sklenili, da bodo pritožbo ponovno preučili in skušali najti ustrezno rešitev. K. R. cvetličarna MIMOZA Polzela - pri centru TUŠ-Polzela od 22.11. do 31.12. - vse za prijetne praznične trenutke Cenejši odvoz odpadkov Letos vendarle več prihodkov Upravne enote pred reorganizacijo Zelo znižali stroške ogrevanja Vlada v teh časih razmišlja o številnih spremembah in ukrepih za znižanje stroškov tudi na področju lokalne samouprave in organizacije upravnih enot. Ali so glede slednje že kakšni konkretni predlogi, smo vprašali načelnico Upravne enote Žalec mag. Simono Stanter, ki je ob tem predstavila nekatere za občane ta hip najaktualnejše zadeve. O domnevnem preklicu veljavnosti vozniških dovoljenj v zvezi z razkrito vseslovensko afero kupovanja določenih potrdil upravne enote še nimajo nobenih smernic, je med drugim povedala. Ministrstvo za notranje zadeve pripravlja temeljito reorganizacijo državne uprave na lokalni dziro-ma regijski ravni. Upravne enote so bile seznanjene z osnovnimi nameni in smerjo teh sprememb, ne pa še s konkretnimi predlogi, je prejšnji teden povedala mag. Simona Stanter. Pozneje so se načelniki upravnih enot sestali z ministrom Gregorjem Virantom. Upravni okraji V Sloveniji je trenutno 58 upravnih enot, večinoma na sedežih prejšnjih velikih občin. Ministrstvo namerava z letom 2015 uvesti osem ali največ dvanajst upravnih okrajev, sedanje upravne enote pa bi postale krajevne izpostave novih okrajev. Žalska upravna enota bi sodila pod celjski upravni okraj. Upravne okraje bi vodili načelniki, izpostave pa vodje. Na posameznih izpostavah bi še vedno izvajali večino upravnih postopkov, na okrajno raven pa bi prenesli le najredkeje izvajane postopke. O krajevnih uradih v prvi predstavitvi sprememb ni govora, ministrstvo pa razmišlja tudi o širitvi nabora storitev, da bi tako upravne enote na lokalni teritorialni ravni lahko predstavljale enotno vstopno točko tudi za druge upravne organe. Po trditvah ministrstva za notranje zadeve ta prenova nima nikakršne povezave s pokrajinami, potekala naj bi v obdobju od 2015 do 2020, to pa naj bi bil tudi začetek konkretnega uresničevanja načrtov vlade, da na podlagi strateških razvojnih usmeritev na področju javnega sektorja in ožje na področju državne uprave ter na podlagi usmeritev in zahtev organov EU in OECD zagotovi optimalno in racionalno delovanje državne oziroma javne uprave, večjo kakovost storitev za stranke in »/.../ da se z vzpostavitvijo horizontalnih povezav razreši problem delovanja državne oz. javne uprave na teritorialnem nivoju, katerega slabost je prevelika razpršenost in nepovezanost.« Izpolnjevanje vlog Državni zbor je septembra letos potrdil novelo zakona o splošnem upravnem postopku, ki je zavezala upravo k doslednejšemu upoštevanju standardov v smeri prijazne, kakovostne in učinkovite uprave, pravijo na ministrstvu za notranje zadeve. Uradna oseba bo tako morala na željo stranke sama izpolniti obrazec oziroma vlogo. Novela, ki sodi med ukrepe v okviru programa STOP birokraciji, ima polletno prehodno obdobje, da bi se državni organi laže prilagodili novemu stanju. Na področju uveljavljanja socialnih pravic bo ta sprememba začela veljati šele 1. januarja 2015, ko naj bi do takrat uveljavljene spremembe zakonodaje omogočile enostavnejše in manj birokratsko poslovanje centrov za socialno delo na področju uveljavljanja socialnih pravic. UE ne bo razveljavljala Slovenijo je sredi tega meseca pretreslo razkritje rezultatov kriminalistične preiskave zlorab izvajanja programov avtošol in dodatnih programov varne vožnje. Do konca oktobra je policija podala več kazenskih ovadb zoper 26 oseb, ki jih utemeljeno sumijo storitve 483 kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete in korupcije. V 36 organizacijah z javnimi pooblastili je prihajalo do zlorab pri izdaji potrdil za opravljen vozniški izpit (tudi pri vmesnih fazah za usposabljanje), potrdil za izvajanje programov varne vožnje za mlade voznike za potrebe podaljšanja vozniškega dovoljenja in za voznike povratnike, ki jim je bilo odvzeto vozniško dovoljenje, ter pri izdajanju potrdil za izvedbo programa varne vožnje za zbijanje kazenskih točk. Mediji so na osnovi informacij s tiskovne konference poročali, da bodo lastnikom takšnih, na osnovi neveljavnih potrdil pridobljenih vozniških dovoljenj te preprosto razveljavili na upravnih enotah. Mag. Simona Stanter je prejšnji teden povedala, da upravne enote niso prejele v zvezi s tem nikakršnih informacij ali navodil s strani ministrstva za notranje zadeve. Glede na veljavno zakonodajo upravne enote niti ne morejo biti pristojne za razveljavitev sicer zakonito izdanih vozniških dovoljenj zgolj na osnovi suma, da so ob vlogi za izdajo takega dokumenta predložili neveljavna potrdila. Za to bo verjetno potreben sklep sodišča za vsak primer posebej, saj gre za kazenske zadeve, meni načelnica žalske upravne enote. Po nove dokumente Vsak polnoleten državljan s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji mora imeti vsaj en veljaven osebni oz. identifikacijski dokument s fotografijo (osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje, orožni list). Tak dokument je potrebno zamenjati po izteku njegove veljavnosti, če je prenehal veljati zaradi naznanitve tatvine, izgube in podobno, prav tako tudi v primeru, da oseba spremeni svoje ime ali naslov stalnega bivališča. Novo osebno izkaznico, potni list in vozniško dovoljenje je potrebno urediti v roku 30 dni od spremembe, novo prometno dovoljenje v roku 15 dni, lastniki orožnega lista pa v roku 8 dni. Nove dokumente bodo potrebovali prebivalci naselij Breg pri Polzeli, Ločica ob Savinji in Polzela, saj je novembra začel veljati odlok o uvedbi uličnega sistema v teh naseljih, kar pomeni, da se bo vsem spremenil naslov prebivališča. Vsi bodo prejeli ustrezne sklepe, na osnovi katerih bodo morali zamenjati osebne dokumente. Za orožne listine velja krajevna pristojnost, vloge za izdajo ostalih dokumentov pa občani lahko oddajo na kateri koli upravni enoti ali na krajevnem uradu. Med zamenjavo dokumentov bo krajevni urad na Polzeli predvidoma odprt dvakrat na teden, in sicer vsako sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.30. K. R. Občina Braslovče je skupaj z domačim podjetjem Ter-motehnika v braslovški šoli z vrtcem in s telovadnico uredila nov sistem ogrevanja z geotermalno energijo. Za ogrevanje 5.800 kvadratnih metrov odslej skrbi sistem toplotne črpalke zemlja/voda z 20 vrtinami. Novi sistem ogrevanja so uradno vklopili na priložnostni slovesnosti 6. novembra. Kot je povedala ravnateljica šole Andreja Zupan, so bili stroški ogrevanja s 50 tisoč litri kurilnega olja vsako leto zelo visoki za šolo in s tem občinski proračun. »Veseli smo, da se je investicija pojavila na hitro, in to pri nas, saj smo resnično veliko denarja porabili za ogrevanje.« Novi sistem ogrevanja s črpalko zemlja/voda in z 20 vrtinami oziroma zemeljskimi sondami na globini sto metrov ob objektu zagotavlja relativno visoko temperaturo vse leto, s pregretimi parami segrevajo sanitarno vodo, hkrati pa omogoča pasivno hlajenje telovadnice oziroma celotnega objekta v poletnih mesecih. Povprečna temperatura v vrtini jeli stopinj Celzija. Dve toplotni črpalki zagotavljata skupno 158 kW grelne moči, temperatura grelne vode pa je 55 stopinj Celzija. Poleg uporabe čistejše energije, manjših stroškov ogrevanja prostorov in sanitarne vode projekt odlikuje tudi inovativni pristop k investiciji. Občine vedno teže najdejo denar za investicije, zato se je Občina Braslovče odločila za javno-za-sebno partnerstvo z domačim podjetjem, s katerim tudi sicer dobro sodeluje. 230.700 evrov vredno prenovo ogrevanja bo občina odplačala v petih letih z mesečnimi obroki po nekaj Na okrogli mizi o varčnejšem ogrevanju javnih stavb (od desne proti levi): direktor Termotehnike Bogdan Kronovšek, projektant Edo Bahč, mag. Vesna Črnilogar z Eko sklada, dr. Henrik Gjerkeš z ZRMK, energetski svetovalec Matjaž Malovrh in dr. Janko Remec z ljubljanske fakultete za strojništvo več kot 3.800 evrov. Ker naj bi se poraba energije znižala za 70 %, s tem pa stroški ogrevanja za približno 50 %, bo občina ta denar zagotovila iz prihrankov. Kot je povedal župan Branimir Strojahšek, gre v bistvu za najem strojnih instalacij, pogoj pa je bil, da novi sistem ne zahteva gradbenih posegov. Lani so namreč na šoli že zamenjali okna: »Za tovrstno kombinacijo rabe energije smo se odločili na podlagi študije in karakteristik šole, tako gradbenih kot same dejavnosti poučevanja, ki tako zagotavlja dolgotrajno izkoriščanje geotermalne energije in zanesljivo ter konstantno temperaturo in ogrevanje na šoli vse leto.« »Pri Termotehniki Krono-term smo prepričani, da so tovrstni ogrevalni sistemi med vsemi rešitvami daleč najbolj okoljsko ozaveščeni in varčni,« je med drugim poudaril direktor Bogdan Kronovšek in dodal: »Kot podjetje, doma v Braslovčah, nas veseli, da lahko sodelujemo pri nadaljnjem razvoju kraja.« Pred uradnim vklopom novega sistema so v prostorih šole pripravili tudi okroglo mizo o varčnejšem ogrevanju javnih zgradb z uporabo toplotnih črpalk, na kateri so poleg direktorja Termotehnike Bogdana Kronovška in projektanta Eda Bahča sodelovali dr. Henrik Gjerkeš s Centra za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo pri inštitutu ZRMK, mag. Vesna Črnilogar z Eko sklada, energetski svetovalec Matjaž Malovrh in , dr. Janko Remec z ljubljanske fakultete za strojni- štvo. K. R. Sodobne tehnološke sisteme vklapljajo in upravljajo v tako imenovanem »oblaku«, novi sistem ogrevanja je vklopila ravnateljica OŠ Braslovče Andreja Zupan Zaključek šestletnega projekta vseživljenjskega učenja Na UPI - ljudski univerzi Žalec bodo decembra končali s šestletnim projektom Center vseživljenjskega učenja Savinjska (CVŽU Savinjska), s pomočjo katerega so skupaj s sedmimi konzorcij skimi partnerji, Ljudsko univerzo Celje, Ljudsko univerzo Rogaška Slatina, Šolskim centrom Slovenske Konjice - Zreče, Medobčinsko splošno knjižnico Žalec, Razvojno agencijo Savinja, Razvojno agencijo Sotla in podjetjem RACIO -Družbo za razvoj človeškega kapitala, d. o. o., prebivalcem na območju Savinjske regije omogočili udeležbo v številnih brezplačnih dejavnostih, ki spodbujajo dvig izobrazbene ravni, osebno rast in razvoj na poti vseživljenjskega učenja. Projekt CVŽU Savinjska so sestavljale raznolike dejavnosti, med katerimi je bila temeljna svetovalna dejavnost. V šestih letih so svetovalci na sedežu v Žalcu in na šestih dislociranih lokacijah opravili 20.616 ur svetovalnega dela, v svetovanje pa se je vključilo 12.307 svetovan-cev. V okviru projekta je na območju Savinjske regije delovalo 18 točk vseživljenjskega učenja, katerih namen je bil približati možnosti učenja prebivalcem lokalnega okolja. Na omenjenih točkah se je med trajanjem projekta učilo 3.161 udeležencev, za učenje pa so porabili kar 9.243 ur. Leta 2011 je začela delovati Borza znanja, v okviru katere si je različna znanja in spretnosti izmenjalo 407 udeležencev. Del projekta so bile tudi kariernice, na katerih se je 351 udeležencev seznanilo z možnostmi nadaljnjega izobraževanja, štipendiranja, študija v tujini itn. V okviru projekta je deloval Center za informiranje in poklicno svetovanje (ČIPS) - informacijsko mesto Žalec in v času trajanja projekta poskrbel za izvedbo 71 predstavitev poklicev zaključnim razredom osnovnih šol in 21 predstavitev CIPS-a svetovalnim delavcem na osnovnih šolah. Poleg vseh naštetih dejavnosti so v projektu CVŽU Savinjska izvajali tudi motivacijske delavnice za e-učenje, za spodbujanje podjetništva in za aktivno državljanstvo - teh se je udeležilo 1.246 udeležencev. V sredo, 6. novembra, so v centru Mega v Novem Celju izvedli zaključno konferenco projekta CVŽU Savinjska, na kateri so sodelovali predstavniki vseh partnerskih organizacij v projektu, župan Občine Žalec Janko Kos, predstavnica Andragoškega centra Slovenije mag. Tanja Vilič Klenovšek in direktor Razvojne agencije Savinjske regije, d. o. o., Janez Jazbec. Ob končuje konferenco s krajšim nastopom z naslovom Pamet v krizi popestril dr. Miro Cerar. Prisotni so se strinjali, da je projekt CVŽU Savinjska izje- mnega pomena za naše okolje, saj prebivalcem regije omogoča ne samo dostopnost do najrazličnejšega brezplačnega znanja ter celovito svetovanje in obveščanje za izobraževanje in poklic, ampak prispeva tudi k dvigu izobrazbene ravni prebivalstva, višji stopnji vključenosti prebivalstva v procese vseživljenjskega učenja in k izboljšanju njihovih zaposlitvenih možnosti. D. Naraglav Z novinarske konference (med nagovorom direktorice žalske ljudske univerze Franje Centrih) Večje število prosilcev Na dan knjižnic o njihovem pomenu Vrbenčani praznovali Nazadnje so hrano razdelili 438 družinam iz vseh šestih občin naše doline Območno združenje Rdečega križa Žalec je 18. in 19. novembra v centralnem skladišču s hrano v Žalcu delilo hrano iz intervencijskih za- log EU. V primerjavi z drugo delitvijo konec junija se je število socialno ogroženih povečalo za 10 odstotkov. Upravičeni do pomoči so po sklepu Komisije za socialno dejavnost pri OZ RK Žalec prejeli olje, testenine, mleko, riž, pšenični zdrob in moko. Junija so hrano razdelili 402, tokrat 438 družinam iz Spodnje Savinjske doline. Kot pravi sekretar OZ RK Žalec Matjaž Češnovar, pa je vse več tudi socialno ogroženih prosilcev za plačilo osnovnih položnic. Plačila odobrijo odbori krajevnih organizacij in Komisija za socialno dejavnost pri OZ RK Žalec, v zadnjem času pa jim pri tem pomaga tudi Karitas. Naslednja delitev hrane bo predvidoma spomladi naslednje leto. D. N. V KS Vrbje praznujejo 11. novembra krajevni praznik, in sicer v spomin na dan leta 1979, ko so se na referendumu odločili za samostojno krajevno skupnost, ustanovljeno 1. januarja 1980, ter v spomin na dogodke iz druge svetovne vojne, ko je bil leta 1941 ustanovljen odbor OF in ko so leta 1944 nacisti iz maščevanja požgali Debičevo domačijo. Prireditve ob letošnjem prazniku so potekale od 10. do 23. novembra. Na slavnostni seji v petek zvečer je bil slavnostni govornik predsednik Sveta KS Vrbje Jože Meh: »Najpomembnejši projekt je trenutno sanacija brežine reke Savinje, saj imamo z reko, ki je bila včasih naše »morje«, tudi slabe izkušnje. Povsem mirna reka zna pokazati svojo moč, kar smo krajani Vrbja tudi večkrat občutili. Projekt Trajnostna obogatitev krajinskega parka Ribnik Vrbje z zaledjem pa bo zaključen do konca leta. Glede ekokampa oziroma naravoslovnega središča za osnovne šole intenzivno iščemo zasebnega partnerja za dokončanje projekta, saj bi ga bilo mogoče prijaviti na evropskem razpisu.« Ob koncu je pohvalil delovanje društev in povedal, da dobro sodelujejo z njimi. V imenu Občine Žalec je zbranim spregovoril podžupan Ivan Jelen. Sledila je podelitev priznanja krajevne skupnosti, ki ga je tokrat za uspešno delo v Društvu upokojencev Vrbje prejela Alojzija Grabner. V kulturnem programu so nastopili učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec. V tednu praznovanja so pripravili tudi srečanje starejših krajanov, AMK Savinjska dolina je organiziral potopisno predavanje, domače gasilsko društvo je poskrbelo za prikaz gasilske vaje reševanja iz gorečega avtomobila, ljubitelji kulture so prisluhnili gostu Arneju Hodaliču in si ogledali gledališko predstavo KUD Polzela Razvalina življenja, pripravili so zbor krajanov, ŠD Vrbje je organiziralo namiznoteniški turnir, Moto klub Vrbje pa dan odprtih vrat. T. Tavčar Predsednik Sveta KS Vrbje Jože Meh podeljuje priznanje Alojziji Grabner Vse najboljše rožice V Grajski Megi pri Dvorcu Novo Celje je ZKŠT Žalec minulo nedeljo pripravil 2. koncert za citrarski abonma. Številnemu občinstvu sta se predstavila Matjaž Robavs, baritonist, ki ga poznamo kot del tria Erojka, sicer pa je docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani, in Tomaž Plahutnik, učitelj citer na Glasbeni šoli Kamnik. Z domovinskimi, ljubezenskimi pesmimi in.napitnicami sta na koncertu, ki je nosil naslov Vse najboljše rožice, razveselila številne obisko- valce, ki so izvajanje obeh nastopajočih nagradili z dolgotrajnimi aplavzi. Na letošnjem novem prizorišču koncertov žalskega ci-trarskega abonmaja, se bo na naslednjem, 3. citrarskem koncertu, 5. januarja predstavila Damjana Praprotnik. T.T. Z nastopa Matjaža Robavsa in Tomaža Plahutnika Andreja Hutinski v pogovoru s Petrom Zupancem Dan slovenskih splošnih knjižnic so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec obeležili z več prireditvami 20. novembra, na dan slovenskih splošnih knjižnic, so tudi v Medobčinski splošni knjižnici Žalec pripravili prireditev, s katero so počastili ta praznik. Namen praznovanja je povečati prepoznavnost splošnih knjižnic v slovenskem prostoru in opozoriti na pomen knjižnic pri širjenju znanja, informacij in kulturnih dobrin. Letošnja tema dneva slovenskih splošnih knjižnic je bilo zagovor-ništvo, zato so tudi v Medobčinski splošni knjižnici Žalec besedo prepustili ljudem, ki imajo pozitivne izkušnje s knjižnico in ki bi lahko s svojim mnenjem zaradi svoje prepoznavnosti ali vpliva pripomogli k vrednotenju knjižnic. Izpeljali so zanimivo akcijo in tako okrepili njihovo skupno sporočilo, da so tukaj za ljudi in zaradi ljudi. Zbrali so nekaj izjav njihovih zagovornikov in tako tudi z njihovo pomočjo okrepili prepričanje o vlogi in pomenu knjižnic. Besedo so prepustili Neži Maurer, Ervinu Fritzu, Rudiju Španzlu, Marku Repniku, Rastislavu Knezu in županom občin Spodnje Savinjske doline: Branimirju Strojanšku, Jožetu Kužniku, Vinku Debelaku, Vilku Jazbin-šku, Francu Sušniku in Janku Kosu. Nastal je zanimiv mozaik izjav, ki so ga predvajali v prvem delu praznovanja, v drugem pa so na pot pospre- mili novo knjigo Petra Zupanca Obešanje zmajeve glave: 21 impresij s Kitajske. V pogovoru z Andrejo Hutinski je odstiral zanimivosti, ki jih je spoznal v skoraj dveletnem bivanju na Kitajskem. Prireditev je povezovala direktorica knjižnice Jolanda Železnik in zbranim prebrala voščilo, ki jim ga je ob prazniku poslal župan Občine Žalec Jan- ko Kos s sodelavci. Čeprav se je praznovanja udeležilo nekoliko manj ljudi kot po navadi, je bilo vzdušje prijetno. Na dan slovenskih splošnih knjižnic so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec začeli tudi z branjem za bralno značko odraslih Savinjčani beremo, zato vabijo, da se jim pridružite. Več informacij o tem na www.zal.sik.si. T. Tavčar Žalski rotarijci za Varno pot V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je minuli petek potekal osmi dobrodelni koncert Rotary Cluba Žalec, na katerem je nastopil Orkester slovenske policije pod vodstvom dirigenta Nejca Bečana, glasbeni gost pa je bil tokrat Vlado Kreslin. Občinstvo je naprej pozdravil predsednik Rotary kluba Žalec Anton Travner, v nadaljevanju je predstavil dejavnost te svetovne humanitarne organizacije, o žalskem klubu pa je dejal: »Rotary Club Žalec je del velike globalne organizacije. Že pred leti smo se odločili večino naše humanitarne dejavnosti usmeriti v pomoč žrtvam prometnih nesreč. Prepričani smo, da so družine, ki so sicer že v hudi stiski in jim je po vrhu vsega cesta vzela očeta, mater, hčer ali sina, toliko bolj potrebne pomoči. Celoten izkupiček današnjega koncerta bomo darovali Zavodu Varna pot, ki se kot edina organizacija v Sloveniji ukvarja s tem področjem. Radi bi jim pomagali pri gradnji varne hiše za tiste, ki izhoda iz težav sami ne vidijo več.« Ob koncu se je zahvalil vsem prisotnim, ki so z udeležbo na koncertu pomagali doseči humanitarni cilj, zbrali so namreč 3.700 evrov, izvajalcem programa in donatorjem, ki so pokrili del stroškov, in zaključil z mislijo: »Bodimo ponosni, Anton Travner kajti danes tu, mi, predstavljamo upanje in spremembo, ki jo želimo videti in ki jo potrebujemo.« T. Tavčar Med nastopom Vlada Kreslina, v ozadju Orkester slovenske policije Brez koncesije se ni izšlo Asfalt na papirju Sodoben dom upokojencev ima žalostno Dom upokojencev Prebold, ki ga je zgradilo zasebno podjetje SG Kovač iz Izlak, dejavnost pa opravljalo podjetje KDU z direktorjem Ivanom Kovačem, je dočakal stečaj. Za omenjeni družbi ga je predlagal Raiffeisen Leasing, potem ko so propadla vsa prizadevanja, da bi pridobili koncesijo za dom ali da bi še pred stečajem postal enota trboveljskega doma starejših. Dom je gradilo podjetje SG Kovač iz Izlak, kj se je za nakup parcele v Preboldu odločilo že leta 2006, vendar je sledilo kar nekaj zapletov. Odprtje doma tako imenovane četrte generacije so predvideli junija 2009 s zgodbo kapaciteto 132 postelj, v njem pa naj bi dobili prostor predvsem preboldski občani in občani z območja Upravne enote Žalec. Dom je svoja vrata odprl 26. avgusta 2010. Do februarja letos je dejavnost v domu potekala razmeroma normalno, čeprav družba KDU nikakor ni mogla pridobiti koncesije države, s čimer bi bil dom cenovno dostopnejši starejšim. Zaposleni so 26. junija začeli s stavko, precej jih je dalo izredne odpovedi in odšlo drugam, kljub temu naj oskrbovanci ne bi čutili posledic stavke. Se je pa tudi njihovo število zmanjševalo. Tudi Raiffeisen Leasing DIGITALNI TISK VEZAVA DIPLOM SITOTISK KNJIGOVEŠTVO POSLOVNA DARILA OFFSET TISK GRAFIČNO OBLIKOVANJE fWWWWWWWWWWWW^i I Ak A /*•>;. - militi T - - u-1- „ ADVENT V DVORCU NOVO CELJE ob adventnih nedeljah v avli dvorca, 1., 8., 15. in 22. decembra ADVENTNI SEJEM od 10. do 16. ure ADVENTNI KONCERTI ob 18. uri: 1. 12. Mešani planinski pevski zbor Žalec 8. 12. Akademski pevski zbor Risto Savin Žalec 15. 12. Mešani pevski zbor Gotovlje 22. 12. Skupina Lusier VSTOP PROST! ★ ★ it I#*! ♦ • •• +• • • M (RL) se je že pred tem vključil v reševanje zapletov in začel pogovore z Domom upokojencev Franc Salamon Trbovlje, da bi preboldski dom postal njegova enota. Septembra so se za rešitev nastalega položaja sestali vodstvo doma, predstavniki svojcev stanovalcev, zaposlenih, RL in pristojnega ministrstva, vendar dogovora ni bilo. RL je nato podal predlog za stečaj družb KDU (Kovač domovi upokojencev) in SG Kovač. Lastnik obeh Ivan Kovač se je pritožil na predlog stečaja, pritožbo pa je sodišče zavrnilo in uvedlo stečaj. Kljub temu je za zdaj dom še vedno odprt. Stečajni upravitelj Denis Kostrevec te dni še preverja, ali obstajajo pogoji za nadaljevanje dejavnosti v domu, v katerem je okoli 60 stanovalcev, zaposlenih pa precej manj kot v času stavke, ko jih je bilo okoli 40. To dejavnost želijo opravljati naprej, kljub temu pa morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, je povedal. Prizadeva si tudi, da bi bile zaostale obveznosti do zaposlenih poplačane iz jamstvenega sklada. Upniki v stečajnem postopku lahko svoje terjatve prijavijo do 4. februarja prihodnje leto. K. R. Srečko Koch iz Gotovelj že dolgo opozarja Krajevno skupnost Gotovlje in Občino Žalec, da je edina dovozna pot od asfaltirane javne poti do njegove in še dveh hiš v središču vasi v slabem makadamskem stanju, polna lukenj, vode in blata. Sami krajani na to zemljišče ne smejo posegati, da gre za malo hiš, tudi razumejo, a ker od pristojnih kljub pisnim vlogam niso prejeli nobenega odgovora, se je Srečko Koch lani odločil, da se bo pritožil na odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, saj ne drži, da do svoje parcele dostopa po asfaltu. A je ugotovil, da, sodeč po papirjih, pride do svoje parcele in hiše po asfaltu. Ko je na DURS posredoval vlogo za zmanjšanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, je navedel, da so nepravilno točkovali stopnjo komunalne opremljenosti, in sicer dostop po urejenem cestišču, saj je 30-metrski odsek od asfaltirane javne poti v resnici makadamski. V skladu z občinskim odlokom v primeru spora glede dejanske možnosti priključka na komunalne naprave je DURS zaprosil za mnenje upravljavca teh komunalnih naprav, to je občina oziroma krajevna skupnost. Po vpogledu v ortofoto posnetek in po pridobitvi mnenja sveta KS Gotovlje je Urad za prostor in gospodarstvo Občine Žalec zapisal, da za objekt Gotovlje 36 a obstaja možnost priključitve na urejeno cestišče javne poti z oznako JP 990652, ki je asfaltirana do parcelne številke 322/3 k. o. Gotovlje. Tako je namreč julija lani v svojem mnenju zapisal svet Krajevne skupnosti Gotovlje. Toda ne ustreza dejanskemu stanju, zato je Srečko Koch, ki je septembra letos zaprosil tudi za sestanek pri županu, še toliko bolj ogorčen. Po podatkih geodetske uprave je omenjeni odsek del enotne, 4.342 kvadratnih Srečko Koch metrov velike parcele, na kateri so tudi asfaltirana cesta in parkirišča. Celotna parcela je javno dobro. 30-metrski makadamski del (pod njim so pred časom zgradili kanalizacijo), pa ločuje javno pot JP 990652 in parcelo Srečka Kocha 322/3. Ta dovoz do svojih hiš sicer tamkajšnji stanovalci uporabljajo že več kot 25 let. Na naše vprašanje je župan Janko Kos povedal, da bo občina v skladu z možnostmi predvidoma še do konca tega leta uredila in asfaltirala ta odsek v Gotovljah. K. R. Odsek javne poti (hiša Srečka Kocha je levo inje ni na posnetku), ki ni asfaltiran Okoljsko nesprejemljiva Kmalu bo minilo leto dni od napovedane in potem brez dodatnih pojasnil preklicane javne obravnave državnega prostorskega načrta za gradnjo hitre ceste Vele-nje-avtocesta Al. Takrat je bila predlagana varianta F3b s priključkom na avtocesto v Podlogu. Kako trenutno poteka načrtovanje te trase, ni znano, je pa pred dnevi društvo Ponikovski kras opozorilo na poročanje nekaterih medijev, da naj bi bila omenjena varianta trase okoljsko spremenljiva. Društvo Ponikovski kras je naslednik istoimenske civilne iniciative, v njegovem imenu pa Matjaž Štarkel opozarja, da varianta F3b v večjem delu poteka po oziroma ob strugi potoka Ložnica in v spodnjem delu vzdolž potoka Trnava, zato že Zavod RS za varstvo narave ocenjuje, da zgolj z manj- šimi omilitvenimi ukrepi in tehničnimi spremembami predlagane trase ni mogoče ohraniti lastnosti naravnih vrednot ter preprečiti bistvenih vplivov na druga varovana območja. Predstavniki društva se med drugim sprašujejo, kje so se izgubili prostorski načrti za gradnjo avtoceste Al skozi Savinjsko dolino, v katerih sta bila predvidena avtocestni križ na mestu nikoli urejenega priključka na avtocesto v Arji vasi in potek nove trase do Velenja. K. R. Polepšajte svoj dom, obdarite svoje najdrazje-z izbranimi izdelki iz našega programa. V outlet trgouini smo za vas pripravili še poseben popust na vse blago. -40% -50% Ž A TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net Novo Celje 9 3301 Petrovče ODPRTO: pon., tor., čet., pet. 8.00-16.00 sreda 8.00-17.00 V 5 " tel./phone: i 386 (0) 3 710 34 50 web: www.artriana.si Poplavljenih nekaj cest in kleti S pomočjo gozdarskega stroja so dvignili deblo, kije v noči na nedeljo zajezilo strugo Bolske Prejšnjo soboto zvečer in v noči na nedeljo je nekaj rek in potokov poplavilo tudi v Spodnji Savinjski dolini, ponekod je kleti zalila podtalnica. V Založah je okrog 22. ure meteorna voda poplavila cesto na relaciji Založe-Polzela, delavci cestnega podjetja so cesto zaprli in postavili ustrezno signalizacijo. V Sončni ulici v Ločici ob Savinji je podtalnica zalila kletne prostore stanovanjske hiše, tamkajšnji gasilci so vodo izčrpali. V Kaplji vasi je v soboto nekaj pred 21. uro bregove prestopila Bolska in poplavila cesto Kaplja vas-Gomilsko, pod vodo je bilo tudi tamkajšnje športno igrišče. Okrog 23. ure so preboldski gasilci na Hmeljarski cesti v Preboldu s pomočjo gozdarskega stroja očistili naplavine pri mostu čez Bolsko. Deblo je namreč zajezilo strugo, Bolska pa se je že začela razlivati tudi na območju pod mostom oziroma nižje od tamkajšnje pekarne. Tudi v Ojstriški vasi je ob 21.18 meteorna voda zalila kletne prostore stanovanjske hiše. Gasilci so vodo izčrpali. Na območju žalske občine je nekaj po 21. uri voda na cesti Ložnica-Velika Pirešica poplavila podvoz pod avtocesto na Ložnici, zaradi česar je bil dlje časa oviran cestni promet. V nedeljo dopoldne so morali meteorno vodo iz kleti stanovanjske hiše v Podvinu črpati tudi braslovški gasilci. K. R., D. N. Če debla ne bi odstranili, bi se reka lahko razlila oziroma bi lahko huje poškodovala most Marljivi gasilci so se ponovno odzvali klicu na pomoč ponoči in v močnem dežju Preizkušanje je najdražje Denarja za sanacijo škode še ni Na okrogli mizo o varčnejšem ogrevanju javnih zgradb z uporabo toplotnih črpalk pred dnevi v Braslovčah so sodelujoči opozorili na nekatera dejstva, ki jih kaže upoštevati pri izbiri načina ogrevanja. Premišljeno k nakupu Energetski svetovalec Matjaž Malovrh (Ensvet) je med drugim povedal: »Energetski svetovalci opažamo, da investitorji razmišljajo predvsem finančno oziroma ekonomsko, zelo malo pa o sami tehnični izvedbi. Trgovci s temi napravami na potrošnike pritiskajo s takšnimi in drugačnimi informacijami, to pa vodi k temu, da se predvsem individualni investitorji zelo hitro odločajo enkrat za en, drugič za drug način ogrevanja. Gredo kot ovce enkrat v eno, drugič v drugo smer. To v Sloveniji povzroča težave. Toplotna črpalka je tehnološko gledano ena od možnosti uporabe obnovljivih virov energije, seveda v kombinaciji z malo manj obnovljivim virom, to je elektriko. Vsaj v Sloveniji, kjer je delež proizvodnje elektrike vsaj v 30 % povezan s termo energijo. Potem imamo biomaso, ki je cenovno, glede na kilovatno uro koristne energije, primerljiva s toplotnimi črpalkami. V sedanjem obdobju je velik naval na biomasne naprave, vendar pa v dokaj neprimerni izvedbi, ko se obstoječim kotlom pritrjujejo neki go- rilniki, ki imajo sami po sebi vse zahtevane tehnične in tehnološke karakteristike, vendar v samem sistemu ne delujejo tako, kot bi morali. Ob poudarjanju biomase se je v Evropi pojavil tudi problem onesnaževanja okolja s prašnimi delci. Nekatere analize kažejo, da je v Nemčiji proizvodnja PM10 večja iz ogrevanja kot pa zaradi prometa. Kar seveda pomeni, da je tehnološko stvar zapeljana preveč enostransko. Tega se bojim tudi pri toplotnih črpalkah. Mnogi gredo v prodajalno in kupijo toplotno črpalko kot nogavice, ne da bi natanko vedeli, kam jo bodo vgradil. Inštalaterji to izkoriščajo, vgradijo črpalko in potem ne odgovarjajo za njeno delovanje. Pri individualnih novogradnjah namreč ni potreben projekt ogrevanja oziroma strojnih inštalacij. To lahko povzroči težave, saj niso razdeljene pristojnosti in odgovornosti. Pri javnih projektih se na razpisih išče najcenejši izvajalec. Najcenejši ni vedno najboljši, kot ni rečeno, da je najslabši. Kljub temu je potrebno vedeti, da nihče ne dela v svojo škodo in da je na določeni točki potrebno nehati delati, če je cena prenizka. Pri javnih objektih sem pristaš toplotnih črpalk, tudi biomase, vendar v objektih, ki so za to primerni in so pripravljeni za tako ogrevanje. Ljudi moramo opozarjati, da je stroka tista, ki lahko pomaga iz težav, ne pa preizkušanje, to je vedno predrago.« Vsak sistem je lahko dober ali zanič Dr. Janko Remec s Strojne fakultete Univerze v Ljubljani je opozoril, da moramo najprej zmanjšati porabo energije in s tem izpuste, k čemur nas sili tudi Evropa: »Imamo trda, tekoča in plinasta goriva. Za nobenega od njih ne moremo reči, da je zanič. Vsak sistem je lahko razmeroma dober, če je dobro sprojektiran, zasnovan, če je naprava dobra in je dobra tudi sama izvedba takšnega ogrevanja. Sicer je vsak zanič. Bistvena razlika pri toplotnih črpalkah je v tem, da gre za sistem. Celoten sistem je odvisen od tega, kako dobra je naprava, kakšen vir ima in kako se porabi toplota.« Viri za delovanje toplotnih črpalk so ključnega pomena: »Boljši kot je vir, višjo temperaturo kot ima, bolj bo naprava učinkovita. Če imate na razpolago podtalnico, ki ne vsebuje veliko mineralnih snovi, potem je to optimalno. Če pa se odločimo za toplotno črpalko na zrak, je potrebno vedeti, da bo v največjem mrazu večinoma delovala slabše. Toda, takih dni je malo,morda trije, pet v celem letu, te pa je mogoče preživeti kako drugače, tako da je toplotna črpalka še vedno na letnem nivoju zelo učinkovita rešitev.« K. R. 5. novembra je minilo leto dni od poplav, ki so veliko škode povzročile tudi v Spodnji Savinjski dolini. Na vodotokih na celotnem porečju Savinje so škodo na območju 27 občin ocenili na več kot 32 milijonov evrov. Na podlagi sklepa vlade so pripravili program odprave posledic neposredne škode. Za sanacijo strug vodotokov na območju Savinje v letih od 2013 do 2017 je bilo predvidenih dobrih 19,6 milijona evrov. Toda ... Na poslansko vprašanje Marije Plevčak v zvezi s sanacijo porečja Savinje v Spodnji Savinjski dolini je minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan podal obširen odgovor z navedbo predlaganih ukrepov in ugotovitvijo, da zanje v rebalansu proračuna 2014 in predlogu proračuna za 2015 ni predvidenih sredstev. Minister dodaja, da lahko lokalna skupnost na osnovi prehodno izdelanega projekta in ob pridobitvi vodnega soglasja sama pristopi k izvedbi določenih del na ogroženih območjih. O tem, kako naj zagotovi denar za to, minister ne govori. V Občini Prebold je bila škoda ocenjena na nekaj več kot milijon evrov. V okviru sanacije ministrstvo v letih 2014 in 2016 predvideva čiščenje naplavin in polomljene zarasti ob Savinji, v letu 2015 pa ob Bolski. Letos so poleg čiščenja strug, sanacije poškodb in stabilizacije strug na pritokih Savinje načrtovali sanacijo brežin, poseke in čišče-. nje struge na več lokacijah v strugi Savinje (med drugim v Parižljah in Kasazah). V prihodnjem letu so po programu sanacije v Spodnji Savinjski dolini načrtovali sanacijo poškodovane brežine Savinje v Braslovčah in brežine v Preboldu, leta 2015 pa naj bi sanirali poškodovane brežine Savinje v Parižljah in na območju žalske občine. Teh sredstev v državnih proračunih za prihodnji dve leti ni, prav tako ne za sanacijo neposredne škode na objektih vodne infrastrukture v porečju Savinje, ki so jo visoke vode povzročile že leta 2010. K. R. n gozdar -Unii žne ovijal« ° gozdarske klešče - SNEŽNA FREZA MTD ME 76 cena 1.199,99 € - SNEŽNA FREZA MTD ME 66 cena 899,99 € - SNEŽNA FREZA MTD ME 61 cena 750,18 € -SNEŽNE LOPATE že od 4,50 € naprej PAN TIM d.o.o. laikovo vas 81 d 3312 Prebold 10377714 23,051 66 55 66 trgovina@uniforcsl.si DELOVNI ČAS: pon. ■ pat.: 7.00 ■ 15.30 sabota: 7.00-11.00 november 2013 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM Turistična društva v Laškem Zveza turističnih društev Občine Žalec in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec sta tretjo novembrsko soboto v Thermani Laško predstavila Ekomu-zej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije ter blagovno znamko Zeleno zlato. Na predstavitvi so sodelovala turistična društva Občine Žalec, in sicer Galicija, Ponikva pri Žalcu, Petrovče, Šempeter v Savinjski dolini, Žalec, Etnološko društvo Hmeljarska vas in Društvo savinjskih vinogradnikov. Predstavniki omenjenih društev so ob pestri ponudbi predstavili tudi prireditve, ki jih organizirajo. Obiskovalci so lahko poskusili številne savinjske dobrote. Otroci so sodelovali v delavnici sekcije Turističnega društva Petrovče Šmenta polenta. Obiskovalcem je bilo na voljo tudi veliko promocijskega materiala, spominkov in drugega iz turistične ponudbe Občine Žalec. Za glasbo je poskrbel harmonikar Primož Zver. Glede na to, da je Therma-na Laško zelo oblegana turistična točka, je bila skupna predstavitev odlična promocija za žalsko turistično ponudbo. Z obiskom stojnic in zanimanjem obiskovalcev so bili vsi razstavljalci zelo zadovoljni. T. Tavčar Razvojna agencija Savinja WS Qoipod«r«ko lnt#ro»no «irultnj« e- poitn: ra,savìnJaQra-anVinj*.si; www.m-9avlnjti.al Eni______________________________________________________________________ AKTUALNE INFORMACIJE - DECEMBER 2013 JAVNI RAZPISI V TEKU Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/ študijsko leto 2013/2014; 155. javni razpis (Ur. 1. RS, št. 67/2013). Rok: do 31. 3. 2014. Informacije: 01/434 58 82 ali 01/434 58 84 oz. na e-poštnem naslovu kadrovske@sklad-kadri.si. Zavod RS za zaposlovanje Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013 (spletna stran (ZRSZ). Rok: od objave javnega povabila do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 1. 6. 2014. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah. Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 490B13 (Ur. 1. RS, št. 18/13). Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 1. 2014. Informacije: 01/241 48 20, ekosklad@ ekosklad.si. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Javni razpis za ukrep predelava in trženje (Ur. 1. RS, št. 79/13). Rok: do objave na spletni strani MKO. Informacije: 01/580 77 92, aktrp@gov.si. Več razpisov je na spletni strani http://www.ra-savinja.si. Ostale informacije RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM V okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. Več na www.ra-savinja.si. IMAŠ IDEJO/PROJEKT? Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in Savinjske regije. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec tel: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-naslov: ra.savinja@ra-savinja.si, spletna stran: http:// www.ra-savinja.si. zvezal turistični™ društev’ Zveza turističnih društev Občine Žalec muzej Kuii&c 1WWK TURISTIČNO DRUŠTVO i ZKŠTin TD Žalec Etnološko društvo Hmeljarska vas in Društvo savinjskih vinogradnikov f IH * P * . It Ir * | j ! NOVO! ! I NAKUP 1 I VSTOPNIC I I ZA NAŠE I I PRIREDITVE I TUDI I PREKO I I SPLETA: I Na predstavitvi v Thermani so pripravili tudi ustvarjalne delavnice za otroke Tudi laboratoriji za testiranje programov Novi razvojni center sta s prerezom traku uradno odprla predsednik RS Borut Pahor in direktor centra ter podjetja Mikropis Holding Janez Uplaznik V Žalcu je odprl vrata Ra- s sredstvi Evropskega sklada za zvojni center informacijsko--komunikacijskih tehnologij Savinja (RC IKTS). Novi center za testiranje in razvoj programov @life in tudi drugih računalniških programov je. uradno odprl predsednik RS Borut Pahor. Aplikacija @life je produkt razvoja RC IKTS, ki ga je leta 2010 ustanovilo 11 konzorcij-skih partnerjev z namenom tehnološkega preboja na področju informacijsko-komu-nikacijskih tehnologij. V tem času je center razvil široko mrežo zunanjih strokovnih in znanstvenih sodelavcev, ki prihajajo iz različnih okolij, od podjetniškega do znanstvenega (med njimi so univerze v Mariboru, Ljubljani in Gradcu ter Mayo klinika v ZDA). Tako pomagajo prenašati znanja iz javnih raziskovalnih organizacij v gospodarsko okolje. Ustanovitev centra je bila sofinancirana regionalni razvoj (razvojni centri slovenskega gospodarstva). Pobudnik ustanovitve Razvojnega centra informacijsko--komunikacijskih tehnologij Savinja je žalsko podjetje Mikropis Holding, ki deluje že 27 let in je od vsega začetka usmerjeno k razvoju različnih programskih rešitev. Z ameriško korporacijo IBM so izvedli tudi prvo skupno instalacijo na samopostrežnih blagajnah po svetu in imajo že približno 400 nameščenih blagajn v treh državah, je med drugim povedal Janez Uplaznik, direktor podjetja Mikropis Holdinga in novega razvojnega centra. Vizija in načrti za prihodnost so zahtevali tudi več prostorov. V novem objektu z 2.300 kvadratnimi metri prostorov je poleg sedeža razvojnega centra tudi jedro razvoja in izvedbe aplikacije @life, prav tako bodo v njem testirali in izvajali vse druge programe, ki jih razvijajo. Z razvojem produkta @life so v Žalcu zagotovili nova delovna mesta kar 36 visoko usposobljenim in izobraženim posameznikom z različnih področij, kot so računalništvo, psihologija, nutricistika, ki-neziologija in družboslovje. Skladno s strateškim načrtom predvidevajo novo zaposlovanje še v prihodnje, prav tako pa tudi prenos znanja na trg preko spinn-off podjetij. »RC IKTS Žalec in program <®life sta dokaz, da lahko tudi v manjših krajih v Sloveniji razvijamo projekte, ki so uspešni in izstopajoči tudi v globalnem pogledu. V Žalcu gradimo pomemben in trden center razvoja na področju novih tehnologij in tehnoloških inovacij, ki ga širimo tudi s strokovnjaki s področij, ki pomembno spodbujajo zdrav način življenja,« je poudaril Janez Uplaznik. Projekt novega razvojnega centra je navdušil tudi predsednika države Boruta Pahorja, ki se je udeležil odprtja novih prostorov. V svojem nagovoru je poudaril, da je v času krize veliko bolje od strašenja ljudi pred posledicami krize opozarjati na tiste, ki kljub težkim razmeram delujejo uspešno in imajo vizijo za prihodnost: »Odprtje novih prostorov tega razvojnega centra je dobra praksa in zato sem tukaj. Ker želim tudi na ta način pozdraviti vizi- jo, ki ste jo imeli in jo uresničili skupaj s sodelavci. Vsi smo zadovoljni, da so med njimi tudi mlajši ljudje z visoko izobrazbo. Imate načrte za naprej. Vse to tistim, ki se danes ozirajo po zmagah in uspehih v prihodnje, kaže neko luč, je dobra praksa. Mislim, da je potrebno povedati, daje to mogoče tudi v teh časih. Slovenci smo se predolgo ukvarjali z vprašanjem, česa ni mogoče narediti. Zdaj je čas, ko se moramo vprašati, kaj je mogoče narediti. Tisti, ki znajo odgovoriti na to vprašanje, bodo zmagovalci. Kriza bo pokazala na nove obraze, ki se ne ozirajo po drugih, ki se zanesejo na svoje znanje, pamet, ambicijo in ki gredo globalno v svet. Se ne ozirajo samo po tem, da so prvi v lokalnem okolju, ampak hočejo biti prvi na svetu. Imamo taka podjetja in take razvojne centre v Sloveniji. Zaradi njih slovenska ekonomija v teh kriznih časih sploh uspeva. Slovenija je po izvozu v vrhu Evropske unije. To je tudi edini steber ekonomske rasti, ki nam ta hip uspeva.« Ob tem pa je potrebno spremeniti tudi splošno miselnost v družbi, je dodal predsednik: »/.../ da bi dosegli neko spremembo v družbi, ki bi dala več optimizma, več spodbude, ki bi z neko simpatijo gledala na take uspehe, z neko pozitivno privoščljivostjo, v smislu tudi mi želimo in bomo uspeli. Kolikor več bo takega vzdušja, toliko prej se bomo izkopali iz krize. Zdi se mi pomembno, da ne zamujamo časa pri tem, ker mladi ljudje končujejo fakultete in se ozirajo v prihodnost.« Na priložnostni slovesnosti sta svoje zadovoljstvo nad uspešnim izvajanjem ambiciozno zastavljenega projekta razvojnega centra izrazila tudi direktor centra Janez Uplaznik in župan Občine Žalec Janko Kos (občina je ena od konzorcijskih partnerjev), aplikacijo @life in njeno nadgradnjo pa so predstavili člani strokovne ekipe: zdravnik dr. Alojz Ihan, športni psiholog dr. Matej Tušak in ki-neziolog dr. Vojko Strojnik. Vsi so pred tem sodelovali na tiskovni konferenci, poleg njih je sodelovanje z graško univerzo predstavil dr. Paul Jimenez, pomen promocije zdravja tudi na delovnem mestu pa dr. Metoda Dodič Fikfak, direktorica Inštituta za medicino dela na UKC Ljubljana. K. R., foto: T. T. Priročna informacijska rešitev @life pomaga meriti, zaznavati, spremljati in odpravljati negativne učinke stresa ter usmerjati uporabnike k zdravemu načinu življenja. Prvič so ga javnosti predstavili pred letom dni, zdaj pa so predstavili novo podobo in vsebine te aplikacije ter nadgradnjo @life Corporate, namenjeno krepitvi zdravja pri delu. Testiranje trenutno poteka na Mayo kliniki v ZDA, v sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije pa bodo začeli s testiranji tudi v Sloveniji. Rezultate bodo predstavili maja prihodnje leto v Ljubljani. Korporativni @life je namenjen podjetjem in organizacijam, ki želijo odgovorno nastopati pri zagotavljanju dobrega zdravstvenega stanja svojih zaposlenih. 50% *nn OPRfìVLJEnE STORITVE I PRVE TRI mESECE SODELOVROJR POTREBUJETE RPCUfTOVODSKI SERVIS? kmetije, različna podjetja,, samostojne podjetnike in društva. GSfTI: 051/ 601 063 E-POSTfi: inFo*itta.si TELEF00: 03 / 710 24 90 SPLETOfi STRfìfl: uuuuai.itta.si Novi prostori RC IKTS v Žalcu obsegajo 2.300 kvadratnih metrov KRONOTERM Podjetje Termotehnika, d. o. o., je vodilno slovensko podjetje v proizvodnji toplotnih črpalk in hladilnih naprav. Zaradi širjenja, predvsem na tuje trge, razpisujemo novo delovno mesto: VODJA SEKTORJA ZA TRŽENJE IN MARKETING Zahtevana znanja, izkušnje in lastnosti Raven izobrazbe: 7 - visokošolska izobrazba druge stopnje oz. podobna izobrazba - visokošolska univerzitetna izobrazba - magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja) Vrsta izobrazbe: ekonomska ali tehnična Delovne izkušnje: najmanj 5 let na vodilnih delovnih mestih v mednarodnem okolju (domači in tuji trg) Zahtevana znanja: znanje dveh tujih jezikov (angleščina, nemščina), poznavanje dela z osebnim računalnikom Zaželene osebnostne lastnosti: organizacijske in vodstvene sposobnosti, sposobnosti dela z ljudmi, timskega dela, visoka stopnja odgovornosti in komunikativnosti Naloge in odgovornosti: - načrtovanje, usmerjanje in usklajevanje politike trženja - vodenjè, koordiniranje, usklajevanje in nadzor dela sodelavcev, dodeljevanje nalog - sodelovanje pri vodenju procesov, pri katerih je potrebno sodelovanje z ostalimi oddelki v podjetju - skrb za usklajeno delovanje oddelka prodaje z oddelkoma proizvodnje in razvoja - sodelovanje z ostalimi oddelki pri skupnih projektih in s ciljem gospodarnejšega poslovanja - skrb za zagotovitev nemotenega delovanja oddelka - vodenje pogajanj pri sklepanju pogodb - določanje delovnih ciljev v skladu s cilji in strategijami ter poslovno politiko podjetja - načrtovanje marketinške dejavnosti in potrebne analize - sodelovanje pri oblikovanju in realizaciji poslovne politike, strategije in ciljev podjetja - menedžment zalog, organizacija skladiščnega poslovanja in logistika - mentorstvo in prenos znanja sodelavcem - postaviti dolgoročno strategijo prodaje in določiti ciljne skupine kupcev - določiti prioritetne strateške dobavitelje, se z njimi pogajati in zagotavljati primerne vhodne cene - opravljanje drugih nalog po navodilih nadrejenih Nudimo: Zaposlitev za nedoločen čas v mladem in ambicioznem kolektivu na zelo perspektivnem področju obnovljivih virov energije. Omogočamo delo v podjetju, ki ima 20 % letno rast, izvozno usmerjeno strategijo z lastno razvojno ekipo in proizvodnjo. Prav tako nudimo tudi permanentno izobraževanje tako doma kot v tujini in lepe osebne dohodke s stimulativnimi dodatki. Pisne prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 30.10. 2013 na naslov: Termotehnika, d. o. o, Orla vas 27 a, 3314 Braslovče, ali na.elektronski naslov: alenka.kucer@kronoterm.com. Za dodatne informacije pokličite na telefonski številki: 03/703 16 20 ali 041 605 951. Prebold na japonski televiziji Najlepši kraj, hiša, kmetija 2013 Dobitniki letošnjih priznanj z županom in s predsednico komisije V Dvorani Prebold so 8. novembra pripravili zaključno prireditev letošnje akcije Naš kraj lep in urejen. Na njej so podelili priznanja za najlepše urejene hiše, kmetije, urjeno podjetje, gostilno ... v občini v letu 2013. Prireditev je povezovala Simona Žvikart Repnik. Letošnja prireditev je bila v znamenju kmečke tržnice, ki na pobudo župana Vinka Debelaka in Društva podeželskih žena Občine Prebold začela delovati že kmalu po razdelitvi žalske občine na več občin. O tržnici je na prireditvi spregovorila predsednica društva podeželskih žena Danica Uplaznik, zbrane pa je nagovoril tudi župna Vinko Debelak, o’letošnji akciji Naš kraj lep in urejen pa je zbranim spregovorila predsednica ocenjevalne komisije Marjana Uršič. Povedala je, da akcijo vodi posebna 10-članska komisija, v kateri so bili predstavniki občinskega sveta in vseh krajevnih odborov v občini. Junija in septembra so si ogledali vas in na osnovi urejenosti fasad objektov, dvorišč, ocvetličenosti, urejenosti zelenic, živih mej in okrasnega grmičja izbrali letošnje dobitnike priznanj. Priznanje za najlepšo urejeno hišo z vrtom so prejeli: Danica in Filip Ahac iz Marije Reke, Cecilija in Anton Jazbec iz Prebolda, Milojka in Boris Kupec iz Sv. Lovrenca, Božena in Špela Mastnak iz Matk, Stanislava in Milan Jezernik iz Šešč, Milkica in Dušan Kuserbanj iz Kaple vasi, Malči Ribič in Sebastjan Mak iz Latkove vasi ter Margareta in Branko Verk iz Dolenje vasi. Za najbolj urejeno kmetijo so priznanja prejeli: Milica in Danijel Vasle iz Marije Reke, Zdenka in Janko Marinc iz Sv. Lovrenca, Marjana in Rafael Pražnikar iz Matk, Pavla in Franci Siter iz Šešč, Terezija in Franc Kreže iz Kaplje vasi ter Rozika, Mojca in Matej Satler iz Latkove vasi. Priznanje za najbolj urejen gasilski dom je tokrat prejelo PGD Latkova vas, za najbolj urejen gostinski lokal so izbrali Picerijo Jajčka, priznanje za najbolj urejen poslovni objekt pa je tokrat prejelo podjetje Uniforest Pan tim, d. o. o., iz Latkove vasi. Poseb- no priznanje za domiselno zasajeno in skrbno negovano zelenico z vrtom sta prejela Bogomira in Alojz Zalokar. Prav tako posebno priznanje za urejenost planinskega doma na Homu sta prejela tudi oskrbnika doma Karolina in Ivan Pinter. Večer je popestrila pevka Irena Vrčkovnik. D. Naraglav Občinstvo si je ta večer ogledalo zanimiv film, ki so ga predvajali tudi na japonski televiziji. Film prikazuje življenje in okolje njihove rojakinje Keiko Myazaki Vahčič, ki z možem Slovencem in hčerkama živi in ustvarja v Preboldu. Prikazuje njen dom v Dolenji vasi, druženje s sosedi, podeželje, povezano s hmeljarstvom, čebelarstvom, kulinariko ... Prikazuje naravo, njeno lepoto in veliko zanimivosti, ki krasijo kraj, ki je bil letos izbran za najlepši kraj v regiji in za tretji najlepši kraj v Sloveniji v kategoriji krajev do 2000 prebivalcev in z več kot 5000 turisti letno. V domu II. slovenskega tabora v Žalcu je bila prireditev s kulturnim programom in podelitvijo priznanj ob koncu projekta Najlepši kraj, hiša in kmetija 2013. Projekt vsako leto vodita Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec in Zveza turističnih društev Občine Žalec v sodelovanju z Občino Žalec. V letošnjem letu se je k projektu prijavilo 38 kandidatov, ocenjevanje pa je izvedla petčlanska komisija v sestavi Tilka Potočnik, Karmen Vodovnik, Uroš Govek, Katja Fa-jič in Štefanija Kos Zidar. Slednja je komisiji predsedovala. Ocenjevanje hiš, šol, kmetij, krajev, poslovnih objektov in obnovljenih objektov kulturne dediščine so izvedli dvakrat, v juniju in avgustu. Na sklepni prireditvi so si obiskovalci ogledali nov film o promociji Občine Žalec, ki , ga je posnela Videoprodukcija Gaber. Sledila sta nagovora župana Janka Kosa in predsednice komisije Štefanije Kos Zidar, ki sta tudi podelila priznanja. V zadnjem sklopu podelitve pa sta se jima pridružila še hmeljarska princesa Eva Bizjak in hmeljarski starešina Jože Ribič. Letošnji nagrajenci so za kraj: 1. naselje Pirh, Velika Pi-rešica, 2. Šprajčeva ulica, Žalec, 3. Lepa ulica, Šempeter; hiša: 1. družina Sadnik, Žalec. 2. družina Pečnik, Velika Pirešica, 3.: družina Šušterič, Pernovo; kmetija: 1. mesto: kmetija Tič - Škrabar, Šempeter, 2. Kmetija Gajšek, Drešinja vas, 3. mesto si delita kmetiji Mandelc, Studence in Ramšak, Hramše; šola: 1. OŠ Griže; vrtec: 1. Vrtci Občine Žalec, enota Griže; poslovni objekt: 1. Čokoladni atelje Dobnik, Žalec, 2. Servis in prodaja šivalne in likalne tehnike, Žalec, 3. Picerija Salsa, Šempeter; obnovljeni objekt kulturne dediščine: 1. kapela v Zgornjih Grušovljah, 2. farovški kozolec, Galicija, 3. mesta komisija ni podelila. V kulturnem programu so sodelovali ansambel Petka, citrarka Karmen Zidar Kos ter Olga Markovič in voditelj Franci Podbrežnik, ki sta skupaj uprizorila skeč iz veseloigre Obiralci so tu, polna dvorana pa se je nasmejala od srca. T. Tavčar Letošnji prejemniki priznanj Turistične točke predstavili posrednikom Utrip domoznanstva s TD Šempeter Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec oz. njegova enota turizem je sredi novembra pripravila t. i. študijsko turo, namenjeno turističnim delavcem nastanitvenih kapacitet, »incoming« turističnim agencijam in ostalim predstavnikom turističnega gospodarstva. Med dvajsetimi udeleženci so bili tudi predstavniki turistične agencije iz sosednje Italije. Predstavili so jim turistične točke Občine Žalec, kot so Dvorec Novo Celje, Bio park Nivo, Savinova hiša, obrambni stolp s »Keudrom«, cerkev sv. Nikolaja, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Rimska nekropola, Jama Pekel in Turistična kmetija Pri Mlinarju. Kot je povedala vodja enote turizem na ZKŠT Žalec Sabina Palir, so bili udeleženci nad prikazanim navdušeni in še: »Priznanja, ki jih je Žalec z okolico prejemal zadnja leta: najlepše srednje veliko mesto v Sloveniji leta 2010; druga najboljša tematska pot v Sloveniji - Hmeljska pot leta 2011; Rim- Udeležence študijske ture je v ekomuzeju pozdravil tudi hmeljski starešina V okviru Utripa domoznanstva se je prvo predstavilo TD Šempeter ska nekropola je bila po izboru Lonely planeta lani izbrana kot tretja top destinacija v Sloveniji. Letos pa je Občina Žalec prejela priznanje za Planetu Zemlja prijazna občina ... Vsa ta priznanja med drugim kažejo na to, da so aktivnosti na področju turizma v žalski občini opažene in nagrajene s strani slovenske javnosti in tudi izven.« L. K. V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so začeli z novim projektom, imenovanim Utrip domoznanstva, ki ga bodo sooblikovali skupaj z društvi in organizacijami. Povabilu se je najprej odzvalo TD Šempeter, ki se je v knjižnici predstavilo v ponedeljek, 4. novembra. Obiskovalci so si lahko ogledali propagandni mate- rial, fotografije in razstavo društva ter povprašali njihove člane o vsem, kar jih je zanimalo. Ponudili so jim rimski kruh in peklensko vodo. Zvečer so pripravili pogovor s predsednico Turističnega društva Šempeter Ivico Čretnik, z vodnico po Rimski nekropoli Martino Terglav in vodnico po Jami Pekel Marico Uršič. Uvodnemu pozdravu direktorice knjižnice Jolande Železnik je sledil pogovor z gostjami, ki sta ga vodili Karmen Jezernik in Tanja Pilih. K besedi sta povabili tudi vodjo podmladka Nino Zagoričnik, Rosvita Ačkun je spregovorila o urejanju okolice in ocenjevanju hiš, podpredsednik društva Jože Randel pa je predstavil načrte in projekte za prihodnost. D. N. ZKŠT Žalec (enota turizem) že četrto leto uspešno upravlja z Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ki ga letno obišče okoli 10.000 obiskovalcev, od tega 98 % domačih in tujih skupin. Poleg ekomu-zeja upravlja tudi z informacijskim centrom Ribnika Vrbje in s tematskimi potmi okoli ribnika, ki ga je letos obiskalo več kot 25.000 obiskovalcev. Upravlja tudi s Savinovo hišo in izvaja poleg turističnih prireditev, turistične promocije in porok tudi dejavnosti v okviru TlC-a Žalec. Vrnitev krščanskih demokratov NAŠA POSLANCA KOMENTIRATA ter evropsko povezovanje in sodelovanje: »Krščanski demokrati želimo graditi državo, ki temelji na svobodi posameznika in vladavini prava. Želimo ustvariti Slovenijo, v kateri bodo imeli vsi enake možnosti za razvoj svojih sposobnosti in talentov, potencialov, pri tem pa spoštujemo tradicijo in stremimo k modernosti /.../ Krščanski demokrati želimo delati odgovorno. In to je še en odgovor za prihodnost Slovenije, Slovenije, o kateri smo sanjali in ki smo jo soustvarjali. Krščanski demokrati verjamemo, da lahko naše sanje o demokratični, pravični in pošteni Sloveniji v prihodnosti ponovno uresničimo! Zato krščanska demokracija v Sloveniji še zdaleč ni rekla zadnje besede. Mi, krščanski demokrati, smo optimisti in bomo naredili vse za boljšo Slovenijo, na katero bomo spet lahko ponosni!« Gostje in delegati iz vse Slovenije so med drugim razpravljali tudi o aktualni politični in gospodarski situaciji v Sloveniji. Med razpravljavci kongresa sta bila poleg vodstva NSi tudi nekdanji minister in veleposlanik dr. Andrej Capuder ter ekonomist in publicist mag. Rado Pezdir. Krščanski demokrati se zavzemajo za nižje davke, za manjšo javno upravo, za umik politike iz gospodarstva, za ustvarjalne, poštene in marljive ljudi. T. Tavčar Aleksander Reberšek je poskrbel za organizacijo kongresa V športni dvorani na Vranskem se je več kot 270 delegatov in drugih gostov iz vse Slovenije udeležilo 7. kongresa Nove Slovenije, s katerim se v slovenski politični prostor tudi formalno vračajo krščanski demokrati. Stranka se namreč po novem imenuje Nova Slovenija - krščanski demokrati, geslo kongresa pa je bilo Krščanski demokrati. Odgovor za prihodnost. Na kongresu sta zbrane pozdravila predsednik občinskega odbora NSi Vransko Aleksander Reberšek in župan Občine Vransko Franc Sušnik. Predsednica stranke Ljudmila Novak je v svojem nagovoru uvodoma dejala, da želi Nova Slovenija - krščanski demokrati povezovati vse državljanke in državljane Slovenije, ki sprejemajo demokracijo, krščanske vrednote, slovensko kulturo Zupan Občine Vransko Franc Sušnik (SDS) v pogovoru s predsednico N.Si Ljudmilo Novak KRŠČANSKI d»® ODGOVOR ZA PRIHOD Nova Slovenija se vrača h krščanski demokraciji Obisk Franca Bogoviča sejni sobi Občine Prebold, sta se udeležila tudi predsednik Slovenske kmečke zveze dr. Stane Klemenčič in župan Občine Prebold Vinko Debelak. Franc Bogovič je na srečanju spregovoril o aktualnih dohodkih v Sloveniji. Poseben poudarek je namenil lokalni samoupravi, zmanjševanju občin, njihovi vlogi pa tudi drugim vprašanjem. Glede Virantovega predloga o zmanjšanju števila občin je dejal: »Sem mnenja, da je nivo lokalne samouprave danes tisti del države, ki bistveno bolje deluje od tistega na državnem nivoju. Na pobudo predsednika preboldskega občinskega odbora stranke SLS Janeza Jagra je prejšnji petek preboldsko občino obiskal predsednik stranke Franc Bogovič. Srečanja s člani stranke, ki je potekalo v Pri Lobnikarjevih v hlevu in pod novo streho gospodarskega poslopja, ki ga je uničil požar O nepremičninskem zakonu in še čem Državni svet Republike Slovenije je na 4. izredni seji 20. novembra sprejel odložilni veto na Zakon o davku na nepremičnine, ki ga je Državni zbor RS sprejel 15. novembra. Predlog odložilnega veta na zakon; ki je že pred obravnavo sprožil številna nasprotujoča si mnenja, sta vložila Interesna skupina lokalnih interesov v DS in državni svetnik Alojz Kovšca. O zakonu mora sedaj Državni zbor odločati še enkrat, in sicer na prihodnji seji, ki bo predvidoma 16. decembra, zanj pa mora glasovati 46 poslancev. Te dni sta aktualna tudi predloga zakona o Slovenskem državnem holdingu in t. i. energetskega zakona. Poslanca z našega območja, Marinka Plevčak (poslanska skupina Desus) in Ljubo Žnidar (poslanska skupina SDS), sta o tem podala svoje mnenje. O davku na nepremičnine Marinka Plevčak: “V poslanski skupini DeSUS z besedilom zakona o davku na nepremičnine nismo zadovoljni. Pravzaprav verjamem, da nobenemu izmed nas ta zakon ni po godu, ne opoziciji ne koaliciji, verjetno tudi ne vladi, še najmanj pa državljanom. A ker proračun za prihodnje leto že vsebuje "finančni izplen" omenjenega davka, smo poslanke in poslanca PS DeSUS imeli, milo rečeno, zvezane roke. Postavljeni smo bili pred dejstvo, ki nima preprostega odgovora: za ali proti davku. Od sprejema proračuna je namreč odvisno delovanje sedanje vlade in s tem tudi stabilnost naše države. Ne stranka DeSUS ne poslanci PS DeSUS ne želimo, ne moremo in ne bomo Zato so vsake take enkratne, hitre in nepremišljene poteze okoli združevanja občin in sistema financiranja nepremišljene in jih je treba zaustaviti. Lahko bi se strinjal, da smo potrebni sprememb v lokalni samoupravi v Sloveniji, vendar bi morali najprej premisliti, katere pristojnosti se najbolje opravljajo na katerem nivoju.« Po srečanju sta se gosta iz SLS skupaj z udeleženci srečanja odpravila k Lobnikar-jevim, ki so doživeli požar, in si ogledala novozgrajeni gospodarski objekt s hlevom. D. Naraglav prevzeli odgovornosti za rušenje vlade in posledičnega morebitnega prihoda zloglasne trojke. Tovrstne odločitve naj sprejemajo drugi. Izpostaviti velja, da smo se v stranki in poslanski skupini zavzemali za lažjo obliko nepremičninskega davka. Prvenstveno smo zahtevali ureditev posebnega položaja za socialno šibke, pri čemer nam je vlada prisluhnila. Prav tako smo vztrajali na postopni uvedbi tega davka in dosegli kompromisno rešitev glede stanovanj.” Ljubo Žnidar: »Koalicijski poslanci so sprejeli davek na nepremičnine, ki bo nepravično ponovno udaril po žepu vse slovenske davkoplačevalce. Čeprav menim, da je treba na nepremičninskem področju narediti red, pa je način, kako se je tega lotila sedanja vlada, po mojem mnenju neustrezen. Na nepremičninskem področju bi morali najprej urediti dva segmenta: urediti in posodobiti zemljiške in nepremičninske evidence, te pa realno tržno oceniti; šele nato zmerno in z razumno višino te nepremičnine obdavčiti, tako da bi bil davek primerljiv in konkurenčen z našimi sosednjimi državami. Vladna koalicija se v tem trenutku ne zaveda, koliko težav bo pri uporabi zakona o davku na nepremičnine. Evidence, ki naj bi bile podlaga za novi davek, so neusklajene in niso dobra osnova za odmero davka, vrednotenje nepremičnin pa nerazumno različno, nepravično in do ljudi nepošteno. Višina obdavčenja, ki je v povprečju trikratnik sedanji obdavčitvi, je previsoka in precej višja kot denimo v Avstriji. Slovenski kmetje bodo plačevali v povprečju med 10 in 15 evrov na hektar kmetijskega zemljišča in do 5 evrov na hektar gozdnega zemljišča. Z novim davkom bodo močno prizadete tudi občine, ki imajo v lasti kar precej nepremičnega premoženja, za katerega pa doslej same sebi niso obračunavale nadomestila. Vsem lastnikom nepremičnin lahko v tem trenutku le svetujem, da preverijo svoje nepremičninske podatke in jih pravočasno popravijo. Za spremembo podatkov so navodila na spletni strani ministrstva za infrastrukturo in prostor, in sicer http:///www. gu.gov.si. O energetskem zakonu Ljubo Žnidar: »Kar se tiče energetskega zako- na, ki je sistemski zakon na energetskem področju, je treba zapisati, da je vlada Alenke Bratušek z omenjenim zakonom ubrala napačno pot. Zakon bo v praksi težko uporabljiv, prav tako pa bi, preden bi zakon sprejeli, morali imeti pripravljene strateške energetske dokumente, ki bi nakazali, v katero smer naj gre energetika v Sloveniji. Tako pa smo poslanci v obravnavo dobili preobsežno gradivo (500 strani s 556 členi), iz vsebine katerega je mogoče razbrati, da zakon ščiti velike monopolne operaterje in s tem vnaša netransparen-tnost ponudbe energentov; da preprečuje vstop novih dobaviteljev na slovenski trg; da izenačuje male poslovne odjemalce z gospodinjskimi odjemalci; da pri pripravi zakona niso bili upoštevani nosilci energetske stroke. Sam bom pripravil kar nekaj dopolnil, ki bodo omenjeni energetski zakon izboljšali v smeri, da bo ustreznejši za slovensko energetiko.« O zakonu o Slovenskem državnem holdingu Marinka Plevčak: “V teh dneh potekajo tudi intenzivna pogajanja glede novega predloga zakona o Slovenskem državnem holdingu. Ministrstvo za finance stremi k centralizaciji upravljanja državnega premoženja, s čimer bi zagotovili večjo transparentnost, zmanjšali korupcijska tveganja in preprečili konflikt interesov. V naši poslanski skupini menimo, da je smer, ki si jo je začrtalo ministrstvo za finance, prava, a ne moremo se strinjati z načinom, ki predvideva ukinitev KAD-a kot samostojne pravne osebe. Namen Kapitalske družbe je zagotavljati dolgoročno finančno vzdržnost pokojninske blagajne in s tem varnost in stabilnost pokojnin. Ministrstvo je kot kompromisni predlog ponudilo ločeno evidentiranje premoženja KAD-a in SDH-ja, vendar to ne daje nobenih pravnih garancij za ohranitev premoženja KAD-a in njegove namenske porabe. DeSUS je v tem mandatu sklenil že precej kompromisov. To zahtevata od nas čas krize in vprašljiva politična stabilnost. A tokrat bomo vztrajali pri tem, da ostane KAD samostojni skrbnik upokojenskega premoženja. Le tako lahko zagotovimo finančno varnost sedanjih in tudi bodočih upokojencev.” L. K. Skupna vaja gasilcev in potapljačev V Zavrhu veselo druženje Udeleženci vaje V nedeljo dopoldne je na Braslovškem jezeru potekala načrtovana skupna vaja ekipe reševalcev iz vode Gasilskega poveljstva Občine Braslovče (GPO) in potapljačev, članov Društva za preiskavo voda iz Celja. Po lanskoletnih poplavah na območju braslovške občine in reševanju ljudi iz poplavljenih domov so na občini v okviru civilne zaščite nabavili čoln gumenjak za reševanje ljudi iz vode. Gasilci so opravili potrebna izobraževanja in tako pripravili enoto reševalcev iz vode v okviru GPO Braslovče, ki jo sestavljajo člani gasilskih društev.'V okviru vaje so na Braslovškem jezeru predstavili tri sklope vaj. V prvem sklopu so prikazali reševanje človeka iz vode s pomočjo reševalnega obroča z obale, v drugem reševanje ljudi iz vode s čolnom, v tretjem pa so potapljači in gasilci prikazali iskanje pogrešanih oseb s preiskovanjem jezerskega dna. Ekipa potapljačev Društva za preiskavo voda iz Celja je v vaji sodelovala z desetimi člani potapljači in reševalno ekipo, vključno z zdravniki pod vodstvom Zlatka Šunka. Ekipa GPO Braslovče se je predstavila s šestčlansko ekipo, ki jo je vodil poveljnik GPD Parižlje -Topovlje Miloš Dernač. Vajo si je ogledalo precejšnje število ljudi in funkcionarjev, ki so delo ekip kljub nizki temperaturi spremljali z velikim zanimanjem. Po besedah poveljnika GPO Braslovče Milana Šoštariča bodo skupne vaje izvajali vsaj enkrat letno. T. Tavčar veseu t-runovcam posKraeit za veselo razpoloženje starejsin Krajanov Krajevna organizacija Rde- Josipa Broza - Tita in jih v tem Gasilske vaje društev GZ Prebold V preteklem mesecu so v preboldski občini izvedli kar nekaj gasilskih vaj. Poleg vaje treh vasi, ki jo organizirajo prostovoljna gasilska društva iz Šešč, Matk in Sv. Lovrenca, je na meji med preboldsko in trboveljsko občino potekala meddruštvena vaja PGD Prebold in PGD Trbovlje. Na področju nekdanje TT Prebold so izpeljali tudi osrednjo gasilsko vajo GZ Prebold. Društveno vajo pa so izvedli tudi gasilke in gasilci PGD Groblja. PGD Prebold in PGD Trbovlje so meddruštveno vajo izvedli 27. oktobra na Podmeji v Knezdo-lu, in sicer na lovskem domu. Namen vaje je bil okrepiti sodelovanje obeh operativnih enot na zelo zahtevnem terenu, ki ga na mejnem področju med občinama pokrivata obe društvi. Po predpostavki naj bi v kurilnici gostinsko-stanovanjskega objekta zaradi odloženega vročega pepela v plastično vedro zgorela večje količina skladiščenih drv. Skrbnica je po telefonu takoj obvestila Reco Trbovlje. V vaji je sodelovalo približno 30 gasilcev iz obeh gasilskih društev. Uspešno izvedeno vajo so si ogledali predstavniki obeh gasilskih zvez, župan Občine Prebold Vinko Debelak in številni drugi. Dan pozneje je bila gasilska taktična vaja GZ Prebold. Namen te vaje, ki so jo opravili na objektu Ograje Kočevar, je bil preizkusiti delovanje enot GZ Prebold ob večjem požaru. Predpostavka vaje je bila, da je iz neznanega vzroka zagorelo v lakirnici podjetja. Ogenj se je razširil na bližnje posode z laki, od tam pa na ostale prostore. Dim in plin sta v nekaj minutah napolnila celotno poslopje. Zaposleni so po evakuaciji pogrešali eno osebo, ki naj bi ostala v objektu lakirnice. Vajo, v kateri so sodelovala vsa društva GZ Prebold, je pripravil in vodil poveljnik GZ Prebold Darko Kranjec v sodelovanju s poveljnikom PGD Prebold. Na ta način so gasilci preboldske občine obeležili mesec požar- ne varnosti, hkrati pa preverili, ali so dobro pripravljeni na izvajanje svojega poslanstva. D. N. Med reševanjem ponesrečenca iz Kotlovnice čega križa Galicija in KS Galicija sta prejšnjo soboto v gasilskem domu v Zavrhu organizirali srečanje krajanov, starih 70 in več let. Poleg njih in članic KO RK sta se tradicionalnega srečanja udeležila tudi nova predsednica in novi sekretar Območne organizacije RK Žalec Pavla Artnik in Matjaž Češnovar. Udeležence je uvodoma nagovorila predsednica KO RK Dragica Tratnik in vsem zaželela prijetno popoldne in veselo druženje. V nadaljevanju sta zbranim spregovorila sekretar območnega združenja Matjaž Češnovar in predsednik KS Galicija Jože Kruleč. V bogatem kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci POŠ Trje z mentoricami, so nastopili Veseli Pruhovčani ter duet Dunja Lešnik in Jan Grobelnika, ki sta zapela tudi zlatoporočencema Antoniji in Jožetu Kruleč. Srečanje je popestril tudi poseben gost, ki je v starostnikih izzval nostalgijo po nekdanji skupni državi, saj je med udeležence prišel v vlogi Jubilejno srečanje starejših V znanem gostišču v Svetem Lovrencu se že kar nekaj let srečujejo najstarejši občani preboldske občine, ki v tamkajšnji podružnični cerkvi najprej prisluhnejo sveti maši. Srečanje organizirata KO Rdečega križa Prebold in Občina Prebold, pri prevozih starostnikov pa s svojimi kombiji pomagajo gasilska društva. V občini je trenutno 229 ljudi, starih nad 80 let. Kar nekaj jih živi v domovih za starejše v Savinjski dolini in drugod, nekaj tudi v domačem okolju v Domu starejših Prebold, kjer živi tudi najstarejša Prebold- čanka, 102-letna Angela Žagar. Med moškimi ni nobenega stoletnika, zastavo najstarejšega pa nosi Jože Flere iz Kaplje vasi, ki bo čez nekaj mesecev dopolnil 96 let in je bil letos tudi najstarejši udeleženec srečanja med moškimi, med ženskami pa je ta »lovorika« pripadala Alojziji Slakan. Na letošnjem srečanju se je zbrala dobra polovica starostnikov, ki živijo v domačem okolju. Tiste, ki se zaradi bolezni srečanja v Sv. Lovrencu niso mogli udeležiti, in tiste, ki živijo v domovih za starejše, pa aktivistke Rdečega križa obiščejo ob božično-novoletnih praznikih tonu tudi nagovoril. V KS Galicija živi trenutno 206 krajank in krajanov, starih nad 70 let. Štiri krajanke, Silvestra Pečnik, Marija Novak, Antonija Žolnir in Frančiška Klamfer, so že dopolnile 90 ali več let. Najstarejša krajana, ki sta se udeležila srečanja, sta bila Ivanka Šmarčan in Ivan Hrustelj, oba rojena leta 1926. D. N. Iz koruznega ličja V Občinski knjižnici Prebold je bila minuli mesec na ogled razstava izdelkov iz koruznega ličja. Ob koncu razstave pa so pripravili tudi ustvarjalno delavnico. Razstavo in delavnico je pripravila Brigita Kerin, ki se je za koruzno ličje oziroma izdelo- vanje izdelkov iz tega nravnega materiala navdušila pred osmimi leti. Njeni izdelki se kažejo v domiselno ustvarjenih čarovnicah, strašilih, zajčkih, ptičkih, srčkih, angelov in drugih podobah. Pri izdelovanju si pomaga z raznimi semeni, s posušenimi cvetovi ali paličicami iz vinske trte. D. N. Sklapljanje sesalnega voda Letošnjega srečanja starejših v Sv. Lovrencu seje udeležila dobra polovica starostnikov in drugih priložnostih. Tokratno srečanje, petnajsto po vrsti, so s pesmijo začeli Reški slavčki. Zbrane je nato nagovorila predsednica že 68 let delujoče krajevne organizacije Rdečega križa Prebold Nuša Stergar, za njo pa je besedo prevzel župan Občine Prebold Vinko Debelak. Izrazil je veselje in zadovoljstvo, da se občina ponaša s toliko občani, ki so dali pomemben prispevek k delu in življenju v kraju. Vsakoletno srečanje je le skromna oddolžitev za vse tisto, kar so dobrega naredili za svoje najbližje in lokalno skupnost. Ob koncu je vsem zaželel predvsem zdravja in čim lepšo jesen življenja. Starostnike sta pozdravila tudi poslanka v Državnem zboru RS Marinka Plevčak in preboldski župnik Damjan Ratajc. Ida Završnik je ob tej priložnosti prebrala zanimivo črtico oziroma basen preboldskega rojaka Ervina Fritza z naslovom Vrane. Z glasbo pa sta srečanje popestrila Luka Jelen in David Kreže, ki sta na harmoniko zaigrala nekaj viž, eno tudi za Stanka Jagra, kije prav ta dan praznoval 83. rojstni dan. D. Naraglav Tradicionalnega gasilskega tekmovanja v sklapljanju sesalnega voda, ki ga pripravlja PGD Dobrovlje, se je udeležilo devet ekip v kategoriji članov in pet v kategoriji članic. Pri članicah je zmagala ekipa PGD Braslovče, druga je bila ekipa iz Andraža nad Polzelo in tretja Polzela, pri članih je prvo mesto osvojila ekipa iz Rečice ob Savinji, drugo mesto je zasedla ekipa iz Drešinje vasi in tretje Andraž nad Polzelo. V boju za prehodni pokal pa so največ znanja in spretnosti pokazali gasilci iz Rečice ob S tekmovanja Savinji, in to že drugo leto zapored. T. T. Bašičevi postavili kapelo »Jezusu in Mariji v čast,« je ob blagoslovu dejal Božo Bašič z Brega pri Polzeli, ki je postavil kapelo »v zahvalo ter priprošnjo za nas in prihodnje rodove«. Dogodka se je udeležilo veliko sovaščanov, med njimi tudi župan Občine Polzela Jože Kužnik, blagoslov pa je opravil polzelski župnik Jože Kovačec, ki je v nagovoru poudaril, da je ob prošnjah zelo primerna tudi zahvala, ko postavljamo sakralne objekte, kot so križi, kapele in podobna obeležja. T. T. Blagoslov je opravil domači župnik Jože Kovačec. Vera, upanje, ljubezen Nastop glasbene družine Kos Pod tem naslovom je v nedeljo, 17. novembra, v Slomškovem domu na Ponikvi pri Žalcu potekal III. dobrodelni koncert župnijske Karitas Ponikva. Sredstva za pomoč ljudem v stiski darujejo večinoma župljani, zaradi vse večje stiske pa so se odločili tudi za organizacijo dobrodelnega koncerta. Na tokratnem tretjem kon- certu, prvega so pripravili že leta 2006, so nastopili domači kulturniki, in sicer Moški pevski zbor Ponikva, otroški cerkveni pevski zbor, ljudske pevke, citrarka Sara Pečnik, kitaristka Ana in harmonikar Urban Pečovnik, citrarki Neli in Karmen Kos Zidar in glasbena družina Kos, nastop domačih kulturni-' kov pa je sklenila Folklorna sku- pina Ponikva. Od gostov so na dobrodelnem koncertu nastopili ansambla Vikend in Okajeni muzikantje, kantavtor Matjaž Romih, koncert pa je vodil njegov brat Boštjan Romih. Zbrani denar, ki so ga prispevali udeleženci koncerta in nekateri donatorji, bodo podarili ljudem v stiski iz njihovega kraja. D. N. Dobrodelnost rešuje težave Mešani pevski zbor Matere božje Petrovče in župnik pater Ivan Arzenšek V petrovški baziliki so pripravili koncert, na katerem so zbirali sredstva za ureditev okolice cerkve v Petrovčah. S pomočjo nastopajočih, nastopilo je devet skupin, po- slušalcev in donatorjev so, kot je povedal župnik pater Ivan Arzenšek, zbrali 8.560 evrov. »Že v preteklosti se je pogosto pokazalo, da dobrodelnost re- šuje probleme tam, kjer različne institucije nimajo volje ah moči, da bi jih rešile. V času sedanje gospodarske krize se to še močneje odraža, zato se zavedamo, kako dragocen je bil ta koncert. Poklonili smo se tudi spominu na pokojna patra Manesa in Mirana. Oba sta bila pri svojem zavzetem duhovniškem delu z vsem srcem predana petrovški župniji in sta se gotovo pri Bogu veselila tega dogodka,« je povedal pater Ivan Arzenšek Koncerta v petrovški baziliki so se udeležili tudi celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, žalski župan Janko Kos, direktorica občinske uprave Tanja Razbor-šek Rehar in predsednik KS Petrovče Marjan Volpe. T. T. Razstava cvetja iz krep papirja Martina Felicijan ob enem od svojih aranžmajev Na Vranskem so tretjo novembrsko soboto in nedeljo pripravili 2. vseslovensko razstavo cvetja iz krep papirja. Športna dvorana Vrana Vransko se je spremenila v en sam cvetlični vrt, ki so ga krasili rože in aranžmaji iz krep papirja. Predstavilo se je okrog 50 ustvarjalcev iz vse Slovenije. Razstavo je ob podpori Občine Vransko in drugih donatorjev organiziralo neformalno združenje ROžCE, ki šteje več kot 50 izdelovalk cvetja iz krep papirja iz raznih slovenskih krajev. Predsednica njihovega združenja je domačinka Martina Felicijan. Ob odprtju razstave so pripravili prijeten program, ki ga je povezovala Brina Krašovec, sooblikovali pa člani Okteta sv. Mihaela Vransko, harmonikar Franci Zupan, pesnik, pisatelj, fotograf Janez Medvešček in govorniki na čelu z županom Občine Vransko Francem Sušnikom. Razstavljene izdelke odlikujejo natančnost izdelave cvetov, oblikovno in barvno prilagajanje podobam naravnih cvetic in tudi znanje o likovno estetskem oblikovanju cvetic v historično izpričane aranžmaje, uporabljene ob vsakdanjih in prazničnih priložnostih. Izdelovalci papirnatega cvetja s svojim delom ohranjajo znanja preteklih generacij izdelovalk, ta znanja pa tudi nadgrajujejo z lastno inovativnostjo in z zahtevami sodobnega tržišča po novih oblikah in namenih okraševanja z umetnim cvetjem. »S to razstavo smo jih (izdelovalke rož iz krep papirja, op. ur.) potegnili iz anonimnosti. /.../ Moram povedati, da smo si zelo sorodne po duši in se sestajamo tudi izven tega časa. En dan si po navadi vzamemo za delavnice, da pokažemo, kaj katera zna, in pridobimo nekaj novega. En dan gremo v nara- vo, kjer opazujemo cvetje in se imamo lepo,« nam je povedala Martina Felicijan, ki se z izdelovanjem rož iz krep papirja ukvarja že petnajst let. »Pred dobrimi petnajstimi leti me je ta ustvarjalnost naravnost posrkala vase in z veliko vnemo sem se lotila ohranjanja te kulturne dediščine, saj sem videla, da je na pragu pozabe. Zaljubila sem se v to in te rože, ki mi poleg družine pomenijo največ na svetu. Včasih sem še štela, kateri cvet znam ali ne nam narediti. Zdaj pa mi vsak cvet pomeni nov izziv. Najpreprostejši cvet je končan v dveh minutah, najzahtevnejši pa v uri,« še dodaja Martina. D. Naraglav ~—— ivh C t M.JlI' Preboldčanki Tončka in Mira ob svojih izdelkih in preboldskem grbu iz cvetja Za varne ceste Uvajanje umetnostne terapije nesreč na polzelskem poko- šča v Savinjski dolini, priž-pališču, to je tudi edina pio- gali sveče. T. T. Rane in oskrba ran Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč se vsako leto tretjo novembrsko soboto spomnimo vseh umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah. To leto se že sedmo leto zapored pridružujemo mednarodnemu gibanju in dodajamo kamenček k mozaiku prometne varnosti. V okviru akcijskega programa »Desetletje za večjo prometno varnost 2011-2020« so letošnje dejavnosti po vsem svetu potekale pod sloganom »Naj bodo naše ceste varne«. Na svetovnih cestah življenje izgubi 3560 ljudi na dan, kar pomeni 1,3 milijona na leto. V Sloveniji je od leta 1991 do 2012 na cestah umrlo 6910 ljudi, poškodovalo pa se jih je 309.000. Člani ZŠAM Savinjska dolina so ta dan pri spominski plošči žrtvam prometnih Območno združenje Rdečega križa Žalec, Krajevna organizacija RK Andraž in tamkajšnjo društvo upokojencev so 12. novembra v Cvetka Grm je tudi predsednica KO RK Griže Domu krajanov Andraž pripravili predavanje Rane in oskrba ran. Predavanje je bilo namenjeno vsem krajanom, ki jih ta tema zanima in bi želeli vedeti, kako ravnati ob različnih nezgodah, ko je potrebno oskrbeti rano. Predavateljica, dipl. med. sestra Cvetka Grm, je v začetku predavanja razložila funkcijo kože in njeno zgradbo, nato pa nadaljevala z razlago vrst ran ter značilnostmi in nevarnostmi, ki so povezane z ranami. Pri praktičnem prikazu so se seznanili z obvezilnim materialom, zaustavljanjem krvavitve in imobilizacijo. D.N. Dušan Enova, predsednik Društva za pomoč z umetnostjo Lotisa, je v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavil knjigo Do izvirov zdravja in modrosti skozi umetnost. Knjiga je plod sodelovanja več avtorjev, ki se vsak na svoj način ukvarjajo z umetnostjo. Eden izmed njih je tudi psiholog in fizioterapevt Dušan Enova, ki pri svojem delu v Univerzitetnem kliničnem centru kot psiholog za odrasle bolnike na interni kliniki uporablja tehnike kognitivno vedenjske terapije, saj se je v bolnišnicah za telesne bolezni poleg čustvene psihološke podpore, ko se na empatični način pogovarja s pacientom in mu ponudi možnost izraziti svoja čustva in strahove, uveljavil tudi psihoterapevtski pristop z uvajanjem umetnostne terapije. Pričujoče delo je narekoval duh časa, ki spodbuja prepletanje individualnih poti v vzorcu družbene tkanine za skupno dobro. Rdeča nit je vračanje k našim koreninam, k izvoru našega življenja in bistvu našega obstoja. Tako kot je voda bistvena za obstoj in delovanje naših teles, je tudi umetnost bistvena v življe- nju vsakega posameznika. Vsaka stvar, ki stremi k neokrnjenosti in čistosti izvirov našega bivanja, nam prinaša energijo in veselje za preživljanje vsakega dne in omogoča celostno zdravljenje. Še zlasti tedaj, ko nam ovire na poti jemljejo pogum in ustvarjajo iluzijo črno-belega slikanja s strani našega razuma. T. T. Knjižničarka Andreja Hutinski in Dušan Enova Martinovanja po dolini Ob krstu vina tudi v Žalcu Žalske stojnice, dobro založene z mladim vinom in s prigrizki Pi 'H K V a ¥ gj 9, ' j Kgt «j «L jBBm Franci Uratnik in Igor Pungartnik, ki sta mošt krstila, sta tudi s polzelskim županom Jožetom Kužnikom nazdravila Društvo savinjskih vinogradnikov je tudi letos pripravilo veselo martinovanje pri »Keudru« v Žalcu, v sodelovanju z Zavodom za kulturo, turizem in šport Polzela (ZKTŠ) pa so pripravili tudi martinovanje Med dobrotami na martinovanju se je znašla tudi košarica sveže nabranih jesenskih gob na grajskem dvorišču na Polzeli. Veselemu dogajanju, posvečenemu sv. Martinu pa sta se pridružili tudi Turistično društvo Galicija, ki je pripravilo prireditev pod farovškim kozolcem, ter Turistično društvo Občine Polzela in Krajevni odbor Podvin pri Polzeli, ki sta pripravila na Martinovo popoldne na Martinovo nedeljo na Vimperku. Na praznovanju v Žalcu so poleg mladega vina, ki so ga na stojnicah ponujali savinjski vinogradniki, za prijetno vzdušje poskrbeli člani Moškega pevskega zbora Go-tovlje in povezovalec programa David Sopotnik, ki je ob pomoči vinske kraljice Suzane Čakš na duhovit način krstil mošt v vino, pomagali pa so mu tudi župan Janko Kos, gospodar trte Nikolaje Bogomir Rotovnik in predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič. Župan Občine Žalec Janko Kos je članom Društva savinjskih vinogradnikov čestital za letino, predsednik društva Silvo Marič pa je v nagovoru povedal, da je zaradi letošnjega muhastega vremena in suše vina po količini za polovicomanj kot po navadi, je pa kakovostno. O pomenu martinovanja je na Gradu Komenda na Polzeli spregovorila Majda Pur. Poudarila je, da je martinovo praznik, ki sega daleč v čas pred Kristusom. V jesenskih slavjih in pojedinah so se naši poganski predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino, hkrati pa naslavljali prošnje za ponovitev obilja v prihodnjem letu. Zaradi splošne priljubljenosti cerkev praznika ni odpravila, ampak ga je zaznamovala z znanim in med ljudmi čaščenim svetnikom, sv. Martinom, krščanskim škofom, rojenim v začetku četrtega stoletja na ozemlju današnje Madžarske. Po legendi naj bi sv. Martin spremenil vodo v vino. V Sloveniji dan sv. Martina praznujemo kot jesenski zahvalni praznik, praznik vina. Do tega dne je mošt nečisto in grešno novo vino, ki se ob blagoslovu spremeni v pravo vino. Krst mošta v vino sta na duhovit in šaljiv način opravila člana dramske sekcije KUD Polzela Franci Uratnik in Igor Pungartnik. Za veselo vzdušje so poskrbeli Vaški godci iz Andraža nad Polzelo in harmonikar Aleš Hribernik. Mlado vino so na stojnicah ponujali vinogradniki polzelske občine, plačilno sredstvo pa je bil vinar (1 vinar za 1 evro). Turistično društvo Galicija pa je martinovanje pripra- Vaščani Pirešice so svoj mošt varovali z orožjem, po blagoslovu pa so ga z veseljem ponudili obiskovalcem Pod kozolcem V Galiciji seje ta dan trlo domačinov in tudi drugih obiskovalcev, ki so uživali ob raznih dobrotah in mladem vinu vilo pod vse bolj obleganim farovškim kozolcem. Stojnice so z dobrotami napolnili krajani zaselkov in društev Pernovo, Velika Pirešica, Železno, Galicija, Osreke, Podgora, društvo Klepetule, Moto klub Krištof in gališki konjeniki. Mize so se šibile od izvrstnih dobrot. Vsi so imeli vse, kar je pravi primer delujoče samooskrbne skupnosti, kot je dejala predstavnica društva Ekoci Irena Roter. Bilo je čudovito vzdušje. Da je bilo vse, kot mora biti na martinovo, je tokrat poskrbel župnik Srečko Rehar, ki je blagoslovil letošnje vino, zapelje domači cerkveni pevski zbor in zadonela je harmonika. Prijetnega druženja sta se udeležila tudi savinjska vinska kraljica Suzana Čakš in predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič. Turistično društvo Občine Polzela in Krajevni odbor Podvin pri Polzeli pa sta na Martinovo nedeljo na Vimperku pripravila veselo Martinovo popoldne. Sveti maši, ki jo je v tamkajšnji cerkvi daroval domači župnik Jože Kovačec, je sledil krajši kul- turni program pod vodstvom Maše Kranjc. V njem so predstavili legendo o svetem Martinu in prisluhnili Kvintetu Lastovka. Letos so pokušali mlado vino domačih vinogradnikov, lakoto so potešili z okusnimi kranjskimi klobasami, domačim kruhom in s pečenim kostanjem, posladkali pa so se z rogljički in s pecivom, ki so ga spekle domače gospodinje. Kljub ne najbolj prijaznemu vremenu se je na prireditvi zbralo veliko obiskovalcev. D. N., T. T. Po vinskih poteh Bukovice Društvo savinjskih vinogradnikov je tretjo novembrsko soboto pripravilo Martinov pohod po vinskih poteh Bukovice. Kakšnih 75 udeležencev pohoda se je zbralo pri POŠ Liboje, kjer jih je pozdravil predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič, nato pa so se podali do zidanic Mirka Krašovca, Dušana Mastnaka, Draga Kvedra, Silva Mariča, Jožeta Drameta in Boža Cvirna. Svojo pot so sklenili pri planinski koči na Bukovici. Vinogradniki so pohodnikom ponudili letošnji letnik mladega vina in domače dobrote, vsi pa so prejeli kozarec z napisom Martinov pohod 2013. Društvo savinjskih vi- nogradnikov je v preteklih letih že organiziralo podobne pohode po Zabukovici, šempetrskem Zalogu, Veliki Pirešici in Gorci, Sv. Jedr-ti ter Andražu nad Polzelo. Z njimi želijo pokazati, kje njihovi vinogradniki pridelujejo vina, ki dosegajo zelo dobre rezultate na vsakoletnih društvenih in drugih ocenjevanjih. T. Tavčar S pohoda savinjskih vinogradnikov OBČINA ŽALEC Nedelja, 1. december, med 10. in 16. uro adventni sejem v Dvorcu Novo Celje; ob 18. uri koncert Mešanega planinskega pevskega zbora (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 2. december, ob 17. uri pravljične minute in ustvarjalnica; prostori OŠ Petrovče. Ponedeljek, 2. december, ob 19.30 Sluga dveh gospodarjev, komedija; Gledališče Koper; za ponedeljkov abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 3. december, od 9. do 17. oz. 18. ure Ta veseli dan kulture - dan odprtih vrat Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenje in Savinove hiše (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 3. december, ob 19.30 Sluga dveh gospodarjev, komedija; Gledališče Koper; za torkov abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 4. december, ob 18.30 4. javna produkcija; dvorana glasbene šole (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60). Četrtek, 5. december, od 16. ure dalje miklavževanje po Vrbju (TD Vrbje, 041 507 546). Četrtek, 5. december, ob 17. uri, Labodja zgodba in prihod Miklavža; otroška baletna predstava; Baletna šola Tamare Divjak; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 5. december, ob 17. uri prihod Miklavža in obhod skupine po Levcu (TKD Levec, 041 504 981). Četrtek, 5. december, miklavževanje po zaselku Sv. Jedrt (TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589). Petek, 6. december, ob 17. uri prižig novoletne razsvetljave; park pri Kili Liboje (TŠD Liboje, 031 644 322). Petek, 6. december, ob 18. uri Miklavžev pohod na Brnico z baklami; zborno mesto pri Kili Liboje (TŠD Liboje, 041 644 322). . Petek, 6. december, ob 20. uri 73. kavarniški večer z gostom Danijem Bedračem; Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje (GLD Aletheia, 031 659 485). Vsako soboto v mesecu med 9. in 12. uro Podeželska tržnica Žalec (Občina Žalec, 713 63 99). Sobota, 7. december, med 8. in 12. uro kmečka tržnica pod 100-letnimi lipami z obiskom Miklavža in nastopom ŽePZ Gotovlje (TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589). Sobota, 7. december, ob 10. uri odprtje trgovine SAVINJSKI HRAM; bogata ponudba dobrot savinjskih kmetij pod skupno blagovno znamko Zeleno zlato; Podeželska tržnica Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 7. december, ob 16. uri Miklavžev pohod na Mrzlico; odhod izpred pisarne PD Žalec (PD Žalec, 041 705 738). Sobota, 7. december, ob 20. uri Gal Gjurin s simfoničnim orkestrom Cantabile, zasedbo Čedahuči in Severo Gjurin; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 8. december, med 10. in 16. uro adventni sejem v Dvorcu Novo Celje; ob 18. uri koncert APZ Risto Savin (TIČ Žalec, 710 04 34). Nedelja, 8. december, ob 16. uri Pigmalion, gledališka predstava KD Bohinjska Bela; Dom krajanov Vrbje (KD Vrbje, 031 370 959). Nedelja, 8. december, ob 16. uri jubilejni koncert ob 10-letnici delovanja Vokalne skupine Candela z gosti; Hmeljarski dom Petrovče (KUD Petrovče, 041 568 349). Nedelja, 8. december, ob 19.30 Nevihta, komedija; MGL; za potujoči abonma in izven; odhod iz Žalca ob 18.00 (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 12. december, med 16. in 18. uro dobrodelna prireditev z božično-novoletnim sejmom; OŠ Petrovče (OŠ Petrovče, 713 22 30). Petek, 13. december, ob 19.30 koncert ob 13. obletnici Vokalne skupine Cantemus; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 14. december, ob 7. uri Trdinova pot: Mirna peč, Trška gora; odhod izpred pisarne PD Žalec ob 7.15, POŠ Trje ob 7.00 (PD Žalec, 041 705 738). Sobota, 14. december, ob 8. uri planinski pohod Rifnik-Kalobje; odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244). Sobota, 14. december, med 8. in 12. uro božično-novoletna tržnica; parkirišče KS v Migojnicah (KS Griže, TD Griže, Društvo podeželskih žena OŽ, 031 337 097). Sobota, 14. december, ob 16. uri tematska likovna delavnica in okrasitev zelenice nasproti trgovskega centra v Levcu (TKD Levec, 041 504 981). Nedelja, 15. december, ob 9. uri 8. zimski pohod na Kamnik; odhod iz Zahoma (PD Zabukovica, 041 740 753). Nedelja, 15. december, med 10. in 16. uro adventni sejem v Dvorcu Novo Celje; ob 18. uri koncert MPZ Gotovlje (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 15. december, ob 16. uri odprtje 10. razstave Jaslice Savinjske doline in blagoslov; gasilski dom v Drešinji vasi (TD Petrovče, 031 230 021). Nedelja, 15. december, ob 17. uri gledališka predstava GS Škofja vas; Dom krajanov Galicija (KD Galicija, 041 882 970). Torek, 17. december, ob 17. uri Mesečnica; dvorana glasbene šole (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60). Sreda, 18. december 2013, ob 18.30 5. javna produkcija; dvorana glasbene šole (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60). Četrtek, 19. december, ob 8. uri pohod na Svetino in Resevno; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 041 763 288). Četrtek, 19. december, ob 18. uri 7. dobrodelni koncert ZVEZDE ZVEZDICAM; telovadnica OŠ Griže; vstopnice: OŠ Griže, na dan koncerta v avli šole (OŠ Griže, 620 92 40). Četrtek, 19. december, ob 18. uri okrasitev novoletne smrečice na vasi s prihodom Božička, skupaj z učenci POŠ Gotovlje; Gotovlje (PGD Gotovlje). Četrtek, 19. december, ob 20. uri Erazem, Poskočni muzikanti in gostja Elda Viler; za narodno-zabavni abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 20. december, ob 17. uri božični koncert učiteljev z učenci GŠ »Risto Savin« Žalec; cerkev sv. Nikolaja, Žalec (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60). Sobota, 21. december, ob 17. uri predstava Norček in december z obiskom Božička; Levec (TKD Levec, 041 504 981). Sobota, 21. december, ob 18. uri odprtje jaslic pri Sv. Jedrt (TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589). Nedelja, 22. december, med 9. in 19. uro 10. razstava Jaslice Savinjske doline; gasilski dom v Drešinji vasi (TD Petrovče, 031 230 021). Nedelja, 22. december, ob 15. uri božični koncert MePZ Galicija; farna cerkev sv. Jakoba, Galicija (KD Galicija, 041 882 970). Nedelja, 22. december, med 10. in 16. uro adventni sejem v Dvorcu Novo Celje; ob 18. uri koncert LUŠI ER (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 22. december, ob 17. uri veseli decembrski večer z glasbenimi gosti; Dom kulture Svoboda Griže (KUD Svoboda Griže, 070 857 400). Torek, 24. december, jaslice na prostem; Gasilski dom v Zavrhu pri Galiciji; jaslice bodo na ogled do 2. februarja 2014 (TD Galicija, 041 745 558). Torek, 24. december, med 18. in 23. uro ogled jaslic pri Sv. Jedrt ' (TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589). Torek, 24. december, ob 22.30 pohod z baklami k polnočnici; cerkev v Galiciji; odhod ob 22.30 Gasilski dom Zavrh, ob 23.00 Trje (TD Galicija, 041 745 558). Torek, 24. december, ob 23. uri nočni pohod z baklami (TD Ponikva, 041 939 508). Sreda, 25., in četrtek, 26. december, med 9. in 19. uro 10. razstava Jaslice Savinjske doline; gasilski dom v Drešinji vasi (TD Petrovče, 031 230 021). Sreda, 25., in četrtek, 26. december, med 15. in 17.30 Božična skrivnost v Jami Pekel; žive jaslice in glasba v jami; ansambel Golte na odru pred jamo (TD Šempeter, 031 645 937). Sreda, 25. december, med 18. in 21. uro ogled jaslic pri Sv. Jedrt (TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589). Četrtek, 26. december, ob 8. uri pohod preko vrhov; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 041 688 055). Četrtek, 26. december, ob 9. uri pohod v neznano; zborno mesto pri Kili Liboje (PD Liboje, 714 04 53). Četrtek, 26. december, ob 10. uri blagoslov konj (po maši); pri cerkvi v Galiciji (TD Galicija, 041 444 993). Četrtek, 26. december, ob 18. uri božični koncert MoPZ Ponikva; cerkev sv. Pankracija na Ponikvi (KD Ponikva, 041 649 516). Četrtek, 26. december, ob 17. uri Udar po moško 2, Vid Valič & Denis Audič; komedija Špas teatra; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 26. december, med 18. in 21. uro ogled jaslic pri Sv. Jedrt (TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589). Petek, 27. december, med 9. in 11. uro počitniške ustvarjalne delavnice za otroke: Zimski angelci; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (ekomuzej, 571 80 21). Petek, 27. december, ob 17. uri, veseli december za naj mlaj še: Čarobni december s čarodejem Janijem; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 28. december, ob 17. uri veseli december za najmlajše: Tinka Šminka, igrana otroška predstava; KD Harlekin; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 29. december, med 9. in 19. uro 10. razstava Jaslice Savinjske doline; gasilski dom v Drešinji vasi (TD Petrovče, 031 230 021). '.k Nedelja, 29. december, ob 17. uri veseli december za najmlajše: Mojčin lepi svet, otroški muzikal; Rumba, PijaR; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 30. december, med 9. in 11. uro počitniške ustvarjalne delavnice za najmlajše: Zima, zima bela; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (ekomuzej, 571 80 21). Ponedeljek, 30. december, ob 17. uri veseli december za najmlajše: Ločujem, planet rešujem, igrana otroška predstava; Amarant, zavod za kulturne dejavnosti; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 31. december, med 11. in 12.30 silvestrovanje za najmlajše z animacijo in Damjano Golavšek; avla Doma II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 31. december, ob 21.30 Po mojem Slovenci.... komedija, Boris Kobal in Branko Završan; silvestrska predstava s kozarčkom penine; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 31. december, med 23.00 in 1.30 silvestrovanje na prostem z ansamblom Zaka pa ne; Avtobusna postaja Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). OBČINA PREBOLD Sreda, 4. december, ob 17. uri izdelovanje novoletnih voščilnic; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40). Četrtek, 5. december, ob 17. uri prihod svetega Miklavža; cerkev sv. Pavla, Prebold (ŽU Prebold, 572 41 83). Vsako soboto v mesecu od 8. do 11. ure kmečka tržnica; Režajeva domačija; TD Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Vsako soboto v mesecu od 10. do 11. ure (po predhodnem dogovoru) ogled muzejske zbirke Prebold skozi čas; Režajeva domačija; ZND Prebold (Uroš Herman, 031 682 318). Sreda, 11. december, pravljični pohod z lučko; Vrtec Prebold (Vrtec Prebold, 703 63 90). Sreda, 11. december, ob 18.30 Večer na zofi: gosta Helena Žigon in Urban Praprotnik; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicija, 705 35 40). Sobota, 14. december, Čez goro k očetu; PD Prebold (Adi Vidmajer, 031 682 317). Torek, 17. december, ob 18. uri meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov in RR; RK Prebold. Torek, 17. december, ob 18. uri nastop glasbene šole C3 Center in prihod dedka Mraza; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 703 35 40). Sobota, 21. december, ob 15.30 božična kmečka tržnica; Režajeva domačija; TD Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 21. december, ob 17. uri sprejem Lučke miru iz Betlehema; cerkev sv. Pavla, Prebold (ŽU Prebold, 572 41 83). Nedelja, 22. december, delitev lučke miru po vaseh: 15.00- 15.45 pri GD v Matkah, 15.00- 15.45 pri kapeli v Kaplji vasi, 16.00- 16.45 pri Sopotnikovih v Šeščah, 16.00- 16.45 pred GD v Latkovi vasi, 17.00- 17.45 pri cerkvi v Sv. Lovrencu. Torek, 24. december, ob 19. uri pohod z baklami do Doma pod Reško planino; zbor: športno igrišče v Mariji Reki; PD Prebold, ŠD Marija Reka (Bernard Tratnik, 031 527 915). Torek, 24. december, od 15. do 17. ure Božiček v knjižnici Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40). Sreda, 25. december, ob 18. uri božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Prebold; Športna dvorana Prebold (Branko Verk, 041 783 207). Četrtek, 26. december, ob 8. uri 6. zimski pohod na vrh Golave; športna sekcija PGD Šešče (Marjan Siter, 031 663 947). Četrtek, 26. december, ob 18. uri večer božično-novoletnih pesmi; dvorana KD Šešče; Prijatelji Šest še, PGD Šešče (Zvone Babič, 031 631 781). Petek, 27. december, ob 19. uri Božičkov večer za najmlajše; PGD Matke (Anja Stergar, 041 502 151). Sobota, 28. december, od 8. do 11. ure silvestrska kmečka tržnica; Režajeva domačija; TD Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Ponedeljek, 30. december, ob 18. uri božični koncert skupine M.J.A.V.; Anin dom Prebold (ŽU Prebold, 572 41 83). Torek, 31. december, ob 14. uri srečanje planincev na Blaževem bivaku na Golavi; PD Prebold (Matic Pečovnik, 070 550 314). OBČINA POLZELA Ob sobotah in nedeljah decembra košarkarske tekme (liga Telemach, liga Brglez.com, SKL); Športna dvorana Polzela (Danilo Turnšek, 041 381 463). Nedelja, 1. december, ob 10.30 maša v čast sv. Ambrožu, zavetniku čebelarjev; cerkev sv. Marjete na Polzeli (Jože Kovačec, 041 742 965). Nedelja, 1. december, ob 15. uri koncert Kvinteta Lastovka z gosti; Dom krajanov Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734). Torek, 3. december, Ta veseli dan kulture; dan odprtih vrat Gradu Komenda; (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Torek, 3. december, ob 19.30 odprtje razstave Petre N. Vodišek; Grad Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Četrtek, 5. december, ob 17. uri miklavževanje v župnijski cerkvi sv. Marjete na Polzeli (Jože Kovačec, 041 742 965). Petek, 6. december, ob 17. uri miklavževanje z otroško igrico in prižig prazničnih luči; Grad Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Petek, 6. december, Miklavžev pohod na Vimperk; zbor: glej oglasni deski (Rudi Divjak, 031 525 790). Sobota, 7. december, dopoldan koncert APZ Risto Savin; Dom upokojencev Polzela. Sobota, 7. december, ob 8. uri pohod po Moravški planinski poti 1. del; zbor: pred občinsko stavbo na Polzeli (BerniPalir, 041 813 909). Nedelja, 8. december, ob 9. uri praznovanje sv. Barbare - zavetnice rudarjev; maša v župnijski cerkvi v Andražu, po maši srečanje krajanov z rudarsko malico; zbor uniformirancev ob 8.30 pri pokopališču v Andražu (Tone Mešič, 041 602 974). Nedelja, 8. december, od 10. do 13. ure praznična Cok n pok kupčija; Grad Komenda (Sabina Plaznik, 041 692 772). Četrtek, 12. december, ob 16. uri medgeneracijsko srečanje »Energija življenja«; mala dvorana Kulturnega doma Polzela (Marjana Šmajs, 031 343 774). Četrtek, 12. december, ob 18. uri predstavitev knjige domačina Petra Zupanca Obešanje zmajeve glave; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, VIT Polzela; Grad Komenda (Renata Novak, 703 32 04). Sobota, 14. december, ob 8. uri pohod v neznano; zbor: pred občinsko stavbo na Polzeli (Zoran Štok, 041 754 778 , J. Jegrišnik, 031 840 387). Sobota, 14. december, ob 8. uri zadnji planinski izlet v neznano; zbor: pri igrišču v Andražu (Vili Pižorn, 041 783 734). Sobota, 14. december, od 8. do 12. ure kmečka tržnica; pred trgovino Tuš (Alenka Žnidar, 031 795 685). Nedelja, 15. december, ob 15. uri Urica ljudskih melodij in napevov; Dom krajanov Andraž (Milan Zabukovnik, 040 215 545). Torek, 17. december, 189. lunohod v neznano; zbor: glej oglasni deski (Rudi Divjak, 031 525 790). Sreda, 18. december, ob 16. uri prireditev ob dedku Mrazu; Dom krajanov Andraž (Martina Ograjenšek, 041 279 328). Četrtek, 19. december, ob 16. uri medgeneracijsko srečanje »Zdravilne energije dreves«, delavnica; mala dvorana Kulturnega doma Polzela (Marjana Šmajs, 031 343 774). Četrtek, 19. december, ob 17. uri pravljična ura; Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 703 32 04). Sobota, 21. december, od 9. do 11. ure obisk Božička v knjižnici; Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 703 32 04). Sobota, 21. december, ob 10. uri otroški abonma in izven; Snežna vila, glasbeno animacijska predstava, Damjana Golavšek; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, VIT Polzela; Grad Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Sobota, 21. december, od 9. do 12. ure Božični sejem; parkirišče pred občinsko stavbo na Polzeli (Alenka Žnidar, 031 795 685). Torek, 24. december, ob 24. uri polnočnica na Gori Oljki; (Jože Kovačec, 041 742 965). Sreda, 25. december, ob 18. uri božično-novoletni koncert; cerkev sv. Marjete na Polzeli (ZKTŠ Polzela, KGD Cecilija, 703 32 28). Nedelja, 29. december, ob 9. uri novoletni turnir in podelitev nagrad za celoletne turnirje; Kulturni dom Polzela (Tomi Masnec, 041 783 213). Ponedeljek, 30. december, ob 8. uri 29. božično-novoletni pohod Koledniki; PD Polzela in DU Polzela; odhod izpred občinske stavbe na Polzeli (Mirko Jegrišnik, 041 902 183, Rudi Divjak, 031 525 790). Torek, 31. december, ob 17. uri slovesna maša ob koncu leta in koncert po maši; cerkev sv. Marjete na Polzeli (Jože Kovačec, 041 742 965). Torek, 31. december, od 22. ure dalje silvestrovanje na prostem z glasbeno skupino »STOP«; parkirišče pred občinsko stavbo na Polzeli (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). OBČINA BRASLOVČE Nedelja, 1. december, med 8.30 in 11. uro adventni sejem pri cerkvi na Gomilskem; Karitas Gomilsko in TD Gomilsko (Božena Kosu, 041 602 464). Sobota, 7. december, Miklavžev pohod na Mrzlico; Planinsko društvo »Dobrovlje« Braslovče (Darja Dobnik, 041 480 524). Nedelja, 8. december, ob 17. uri večer, posvečen komedijantu Franu Milčinskemu - Ježku; humorna predstavitev na pripravo literarnega večera; Dom krajanov Gomilsko; Kulturno društvo Gomilsko (Andrej Šram, 040 731 805). Torek, 17. december, ob 18. uri pravljična ura; Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98; v času odprtosti knjižnice). Četrtek, 19. december, med 15.30 in 17.30 obisk Božička; Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98). Sobota, 21. december, zaključek planinske sezone 2013 pri brunarici Turističnega društva Braslovče; Planinsko društvo »Dobrovlje« Braslovče (Toni Ramšak, 041 526 678). Sobota, 21. december, ob 17. uri božično-novoletni koncert MoPZ Karel Virant; Kulturni dom Letuš; KD Letuš in POŠ Letuš (Vanja Kretič, 040 363 955). Nedelja, 22. december, ob 16. uri božično-novoletni koncert The Moonlighting Orchestra; Športna dvorana Braslovče; gostja večera: Nina Pušlar s skupino; povezovalec Franci Podbrežnik; Občina Braslovče (Občina Braslovče, 703 84 12). Torek, 24. december, k polnočnicam na Dobrovlje; Planinsko društvo »Dobrovlje« Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134). Četrtek 26. december, ob 10.30 žegnanje konj pri Domu krajanov Gomilsko; Konjeniško društvo Mustang in TD Gomilsko (Božena Kosu, 041 602 464). Sobota, 28. december, ob 19. uri božično-novoletni koncert APZ Risto Savin z gosti; Dom krajanov Gomilsko; Kulturno društvo Gomilsko (Andrej Šram, 040 731 805). OBČINA TABOR Četrtek, 5. december ob 17. uri Miklavževanje; Dom Krajanov Tabor (Društvo žena in deklet, Dramska skupina Teloh, 051 234 575) Sobota, 7. december, ob 9.30 uri Tradicionalni Miklavžev turnir v namiznem tenisu; Dom krajanov Tabor (ŠD Partizan Tabor, S. Petrič, 031 474 653) Torek, 10. december, ob 18. uri Pravljična ura; Občinska knjižnica Tabor. Torek, 17. december, ob 18. uri Turnir trojk v košarki; Dom krajanov Tabor (Miha Bergant, 031 895 542) Četrtek, 26. december, ob 16. uri Praznični koncert Pevskega društva Tabor; Dom krajanov Tabor (Magda Semprimožnik, 031 872 814) Prireditve do konca novembra na strani 29 Glasba za vino Festival trubaških skupin O vinu je govoril Drago Medved V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu so pripravili tradicionalni jesenski Trianglov večer, ki ga soorganizirajo ZKŠT Žalec, Hiša kulture Celje in Festival Velenje. Za glasbeni del sta poskrbela flavtist Luka Železnik in kitarist Uroš Barič, vina pa je komentiral publicist in vitez vina Drago Medved. Na sporedu so bile skladbe Dušana Bogdanoviča, Astorja Piazzo-le, Maura Giulianija, Ernsta Gottlieba Barona in Johna Dowlanda. Z glasbo omenjenih avtorjev so se družila vina vinarjev Rudija Janežiča, Petra Kranjca, Dušana Mastnaka, Ivana Poteka, Rada Gašperšiča in Silva Mariča. Drago Medved je poudaril, da je bila izbira vin k določenim skladbam subjektivna in izziv za nekatere poglede tudi na vino, recimo na so-vinjon častitljivega letnika 2003. Predvsem pa je bil to večer izjemne kulturne dikcije glasbene in vinske kulture in priznanje vinarjem društva savinjskih in šaleških vinogradnikov. T. Tavčar Kavarniški večer z Zoranom Pevcem Glasbeni gost Franjo Jurovič (prvi z leve), na zofi Simona Kropeč v pogovoru z Zoranom Pevcem V Grajski Megi v Novem Celju je v petek, 15. novembra, potekal že 72. kavarniški večer. Tokratni gost je bil magister slovenske književnosti, ekonomist, pesnik, urednik, esejist in kritik Zoran Pevec, ki je letos prejel čašo nesmrtnosti - velenjico za vrhunski desetletni pesniški opus, ki pomembno zaznamuje umetniško literaturo v Sloveniji v 21. stoletju. Z gostom se je tudi tokrat pogovarjala Simona Kropeč, z glasbo pa je večer popestril nekdanji kitarist popularne glasbene skupine Sank Rock Franjo Jurovič. Večer je vsake toliko časa popestrila glasba, avtor pa je prebral nekaj svojih literarnih stvaritev. Zoran Pevec je bil rojen v Celju. Je član društva slovenskih pisateljev in predsednik komisije za prireditve. Je tudi član celjskega literarnega društva, ki mu je osem let predsedoval, zdaj pa je glavni in odgovorni urednik revije Vsesledje, ki jo izdaja to društvo. Poleg tega je soustanovitelj in član uredniške revije Poetikum ter sourednik revije Lirikon 21. Je odgovorni urednik žalske revije za književnost Vpogled. Svojo poezijo objavlja v vseh pomembnejših revijah v Sloveniji. Na natečaju za Evropski mesec kulture v Ljubljani je za pesem Mesto prejel prvo nagrado, na pesniškem viteškem turnirju v Mariboru pa prvo nagrado za pesem V neki točki. Prejel je tudi čašo nesmrtnosti. Nekaj njegovih pesmi je prevedenih v hrvaščino, bolgarščino, slovaščino, poljščino, češčino, angleščino, nizozemščino in francoščino. Izdal je lepo število knjig, prvo Orbis pictus leta 1986. Sledile so Zapisi pozabljenih (1996), Pod silikonskim nebom (2000), Moški v sobi (2004), V neki točki (2006), Glasovi slovenske poezije 3 - prevod v angleščino, skupaj z Miriam Drev in Ivanom Dobnikom. Predlani (2011) je izšla zbirka Hasidski pevec. Nekaj posebnega je tudi knjiga z naslovom Kako narediti pesem, priročnik za pisanje poezije. Kavarniški večer je potekal v prijetnem vzdušju. Kot pravi Simona Kropeč, si v društvu Aletheia želijo, da bi ljudje množično prihajali na njihove večere. D. Naraglav Med nastopom skupine Fešta bend iz Velenja V soboto, 16. novembra, so na festivalu Gas Brass v Žalcu nastopili trenutno najbolj zaželeni in odmevni trubači v Sloveniji. Na odru Doma II. slovenskega tabora so se predstavile skupine s šaljivimi imeni: Pivo in čevapi, Tomos band, Dej še 'n litro, Fešta bend in Balkan boys. Občinstvo je uživalo v trubaških melodijah in dobri volji, ki so jo izžarevali nastopajoči. Dvorana je kljub maloštevilnemu občinstvu ž bučnim ploskanjem pozdravila vse nastopajoče. Festival Gas Brass so pripravili pod okriljem Javnega sklada za kulturne dejavnosti Žalec in idejnega vodje Marka Repnika, člana velenjske skupine Fešta benda. Namenjen je bil promociji trobilnih sestavov, ki jih je v Sloveniji vse več, organizatorji pa so želeli z dobro in skrbno zastavljenim programom vzbuditi med mladimi zanimanje za trobilne inštrumente. T. Tavčar Oj, ta vinček Pod tem naslovom so v dvorani Kmetijske zadruge Gotovlje na svojem tradicionalnem jesenskem koncertu nastopili člani Moškega pevskega zbora Kulturnega društva Gotovlje. Zbor, ki se lahko pohvali s kar 119-letnim delovanjem, deluje pod vodstvom zborovodkinje Zdenke Markovič. Program koncerta so razdelili v tri sklope slovenskih ljudskih in narodnih napevov. Med posameznimi sklopi, ki jih je povezovala predsednica društva Bernardka Sopčič, so nastopili tudi zvesti gostje najrazličnejših prireditev v Gotovljah, učenke in učenci Podružnične osnovne šole Gotovlje. Tokrat so se predstavili v simpatični zasedbi pevskega zborčka Vandrovčki, ki ga vodi Anja Kranjc Zakonjšek, na klavirju pa jih je spremlja- la Mateja Hleb. Koncert so popestrili plesalci folklorne skupine Kulturnega društva Petrovče s predstavitvijo venčka prekmurskih plesov ob spremljavi svojih instrumentalistov. T. Tavčar Moški pevski zbor Gotovlje vodi Zdenka Markovič Novosti iz založbe Znamenja Razvalina življenja Društvo Znamenje iz Petrovč je v Občinski knjižnici Polzela predstavilo svoje knjižne novosti, poseben poudarek so namenili knjigama, ki sta izšli v zbirki Sodobna misel, Vi ste moji prijatelji avtorja Timothya Radcliffa (iz francoščine jo je prevedel Ivan Arzenšek) in Zakaj obstaja trpljenje?: veliko vprašanje Bogu avtorja Johannesa B. Brantschena (iz nemščine jo je prevedla Jana Kvas). Ta Tadej Toš v svojem elementu Gledališka skupina KUD Polzela je s predstavo Razvalina življenja, ki jo je režiral Matjaž Jeršič, v tem mesecu gostovala v Štandrežu pri Gorici, kjer so jih sprejeli župan Ettore Romoli, predsednik kulturnega društva Marko Brajnik, občinski svetnik Božo Tabaj in štandreški župnik Karel Sicer. Nato so gostovali v Vrbju in v okviru abonmaja tudi na Vranskem. V naslednjem letu načrtujejo gostovanje v Preboldu in Šoštanju. T. T. Tadej Toš v živo na Polzeli ZKTŠ Polzela je na Martinovo soboto v tamkajšnji dvorani kulturnega doma gostil igralca Tadeja Toša, enega najbolj priljubljenih stand up komikov v Sloveniji. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je pod mentorskim vodstvom Borisa Cavazze in Jožice Avbelj študiral igro. Od leta 2000 je stalni član ansambla mari- borske Drame, sodeloval pa je tudi z MGL, Mestnim gledališčem Ptuj in Gledališčem Zato. V polni dvorani na Polzeli je poskrbel, da so se obiskovalci nasmejali gostu brez dlake na jeziku in ni prizanesel nikomur. T. Tavčar knjiga skupaj s knjigama Bog je večji kot naše srce in Obnoviti krščansko upanje tvori trilogijo. V pogovoru, ki ga je vodila Jolanda Železnik, direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec, so sodelovali mag. Jana Kvas, profesorica slovenskega jezika na Gimnaziji Lava v Celju, Srečko Reher, dipl. teolog in profesor slovenskega jezika na Srednji kmetijski šoli v Mariboru ter pobudnik srečanja, mag. pater Ivan Arzenšek, župnik in rektor bazilike Obiskanje device Marije in vikar slovenskega dominikanskega vikariata ter predstojnik dominikanskega samostana v Petrovčah. Prireditev je z avtorsko glasbo in glasbo Edith Piaf popestrila Jana Kvas. T. Tavčar Mag. Jana Kvas, p. Ivan Arzenšek, Srečko Rehar in Jolanda Železnik Rdeči kotiček med petimi najboljšimi Prizor iz komedije Rdeči kotiček Preboldski gledališčniki KUD Svoboda Prebold so se s predstavo Rdeči kotiček uvrstili med pet najboljših na Novačanovih gledaliških srečanjih, ki so potekala oktobra in novembra v Trnovljah pri Celju. Izbor petih najboljših med 26 prijavljenimi gledališkimi predstavami je opravil selektor prof. Slavko Pezdir, priznani gledališki kritik, publicist in novinar. Novačanova gledališka srečanja so srečanja ljubiteljskih gledaliških skupin, ki jih KUD Zarja Trnovlje prireja že od leta 1993. Prireditev je v spomin pisatelju, pesniku, dramaturgu in predvojnemu politiku Antonu Novačanu. Marsikomu pa je njegovo ime poznano po njegovem najbolj znanem gledališkem delu Herman Celjski. Vsako leto se v tekmovalni program uvrsti po selektorjevem izboru pet do šest gledaliških predstav. Letos je v ta izbor prišla tudi komedija Rdeči kotiček gledališke skupine KUD Svoboda Prebold. Igro je napisal preboldski rojak Ervin Fritz, režiral pa Sašo Juhart. V predstavi Rdeči kotiček so za najboljšo igralko večera izbrali Martino Av-breht za vlogo Lidije, udbovke v pokoju. D. Naraglav 60 let MPZ Polzela Z jubilejnega nastopa Moškega pevskega zbora Polzela, ki ga vodi Mija Novak Nova fotografija - lirika V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 31. decembra odprta skupinska razstava Nova fotografija - lirika, na kateri se s fotografijami predstavljajo naslednji avtorji: Žiga Gričnik, Jure Kravanja, Franci Virant in Tomaž Lunder. Ob odprtju je zbranim najprej spregovoril strokovni delavec na ZKŠT Žalec Uroš Govek, o avtorjih in razstavi pa kustosa dr. Boris Gorupič in dr. Damir Globočnik. Tomaž Lunder izhaja iz Škofje Loke, na razstavi pa predstavlja serijo fotografij detajlov svojega mesta. Zanimale so ga zgodovinske plasti posameznih zgradb, zlasti njihovih atrijev in dvorišč. Fotografsko delovanje Francija Viranta iz Ljubljane je predvsem v polju, kjer se srečujejo reklamna dela, portreti in obilje glamurja. Arhitektura je pritegnila tudi Jureta Kravanjo iz Celja, fotografa, ki nam že nekaj let predstavlja različne fotografske serije. Od vseh razstavljenih fotografij se precej razlikuje serija, ki jo je posnel Žiga Gričnik iz Griž. Najprej zaradi tega, ker je nastajala nekaj let, predvsem pa zaradi vsebine. Gre za upodobitev starih staršev v različnih trenutkih, največkrat doma. Fotografije so polne prijateljstva in občutij, ki so značilna za pristnost in predanost. Prav zato so jih tudi vključili na razstavo, saj ji s svojo značilnostjo dajejo posebno liričnost. T. Tavčar Moški pevski zbor Kul-turno-umetniškega društva Polzela je z jubilejnim koncertom proslavil 60-letnico neprekinjenega delovanja. Kljub lepemu jesenskemu nedeljskemu popoldnevu so številni ljubitelji vokalne glasbe dodobra napolnili dvorano tamkajšnjega kulturnega doma. Kot gosta sta nastopila Andraški oktet in Miha Plevčak s harmoniko. Zbor je prvič nastopil leta 1953 na proslavi krajevnega praznika 2. oktobra, je v predstavitvi povedala napovedovalka Monika Rakun. Njihov takratni pevovodja je bil Milan Gerželj. Pevci so z veseljem hodili na pevske vaje peš, redki s kolesi. Pozneje so pevski zbor vodili Vinko Rizmal, Milan Ka-sesnik, Ciril Jagrič, od leta 1984 pa pevci prepevajo pod vodstvom Mije Novak. Med pevci je bilo tudi nekaj poklicnih voznikov, ki so bili pobudniki ustanovitve pevskega zbora Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline. Ob tej priložnosti sta Marko Repnik, vodja območne izpostave JSKD Žalec, in Marko Slokar, predsednik KUD Polzela, pevcem podelila Gallusova odličja. Srebrno Gallusovo značko so prejeli Primož Vasle, Simon Resnik in Rok Basti, zlato Razstavljavci: Jure Karavanja, Franci Virant in Tomaž Lunder (manjka Žiga Gričnik) in kustusa dr. Boris Gorupič in dr. Damir Globočnik Arne Hodalič o odpravi v Etiopijo Arne Hodalič med predavanjem v Vrbju V Domu krajanov Vrbje je v torek, 19. novembra, v organizaciji KD Vrbje potekalo zanimivo srečanje s priznanim fotografom, svetovnim popotnikom, človekoljubom, pa Alojz Basti, Ivan Vodovnik in Marjan Zupanc. Naj omenimo, da v zboru že od vsega začetka, torej 60 let, prepevata Avgust Vasle in Stanko Novak. Prejemnikom odličij in pevcem sta čestitala predsednik KUD Polzela Marko Slokar in ob koncu tudi župan Jože Kužnik, ki je pevcem čestital za njihovo vztrajnost, še posebej pa Miji Novak za njeno požrtvovalnost pri ohranjanju zborovskega petja. Za zaključek so vsi skupaj zapeli pesem Veseli Ribničan, na diatonično harmoniko pa jih je spremljal Gašper Novak. T. T. S 03/712 12 80 E! zkst.utrip@siol.net z jamarjem ... Arnejem Hodaličem, ki je občinstvo z besedo in s sliko popeljal v čarobni svet fotografije, oddaljenih dežel, morskih globin, kraških jam, predvsem pa se je osredotočil na svojo zadnjo odpravo v južni del Etiopije na področje reke Orno. Arne se je v Etiopijo odpravil s svojimi fotografskimi tečajniki. Z dvema prijateljema se je odpravil tudi v južni del države ob reki Orno, kjer naj bi živela najbolj neukročena ljudstva, plemena v skladu z naravo in po svojih tisočletnih navadah in običajih. Popotniške in fotografske izkušnje, ki jih je delil tudi s poslušalci v Vrbju, so bile res zanimive. Arne Hodalič je študiral biologijo na Biotehnični fakulteti. Prejel je priznanje za pomembna umetniška dela s področja fotografije. Kot fotograf in aktivni udeleženec je sodeloval na številnih odpravah. Najpomembnejše je bilo prečkanje Papue Nove Gvineje (1500 km s kanujem po reki Sepik) in sudanske puščave v čolnu po reki Nil. S francosko jamarsko odpravo je bil na Kitajskem (Hunan 1996), s slovensko pa v Omanu (1997). Sodeloval je tudi na “Lesprit de Bougainville”, na 18-mesečni francoski znanstvenojadralni odpravi v jugovzhodni Aziji in pri alpinistični odpravi Tomaža Humarja Arnej Hodalič na Nanga Parbat. Kot fotograf sodeluje v človekoljubnih akcijah z Rdečim križem, na primer po potresu v Pakistanu in cunamiju na Šrilanki, ter z organizacijo ITF (International Trust Fund) in z Združenimi narodi pri projektih razminiranja (na Balkanu, v Albaniji, Armeniji, Gruziji, Azerbajdžanu in Kongu). Je urednik fotografije pri slovenski izdaji revije National Geographic in trenutno predava kot gostujoči predavatelj za fotografijo na Fakulteti za družbene vede (FDV) in VIST-u (Visoka šola za storitve) kot docent za področje fotografije. Večer v Vrbju je bil zelo prijeten, sproščen in poučen, predvsem pa je marsikomu zbudil željo po potovanjih in fotografiranju, malo manj po podvigih, kot se jih loteva Arne Hodalič, saj so včasih že na meji mogočega in tudi življenjsko nevarni. D. N. Druge zgodbe Matjaža Lesjaka V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so prejšnji torek predstavili zbirko zgodb Matjaža Lesjaka Druge zgodbe. Avtor pronicljivih kratkih zgodb je prozo objavljal že v srednji šoli, med študijem kratke eseje, kasneje pa pesmi in članke na temo duševnega in duhovnega razvoja ter problematike komplementarne medicine. V pogovoru z Venijem Fe-rantom so številni prisotni izvedeli, kako pravzaprav nastajajo njegove zgodbe, ki so posebne oz. so njihovi junaki posebneži in jih je nosil in prelagal v spominu kar nekaj časa. Zgodbe so večplastne; prepletata se realno dogajanje in dogajanje na duševnem nivoju. Pripovedi so slogovno in vsebinsko tako močne, da pustijo sled in nit za razmišljanje še dolgo po branju. Sicer pa je bil avtor vrsto let vodja splošne medicine in mentor za družinsko medicino v Zdravstvenem domu Žalec. Njegovo vodilo je komplementaren pristop k človeškemu zdravju. Vodil je tečaje avtogenega treninga, opravil izpit iz akupunkture, končal podiplomski študij holističnega pristopa, naredil izpit iz aku- punkturne masaže, sodeloval pri društvu za pomoč obolelim za rakom, se izpopolnjeval v psihonevroimunologiji, študiral psihoterapijo ... K njegovemu umetniškemu ustvarjanju je potrebno pripisati še fotografije; do zdaj smo lahko videli štiri razstave na temo ljubezensko življenje dreves. T. Tavčar Veni Ferant v pogovoru z dr. Matjažem Lesjakom Košarka v Grižah in Preboldu Uspešno nadaljevanje sezone KK Plava Zvezda Beograd in KK Griže -Druga novembrska sobota je bila v Grižah in Preboldu v znamenju košarke. V tamkajšnjih športnih dvoranah osnovnih šol je namreč potekal mednarodni prijateljski košarkarski turnir mladih igralcev U12 in U14. Novoustanovljeni Košarkarski klub Griže - Prebold, ki ga vodi Aljoša Cvar, je tokrat gostil mlade košarkarje iz srbskega KK Plava Zvezda Beograd, na turnirju pa so sodelovali tudi mladi košarkarji iz KK Vrani Vransko in ŠD Bodysolution Žalec. Prebold Mednarodno druženje košarkarjev iz Slovenije in Srbije je bilo namenjeno medsebojnemu spoznavanju, prijetnemu druženju, izmenjavi in utrjevanju košarkarskih izkušenj. Seveda pa so igralci obeh starostnih razredov odigrali tudi nekaj tekem, toda košarkarski turnir je potekal v prijateljskem vzdušju. Predstavile so se ekipe najmlajših košarkarjev KK Griže - Prebold in igralci združenih društev KK Vrani Vransko ter ŠD Bodysolution Žalec. »S pomočjo obeh šol in ravnateljev, Otona Račečiča in Marije Pavčnik, ter žalske in preboldske občine smo podelili srbskim otrokom lep vikend in praktična darila s promocijami obeh občin, za kar se vsem iskreno zahvaljujemo,« je ob koncu turnirja povedal Aljoša Cvar. K temu je še dodal: »KK Griže - Prebold je začel graditi košarkarsko pot na mlajših selekcijah, kar smo si zadali ob ustanovitvi kluba. S sistemskim delom želimo približati in v nadaljevanju tudi omogočiti učencem in dijakom naše Savinjske doline košarkarski razvoj.« D. N. Nik in Lin državna prvaka V začetku novembra jev Artičah potekalo državno prvenstvo v jiu jitsu, in sicer v duo sistemu. Nik Mejak in Lin Šuster iz KBV Fudosin Šempeter sta v kategoriji do osem let postala nova državna prvaka. Na prvenstvu je sodelovalo sedem društev in 72 parov tekmovalcev. Odlično so se uvrstili tudi nekateri drugi člani šempetrskega kluba. Julijan Zakonjšek in Jaka Jeram sta v kategoriji do deset let v boju za prvo mesto na žalost iz- gubila. Lin Šuster in Timotej Po-krajac sta med mešanimi pari do deset let zasedla 5., Lena Kostanjšek pa je skupaj s Hano Jeram zasedla 3. mesto v paru z Nejcem Zorcem v kategoriji do 12 let prav tako 3. mesto. T. T. Cestnikov memorial Strelsko društvo Braslovče je na strelišču v Braslovčah organiziralo že 29. tekmovanje s puško velikega kalibra Cestnikov memorial. Tekmovanja so se udeležile vse najboljše slovenske ekipe, med njimi tudi letošnji posamezni državni prvak Slavko Frece iz Celja in letošnji ekipni državni prvak Strelsko društvo Braslovče. Na tekmovanju je med 31 posamezniki s 180 krogi zmago slavil Slavko Frece (SD Celje), drugi je bil Janez Mrkun (SD Moris) s 178 krogi in tretji Igor Verdev (SD Braslovče) s 175 krogi. Med desetimi ekipami je zmagala ekipa SD Celje s 504 krogi, drugo mesto je s 502 krogoma usvojila ekipa SD Braslovče in tretje ekipa Celje IL, ki je dosegla 469 krogov. T. T. V Žalcu turnir v mini rokometu Člani braslovškega borilnega kluba so se oktobra udeležili mednarodnega odprtega prvenstva v Doboju v Bosni in osvojili lepo število medalj. Uspešni so bili tudi v Angliji, kjer je s svojim izjemnim nastopom Taras Ter jašek med člani v kategoriji -78 kg osvojil naslov UKTA open Champion. Jan in Tilen Šketa sta med pionirji v formah IDAN osvojila 1. oziroma 3. mesto. V borbah med pionirji so se prvega mesta veselili kar štirje tekmovalci: Anže Smolnikar, Marko Liubimirescu Pečar, Filip Žak Glavnik in Klemen Strojanšek. Klubski uspeh sta v drugi tekmovalni kategoriji dopolnila Anže Smolnikar in Marko L. Pečar, ki sta osvojila bronasti medalji. Lestvico izjemnih nastopov med pionirji dopolnjuje s 3. mestom Simon Zajec. Med mladinci je ponovno odlično nastopil Urh Černivšek, ki je premagal vso konkurenco in osvojil prvo mesto. Zelo uspešen je bil tudi med člani, kjer je klonil šele v finalu in s tem osvojil srebrno medaljo. Med Udeleženci tekmovanja v Guildfordu v Angliji dobitnike medalj pa se je s tretjim mestom med člani uvrstil tudi Andrej Bezjak. Med 9. in 10. novembrom je manjša ekipa odpotovala na turnir UKTA OPEN 2013 v Guildford v Anglijo, kjer je nastopilo 520 tekmovalcev. Marko Liubimirescu Pečar in Simon Zajec sta med pionirji osvojila zlato, Filip Žak Glavnik je osvojil tretje mesto v borbah in drugo v formah, Klemen Strojanšek pa je v borbah v prvem krogu tesno izgubil in v formah klonil po dveh zmagah. Taras Terjašek je med člani v kategoriji -78 kg po štirih zmagah nad odličnimi nasprotniki osvojil naslov UKTA OPEN CHAMPION. Isti dan, kot je potekalo prvenstvo v Angliji, je nekaj članov braslovškega kluba nastopilo tudi v Zagorju na odprtem prvenstvu v kickboxingu. Najboljši rezultat je dosegel Urh Černivšek, ki je na svojem prvem nastopu v kickboxingu klonil šele v finalu in tako osvojil odlično drugo mesto. D. N. Na 2. tekmi najboljše polzelske ekipe Planinsko društvo Polzela je pripravilo 2. tekmo v savinjski orientacijski ligi s startom pri OŠ Polzela in ciljem pri kulturnem domu v Andražu nad Polzelo. V njej je sodelovalo kar 52 ekip iz šestih planinskih društev in ene osnovne šole. Skupaj je nastopilo 145 udeležencev v sedmih starostnih kategorijah. Poleg teoretičnega in praktičnega znanja s področja planinstva so morali s pomočjo karte in kompasa poiskati kontrolne točke. Najuspešnejše so bile ekipe iz PD Polzela, ki so zmagale kar v šestih kategorijah. Vrstni red: kategorija A (učenci 5. in 6. razreda OŠ): 1. PD Polzela, 2. Dobrovlje Braslovče, 3. Žalec; kategorija B (učenci 7., Učenci 5. in 6. razreda zmagali v kategoriji 8. in 9. razreda): 1. PD Polzela, 2. Žalec, 3. Polzela (2); kategorija Č (mladina od 19 do 26. leta): 1. PD Dobrovlje Braslovče, 2. Zabukovica, 3. Vransko; kategorija D (mlajši člani od 27 let in več): 1. PD Polzela, 2. Šempeter, 3. Zabukovica; kategorija E (starejši člani, 40 let in več): 1. PD Polzela, 2. Zabukovica, 3. Žalec: kategorija družina: družina Sadnik (PD Polzela) 2. družina Žuža (Žalec), 3. družina Krušnik (Zabukovica). T. T. Kiti skupno prva Na turnirju v mini rokometu je sodelovalo Prejšnjo soboto je v organizaciji RK Zelene Doline Žalec v športni dvorani I. OŠ Žalec potekal turnir v mini rokometu, na katerem je sodelovalo okoli 70 mladih rokometašic in rokometašev iz Petrovč, Griž, Žalca, Trnave, Prebolda, Bra- 70 mladih rokometašev slovč in Mozirja. Igrali so na nekoliko manjših rokometnih igriščih, saj so klasično rokometno igrišče razdelili na tri manjša. Mladi rokometaši in rokometašice so bili razporejeni v različne skupine, tudi mešane. Male rokometne navdušence sta usmerjala trenerja najmlajših selekcij RK Zelene Doline Žalec Tana Sutaj in Danilo Kovačič, s tribun pa jih je spodbujalo veliko staršev. Na turnirju rezultat tokrat ni bil pomemben, pomembno je bilo, da so se imeli lepo in tako še bolj vzljubili rokomet. »RK Zelene Doline Žalec tudi z organizacijo takšnih dogodkov skrbi za popularizacijo rokometa v dolini in širše, hkrati pa sledi svoji viziji kakovostnega razvoja lastnega rokometnega podmladka,« so povedali v klubu. T. T. Kiti Smiljan iz Karate kluba Nestor je v kategoriji kadetinj zmagovalka v skupnem seštevku tekmovanja za Pokal Slovenije 2013. Ob tem je med kadetinjami osvojila tudi drugo mesto v borbah ter tretje mesto v ka-tah. Tilnu Kajtna je za dosego tretjega mesta v kategoriji kadeti - borbe zmanjkala le ena točka. K prvemu mestu v skupnem seštevku sta Kiti pomagali dve drugi mesti, ki jih je zasedla na zadnji, 3. pokalni tekmi minulo nedeljo. Na tej tekmi pa so bili uspešni tudi ostali Nestorjevci v svojih kategorijah, med njimi sta bila poleg Kiti druga še Tim Dvorjak in Matej Žgank. Ema Gračner Kovačec je zasedla 1. mesto, Tilen Kajtna 3. mesto, Gal Dvorjak in Nel Lončar pa sta bila peta. L. K. Že konec oktobra pa je v Ljubljani potekal mednarodni turnir Ljubljana Open 2013, na katerem so nestorjevci zasedli po dve prvi, dve drugi in dve tretji mesti.Na turnirju, kjer je nastopilo več kot 400 tekmovalcev iz 13-ih držav sta bila prva Tim Dvorjak (st. dečki -45kg) in Sebastian Kantužer (člani -67 kg). Drugo mesto sta si priborila Kiti Smiljan (kadetinje +54 kg) in Tilen Kajtna (kadeti -63 kg), tretje pa Ema Gračner Kovačec (kadetinje -54 kg) in Gal Dvorjak (st. dečki -45 kg). Atletski veteranski dosežki AK Žalec Stiri zmage in poraz za Žalčanke Adi s pokalom za najboljšega metalca veterana v letu 2013 Adi Vidmajer je v soboto, 16. novembra, na prireditvi na Brdu pri Kranju prejel priznanje s pokalom za najboljšega metalca veterana v letu 2013. V metalskem troboju je osvojil kar 3266 točk, s 3808 točkami pa je zmagal tudi v metalskem peteroboju. Vsi trije rekordi (met kladiva 47,20 m, met gire 18,12 in pete- roboj) so med najboljšimi dosežki na svetu. Sicer pa je Adi letos zmagal na osmih mednarodnih tekmovanjih. Prvič v svoji veteranski karieri je med 39 atleti, ki so presegli 1000 točk, zmagal tudi v »super dosežkih 2013«. Osvojil je namreč kar 1269 točk in tako postal najboljši tudi v skupnem seštevku super dosežkov. V tem letu so bili zelo uspešni tudi ostali veteranski atleti AK Žalec. Darko Orožim je postal veteranski državni prvak nad 50 let v metu kladiva, gire, diska, suvanju krogle in peteroboju. V metu kladiva je slavil zmago tudi na balkanskih igrah v Zagrebu in osvojil tudi drugo mesto v metu gire. Sicer pa je zmagal na petih mednarodnih prvenstvih. Mitja Svet je kot tretji najuspešnejši veteranski atlet AK Žalec v svoji kategoriji nad 40 let osvojil naslov državnega prvaka v skoku v višino. Trikrat je zmagal tudi na mednarodnih tekmovanjih in dosegel 2. mesto v metalskem peteroboju. Njegov največji dosežek pa je zmaga v skoku v višino na balkanskem prvenstvu v Zagrebu. Med metalci veterani nad 55 let se je svojih uspehov veselil tudi Vlado Kranjc, ki je na državnih prvenstvih v peteroboju z doseženimi 2300 točkami osvojil skupno tretje mesto. Na posameznem državnem prvenstvu pa je osvojil prav tako 3. mesto v metu kladiva (26,09 m) in 2. mesto v metu gire (9,39 m). Lestvico uspešnih veteranskih nastopov AK Žalec zaokrožujeta Srečko Kavalar, ki je med metalci peteroboja nad 65 let z osvojenimi 2550 točkami na državnem prvenstvu zasedel 3. mesto in Jože Hrvatin, ki je v peteroboju v isti kategoriji nad 65 let z osvojenimi 2081 točkami zasedel četrto mesto. D. Naraglav Derbi Braslovčankam Braslovške odbojkašice so uspešno na poti svoje prve prvoligaške sezone Odbojkarice Braslovč so v 7. krogu 1. DOL za ženske v Šempetru s 3 : 1 premagale Alianso. V Šempetru je bil po mnogih letih znova na sporedu pra- Na tekmi 4. kroga 1. DOL 2. novembra so odbojkarice Alianse v gosteh z 2 : 3 premagale ekipo Formis, odbojkarice Braslovč pa z rezultatom 3 : 1 doma ekipo Zgornje Gorenjske. Na tekmi 5. kroga so odbojkarice Alianse ponovno slavile, in sicer proti ekipi Luke Koper (3:1) v domači dvorani, Bra-slovčanke pa so v gosteh z 0 : 3 izgubile proti GO Volley. Na tekmi 6. kroga so bile ponovno uspešnejše Braslov-čanke, ki so doma s 3 : 0 premagale UOK Vital Ljubljana, medtem ko so Braslovčanke z obrnjenim rezultatom, torej s 3 : 0 izgubile v gosteh proti ekipi Kerna Puconci. Braslovške odbojkarice so po 7. krogu 1. DOL s 4 zmagami in 3 porazi na 4. mestu, Šempetranke pa s 5 zmagami in 2 porazoma na 7. mestu 1. DOL. T. T. vi slovenski regionalni derbi v ženski konkurenci, ki so ga tokrat pred okoli 300 gledalci dobile Braslovčanke, saj so prikazale nekoliko odločnejšo igro od domačih. Igralke Alianse so dobro začele in vodile za tri točke, gostje pa so jih ujele predvsem po zaslugi napak domačih. Braslovčanke so izboljšale servis, Šempetranke pa so bile ob slabšem sprejemu tudi brez rešitev v napadu, tako da je do konca niza razlika le naraščala. Tudi v drugem nizu so bolje začele gostiteljice, ki so dobro servirale, v napadu pa se je izkazala Neja Lakovšek. Toda borbene gostje so z veliko V prostorih ŠKD KOŠ Polzela se je odvilo prvo dejanje dvajsete izvedbe savinjske košarkarske lige, v zadnjih desetih letih imenovane Lige Brglez.com. Organizator, Športno košarkarsko društvo KOŠ Polzela, je žrebal ekipe, ki sodelujejo v jubilejni ligi, in določil koledar tekmovanja. Tekmovanje bo tudi letos ob vztrajnosti držale priključek, a do vodstva niso uspele priti. V srhljivi končnici so bile Šempetranke odločnejše, tako da so zasluženo dobile drugi niz. V tretjem nizu so gostje začele silovito in s servisi Zale Zbičajnik in Anite Sobočan hitro prevzele vodstvo, ki ga Šempetranke niso mogle nadoknaditi. Tudi številne menjave pri domačih niso prinesle sprememb, tako da sta bili ekipi z mislimi že v naslednjem nizu. Četrti niz je bil izenačen, več sreče pa so imele Braslovčanke in zasluženo zmagale. Anita Sobočan je braslovški ekipi priigrala kar 28 točk. T. T. nedeljah potekalo v športni dvorani na Polzeli. Košarkarji bodo igrali enokrožni sistem, po koncu rednega dela pa se bodo v končnici najboljše štiri ekipe pomerile za naslov prvaka. V ligi letos sodeluje 12 ekip, prvak pa bo po odigranih enajstih krogih in dveh krogih končnice znan marca prihodnje leto. T. T. 20 let savinjske lige Razigrane žalske rokometašice po prvem delu sezone Niko Markovič, trener članic Žalca Rokometašice RK Zelene Doline Žalec so prejšnjo soboto v domači dvorani I. OŠ Žalec v 9. krogu 1. ADRL izgubile proti ekipi RK GEN-I Zagorje, v prejšnjih treh (novembrskih) ligaških krogih pa so zabeležile kar tri zmage. Zmagale so tudi na tekmi osmine finala za pokal Slovenije. Na lestvici 1. ADRL so trenutno na 5. mestu. Žalske rokometašice je zaradi bolniške odsotnosti trenerja Nika Markoviča na štirih od petih omenjenih tekmah vodil pomočnik trenerja Dejan Tomazini, na zadnji ligaški tekmi pa ponovno Niko Markovič. V osmini finala za pokal Slovenije so rokometašice RK Zelene Doline Žalec že 30. oktobra premagale ŽRK Krka Novo mesto. S to zmago so si priborile nastop v četrtfinalu, ki bo že prihodnjo sredo, 4. decembra. Njihove tekmice, ki jim jih je določil žreb, bodo rokometašice RK Branik. V tekmovanjih 1. A državne rokometne lige pa so Žalčanke triumfirale tri novembrske sobote zapored, prvič že 3. novembra, ko so na tekmi 6. kroga v koprski Bonifiki z rezultatom 27 : 32 (11 : 14) premagale ekipo Ž.U.R.D. Koper. Zmagale so tudi na tekmah 7. in 8. kroga 1. ADRL, 9. novembra, ko so z rezultatom 28 : 23 (15 : 11) pred domačimi navijači premagale ekipo ŽRK Mlinotest Ajdovščina, in 16. novembra, ko so v gosteh z rezultatom 25 : 40 (11 : 22) popolnoma nadigrale ekipo RK Naklo Peko Tržič. Na zadnji ligaški tekmi prejšnjo soboto v Žalcu so se Žalčanke proti trenutno vodečim na lestvici 1. ADRL dobro borile, na koncu pa vendarle klonile proti izkušenejšim tekmicam iz Zagorja. Rezultat tekme je bil 30 : 38 (12 : 18). Trener Niko Markovič je po tekmi povedal: »Prvih dvajset minut tekme so se naše rokometašice borile zelo dobro, bile so enakovredne tekmicam. Potem je vse bolj prihajalo do izraza dejstvo, da so Zagorjanke starejše in izkušenejše, kar so na koncu tudi kronale z zmago. Glede na to, da se odpor naše mlade ekipe krepi, da so igralke tudi v drugem polčasu uspešno sledile Zagorjankam in zajezile še večjo razliko v golih, sem prepričan, da ekipi ne manjka veliko in ne bo dolgo, ko bo kos tudi takim nasprotnicam.« Med žalskimi strelkami na zadnji tekmi je izstopala Jasna Turnšek, ki je dala kar 17 golov, od tega 9 sedemmetrovk, kjer je imela stoodstoten izkupiček. Jasna Tunšek je po 9. krogih tudi najboljša strelka 1. ADRL za ženske in najboljša žalska strelka, saj je na devetih tekmah kar 75-krat zatresla mrežo ' nasprotnic. Med žalskimi rokometašicami ji z 48 goli sledi levičarka, desna zunanja igralka Nives Poraz po treh zmagah Hopsi s Polzele so tekmovanje v 1. slovenski moški košarkarski ligi začeli zelo dobro. Po treh zaporedni zmagah, najprej so v gosteh premagali ekipo Tajfun iz Šentjurja (80 : 69), pa doma Maribor Nova KBM (78 : 52), v gosteh ekipo Slovan (85 : 75), so v soboto na gostovanju proti Rogaški doživeli poraz. Rezultat srečanja je bil 85 : 67. »Rogaška je bila tokrat boljša. Mi smo se mučili z lovljenjem prednosti, ki so si jo domači košarkarji priigrali ob koncu prve in na začetku druge četrtine. V zadnjih minutah smo nato povsem popustili. Znova smo slabo skakali in gostiteljem dovolili preveč napadalnih skokov,« je po tekmi Dejan Tomazini, pomočnik trenerja članske ekipe in trener kadetinj in st. deklic je vodil članice v odsotnosti Nika Markoviča na štirih tekmah Ahlin. Tretja žalska strelka pa je krilna igralka Anja Pirc s 30 goli. Žal si bodo zadnjo novembrsko ligaško tekmo v Žalcu zapomnili tudi po poškodbi Anje Pirc, ki si je pri prodoru med zagorskima branilkama poškodovala roko. T. T. Najuspešnejše med mlajšimi selekcijami RK Zelene Doline Žalec so bile novembra kadetinje, ki so dvakrat zmagale in enkrat igrale neodločeno, mlajše deklice A so enkrat zmagale in enkrat izgubile, starejše deklice A so dvakrat izgubile in enkrat zmagale, mlajše deklice B pa so dvakrat izgubile. Goran Jagodnik je na srečanju proti Rogaški dosegel 18 točk, najuspešnejši pa je bil temnopolti Rolertson s 24 točkami povedal trener Hopsov Boštjan Kuhar. Hopsi so trenutno na lestvici tretji. T. Tavčar UTRIPOV HOROSKOP OVEN Zadnji mesec v letu bo zelo dinamičen, zato se dobro pripravite. V prvih treh tednih vam bo Sonce v sorodnem Strelcu nudilo izdatno podnio, zlito bo vitalna energija v porastu. Pred mlajem, ki bo nastopil 3. v mesecu, je dobro urediti vse zaoatmlgx pjtrtem datumu pa sprožite nove zadeve. Vaš vladar Mars bo 7. decembra zamenjal znamenje, vstogirbrrvTehtmco, po kateri bo potoval še vso prvo polovico prihodnjega leta, na pomenu bodo pridobila pt^lAma_partterstva. Venera, kraljica ljubezni, ki bo ves december potovala po znaku Kozoroga, bo 22. vsto^^v j|t/ogradno gibanje. Potrebno bo veliko prilagajanja, če želite, da bo vladala harmonija. BIK Venera, ki je vaš naravni vladar, bo ves meseca potovala po sorodnem znaku Kozoroga, kar vam bo zelo naklonjeno. Vse pomembnejše poslovnadn finančne zadeve uredite pred 22. v mesecu, ko bo nastopila retrogradno pot. Do tega datuma ste lahRpltidi Žejccuskešni pri nepremičninskih poslih. Sicer boste dobili v zadnjem tednu meseca novega zave/rrfka'v sfafcüjßfi bo vladalo v vam naklonjenem znaku, zato bo vitalna energija v porastu. Nekoliko bo napelli v času pblne Lune 17. v mesecu, ta čas ne bo odveč tudi previdnost pri financah. Na zasebnem in čust^hetn pbdAčju bo zaradi naklonjene Venere prevladovala harmonija. Nekoliko napeto je lahko na začetl^apie»p^vendar boste znali usklajevati nasprotja. Tudi čas polne Lune je lahko stresen, zato velja previdnost predvsem pri porabi denarja. DVOJČKA Zelo dinamičen in zanimiv mesec je pred vami. V prvih dneh decembra boste hiteli z ureja- Kulturni dan posvečen jezikom njem starih zadev, po mlaju (3.) pa se boste v nasprotni znak Strelca in življenje bo tekli pogled bo usmerjen v prihodnost in načrtov' ste vložili veliko energije. Nekoliko stresno zato v tem času previdnost ne bo odveč. Ze Tisti, ki še samevate, lahko prav v tem čas nekaj zapletov, a jim boste kos. ♦ RAK December bo mesec urejanja zaostalih zadev in čas inventure. Z vsem pomembnejšim pohitite v prvih dneh meseca, ko vas bo še podpiral Mars. Z njegovim vstopom v znamenje Tehtnice bo manj ve projekte. Vaš vladar Merkur bo 5. vstopil se bo dogajalo in vse vas bo zanimalo. Vaš odo tudi poslovna partnerstva, v katera bo-e (17.), ki bo nastopila prav v vašem znaku, o življenje vas čaka v zadnjem mesecu leta. šo in se na novo zaljubite. Po 22. je opaziti energije in volje, občasno se boste lahko poč prijazna do vas, zato se bo potrebno za del Jupiter, ki bo potoval po drugi dekadi vaše| mizem, da boste nadaljevali z začetim. Vene' bo po 22. retrogradna. Po tem datumu lahko začaranem krogu. Tudi Venera ne bo najbolj ično potruditi. V veliko protiutež vam bo ornih trenutkih bo dodal prepotrebni opti-iber v opoziciji z vašim znakom, za nameček stare zamere, stare bolečine. Za harmonijo v vaših razmerjih se bo potrebno prilagajati in ohranjati vedrino duha. ♦ LEV Sonce v skladnem odnosu bo decembra dvignilo raven vitalne energije, zato se boste počutili dobro. Odličnega zaveznika imate tudi v MerterjCTJfj| zadolžen za delo. Čaka vas živahno obdobje, obeta se veliko stikov, dogovarjanj, srečanj, skratfopestro Bfljnsto po vašem okusu. Po 7. v mesecu boste zaradi spremembe položaja Marsa namenjali veCjxiiomosÖ ljbdem, s katerimi poslovno sodelujete. Odnosi bodo harmonični in prijetni. Marsikatero pMÓvhjr^iansV^&hko v tem času preraste v prijateljstvo. Tudi na čustvenem področju ne bo razloga za pa«l4evasje.'(5teta se aktivno družabno življenje, v katerem ne bo primanjkovalo zabav tako v dvoje kot v dražm“*" ♦ DEVICA Vaš planet vladar Merkur bo od 5. do 24. stavlja ekspanzijo in tudi vi boste pod njegovim načrtovali smernice za leto 2014 in nobena maldfekl sredi meseca ob polni Luni, zato bodite v tem času mudilo. Lep napredek boste dosegli decembra ( kovalo žara in prodornosti, kar bo opazila tu* potovala po sorodnem znamenju, zato bo v vaš: decembra potoval po znaku Strelca. Ta znak predivom kar poleteli. Usmerjeni boste v prihodnost, ne bo ušla vaši pozornosti. Nekoliko stresno bo idni. Vaša toleranca bo nižja in preveč se vam bo ljni boste s svojimi rezultati. Ne bo vam primanj-poželi boste pohvale. Venera bo ves december in čustvenih odnosih prevladovala harmonija. Po 22. lahko uspešno razrešite morebitna nesoglasja še pred koncem leta. TEHTNICA Venera, ki je vaša naravna vladarica, bo ves mesec potovala po resnobnem Kozorogu, zato vas ne bi smelo skrbeti, da svojega dela ne bi opravili.kakovostno. Imeli boste večji čut dolžnosti in odgovornosti, delo in obveznosti bodo na prvem mestu. P

o dopuščal kaj več. Po 22., ko bo Venera vstopila pridnosti. Hoteli boste slediti višjim in dolgoročnejšin nastopil 3. decembra. Prevetrili boste s voj gmotne ra| Po 7., ko bo Mars prestopil v znak Tehtnice?se pri| upočasniti korak, se prilagajati ljudem in okojRäjjamTi nasprotovanja in odpora. Ob koncu leta bosti no življenje bo potekalo v senci poslovnega* v retrogradno smer, boste lahko nadoknadilrvse zamujeno. rvih treh tednih bo Sonce potovalo po Strelcu in je. Polni boste nove energije, kar bo dobro bo nastopil 3. v vašem znaku, boste nizali ide-ivarjanj. Odlično vam bo služil Merkur, ki bo bati. Nekaj previdnosti v poslovnih odnosih ali na silo doseči svoje. Bodite potrpežlji-polne Lune je lahko potencialno nevaren tudi Sonce. Zelo vztrajno boste lezli po lestvici di pride. Seveda tudi vas čaka nekaj pasti, na katere Marsa postavljeni v okoliščine, ki vam ne bodoipo volji, lagajajte okoliščinam ter ljudem v svoji okoliétfpa bc (17. decembra), ko bo težko vzpostaviti primer ®tLÜtotnur v vašem znaku. To je zagotovilo za vse zaljubljene in tiste, ki še boste, za zelo lepo preživljanje tega časa. VODNAR Vaš vladar Uran bo do 17. decembra potoval še retrogradno, zato se v tem času posvetite urejanju starih zadev. Saturnov vpliv bo omejevalen, zajo^e_boste še vedno morali soočati s preprekami in z ovirami. Toda tudi počasi se daleč pride, to naj bo oborožila z vitalno energijo, kar bo dobro vplivi Merkur vam bo v veliko pomoč pri delu, saj boste govarjanju, vse to pa vodi k dobrim rezultatih. O Marsu. Vaše zasebno in čustveno življenje "bo zelo'« družabno življenje. Dolgočasno ne bo! RIBI Prvi teden v mesecu bo precej stresen in naporen. Pripravite se, da boste ohranili mirne živce. Naslednje dni bo bolj umirjeno, le okoli polne Lupe (fi^decembra) se lahko razplamtijo strasti, saj bo v zraku konfliktna energija. Medosebni odnosi bo£o na prefžkušnji, zato ohranite nadzor nad seboj, da vas malenkosti ne bodo vrgle s tirnic. Energiji Saturni! v §kofj3ij|8§!|Byj UKVARJA S SADJARSTVOM SPAČENA, NENARAVNA PRIKAZEN MEŠANA SOLATA ZAGOVORJENO BESEDILO DRAG KAMEN VELIK PODOLGOVAT SOD VRSTA ŽARNICE TEMNO MODRE BARVE RUSKO MOŠKO IME ZENSKO POKRIVALO PRI SLO. NARODNI NOŠI RIMSKI CESAR, MARK AVRELIJ ITALIJANSKI PEVEC MIGUEL IGRALKA GARDNER BRAZILSKA MERA ZA KAVO IN BOMBAŽ ZEMELJSKA TEKOČINA RAZŠIRJENOST VRSTE (BIOL.) GORIVO ZA PLAVŽE MESTO NA IRSKEM, ZAHOD. OD DUBLINA REKA V FRANCIJI, LEVI PRITOK RONE VZDEVEK SLOVENSKEGA PESNIKA IVANA VOLARIČA AZIJSKA DRŽAVA, BANGKOK VRSTA SODOBNEGA PLESA PRIPRAVA ZA SPANJE TIP RUSKEGA AVTOMOBILA SOLI SEČNE KISLINE PRIPADNIK DAMASOV 8. ČRKA ARABSKE ABECEDE SLAVILNA, VZVIŠENA LIRSKA PESEM . VALJASTA POSODA Z GIBLJIVIM ROČAJEM (NAREČ.) ROČNI VOZIČEK NA DVEH KOLESIH ANNA MOFFO TONE TOMŠIČ ANTON AŠKERC POGORJE V ZAHODNIH KARPATIH ANTIČNO IME ZA SPODNJI TOK DONAVE OCEAN MANAGEMENT SYSTEMS DRŽAVNA BLAGAJNA HOLANDSKA JADRNICA FRANCI ROŠKAR JAVNO IZRAŽENO MNENJE DANSKA ZNAMKA PIVA HOLANDSKI SLIKAR PIETER VAN REKLO, PREGOVOR NEVIHTNI POJAV OSTRO- STRELEC FRANCI VIRANT ROMUNSKO MESTO SNOV, GRADIVO MARJAN SEDMAK VRSTA VINA DEL OSTREŠJA HČERIN MOŽ OTOK V JADRAN. MORJU, ZAHOD. OD ŠIBENIKA SILVA AVŠIČ KRAJ NA OTOKU LASTOVO ALKALOID V ATROPINU JAPONSKA NABIRALKA BISEROV MESTO V IRAKU BESEDA BREZ NAGLASA ORGANSKE SPOJINE TOMAŽ VNUK BORIS TORKAR PRITOK KASPIJSKEGA JEZERA SLOVENSKA REŽISERKA ROSANDA IGRALEC REEVES IZLOČEK KITOV GLAVAČEV PREVIDNOST (KNJIŽ.) ITALIJANSKI NIZOZEMSKI FILMSKI PISATELJ IGRALEC MENNO TER FEBO SLOVENSKI OBMORSKI KRAJ BOLGARSKI NOGOMETAŠ TRIFON 10. ČRKA ABECEDE MARJAN AHČIN KRAJ V BOSNI, PRI SARAJEVU KAR JE OPLETENO ANGLEŠKI PLEMIŠKI NASLOV ČIPKASTA NABORNICA NA OPRSJU MOŠKIH SRAJC ZNAMKA STAREJŠIH RAČUNAL- NIKOV VID ERCOG BREZBARV. KRISTAL. SNOV V SEČU MESTO NA ČEŠKEM AMERIŠKA PISATELJICA NIN ANTON NANUT ALBANSKI PESNIK FAN STILI JAN FRANCOSKI MARŠAL V KRIMSKI VOJNI-ADOLPHE RIBIŠKE VILICE NAAS: Irsko mesto ZAREK: besedilo ZNOS: naplavina KUT: Iraško mesto STUP: kraj v Bosni ŽABO: nabomica UREJA: brezbarvni kristal ARVE: pritok Rone BRAAK: Nizozemski pisatelj Nagradna križanka Rešitev križanke Energetika Mužar k. d., objavljene v oktobrski številki Utripa: VARČNO-OGREVANJE-S-ŠAMOTOM. Izžrebani nagrajenci: 1. Marjan Čretnik, Kasaze 70 f, Petrovče; 2. Anica Vidmar, Stopnik 293, Vransko; 3. Milan Natek, Gomilsko 14, Gomilsko. Rešitev križanke Pizzeria Zanzibar, objavljene v oktobrski številki Utripa: ZANZIBAR-NAJVEČJA-IZBIRA-MALIC. Izžrebani nagrajenci: 1. Anton Fonda, Kamenče 15, Braslovče; 2. Tilka Posedel, Ločica ob Savinji 30, Polzela; 3. Marjeta Čretnik, Kasaze 70 f, Petrovče. Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani obeh podjetij. Pokrovitelj križanke v tej številki je Brglez d. o. o„ Vransko. Vrednost nagrad je 20,86 €, 12,52 € in 8,35 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 10.12. 2013. iDrezpiacnaiTelefonsMTStewlIKäl ohltlETl S prihrankom do 4.400€! ENJOYNEERING Porsche Kasko zavarovanje za samo l€/mesec’ Brezplačni set , zimskih pnevmatik’ A Pohitite in obiščite vam najbližjega pooblaščenega trgovca z vozili SEAT. Ponudba velja za omejeno količino vozil na zalogi. 'Ob sklenitvi kredita, finančnega ali operativnega leasinga za novo vozilo SEAT znaša permanentno Porsche Kasko zavarovanje prvo leto samo 1 €/mesec, če bo zavarovanje v veljavi vsaj dve leti. Premija je navedena s 6.5 % DPZP, DDV ni obračunan v skladu s 1. točko 1. odstavka 44. člena ZDDV-1. S sklenjenim Porsche Kasko zavarovanjem pa vam do 31.12.2013 brezplačno podarimo set (4 kom) zimskih pnevmatik. PORSCHE Povprečna poraba 3,4-8,4 1/100 km, povprečne emisije CO? 89-196 g/km. finance GROUP Slovenia Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5,1000 Ljubljana. Fotografije so simbolične. 'Višina prihranka je odvisna od vozila na zalogi. SERVIS DREV Drešinja vas 46a, 3301 Petrovče T: 03 713 60 50, E: servis@avtohisa-drev.si, www.avtohisa-drev.si cJTJTE KS* m JUTEKS, proizvodnja talnih oblog, d. o. o. . Ložnica 53 a, 3310 Žalec E-pošta: juteks.zalec@juteks.si Internet: www.juteks.si OBIŠČITE NAS V PRODAJNEM SALONU V ŽALCU: JUTEKS, Industrijska prodajalna Hmeljarska 3,3310 Žalec Telefon: 03 71 20 757,03 71 20 759 E-pošta: branko.ursic@juteks.si Tudi letos med Prodajalna savinjskih kmečkih dobrot NOVO! AKTUALNO! Ob letošnji predaji medu najmlajšim v WZ Žalec (od leve proti desni: čebelar Rudi Anžel, direktorica VVZ Žalec Natalija Žikič Starič in tajnik Čebelarske zveze Žalec Jani Puckmeister) Čebelarji so tudi v letošnjem šolskem letu v okviru akcije Tradicionalni slovenski zajtrk obiskali vrtce in osnovne šole. V Žalcu, kjer je v WZ Žalec vključenih kar 914 otrok, razdeljenih v 12 enot s 54 od- delki, je med s pomočjo ČD Gotovlje, Šempeter in Griže priskrbela Čebelarska zveza Spodnje Savinjske doline. Čebelarji so pripravili predavanje o čebelah in njihovih pridelkih. Kot je povedal taj- nik Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline Jani Puckmeister, je ČZ Slovenije tudi letos izdala zgibanko Čebelica, moja prijateljica, ki so jo prejeli otroci v vrtcih in učenci prve triade osnovne šole. T. T. Čiščenje parka ob dvorcu Štrovsenek kakor dokazujejo tudi z obnovo nekdanjega Žovneka. D. N. Delno poročilo o certificiranju hmelja Trenutno še prazna hišica bo kmalu postala Savinsjki hram Prvo decembrsko soboto bo na Podeželski trnici Žalec ponovno zelo živahno. Obiskovalce bo tržnica sprejela z novo ponudbo. Poleg stojnic bo kupcem odslej na voljo prodajalna pridelkov savinjskih kmetij, ki jih bodo tržili pod blagovno znamko Zeleno zlato. Prodajalno so poimenovali Savinjski hram. V drugem kiosku bo cvetličarna. Uradno odprtje bo 7. decembra ob 10. uri. K. R. Sezono pridelave hmelja pred prodajo zaključijo s certificira-njem, ki poteka v Sloveniji na desetih uradno priznanih centrih, v katerih so do 31. oktobra letos certificirali malo manj kot 1.300 ton letošnjega hmelja. Slovenski centri za certificira-nje hmelja so: Hmezad Export - Import, d. d., iz Žalca, Hmelj Dornava, proizvodnja in prodaja hmelja in drugih kmetijskih proizvodov, d. o. o., iz Dornave, DR&Golding, Vinko Drča, s. p., storitve za rastlinsko pridelavo, certificiranje in prodajo hmelja iz Grajske vasi, Ahrohop, trgovina in storitve, Ivan Jošt, s. p., iz Gotovelj, Alojz Rojnik, s. p., iz Spodnjih Grušovelj, Hmezad Kmetijska zadruga Petrovče, z. o. o., Kmetijska zadruga Celje, z. o. o„ LUPOLIN trgovina in storitve, d. o. o., iz Turiške vasi (Šmartno pri Slovenj Gradcu), SLOHOPS, trgovina in kmetijstvo, d. o. o., iz Latkove vasi in Hmezad Kmetijska zadruga Braslovče, z. o. o. Udeleženci akcije z braslovškim županom Branimirjem Strojanškom Dvorec Štrovsenek se nahaja v Šmatevžu pri Gomilskem in je bil nekoč eden lepših v Sloveniji, ki je lahko poleg čudovite arhitekture ponudil tudi sprehod po nekdaj urejenem parku, zasajenem tudi z eksotičnimi drevesi in grmovnicami. Po propadu Ingrada je dvorec zamenjal več lastnikov, s tem je počasi propadal tudi park. V preteklem mesecu pa je Moto klub Blissful Slovenija Prebold v sodelovanju z Občino Braslovče organiziral čiščenje zaraščenega in poškodovanega parka. Z urejanjem bodo nadaljevali že spomladi naslednje leto. S prostovoljnim delom in z zavzetostjo se da veliko narediti, to v Občini Braslovče vse- Od letos certificiranega hmelja je po delnem poročilu, ki ga je na svojih spletnih straneh objavil Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu, največ sorte aurora (649.841 kg), sledijo pa celeia (369.212 kg), savinj- ski golding (123.151 kg), bobek (111.907 kg), hallertauer magnum (18.487 kg), dana (11.265 kg), styrian gold (7.847 kg), sorte v preizkušanju (3.586 kg), atlas (1.053 kg), cascade (565 kg) in bramling cross (64 kg). K. R. Mladi kmetje inovativni kandidatkah in kandidatih ocenjevala inovativnost ideje, trajnost projekta, vključenost vidika zaščite okolja, vpliv na lokalno skupnost in podeželsko območje, napoved ekonomskega učinka in tržno usmerjenost kmetije. Naziv je letos prejel Janez Benedičič iz Martinj Vrha pri Železnikih. K. R. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM) sta tudi letos pripravila izbor najbolj inovativnega mladega kmeta oziroma kmetice. Za ta naziv seje potegovalo šest kandidatov, med njimi Martina Podpečan iz Galicije pri Žalcu. Strokovna komisija je pri PODEŽELSKA TRŽNICA vabi z bogato ponudbo kmečkih izdelkov in dobrot. Vsako soboto od 9. do 12. ure o OBČINA ŽALEC GORILNIKI FENIX NA PELETNO BIOMASO • enostaven priklop na obstoječe kotle (drva, olje, drva/olje) • transporter za pelete, zalogovnik MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA SERVIS BELE TEHNIKE DANILO PIKL, s. p., Starovaška ulica 1,3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709186, E: danilo.pikl@triera.net IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si. —fr SL1K0PLE5KARSTV0 lerglov Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad DELO NA VISINI Z DVIŽNO KOŠARO SUK0P1ESKARSTV0 ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, vww.terglav.si Brezplačna objava ... prireditve do konca novembra OBČINA ŽALEC Četrtek, 28. november, ob 18. uri premiera dokumentarno-etnografskega filma Liboje skozi čas, Kulturni dom Liboje (KD Svoboda Liboje in Etnološko društvo Srečno, 041 699 361). Četrtek, 28. november, ob 20. uri Navihanke, Vera in Originali, gostji Tanja Zajc in Brigita Vrhovnik, koncert za narodno zabavni abonma in izven, Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). OBČINA PREBOLD Petek, 29. november, ob 19. uri Gregor Čušin Hagada, monokomedija 14 zgodbic; Dvorana Prebold, KUD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452). Sobota, 30. november, od 8. do 11. ure kmečka tržnica; Režajeva domačija; TD Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Petek, 29. november, ob 16. uri adventna delavnica, Slomškov dom na Ponikvi (TD Ponikva, 041 868 685). Petek, 29. november, ob 19.30 Dobrodelni koncert Glasbene šole »Risto Savin« Žalec, Dom II. slovenskega tabora Žalec, vstop prost (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60). Sobota, 30. november, ob 7. uri 12. Bokotov pohod, zbor na parkirišču pri Mestnem trgu v Žalcu (PD Zabukovica, 041 688 055). Sobota, 30. november, med 9. in 12. uro * Podeželska tržnica Žalec (Občina Žalec, 713 63 99). Sobota, 30. november, ob 17. uri podelitev priznanj krajevnega ocenjevanja »Najlepša vas in vaško središče, hiša, kmetija, poslovni objekt in versko znamenje oz. obnovljen objekt kulturne dediščine 2013« Slomškov dom na Ponikvi (TD Ponikva, 041 868 685). Sobota, 30. november, ob 18. uri občni zbor Turističnega društva Petrovče in podelitev priznanj »Najlepša hiša 2013« v KS Petrovče (TD Petrovče, 041 709 156). Sobota, 30. november, ob 19. uri koncert Folklorne skupine Ponikva, Zadružni dom Ponikva (KD Ponikva, 051 259 504). Sobota, 30. november, ob 19.30 Aida, opera, Koprodukcija SNG Maribor in Cankarjev dom Ljubljana, za potujoči abonma in izven, SNG Opera in balet Maribor odhod avtobusa s parkirišča Doma II. slovenskega tabora Žalec ob 18. uri (TIC Žalec, 710 04 34). OBČINA POLZELA Ob četrtkih, v novembru in decembru, ob 15. uri Moška zimska liga v balinanju v sezoni 2013/2014 (Karli Korber, 041 381 467) Četrtek, 28. november, ob 17. uri pravljična ura; Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 703 32 04). Petek, 29. november, ob 18. uri slavnostna prireditev ob 25-letnici likovne sekcije; ogled likovne razstave; v mali dvorani Kulturnega doma Polzela (Marko Slokar, 041 381 472). Nedelja, 31. november, ob 9. uri redni tedenski hitropotezni turnir; Kulturni dom na Polzeli (Tomi Masnec, 041 783 213). OBČINA BRASLOVČE Sobota, 30. november, ob 9.30 uri Adventni sejem z igrico za otroke; Kulturni dom Letuš; KD Letuš in POŠ Letuš. GLASBENA ŠOLA “RISTO SAVIN” ŽALEC VABI NA KONCERT “GLASBENE ŽELJE’ V KORIST ŠOLSKEGA SKLADA PETEK, 29.11.2013 OB 1930 URI DOM IL SLOVENSKEGA TABORA VSTOPNINA 5 EUR PRODAJA VSTOPNIC GLASBENA ŠOLA VSAK DELOVNIK OD 7. DO 15. URE SLUGA DVEH GOSPODARJEV Komedija, Gledališče Koper 2. in 3. december ob 19.30 Za gledališka abonmaja in izven Vstopnice: TIC Žalec in www.zkst-zalec.kupikarto.si OŠ GRIŽE VABI NA DOBRODELNI KONCEI ZVEZDE ZVEZDICAM 19.12.2013, OB 18. URI V TELOVADNICI OŠ GRIŽE Dodatne informacije: OŠ Griže, tel.: 03 Prodaja kart: OŠ Griže, na dan koncerta v GAL GJURIN S SIMFONIČNIM ORKESTROM CANTABILE, ZASEDBO ČEDAHUČI IN SEVERO GJURIN Sobota, 7.12. 2013, ob 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec s e i »r hh ÌM, ■ -I nJv Vstopnice: TIC Žalec in www.zkst-zalec.kupikarto.si Četrtek, 28. 11. 2013, ob 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec NAVIHANKE, VERA IN ORIGINALI gostji Tanja Zajc in Brigita Vrhovnik SMUČARSKI KLUB GOZDNIK ŽALEC ZIMOVANJE NA TREH KRAI_IIH NA POHORJU od 26.12. do 30.12. Informacije in prijave: SK GOZDNIK tel: 03 710 01 71, 051 631 170 smučanje zabava popoldanske in večerne animacije nočni pohod in še.. Koncert za narodno-zabavni abonma in izven. VSTOPNICE PO 12 EUR V TIC-u ŽALEC LABODJA ZGODBA in prihod MIKLAVŽA WSm Otroška baletna predstava ^Četrtek, 5. december, ob 17.00 ib* Dom II. slovenskega tabora Žalec lljM| VSTOP PROST! Zavod za kulturo Z Ivi £ turizem in šport Polzela občina poiz - vabi v petek, 6. decembra, ob 17. uri na igrano predstavo OŠ POLZELA Carmelada v Ekomuzej - VIT Polzela in ob 17. 30 uri na praznično prižiganje novoletnih lučk ter obisk Miklavža NA GRAJSKEM DVORIŠČU Vstop je prost. Vljudno vabljeni! S 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net DOBČINSKA SPLOŠNA PRIREDITVE DECEMBRA 2013 TA VESELI DAN KULTURE Ponedeljek, 2. december 2013, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec UTRIP DOMOZNANSTVA: APZ RISTO SAVIN SE PREDSTAVI. Četrtek, 5. december 2013, ob 17.30 v Medobčinski splošni knjižnici Žalec srečanje študijskega krožka Beremo z Manco Košir. Sreda, 11. december 2013, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Večer slovenske mitologije - naš gost bo Matjaž Anžur, ki bo predstavil svojo knjigo Zgodovina slovenske mitologije. Četrtek, 19. december 2013, ob 17.30 v Krajevni knjižnici Petrovče Praznično cARTanje. PRAVLJIČNE URE IN USTVARJALNICE: četrtek, 12. 12. 2013, ob 17. uri v Krajevni knjižnici Ponikva praznična ustvarjalnica ponedeljek, 16. 12. 2013, ob 18. uri v Krajevni knjižnici Liboje Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej torek, 17. 12. 2013, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši - pravljična ura in izdelovalnica prazničnih voščilnic z Ireno Verbič sreda, 18. 12. 2013, ob 18. uri v Krajevni knjižnici Griže Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej petek, 20. 12. 2013, ob 18. uri v Krajevni knjižnici Petrovče Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej Dragi otroci, Božiček je že na poti. Obiskal vas bo tudi v knjižnici, in sicer: v torek, 17. decembra 2013, od 14.30 do 16.30 v Občisnki knjižnici Tabor; v četrtek, 19. decembra 2013, od 15.30 do 17.30 v Občinski knjižnici Braslovče; v petek, 20. decembra 2013, od 15.30 do 17.30 v Občinski knjižnici Vransko; v soboto, 21. decembra 2013, od 9. do 11. ure v Občinski knjižnici Polzela; v ponedeljek, 23. decembra 2013, od 15.30 do 17.30 v Občinski knjižnici Žalec; v torek, 24. decembra 2013, od 15. do 17. ure v Občinski knjižnici Prebold. V torek, 31. decembra 2013, bodo vse enote ZAPRTE. Brezplačna objava Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, ko ustavi se srce, obmolkne vse, ostane le tišina in večna bolečina. ZAHVALA V nedeljo dopoldan, 20. oktobra 2013, je v 85. letu prenehalo biti plemenito srce drage mame, stare mame in sestre IVANKE KRAJNC iz Zabukovice 98 Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in kolektivu podjetja Juteks Žalec, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Še posebej se zahvaljujemo njenemu osebnemu zdravniku dr. Strouhalu in dr. Kralju ter sestri Nataši in zdravnikom ter ostalemu osebju Splošne bolnišnice Celje za hitro pomoč, kadar jo je potrebovala. Še enkrat hvala vsem, ki ste sočustvovali in z nami delili bolečino. Zelo jo bomo pogrešali in se je radi spominjali. Sin Boris z družino, sestre in brata ter ostalo sorodstvo Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. Naročila na GSM: 041 611 087 Kamnoseštvo Marjan Amon s.p.. Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini MALI OGLASI ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555 NUDIM INSTRUKCIJE ZA ANGLEŠČINO za osnovne in srednje šole v okolici Polzele. Info.: 031 490 824 (Ana) POTREBUJETE DODATNI ZASLUŽEK? Za delo nujno iščemo podjetne ljudi, ki bi se nam pridružili. Info.: 031 706 281 TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700,041 746 700 Urejanje okolice (košnja, obrezovanje, sajenje, lopatanje, čiščenje snega ... ), manjša gradbena dela, sprehajanje psov in pomoč starejšim osebam. Info.: 031 684 312 (Bojan) Hiša Sadeži družbe Žalec Slovenska filantropija v sodelovanju z občino Žalec odpira vrata medgeneracijskega skupnostnega centra Hiša Sadeži družbe Žalec in k sodelovanju vabi prostovoljke in prostovoljce za pomoč: - pri izvajanju različnih medgeneracijskih ‘ delavnic; - prenosu znanja med generacijami; - nudenje brezplačne učne pomoči; - svetovanje ljudem v stiski. Če želite postati prostovoljec/prostovoljka v HIŠI Sadeži družbe Žalec pišite: barbara.luzar@amis.net Hiša Sadeži družbe, Hmeljarska ulica X Žalec barbara.iucar@amis.net POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11 /c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel : 03/571 73 00 Mbt.: 041/672 115 in 041/536 408 www.pogreb-morana.si O Marija, moja mati, pozno je že, prišel je čas počitka, ne zapusti me. Položi svojo dlan na moje srce, položi svoje dlani na moje oči in jih počasi zapri za stvari tega sveta. ZAHVALA Mati, v tihi žalosti ter z ljubeznijo bomo čuvali zaklade spominov, ko si se 13. novembra za vedno poslovila MILICA TERGLAV roj. KOSEC iz Zg. Grušovelj 30, Šempeter (23.5.1925-13.11.2013) Čutimo, da se hvaležno zahvalimo vsem skupaj in vsakemu posebej za vsako toplo misel, stisk roke, globoke besede tolažbe, pisna sožalja, za vaš čas, za sveče, za svete maše in molitve. Še posebej hvala za prelepo cvetje, s katerim ste odeli njen grob. Hvala g. celjskemu opatu gospodu Marjanu Jezerniku in domačemu dekanu gospodu Mirku Škofleku za globoko vodeno in občuteno sveto mašo ter tudi vsem ostalim spoštovanim gospodom duhovnikom. Hvala tudi Marijinim sestram. Hvala gospe Magdi Šalamon za izbrane besede njene življenjske poti, ki nam bo popotnica po naših poteh skozi življenje. Hvala vsem pevcem za tako lepo petje, za pesmi od K tebi želim moj bog do Polje, kdo bo tebe ljubil. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar in JKP Žalec za tako skrbno voden pogrebni obred. Ko smo jo položili v grob, je na zemljo legla noč in glas trobente ter domači zvonovi so ji zapeli uspavanko k počitku. Hvala. So stvari v življenju, ki se nikoli ne pozabijo. Nebeški oče, naj po tvoji ljubezni zvezde na nebu in lastovke pod nebom še pokažejo kdaj pot mami do nas, pa čeprav samo v sanjah. Mama nas je imela neizmerno rada in tudi vas, ki se vas je kdaj dotaknila s svojo ljubeznijo. Vedno tvoji: sin Ciril s Cvetko, sin Lojze z Branko in hči Milica Štorman z Zvonetom ter vnuki Elizabeta, Anamarija, Matej, Jure, Barbara, Mitja in Žan Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, a v srcih naših še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice LJUDMILE ŠPEGEL s Ponikve pri Žalcu (11.9. 1926-12. 10. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče. Predvsem pa se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej hvala gospodoma duhovnikoma Tonetu in Janezu za opravljen cerkveni obred, sosedom, pevcem, trobentaču, praporščakom in gospe Roziki Jelen za besede slovesa. Hvala pogrebnima službama Usar in Ropótar za vse opravljene storitve. Hvala zdravnikom ZD Žalec, Splošni bolnišnici Celje in patronažni sestri gospe Poloni. Posebej hvala Domu Nine Pokorn Grmovje in Domu upokojencev Polzela za pomoč v času njene bolezni. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustila draga mama MARIJA DERNOLŠEK iz Zahomc 18, Tabor (1. 8. 1923-28. 10. 2013) Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovane sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku, pogrebni službi Ropotar, pevkam in govornici za lepo opravljen obred. Vsi njeni Ni res, daje odšla - nikoli ne bo! Ujeta v naša srca z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljala v tišini... ZAHVALA Ob smrti drage MINKE METELAN iz Tabora (7. 1.1932-27. 10. 2013) se iskreno zahvaljujemo Domu upokojencev Polzela za nego in oskrbo, gospodu župniku Daniju, govorniku gospodu Banku, pevkam za odpete žalostinke, gospodu Zupanu za odigrano njeno najljubšo melodijo in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA V 93. letu se je za vedno poslovila FRANČIŠKA NAREKS iz Podloga 29, Šempeter Ob boleči izgubi Frančiške se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za darovano cvetje, za svete maše in izraze sožalja. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma Sv. Jožef Celje za skrbno nego med njenim bivanjem v njem. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za pogrebni obred, Savinjskemu zvonu za odpete žalostinke in pogrebni službi Ropotar. Amrškovi Sonce počasi za goro bo šlo, jesen je zimi podala roko, le v našem srcu svetloba žari, o kako jo pogrešamo zdaj, koje več ni... ZAHVALA V 92. letu starosti je tiho legla k počitku naša draga mama, stara mama, babica in sestra MARIJA NEMIVŠEK po domače LAŠANOVA MICI iz Bezovnika, Pongrac 17 (9. 3. 1922-19. 11.2013) Hvaležni smo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izražali sožalja, darovali cvetje, sveče ali za sv. maše. Hvala tudi tistim, ki ste poskrbeli, da so jo na dan slovesa pospremile molitve, ganljive pesmi in melodije, tople besede slovesa in da ste jo s svojo prisotnostjo počastili na njeni poti do groba. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Zaman je bil tvoj boj, zaman tvoj trud, bolezen je bila močnejša od volje tvojega življenja. Tiho odšel si, ostal je spomin tvojih pridnih rok, pošteno in dobro srce so naš ponos in drag spomin na te. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedi, pradedi, brat in stric FILIP ZAVRŠNIK iz Zg. Grušovelj 7 pri Šempetru (30. 4. 1933-15. 10.2013) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivu Aquaterm, d. o. o., Koper za vso pomoč, izraze sožalja, cvetje, sveče in za svete maše. Velika zahvala ZD Prebold, dr. Ireni Majcen in gospodu Urošu za nesebično pomoč, govornici gospe Grušovnikovi za lep govor, pevskemu zboru iz Šempetra za odpete žalostinke, pogrebni službi Ropotar, gospodu Škofleku za lepo opravljen cerkveni obred. Zahvala tudi veteranom vojne za Slovenijo za zadnje slovo, posebna zahvala LD Polzela za lepo opravljen lovski pogreb in rogistom za odigrane žalostinke. Hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA JAN CINKOTSKI iz Šempetra (9.4. 1927-12. 10. 2013) Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali v trenutkih žalosti. Hvala za darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala pogrebni službi Ropotar in gospodu župniku Mirku Škofleku iz Šempetra. Hči Karmen z možem Amirjem in vnukinja Alisa Srce je omagalo, tvoj dih je obstal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Poslovila se je ELA FIDLER LORBEK iz Dobriše vasi (1.6. 1957-15. 10.2013) Iskrena hvala vsem, ki ste se dotaknili njenega življenja in jo pospremili na zadnjo pot. Hvala za izrečena sožalja, spodbudne besede, lepe spomine, cvetje in sveče. V naših srcih bo živela večno. Mož Jože, hči Jana z Davorinom in malim Davidom, mama Gizela, omica in dedi Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) V SPOMIN Mineva leto dni, odkar nas je zapustil dragi VILI BABIČ iz Prebolda Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu ter mu prižigate sveče. Vsi njegovi POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan Zadnjič si zaprl oči, podal se v večno spanje. Kot čebela poletel si tja v nebo in se popeljal v večne sanje. (Žiga) ZAHVALA ob smrti dragega LEOPOLDA KOLŠKA po domače POLDETA iz Prebolda, Prečna pot 2 (16.12.1931-9.11.2013) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, Občini Prebold, čebelarjem, gasilcem, upokojencem, kolektivoma Vrtca Prebold in OŠ Prebold ter kolektivu Vrtca Šentjur, za izraze sožalja, cvetje in sveče. Hvala g. župniku, pevcem skupine Žarek, trobentaču, govornici in pogrebni službi Ropotar za spoštljivo opravljen pogrebni obred. Še posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Polzela za vso skrb in nego v času bivanja v njihovem domu. Vsi njegovi Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, ata, pradedija in brata SLAVKA ŠORLIJA iz Šempetra (29. 3. 1934-2. 11.2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, gospe Ivanki Ropotar za ganljive besede slovesa, pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba, pevskemu zboru in citrarki za lepe pesmi slovesa ter JKP Žalec. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spoštljivo pospremili na njegovi zadnji poti. Naj lep spomin nanj ostane vedno živ. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo pogrešali Ni te več na klopci ob hiši, nič več se tvoj glas ne sliši, bolezen te je objela, poslednjo moč ti vzela. Dobrota tvojega srca nikoli ne bo pozabljena. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija in ata JOŽEFA STROJANŠKA iz Podvrha (31.12. 1936-31.10. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali sveče, za svete maše, izrekli sožalja in ga pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Milanu Gosaku za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Morana, pogrebcem, sosedi Danici za pomoč ter Bogdanu in Jožici iz Podkraja. Žalujoči: žena Ivica, hčerki Vida in Metka, sinova Joži in Martin z družinami Zahvale za decembrsko številko Utripa sprejemamo do 10. decembra 2013 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80 V SPOMIN ANA IN VLADO GRM Minilo je že leto dni, odkar si nas zapustila, mama Ani, in kmalu bo tudi leto dni od tvojega slovesa, ata Vlado. Sedaj sta skupaj, nekoč z nami. Vili, Loti, Miha, Žiga Skromno in pošteno si živel, v življenju le skrbi in delo si imel. Vse življenje boriti si se znal, a v jesenskem jutru za vedno si zaspal. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le nekje daleč, daleč je ... V SPOMIN 13. oktobra je minilo 10 let, odkar je tiho odšel naš dragi STANKO VIDMAJER iz Griž (1.5. 1927-13. 10. 2003) Iskrena hvala vsem, ki ga skupaj z nami nosite v lepem spominu in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 13.600 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip. NAROČILNICA ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk - v mesecu juliju časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 6 z 8,5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip. *Ime in priimek (ali naziv podjetja) *Naslov *Poštna številka *Pošta ID za DDV (samo v primeru podjetja) Telefon/gsm Elektronska pošta *Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, tel.: 03 712 12 80, zkst.utrip@siol.net ^ Polzela, kot jo vidijo ptice Najlepša glasba je bitje srca Grad Komenda s ptičje perspektive Društvo ljubiteljev kulturne dediščine Polzela je v okviru občinskega praznika in 15. obletnice Občine Polzela na Gradu Komenda pripravilo fotografsko razstavo z naslovom Polzela, kot jo vidijo ptice. Avtor fotografij Bojan Plev-čak je ob uporabi radijsko vodene platforme, ki se dvigne z balonom, napolnjenim s helijem, v različnih obdobjih fotografiral Polzelo in njeno okolico. Preko radijsko vode- nih povezav je spremljal sliko na monitorju, prav tako s tal pa upravljal tudi s platformo in sprožal fotoaparat. Kot je povedal avtor razstave Bojan Plevčak, fotografije, posnete z višine med 70 in 150 metri, podrobneje prikazujejo pokrajino in objekte, kot je to mogoče iz letala ali helikopterja, toda ti zaradi omejitev ne smejo leteti na teh višinah. Na ta način se izognejo motečim vplivom odsevov stekel letalske kabine in raznim vidnim opornicam kril ipd. V desetih letih fotografiranja iz zraka, je društvo ljubiteljev kulturne dediščine posnelo več tisoč fotografij v različnih delih Slovenije. Največ fotografirajo stara mestna jedra, cerkve, gradove in druge objekte kulturne dediščine. Svojo tehniko fotografiranja želijo tehnološko še izpopolniti, prav tako nameravajo pogosteje fotografirati v zimskem času, ko ni mogoče leteti s športnimi letali. T. Tavčar Sejmi rabljene smučarske opreme S smučarskega sejma v Preboldu Turistično društvo Prebold in Športna zveza Prebold sta v soboto, 16. novembra, v prostorih kmečke tržnice in muzeja na Režajevi domačiji v Dolenji vasi organizirala sejem rabljene smučarske opreme. Minuli vikend pa so tradicionalna smučarska sej- ma pripravili tudi v Žalcu in na Vranskem. Smučarski sejem, na katerem je rabljeno opremo ponudilo okrog 60 ponudnikov, so v Preboldu organizirali po večletnem premoru. Nekdaj je za tovrstni dogodek poskrbel preboldski smučarski klub, ki je upravljal tudi s smučiščem pod Žvajgo. Lani ustanovljeno novo turistično društvo pa si je zadalo nalogo ponovno organizirati smučarski sejem, kar jim je uspelo skupaj s Športno zvezo Prebold. Precej rabljene opreme je zamenjalo svoje lastnike. D. N. Med številnimi dobrodelnimi prireditvami je zelo odmevno pripravil tudi Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. 7. novembra je v Domu II. slovenskega tabora pripravil dobrodelni koncert z naslovom Najlepša glasba je bitje srca. Del izkupička bodo namenili nakupu defibrilatorja, s preostankom pa bodo financirali udeležbo otrok iz socialno šibkih družin v programih ZKŠT Žalec, kot so: slikarska šola Chiaro Scuro, Kul počitnice in Zajadrajmo v poletje Skozi program prireditve, ki ga je oblikovala ekipa ZKŠT Žalec, je kot rdeča nit tekla zgodba o srcu, o srčnosti in vrednotah, ki naj vodijo naša življenja. Z besedami, s petjem in plesom je zgodbo pripovedovalo več kot 130 nastopajočih: pevec in napovedovalec Matjaž Romih, baletna skupina Glasbene šole Risto Savin Žalec z mentorico Anjo Šuman, čarodej Jani Jošovc, Nataša Zupan, Tim Ribič in Irena Kralj z odlomkom iz operete Grofica Marica, hmeljska princesa Eva Bizjak in hmeljarski starešina Jože Ribič, folklorna skupina OŠ Griže Griški veseljaki z mentorico Vlasto Polenik, plesna skupina OŠ Petrovče pod mentorstvom Maje Bubik, pevka Tanja Žagar, MPZ I. OŠ Žalec z zborovodkinjo Zdenko Markovič in Moonlighting Orchestra, ki je poleg glasbenega nastopa spremljal celotno prireditev z glasbenimi vložki. > Zbrane je ob koncu nagovoril direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek Povezovalka programa je bila Lidija Koceli z ZKŠT Žalec. Ob koncu so skupaj z obiskovalci zapeli Ježkovo Srček dela tika-taka, obiskovalcem in sponzorjem pa seje zahvalil direktor ZKŠT Matjaž Juteršek in povedal, da so s prodajo vstopnic in prispevki podpornikov zbrali 5.300 evrov. Sredstva bodo namenili za nakup defibrilatorja, ki ga bodo namestili v Domu II. slovenskega tabora. "V Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec vedno razmišljamo, kako poskrbeti za večjo varnost obiskovalcev kulturnih, športnih in turističnih prireditev v Domu II. slovenskega tabora. V stresnem času, ki ga živimo, je dostop do defibrilatorja v primeru srčnih zastojev nujno potreben del opreme na območjih, kjer se redno nahaja večje število ljudi. Za boljši občutek varnosti ga bomo torej namestili tudi pri nas, in sicer na mestu, kjer bo javno dostopen širši okolici," je še povedal Matjaž Juteršek. Ker so s prodajo vstopnic in po odličnem odzivu donatorjev zbrali več sredstev, bodo z razliko financirali udeležbo otrok, katerih družine si tega ne morejo privoščiti, v izbranih programih kulture, športa in turizma ZKŠT Žalec. T. Tavčar V telovadnici UPI - ljudske univerze Žalec je SK Goznik pripravil sejem smučarske opreme, ki je bil zelo dobro obiskan Med mnogimi znanimi nastopajočimi na koncertu so bili tudi Matjaž Romih, Nataša Zupan in Tanja Žagar Stranišča tudi na tržnici Na žalski tržnici so uredili tudi nova stranišča, ki so na voljo prodajalcem in v času delovanja tržnice tudi obiskovalcem. Ključe stranišča ima Omer Omeri, ki s svojo stojnico vztraja na žalski tržnici že 30 let in je redni ponudnik sadja in zelenjave. Zanimivo je, da so Združeni narodi ravno letos 19. november proglasili za svetovni dan stranišč, s čimer so želeli prispevati k višji kulturi obnašanja po svetu. Čeprav je za naše socialno okolje stranišče nekaj samoumevnega, marsikje po svetu ni tako. T. T. Javno stranišče v "omejeni" rabi, za obiskovalce samo v času obratovanja tržnice