Silvo Torkar
UDK 808.63 - 316.4 : 582.2 / .9
KAKO JE IZ KOROMAČA (KOMORAČA) NASTAL KOMARČEK?
Rastlinsko ime za Foeniculum vulgare je na Slovenskem že v slovarjih 17. stol. izpričani koromač oz. komorač, toda v botanični stroki in v SSKJ je brez potrebe prodrla Tuškova tvorjenka komarček iz 1. 1862.
Botanical name for Foeniculum vulgare has been listed in the dictionaries in Slovenia since 17*^ century, the so-called koromač or komorač, but T usek s neologism from the year 1862 has unnecessarily prevailed in the botanical sphere and the Dictionary of the Slovene Literary Language.
V našem jezikoslovju je zaslediti tezo, da se v slovenski knjižni jezik (SKJ) ne more prebiti nobena beseda iz obrobnih slovenskih pokrajin, če ni znana in živa v osrednjem slovenskem prostoru oz. na ozemlju nekdanje Kranjske. Za primer se navaja beseda solzica, ki da se kljub Prežihu ni mogla uveljaviti v SKJ, ker je v osrednji Sloveniji pač ne poznajo. In to da je povsem sprejemljivo in logično, ker so Kranjci pač dali Slovencem knjižni jezik in lahko zato diktirajo normo. Toda če to v veliki meri velja za področje glasoslovja, nikakor ne velja samodejno tudi za besedišče. Kot primer nekoristnosti teze o kranjskem "filtru" si oglejmo usodo besede komarček v pomenu rastlinskega imena za "Foeniculum vulgare".
Koromač (Foeniculum vulgare) je rastlina, ki je prvotno (negojena) rasla le v toplejšem sredozemskem okolju in so jo v osrednji Sloveniji spoznali pozneje, ime pa prevzeli. Kranjsko-nemško-latinska botanična nomenklatura, Breckerfeldov rokopis iz 1. 1793 (Franc Anton Breckerfeld, I74O-I806), ki ga hranijo v ARS, ne pozna besede komarček, pač pa koromač. Koromač poznata tudi Vorenčev in Hipolitov slovar s konca 17. in začetka 18. stol. To dokazuje, da je koromač že bil sprejet v kranjščino. Tudi Cigaletov veliki nemško-slovenski slovar iz i860, ki se je v precejšnji meri naslanjal na Vodnikov rokopisni Slovenski besednjak iz 1. I8II, komarčka še ne omenja, za nemški Fenchel navaja ustreznike koprec, sladki janeš, koper, komorač. Komarčka prvič zasledimo v Slovenskem Glasniku 1862, v prispevku Ivana Tuška Naj bolj potrebne stvari iz botaniške terminologije, na str. 168: navadni komarček ali koprec (Foeniculum vulgare). Tušek, tedaj učitelj na višji realki v Zagrebu, je objavo pospremil z besedami: "...zato pa prosim vsacega, kdor bo to od meno sostavljeno terminologijo bral, naj pošlje svoje opazke in popravke "Glasniku" ali pa neposredno meni." Ker očitno ni bilo ugovorov, je enake rešitve uporabil tudi v prevodu knjige Rastlinstvo A. Pokornega, učbeniku  za  nižje razrede gimnazije, ki je izšel 1. 1864. Kot vse kaže,
Gradivo, ocene, poročila: S. Torkar
285
gre za papirnati prevod ene od hrvaških variant: komarač, komarac > komarček. Iznajdba "primernejšega" termina za dozdevno hrvaško poimenovanje sodi torej v čas intenzivnega ustvarjanja slovenskega strokovnega izrazja. Hrvaška različica komarac nima seveda, razen v pisni obliki, nič skupnega s hrvaško besedo komarac v pomenu "majhen komar", zato sklepam, da jo je Tušek napravil v naglici in brez premisleka. Toda komarček je odtlej že začel svoj pohod, ki ga je pripeljal med zmagovalce, kar dokazuje tudi SSKJ II. V Bezlajevem etimološkem slovarju v geselskem članku komorač izvemo še za zapis iz Alasijevega slovarja ±z 1. I6O7 'coromach', in še, da so si že l8l9 besedo komorač iz slovenščine izposodili tudi Čehi (več o tem še v Machkovem češkem etimološkem slovarju 1957 oz. 1971). Beseda je sicer po izvoru verjetno pred-indoevropska.
Pleteršnik v svojem slovarju iz 1. 1894 podiztočnico komarček z enačajem (ki mu pomeni toliko kot "glej") usmerja k besedi komorač, izpisal pa jo je iz Janežičevega nemško-slovenskega žepnega slovarja, 2. izd. I867 in Tuškovega prevoda A. Pokornega Prirodopisa rastlinstva, 2. izd. I872. Čisto drugače je pri komoraču. Tu navaja nemški prevod der Fenchel (foenicullum officinale), izraz pa je našel v Cigaletovem velikem nemško-slovenskem slovarju i860, že omenjenem Janežiču in v Cafo-vem slovarskem gradivu, medtem ko je reklo Jej, jej komorač, da te ne pikne pisan kač povzel po Erjavcu, ki je besedo našel na Dolenjem Krasu in jo objavil v LMS v svojih zbirkah narečnega besedišča pod skupnim naslovom Iz potne torbe. Pod iztočnico komoračev navaja Plet. še zvezo komoračevo seme, s Krasa (spet Erjavec) ima še iztočnico komo-račevlje, od Cigaleta pa še iztočnici komoračnica in pa komoračnik (v istih pomenih kot v SP 1962). Pleteršnik ima še iztočnico koromač, ki jo spet z enačajem razlaga kot komorač, izpisana pa je iz Alasijevega in enega od prepisov Kastelčevega slovarja 17. stol. ter iz Štrekljeve razprave o goriškem narečju na srednjem Krasu. Iz Štreklja je izpisal še iztočnico koromačevlje, iz Erjavca pa koromačnico (zapisano v Rihen-berku, današnjem Braniku). Za Pleteršnika je norma torej komorač.
Slovenski pravopis 1962 navaja tako komorač kot (z metatezo nastali) koromač in ju razlaga kot 'sladki janež', pri obeh iztočnicah pa navaja še izpeljanke, ki tako tvorijo celo besedno družino, npr, koromačevje 'zel', koromačnica 'goba', komoračevje, komoračnica 'janeževa voda', komoračnik 'janeževo vino'. Komarček je v SP 1962 sicer omenjen v okviru iztočnice komar, vendar neobstoj izpeljank razločno kaže na pozen nastanek te besede.
Listkovno gradivo kartoteke za SSKJ (ki je omejeno skoraj izključno na  čas  po  izidu Pleteršnikovega slovarja 1895) kaže, da je komarček v
286
Jezikoslovni zapiski 1995
strokovni, poljudni in učbeniški literaturi nekoliko bolj razširjen kot koromač, v leposlovju pa je kot edina varianta izpričan koromač (pri Tržačanih A. Rebuli in B. Pahorju ter pri Ajdovcu D, Lokarju). Po zaslugi SSKJ je komarček postal knjižna norma, živi obliki koromač in komorač pa narečni besedi.
V botanični stroki slovensko izrazje ni poenoteno in živa ljudska imena niso zbrana v celoti, zato v strokovnem in znanstvenem tisku pisci raje operirajo z latinskimi izrazi, v poljudnoznanstvenem pa slovenskim izrazom dodajajo latinske. Na tolikšen prodor komarČka v strokovni oz. poljudni botanični literaturi je bržkone vplivalo (zgrešeno) mnenje, da je komarček pristno slovensko poimenovanje, zato botanikov očitno ni mogel prepričati niti premišljeno sestavljeni Pleteršnikov slovar. Mala flora Slovenije (A, Martinčič, F. Sušnik, 1. izd. 1969, 2. izd. 1984) in nanjo oprti Register flore Slovenije (D. Trpin, B. Vreš, 1995) so v stroki praktično potrdili docela ponesrečeno tvorjenko komarček in tako pripomogli k izrinjenju še enega domačega, ljudskega poimenovanja.
Neproduktivna se zdi zato teza, po kateri je vse, kar si izmisli ali v rabi pregnete Kranjec, za normo slovenskega knjižnega jezika odločil-nejše kot tisto, kar se govori in piše v kaki nekranjski slovenski pokrajini, četudi gre za ra^aimnika, npr. pisatelja.
Pe3K)Me
Koromač   mjim   komorač   (Foeniculum)   HBJiaeTca   cpea,M3eMHOMOpcKMM   pacTeHMeM,
HCnOJTb3yeMbIM   B   JieneÖHblX,   KyJlMHapHblX   MJIM   #eKOpaTMBHbIX   uejiax.   B   cjiobchckom
cneuMajibHOM m HaynHo-nonyjiapHOM JiMTepaTypc c 1862 r. Hapa/ry c koromačcm CTa.no noflBJiHTbca eme Hey,oaBiiieec5i o6pa30BaHMe MßaHa Tyuueica komarček. CnoBapb cJioBeHCKoro jiMTepaTypHoro *3buca (t. 2, 1975) KaK pa3 3TO cjiobo noa,H$iJi pp jiMTepaTypHOM HopMbi, a 5KMBbie Hapo^Hbie cjiOBa koromač mjim komorač, M3BecTHbie b npMMOpcKOM oÔJiacTM CjioBeHMM m b BejioM KpafiHe, oh noHM3MJi n,o n,MajieKTH0M KaTeropMM, \orsi cjioBapb ÜJiCTepuiHMKa oT/^aeT npe^noHTeHMe komoraču, a OpcporpaOMHecKMM cjioBapb 1962 r. komoraču m koromaču.