Studu** a KNJIŽNICA V CELJU veije - skladišče D-Per III 19/1971 ■»■lili 1119710588,4 U V>X> LKS. COBISS e LETO VII. ŠT. 4 • CELJE, APRIL 1971 GLASILO KOLEKTIVA Perspektivni razvoj trgovinske mreže v mežiški dolini Mežiška dolina pomeni v uprav-no-političnem pomenu teritorij občine Ravne na Koroškem, to je zaokrožen geo = ekonomski prostor in je v regionalnem merilu del Koroške regije«, ki po sedanjem pojmovanju zajema mežiško, mislinjsko in del dravske doline, mi ni znano. Dejstvo pa je, da je dejansko slovenska Koroška in Mežiška dolina z delom Dravograda — še približno dva kilometra od Dravograda do starega deželnega mejnika, meje med Koroško in Štajersko. Mežiška dolina pa ni le zaokroženo telo temveč ima specifične značilnosti v izraziti industrializaciji, saj živi od kmetijstva le cca 12 % prebivalstva. Vendar je treba tudi ta promet jemati z rezervo, saj je vedno več kmetij, na katerih žive mladi gospodarji — delavci, ki jim je kmetijstvo le še dopolnilo k rednemu delovnemu razmerju, v katerega so vključeni v industriji. Socialni premiki, ki so se zgodili v letih po drugi svetovni vojni zaradi neverjetno hitrega razvoja, se izraža- jo zlasti v obsegu in strukturi potrošnje. Izrazito industrializacijo poudarjata v mežiški dolini Železarna Ravne in Rudniki svinca in topilnica Mežica. Železarna Ravne daje predvsem svoj poudarek v Ravnah in na Prevaljah z vsemi okoliši, Rudnik Mežica pa v gornjem delu doline, Mežici, Žerjavu in Črni z okoliši. Poleg teh dveh pa so tu še: — Tovarna lesovine in lepenke Prevalje, Nadaljevanje na drugi strani 1. maj - praznik dela Prvi maj je praznik slehernega delovnega človeka — praznujejo ga milijonske delovne množice vseh kontinentov — vsega sveta. Ta praznik sovpada v čas, ko se tudi priroda prebuja v novo življenje, se odene z razkošnim zelenjem in bujno rastjo. Zdi se nam, da je to preosnovo pospešila in hoče zaživeti poprej e in popolneje. S to mislijo stopamo tudi mi v prvomajsko praznovanje. Ozrimo se nazaj in se spomnimo, kako so pri nas slavili prvi maj nekoč! Slovenski delavci so leta 1899 pr- vič praznovali 1. maj. To je bil prvi viden odraz političnega prebujanja našega delavskega razreda. V predvojnih letih se je praznoval 1. maj često le tiho in skromno, ker bi lahko vsak vidnejši odraz teh občutkov imel za malega človeka neljube posledice. Z rastjo delavske organizacije in njenih uspehov na političnem področju, je tudi praznovanje 1. maja pridobivalo na zunanjem videzu. Tako je bilo vkljub prepovedi od strani boržuazne oblasti vrsta mogočnih prvomajskih manifestacij v naših industrijskih centrih. V času okupacije je tudi nacizem praznoval 1. maj v zasmeh pravemu mednarodnemu prazniku delavskega-razreda. Saj je bil prav nemški nacizem gibanje, katero je pod vodstvom naj reakcionarne j šega dela nemškega velekapitala, raznih fabrikantov o-rožja in drugih bolnih izrastkov pripadajoče nemške boržuazije odigralo vlogo ubijalca nemškega delavskega gibanja in preko svoje osvajalske politike tudi v ostalih deželah Evrope. Peterokraka zvezda, katera je simbolizirana v praznovanju 1. maja je v takšnih zgodovinskih okoliščinah nadaljevala svojo zgodovinsko pot. Pred njo so zatemneli razni simboli zasužnjevanja — gospodarskega, političnega in kulturnega. Vtirala se je pot iz delavčevega srca preko partizanske čepice do simbola države. S tihim poklonom v srcu pa se v teh mislih zaustavimo pri vseh, kateri so se žrtvovali za uveljavitev pravic delovnega človeka, za uveljavitev praznika 1. maj. Letošnji praznik 1. maj bomo proslavljali kot praznik izbojevanega boja delovnih ljudi z zavestjo, da delavci nismo več mezdni delavci, ampak upravi j alci, ki s svojim delom in odločitvami sami odločno vplivamo na poslovanje podjetja in na delitev doseženih rezultatov. Gospodarske težave, ki nas spremljajo na našem zmagoslavnem pohodu bomo morali z vso vnemo in znanjem s premišljeno pravičnostjo razdelitve bremen razrešiti. Pri tem moramo biti brezkompromisni in dosledni, saj gre tu za človeka in samo za človeka. e e Družbenopolitične organizacije in organi upravljanja I čestitajo k prazniku dela 1. maju Stanko GOLAVŠEK Prodajna aktivnost v oddelku vin — žganih pijač 7 Vprašanj 7 Odgovorov za uspešno prodajo alkoholnih pijač. 1. Vprašanje: Kje je najboljši prostor za vino in žgane pijače v prodajalni? 2. Vprašanje: Kako velik naj bo oddelek vin in žganih pijač? 3. Vprašanje: Na kaj je potrebno v oddelku žganih pijač posebno paziti? 4. Vprašanje: Kje naj stojijo posamezne blagovne skupine v oddelku? 5. Vprašanje: Kako večati atraktivnost oddelka? 6. Vprašanje: Kako lahko uspešno nudimo vino? 7. Vprašanje Kako izgleda uspešen izbor pijač? Kje je najboljši prostor za vino + žgane pijače? Kako velik naj bo oddelek? — Tovarna rezalnega orodja na Prevaljah, — LIP — obrat žaga in stavbno pohištveni obrat Prevalje, — Gradbeno podjetje Prevalje, — Inštalater Prevalje ter še vrsta manjših uslužnostnih in obrtnih dejavnosti. Nešteto nam kaže, da je največ srednjih in manjših industrijskih podjetij prav na Prevaljah, ki predstavljajo nekakšno središče doline, in so geografsko in komunikacijsko najbolj primerna za nadaljnji razvoj že obstoječih in tudi novih industrijskih in tudi večjih obrtnih podjetij. Zato so prav tu pričeli graditi tudi novo tovarno hlačnih nogavic, ki naj bi v bližnjih bodočnosti zaposlila približno 250 delavk ter s tem v veliki meri rešilo vprašanje zaposlovanja ženske delovne sile. Gospodarski razvoj doline ni bil enakomeren in organska rast gospodarske razvitosti in družbenih služb ni dosegla ustrezne harmonije. Tako danes zdaleka prevladuje industrija. Med gospodarske panoge, ki so v razvojnem tempu zabeležile manjšo razvojno rast in stopnjo sodi tudi trgovina. Splošno zaostajanje razvoja terciarnih dejavnosti je povzročilo še tolikšno nesorazmerje, da posredno negativno vpliva na delovno proizvodnost. Res je, da je trgovina v zadnjih dveh letih, predvsem po zaslugi našega podjetja, precej napredovala, vendar pa ta porast še ne ustreza istočasnemu porastu industrije. V tem velikem nesorazmerju gre predvsem za grobo zapostavljanje trgovine v preteklih letih. Predvsem gre Kako izgleda uspešen izbor pijač? To so odločilna vprašanja, ki si jih zastavljate ako gre za vaš oddelek vin — žganih pijač. Svoje odločitve izrekate po lastnih izkušnjah: poznate svojo prodajalno, stranke, potrebe in navade kupcev. S prometom oddelka ste več ali manj zadovoljni. Vendar, ali nimate včasih občutka, da bi lahko dosegli večji promet in dohodek? Odgovori na 7 vprašanj so koristne rešitve za važna vprašanja. Iz tega se razvijajo predlogi, ki jih je lahko spremeniti v dejanja. So namreč praktični, preizkušeni in bodo prinesli uspeh in korist vsakemu praktičnemu uporabniku. 1. Vprašanje: Kje je najboljši prostor za vino in žgane pijače? 1 Odgovor Vsaka prodajalna izgleda drugače, zato ne obstoja univerzalna rešitev. Vendar vino — žgane pijače tu za subjektivno krivdo posameznih odločujočih ljudi, v mežiški dolini do pred nekaj leti adaptacije starih trgovin niso bile zaželene. Enako trgovino tudi v velikih stanovanjskih objektih ni bila zaželena ter sta si tako novo Velenje in Čečovje na Ravnah na Koroškem v živem nasprotju. V enakem nasprotju v pogledu adaptacij sta si npr. Ravne — stari trg in Slovenj Gradec. Že omenjeni odločujoči ljudje so imeli, glede razvoja trgovine, megalomanske načrte, ki pa jim oba tedanja trgovska podjetja v dolini (Trgovski dom in Ljudski magazin) nista bila kos. Zaradi že omenjene razlike med razvojem industrije v dolini napram ostalim panogam, je nujno analizirati sedanje stanje trgovinske mreže. To nalogo je treba opredeliti nekako takole: 1. Ugotoviti je predvsem v kakšni meri sedanja trgovina v mežiški dolini ustreza ali pa ne ustreza sedanjim potrebam prebivalstva — raziskati vzroke odliva. 2. Ugotoviti je dalje potrebno, v koliki meri in v katerih strokah preskrbuje trgovina tudi prebivalstvo izven mežiške doline. 3. Na podlagi predvidenega porasta števila prebivalcev in njihove kupne moči je treba predvideti blagovni promet v naslednjem obdobju. 4. Ugotovljeno kupno moč primerjati z obstoječim stanjem trgovine ter dobljeno razliko odpraviti. Drago Pistotnik (nadaljevanje sledi) spadajo na mesto z večjim prehodom kupcev, torej po pravilniku v zunanjo hojnico na desno stran kupca. Zunanja hoj niča pa ni vedno e-nako opozorilna. Izredno ugodno mesto je zadnja tretjina po zadnjem obratu v levo proti izhodu. Celotna pot po drugi tretjini hojnice v prodajalni na zunanji strani nudi pogled v polico pijač. Razporeditev pred zajezeni prostor pred mlečnimi izdelki in kruhom ni priporočljiva. Kdor kupuje vino — žgane pijače rad izbira v miru. 2. Vprašanje: Kako velik naj bo oddelek vin in žganih pijač? 2 Odgovor Velikost je odvisna od velikosti prodajne površine. Naslednja razpredelnica nam služi kot koristen pripomoček. Prodajna površina Dolžina ; 50 — 100 m* 3 m 101 — 150 m2 4-5 m 150 — 200 m2 6 m 200 — 300 m2 8 m 300 m2 10 m Oddelek s tremi metri polic je najmanj za uspešen izbor. 3. Vprašanje: Na kaj je potrebno v oddelku žganih pijač posebno paziti? 3. Odgovor Red in preglednost v policah je osnovni pogoj za uspešno prodajo vina — žganih pijač. Zato spadajo čista žagnja k čistim, konjak k vinjaku itd... Velike in male steklenice istega produkta postaviti skupaj v zaporedju 1/2 1. steklenice pred 1/1 steklenice. Tako se namreč doseže dinamičnost zaporedja in masovni u-činek istega artikla. Kupec je redko pripravljen na raziskovalno akcijo, če je našel 1/2 1. steklenico, a hoče kupiti 1/1 steklenico; mislil bo, da literskih steklenic ni in obratno. Oddelek po skupinah: 1. Vinjak, konjak. 2. Slivovke, žganja. 3. Čiste žgane pijače (gin, hermeli-ka, travarica, encijan, brinjevec). 4. Rum 5. Whisky. 6. Bittri (pelinkovec, ginar itd.). 7. Likerji, coktajli. 8. Aperitivi, vermouth vina, desertna vina. 9. Peneča vina. 10. Bela vina, rdeča vina. 4. Vprašanje: Kje naj stojijo posamezne blagovne skupine v oddelku? 4. Odgovor Najboljši izdelki spadajo na najboljša mesta. Dobri artikli prinašajo visok bruto dohodek (= marža x obračanje). Perspektivni razvoj Vino žgane pijač » Najboljša mesta v policah so približno v sredini oddelka in tam »v višini dosega z roko« (v višini 1,30 m do 1,40). Začetek in konec police sta vedno manj opazovana od kupcev, zato se tu priporoča razporeditev blaga, ki ga kupci pogosteje iščejo in kupujejo. Uspeh takšnih ukrepov: prometno močna blagovna skupina na začetku zavira tempo kupca, ki bi sicer začetni del ponudbe spregledal. Dobra blagovna skupina razporejena na koncu police vzpodbuja kupca, da opazuje celo polico. Tako so najbolj pravilno razporejeni in zbrani nakupovalni impulzi. Opozorilci, svetlobni napisi in slično so primerni za opozarjanje na posamezne blagovne vrste, predvsem v večjih oddelkih. Varianta razporeditve: — Jajčni čajni, kakao, kavini likerji — Vinjak — Zeliščni likerji — Čiste žgane pijače — Koktalji — sadni likerji — Slivovke — žganja — Konjak — Peneča vina — Polneča — Rum — Whisky — Zaščitena vina — Bittri — Aperitivi — Rdeča vina — Bela vina 5. Vprašanje: Kako večati straktiv-nost oddelka? Odgovor: Pri razporeditvi steklenic je potrebno ustvarjati barve kontraste. Omogočiti je lahek prijem steklenice. Steklenice morajo biti razporejene tako, da so etikete čitljive. Ostankov dveh ali treh steklenic v polici se je treba izogibati. Oddelek s posebno atmosfero, ki pospešuje prodajo pa dosežemo še z naslednjim: — označevanje s simboli — ožgane lesene police — kletni ambient s sodi in arkadami — povdarjanje določenega izbora z reflektorji in indirektno razsvetljavo. Ponudbo aktualiziramo še z akcijami in degustacijami. Prodajno osebje mora biti odvisno od velikosti oddelka; primerno šolano — poznati mora vrste in namen posameznih pijač. 6. Vprašanje: Kako lahko uspešno nudimo vino? Odgovor: Vino prodajamo kot pijačo, dobri poznavalci pa ga uživajo kot hrano. Dobra ponudba pijač je pogojena s strokovnim nakupom, skladiščenjem in presentacijo. Atraktivnost prodaje je potrebna predvsem za manj zahtevne kupce, ki so še vedno v večini in za impulzivne nakupe. Kvalitetne pijače bi se morale razstavljati v specialnih policah za pijače: — v obliki sodov — lesene police za ležeči položaj steklenic — lončene police z vidnimi opozorilci za pijače z zaščitno znamko — uporaba vinske trte in izvirnih materialov iz področij, kjer se pijače pridelujejo (kamen, škotski karo, preše, doge, klopotci itd.). Tone LAZNIK, dipl. oec. MERX KAVA osvezuie Kako bomo S etos letovali ? Komisija za rekreacijo in oddih konference osnovnih organizacij sindikata našega podjetja se je sestala dne 5. 4. 1971 in proučila možnosti organiziranja letovanja naših članov kolektiva. Počitniške kapacitete, s katerimi razpolaga podjetje so minimalne. Tako imamo v Strunjanu le 2 vikend hišice po 4 ležišča in možnostjo, da si koristniki sami pripravljajo hrano. V Ankaranu imamo počitniški dom s 32 ležišči, kuhinjo in bifejem. Komisija se je odločila za kriterij koriščenja počitniških kapacitet podjetja za tiste člane delovnega kolektiva, ki bodo šli na dopust s svojo družino in prejemajo otroški dodatek. Le v slučaju, da bi bilo teh interesentov premalo, bodo imeli možnost koriščenja teh kapacitet tudi ostali člani kolektiva. Oskrbni dan v Ankaranu bi po predlogu komisije znašal za: — odrasle osebe 30,— din — otroke do 7 let 15,— din — otroke od 7 do 14 let 20,— din Za ostale člane kolektiva pa bo komisija organizirala letovanje po spodaj navedenih ponudbah: Predsezona VI in IX din Sezona VII in VIII din BIOGRAD (počitniška skupnost Žalec) Odrasli 32,— Otroci do 10 let 16,— Otroci do 2 let brez obroka 39,60 19,80 10,- MAKARSKA (Kompas) I kategorija II kategorija 50,— 48,— PODGORA (Kompas) I kategorija II kategorija 53,— 50,— NOVALJA (Kompas) I kategorija II kategorija 51,— 49,— BAŠKA VODA (Kompas) I kategorija II kategorija 66,— 44,— KAŠTELJ KAMBELOVAC (Kompas) I kategorija 37,— VODICE PRI ŠIBENIKU (Kompas) I kategorija II kategorija 48,— 46,— TUCEPI (Kompas) I kategorija II kategorija 52,- 49,— SPLIT, STOBREC, SOLTA (Kompas) I kategorija 45,— II kategorija 40,— Hoteli SLAVIJA, LJUBLJANA in SREBRNA VRATA v SPLITU (Kompas) v VII in VIII mesecu 50,— v VI in IX mesecu 42,— Organizacija letovanja preko Kompasa je urejena tako, da so prenočišča v privatnih sobah in hrana v restavraciji ali naj bližjem hotelu. Za vse Kompasove primere letovanja se za otroke do 7 let, za katere se ne zahteva lastne postelje plača polovica navedenega zneska. Za otroke do 7 let, za katere se zahteva postelja pa imajo polovični popust le pri hrani. V kolikor bo v okviru organizacije Kompas večje število prijav imamo možnost dogovoriti nižje cene letovanja, kot smo jih navedli. S 1. januarjem letos je stopil v veljavo republiški zakon o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva prebivalstva. Istočasno so vse skupnosti zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji sprejele tudi statute in druge samoupravne akte tako, da lahko govorimo o novem sistemu zdravstvenega zavarovanja. In v čem je bistvo sprememb? Delavci (in z njimi izanačene o-sebe — n. pr. voljeni funkcionarji) v občini, oziroma v več sosednih občinah, ustanovijo svojo skupnost zdravstvenega zavarovanja in v njenem okviru uresničujejo svoje pravice iz zdravstvenega zavarovanja. Po istih načelih se združujejo kmetje v svoji skupnosti. Osebe, ki o-pravljajo samostojno dejavnost (o-brtniki) bi sicer lahko za celo Slovenijo ustanovili svojo skupnost, odločili pa so se, da se združijo z delavci po posameznih skupnostih. Ker teritorialno prejšnje organizacije nismo spreminjali, imamo v Celju danes skupnost delavcev in skupnost kmetov, obe združujeta zavarovance občin: Brežice, Celje, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec. Delavci morajo zase in za svoje družinske člane zagotoviti tiste pravice, ki jih republiški zakon uvaja SAP LJUBLJANA nam nudi KAŠTELJSKA din din REVIERA 38,— 40,— CRIKVENICA 47,— 50,— SELCE 47,— 50,— FIESA 45,— 55,— VOLPARIA 40,— 45,— Otrok do 2 let ni potrebno prijavljati, če spijo s starši. Za njih se plačajo samo usluge naročene hrane v restavraciji. Za otroke do 4 let se plača 40 % penziona, če spijo s starši. Za otroke do 10 let se plača 70 % penziona. Prijave za Ankaran in ostala navedena letovanja sprejema PRE-KORŠEK LOJZKA s sedežem na upravi MERK Celje Kocenova 2a do vključno 10. 5. 1971 pismeno ali o-sebno. Komisija bo posredovala še naknadne informacije turističnih ponudb, ki nam jih bodo poslala podjetja. Stanko GOLAVŠEK Kaj je novega kot obvezne oblike zdravstvenega varstva vsega prebivalstva in pravice ob nesrečah pri delu in poklicnih boleznih ter si samostojno določiti druge pravice iz zdravstvenega zavarovanja. Zagotovljene so tele oblike zdravstvenega varstva: — zdravstveno varstvo nalezljivih bolezni, za katere je obvezna prijava; — zdravstveno varstvo tistih duševnih bolnikov, ki so nevarni okolici; — zdravstveno varstvo žensk v zvezi z nosečnostjo, materinstvom in kontracepcijo; — popolno zdravstveno varstvo o-trok do 15. leta starosti; — zdravstveno varstvo dijakov in študentov, vendar najdlje do 26. leta starosti, če redno študirajo; — zdravstveno varstvo pri malignih, sladkornih in mišičnih in živčno mišičnih boleznih; — zdravstvena vzgoja prebivalstva. Povdariti pa moramo, da določajo obseg in merila obveznega zdravstvenega varstva členov 33 — 40 republiškega zakona. Zagotovljene so delavcem tudi pravice ob nesrečah pri delu in poklicnih boleznih in to zdravstveno varstvo, zlasti preventivno, vse vrste zdravstvene pomoči in ortopedskih sredstev, na- Nadaljevanje na 5. strani zdravstvenem zavarovanju domestila osebnega dohodka in potni stroški. Določene pa so v statutu skupnosti tele pravice: — zdravniški pregledi, zdravljenje, medicinska rehabilitacija in druga medicinska pomoč v zdravstvenih zavodih, če je to potrebno, pa tudi na bolnikovem domu; — zdravila, pomožni in sanitetni material, če je to potrebno za zdravljenje; — zdravljenje zob in zoboproretič-na dela; — proteze, ortopedske in druge pripomočke; — nadaljevanje ali nadomestilo bolniškega zdravljenja v zdraviliščih; — denarne dajatve in sicer: a) nadomestilo osebnega dohodka ob bolezni (hranarine) od 30. dneva dalje (do 30 dni gre v breme delovne organizacije, ki določi tudi višino) in to 80 % od osnove do 60. dneva in 90 % od tega dne dalje. Osnova je vedno poprečni osebni dohodek v preteklem letu; b) nadomestilo osebnega dohodka ob (nosečnosti in porodu) (po-rodnina) za vseh 105 dni porodniškega dopusta in polovična poro-dnina do 8 mesecev otrokove starosti. Ob pogoju predhodnega zavarovanja gre 100% od osnove (osebni dohodek prejšnega leta); c) povračila prevoznih stroškov, če zavarovana oseba potuje po »zdravnikovem potnem nalogu«; č) pogrebnine (pavšal 700,00 din) in posmrtnine (zavarovančevi nepreskrbljeni družinski člani). Skupščina skupnosti je predpisala soudeležbo k nekaterim oblikam zdravstvenega varstva — tzv. participacijo s tem, da se pri obveznih oblikah ne pobira. Najpogostejši primeri participacije v naši skupnosti so: — zdravila 5,00 din za vsako zdravilo; — specialistični pregled 10,00 din oz. 30.00 din če se uveljavi brez napotnice tam, kjer je napotnica predvidena; — obisk zdravnika na domu 15,00 din — prevoz z reševalnim avtomobilom 25,00 din; — zastrupitev z alkoholom — celotne stroške iztreznitve; — prekinitev nosečnosti (abortus) 80.00 din v tistih primerih, ko so dohodki družine tako nizki, da dobiva ali bi dobivala otroški dodatek in 30,00 din v primerih, če je ta cenzus presežen; — neobveznia cepljenja — 50% stroškov; — zobozdravstvene storitve — 40% cene; brez participacije pa so o-troci, izdiranje zob in slično — ortopedski pripomočki (očala, slušni aparati, ortopedski čevlji) v različnih zneskih. Skupnost je sprejela tudi poseben pravilnik o uveljavljanju zdravsve-nega varstva, v katerem je izpeljano načelo proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda tako, da skupnost prevzame vse stroške za zdravstveno varstvo, ki ga uveljavi zavarovana oseba vendar mora imeti za zdravljenje pri specialistu in v bolnici napotilo zdravnika splošne prakse, ki pa ugotovi le potrebo po takem zdravljenju in ustreznost oziroma vejo specialnosti. Neposredno pa se lahko obračajo zavarovane osebe na zobne terapevte, ginekologe, pediatre, venerologe, okuliste za predpis očal in zdravnike v dispanzerjih ter seveda, če gre za nujno prvo pomoč. Le za zdravstveno varstvo, uveljavljeno po načelu proste izbire v kliničnih bolnišnicah in specialni bolnišnici dr. Petra Držaja v Ljubljani, če ne gre za klinični primer, prevzema skupnost toliko stroškov, kolikor bi stalo zdravljenje v bolnici, s katero imamo pogodbo, eventuelno razliko mora nositi zavarovanec. Skupnost pa mora seveda tudi predpisati take prispevke, ki krijejo stroške za zagotovljene in določene pravice. Stopnje prispevkov so e-notne in proporcionalne, torej izražene samo v enotnem odstotku od osebnih dohodkov. Te prispevke o-bračunajo za svoje delavce — zavarovance delovne organizacije in se obračunajo od bruto osebnih dohodkov. V konkretnem primeru je naša skupnost predpisala enotno 8 % bruto stopnjo od osebnih dohodkov. Za orientacijo naj navedemo, da predvidevamo v naši skupnosti za letos 134.556,000,00 din čistih dohodkov in prav toliko izdatkov. Mislimo, da nam ne more biti vseeno, kako se uporabi preko 13 milijard starih dinarjev naših skupnih sredstev, zato je prav, če bomo o problemih zdravstvenega zavarovanja večkrat podrobneje razpravljali zlasti sedaj, ko smo tik pred volitvami novih samoupravnih organov skupnosti. Dr. Aleksander Krašovec Odmev s seminarja Društvo pravnikov v gospodarstvu Celje je v sodelovanju s sosednjim društvom Maribor in Visoko ekonomsko- komercialno šolo Maribor organiziralo seminar s področja splošnih uzanc. Seminar, ki je bil 29. in 30. III., vsakikrat od 14. — 19. ure v Domu JNA, je bil dobro obiskan, saj je predavanje obiskalo o-krog 40 članov kolektiva, predvsem tisti, ki imajo na svojih delovnih mestih opravka s sklepanjem komercialnih pogodb, prevzemom in odpremo blaga, ugotavljanjem kakovosti itd. Udeleženci seminarja so prejeli skripta. Predavatelji, ki so bili predčasno seznanjeni, da so udeleženci na tem seminarju izključno delavci Merxa, ki delajo na komercialnih poslih in v skladiščnih službah, so svoja predavanja prilagodili specialnim potrebam teh služb in na številnih primerih in prakse vzbudili pri udeležencih precejšnje zanimanje. To je pokazala ob zaključku živa diskusija, v katero so posegali ljud- je, ki opravljajo v našem podjetju odgovorne naloge in se večkrat srečujejo v vsakdanjem življenju z najrazličnejšimi problemi. Trgovski posel večkrat ni končan zgolj s sklenitvijo formalne pogodbe, ampak z dejansko, pravilno izročitvijo blaga ali prevzemom. Tu se pa večkrat zaplete in nastanejo za delovno organizacijo nevšečnosti ali celo gospodarska škoda, če ljudje, ki opravljajo te posle, odlagajo z rešitvijo zadeve in opustijo takojšnje učinkovite ukrepe. Ni dovolj, da se zadeva rešuje samo ustmeno, v slučaju spora zahtevajo sodišča pismena dokazila. Če teh ni, pride pravna služba večkrat v zagato na obravnavah, kjer se skoraj vedno odkrijejo hibe v poslovanju odgovornih ljudi, bodisi zaradi nepoznavanja osnovnih določil Splošnih uzanc ali pa zaradi površnosti. Vse to pa je že takrat prepozno. Ker je poslovni predmet našega podjetja prav specifičen, ko imamo dnevno opravka z najrazličnejši- mi artikli in količinami blaga je prav, da so se ljudje na tem seminarju seznanili z obstoječimi določbami uzanc, drugi zopet utrdili svoje znanje in izkušnje. Če so bili zadovoljni udeleženci, neposredni vtisi in pripombe to dokazujejo, potem je zadovoljno tudi vodstvo podjetja, ki je ta seminar ne samo idejno ampak tudi finančno podprlo, ker meni, da bo v izobraževanje naložena investicija bogato obrestovana. Društvo pravnikov v gospodarstvu pa bo tudi v bodoče vključevalo v svoj program organizacijo najrazličnejših posvetov s področja gospodarstva in skušalo ob sodelovanju strokovnjakov nuditi pomoč pri dopolnilnem izobraževanju kadrov v gospodarstvu in s posredovanjem primerov iz sodne prakse utrjevati red in disciplino v naših delovnih organizacijah. Širša zasnova organizacije seminarjev na celjskem območju — sledila sta še dva za ostale trgovske in industrijske organizacije — dokazuje, da je Društvo poglobljeno vključilo v utrip gospodarskega življenja. Ladislav Cmer, dipl. pravnik Problematika preskrbe s sadjem in vrtninami Nagel porast števila delavcev v industriji in ostalih splošnih službah ter sprememba načina in sestave prehrane, povzročajo nenehni dvig porabe raznovrstnega sadja in vrtnin. Medtem ko proizvodnja sadja v družbeni lastnini naglo narašča, pa v zasebnem sektorju pada, toda ob normalni letini je sedaj že dovolj domačega sadja na razpolago za potrebe našega tržišča. Med domače sadje v našem primeru štejemo predvsem: breskve, grozdje, hruške, jabolka, jagode, kostanj, marelice, orehe, slive in smokve. Sorazmerno zelo velika je poraba uvoženega južnega sadja. Od tega trošimo predvsem: ananas, banane, grenivke, limone, mandarine, pomaranče in rozine. Po naših ugotovitvah potrošimo na področju, ki ga preskrbuje med drugim tudi poslovnica Agropromet in kjer je preko 80.000 prebivalcev, cca 16.750.000 kg raznovrstnega sadja. Od te količine posreduje p otroškem trgovska mreža cca 6.700.000 kg ali 40 %. Poslovnica Agropromet je v lanskem letu posredovala 4.050.000 kg. Ostalo količino, to je cca 2.650.000 kg prodajo potrošnikom druga trgovska in proizvodna podjetja ter privatni proizvajalci in prekupčevalci. Iz te primerjave se tudi vidi, da si zelo veliko večino sadja, to je preko 10.050.000 kg, ali 60 % preskrbijo potrošniki sami neposredno iz lastne ali bližnje proizvodnje. To je tudi razumljivo, saj živimo v krajih, ki jih vsepovsod obdajajo sadna drevesa, jagodičevje in vinska trta. V preskrbi s sadjem ima uvoženo južno sadje precejšen delež. To blaga posreduje potrošnikom izključno trgovska mreža. Od skupnega prometa s sadjem v pošlovnici Agropromet predstavlja promet z južnim sadjem 52 %. Zanimivo pa je to, da prodamo, na primer, samih banan več kot jabolk, hrušk in češenj skupaj. Približno enako količino kot banan prodamo tudi pomaranč. Iz takšne primerjave se nazorno vidi, kako hitro se menja okus in zahteva naših potrošnikov. Temu se mora trgovska mreža najhitreje prilagajati. Proizvodnja vrtnin na našem področju je v upadanju. Vzrokov je več. Glavni je v tem, da najboljša zemljišča v bližini naselij hitro za-zidujemo. Je pa domača proizvodnja vrtnin tudi draga in veliko večino tega blaga lahko dobimo po ugodnejši ceni iz južnih področij Jugoslavije. Zaradi tega proizvaja družbeni sektor v bližnji okolici predvsem vrtnine, ki tu dobro uspevajo. To so: krompir, zelje, ohrovt, fižol in solata .Ostale domače vrtnine prideluje predvsem »Vrtnarstvo« v Medlogu. Veliko večino vrtnin uvažamo iz drugih republik in iz zamejstva. Sem spadajo: cvetača, čebula, kumare, lubenice, paprika, paradižnik, radič, solata in kislo zelje. Na našem preskrbovalnem področju potrošniki kupijo letno cca 30.690.000 kg vrtnin, med katere vključujemo tudi krompir. Od te količine posreduje trgovska mreža cca 9.120.000 kg ali 30 %. Poslovnica Agropromet je lani posredovala 4.850.000 kg. Vse ostalo, to je preko 4.360.000 kg so potrošnikom prodala druga trgovska in proizvodna podjetja, zasebni proizvajalci in prekupčevalci. Naši potrošniki si torej veliko večino — preko 21.570.000 kg ali 70 % vrtnin preskrbijo sami iz lastne proizvodnje ali neposredno pri proizvajalcih. Tudi to nam postane tembolj razumljivo, če vemo, da vse osnovne vrtnine, potrebne v gospodinjstvu, zrastejo v naši neposredni okolici. Izkušnje kažejo, da si mora prodajna mreža zagotavljati blago za redno preskrbo pri proizvajalcih z vnaprej dogovorjenimi količinami in ceno. Res je da se doslej takšni dogovori in pogodbe mnogokrat niso spoštovale z ene in druge strani. Toda bile so vendarle osnovni pokazatelj za načrtno proizvodnjo. Potrošniki so vse bolj zahtevni tako glede sortimenta blaga kot predvsem glede njegove kakovosti. Pri tem ugotavljamo, da kakovost sadja, predvsem pa vrtnin, čeprav je mnogo boljša kot pred nekaj leti, še ne odgovarja zahtevam Pravilnika o kakovosti... Nikakor ne moremo mimo dejstva, da so vrtnine in sadje iz jugoslovanske proizvodnje na mednarodnem tržišču povoj- P R važnejših Poslovni odbor je na 11. redni seji, dne 23. in 26. 2. t. 1. obravnaval zelo obširen dnevni red, ki je zajemal zadeve s področja gospodarjenja, personalne politike, stanovanjske problematike in sofinanciranja negospodarskih investicij ter druge zadeve, ki spadajo v njegovo pristojnost. Od važnejših sklepov velja omeniti ukrepe za pospešitev plačevanja obveznosti kupcev, ki naj bi imeli za posledico predvsem poostritev plačilne discipline. Taki ukrepi so nujni zaradi nastale težavne kredit- na leta izgubila svoj dober glas prav zaradi neprestanega slabšanja kakovosti in nesodobnega embaliranja. To žalostno dejstvo je še bolj očitno pri blagu, ki ga nudimo domačemu potrošniku. S skupnimi napori je treba doseči, da se bodo prav vsi, ki neposredno sodelujejo, zavedali, da je proizvodnja nekega blaga šele takrat končana, ko je popolnoma pripravljeno za prodajo na trgu. Ne samo na našem področju, tudi drugje po Jugoslaviji, je še ustaljen običaj, da mora kupec — grosist — dajati proizvajalcu na razpolago embalažo, prevozna sredstva, navodila o pripravi blaga, o času spravila itd. Tega si ne moremo predstavljati v katerikoli drugi gospodarski panogi. V kmetijstvu pa je to še vsakodnevna praksa. V načrtni in specializirani proizvodnji moramo pri vrtninah in sadju doseči, da bo etiketa z vsemi podatki na enoti embalaže, spremljala blago od proizvajalca do potročnika. Sele takrat bomo lahko začeli uveljavljati sicer sodobne zahtevke v predpisih o kakovosti sadja in vrtnin. Prav gotovo je vsem opazno, da so pri ja-bolkah, breskvah in grozdju proizvajalci to že dosegli. Če je bilo to mogoče ustvariti pri teh sadnih plemenih, potem prav gotovo ni težko še pri ostalih in predvsem pri vrtninah vseh vrst. Do nedavnega je bilo utrjeno mnenje, da naj sadje in vrtnine prodajajo predvsem v specializiranih trgovskih lokalih. To mnenje je porušila praksa. Vse trgovine z živili posredujejo potrošnikom, poleg konzerviranega sadja in vrtnin, tudi sveže blago. Tako je prav! S tem pa se zahteva od posredovalca, to je trgovine na debelo, mnogo več prilagajanja, sodobnih prijemov in sploh prizadevnosti. O tem pa nekaj več naših ugotovitev in stališč v prihodnjem sestavku. Edo Steblovnik E G L E D sklepov organov upravljanja ne situacije, ki terja določene sankcije ob prekoračitvi plačilnih rokov. Tu gre zlasti za zaračunavanje zamudnih in kazenskih obresti in dosledno izterjavo le-teh. Izvajanje predvidenih ukrepov pa je pogojeno s tem, da se z ostalimi grosisti skuša predhodno doseči sporazum o enotnih plačilnih rokih in sankcijah za plačilne zamude. Obravnavajoč predloge komisije za kadre, o zasedbi vodstvenih delovnih mest po razpisu, je Poslovni odbor sprejel naslednje sklepe: Lvvvv^ Pregled 1. Tov. ALFONZ POLAJŽAR se sprejme na delo in bo zasedel delovno mesto šefa recepcije v novem hotelu MERX. 2. Tov. TONČKA LONČAR je sprejeta na delo kot v. d. šefa kuhinje v novem hotelu MERK. 3. Tov. VINKO KRIŽNIK je imenovan za obratovodja Pekarne Štore. 4. Tov. MARIJA METLIC AR je imenovana za v. d. poslovodje poslovalnice RIMSKI DVOR v Celju. 5. Tov. FRANC KRAJNC je imenovan za v. d. poslovodje MM Planina pri Sevnici, za določen čas, najdalj za dobo enega leta. 6. Tov. JANEZ JAZBINSEK je imenovan za poslovodjo MM ŠENTJUR. 7. Tov. CVETO RING je predviden za sprejem na delo pri našem podjetju, na delovno mesto v. d. vodje skladišča Slovenj Gradec. 8. Tov. NIKO ŽOLNIR je imenovan za namestnika obratovodje pekarne Dolgo polje v Celju. 9. Tov. ROZIKA MOVH je imenovana za namestnico poslovalnice Velenje. 10. Tov. VERA JOK AN je imenovana za v. d. poslovodje poslovalnica Gaber j e v Celju. 11. Tov. CVETKA URLEB bo začasno nadomeščala odsotno poslo-vodkinjo gostišča ZARJA v Gorici pri Slivnici. Na lastno željo je tov. MARTA CREP z 28. 2. 1971 razrešena delovnih dolžnosti poslovodje poslovalnice Gaber j e. Predmet obširne razprave je bil predlog stanovanjske komisije o črpanju sredstev za stanovanja. Poslovni odbor je ugotovil, da je komisija dosledno postopila po pravilniku, upoštevajoč prednostno listo prosilcev za stanovanja, odnosno kredite za gradnjo stanovanj in o-dobril, da se predvidena sredstva razdelijo takole: 1. Članom kolektiva, ki so že začeli koristiti kredit, se v letu 1971 odobri do 20.000,— din posojila, ostanek, do dokončnega odobrenega zneska pa naj bi koristili v letu 1972. Tako bodo lahko koristili: — Lesjak Stane — Sodin Lea — Parašuh Ivan — Hrastovšek Martin — Plaznik Stanko — Kovač Silva — Lesjak Srečko — Spolenak Zvonko — Rozman Franc — Ozvaldič Jožefa — Sedovšek Anica — Remse Franc — Žagar Miha — Žerak Jože — Pinter Anica Din 20.000,— 5.000,— 20.000,— 10.000,— 20.000,— 10.000,— 20.000,— 15.000, — 20.000, — 5.000, — 10.000,— 7.000, — 20.000,— 20.000,— 20.000,— — Gobec Olga 20.000,— — Bincl Angela 5.000,— — Bošnjak Marija 20.000,— SKUPAJ 267.000,— 2. Za potrebe prosilcev po pred- nostni listi od zap. štev. 44 naprej, je na voljo znesek Din 246.000,— in bodo lahko v letu 1971 koristili: Din — Cečko Mira 20.000,— — Gabron Milica 20.000,— — Pentek Ignac 6.000,— — Podplatan Vlado 10.000,— — Turk Efka 20.000,— — Vrbovšek Martina 20.000,— — Cater Pavel 5.000,— — Perme Slavica 15.000,— — Blatnik Jožica 10.000,— — Kasesnik Stane 20.000,— — Rojc Anica 10.000,— — Salobir Marija 20.000,— — Gologranc Silva 20.000,— — Fajs Angela 20.000,— — Jurički Vinko 10.000,— — Zabukovšek Martin 20.000,— 3. Znesek Din 75.000,— bo na voljo prosilcem, ki bodo v letu 1971 vnešeni v prioritetno listo, s tem, da se jim bo omogočilo črpanje kredita do 10.000,— din. Tako bodo la- hko koristili: Din — Atelšek Franc 5.000,— — Dobnik Marija 10.000,— — Gaber Anton 10.000,— — Golavšek Julijan 10.000,— — Mihela Branko 10.000,— — Romih Franc 10.000,— — Štumpfel Viktor 10.000,— — Žaler Hedvika 10.000,— 4. Za nakup dveh dvosobnih in treh enosobnih stanovanj bo ob u-poštevanju udeležbe podjetij Metka in Klima potrebnih 421.390,— din, ker velja — enosobno stanovanje za Anico Hriberšek 86.670,— — enosobno stanovanje za Cveto kneževič, s sofinanciranjem podjetja Klima 43.335,— — enosobno stanovanje za Slavka Kožuha 85.670,— — dvosobno stanovanje za Antona Menarta 136.810,— — dvosobno stanovanje za Marijo Fajdiga s sofinanciranjem tovarne Metka 68.905,— 5. Za rešitev najnujnejših stanovanjskih problemov je predviden odkup stanovanj od privatnikov in bo v ta namen potrebnih 330.000,— din. S tem bo rešen problem tov. Marije Teran, Edija Destovnika, Petra Goleža in drugih. Nadalje je Poslovni odbor osvojil predlog, da se za nakup v letu 1972 zberejo ponudbe gradbenih podjetij na nadaljnja 3 enosobna in 2 dvosobni stanovanji (od slednjih eno v Velenju). Predvidene so tudi nekatere korekture in dopolnitve prioritetne liste, kakor tudi spremembe kriterijev za določanje prioritete prosilcev za stanovanja, oz. kredite. Ker gre v tem primeru za spremembe, oz. dopolnitve samoupravnega akta, bo predlog dan v razpravo članom delovne skupnosti s širšo obrazložitvijo. Stanovanjsko podjetje v Slovenski Bistrici ima naprodaj parcelo v izmeri 2613 m2, ki nam jo je ponudilo za ceno ca. 73.000,— din. Poslovni odbor je imenoval tričlansko komisijo (tov. Laznik, Pleterski in Viš-ner) z nalogo, da si parcelo ogleda na kraju samem in ugotovi, ali parcela ustreza za gradnjo trgovskega objekta. Glede na razvojne perspektive in investicijske obveznosti je Poslovni odbor osvojil predlog, da se v Rušah zgradi kombiniran trgovsko gostinski objekt in sklenil, da se v ta namen naroči izdelava idejnega osnutka pri Zavodu za napredek gospodarstva v Celju. Od predlaganih pogodb o sofinanciranju negospodarskih investicij, je Poslovni odbor to pot odobril le sklenitev pogodbe s SOb Brežice, za sofinanciranje teritorialne obrambe in civilne zaščite. Ostale vloge je zavrnil, ker gre za dodatne potrebe raznih krajevnih skupnosti in nekaterih ustanov. Med slednjimi velja omeniti Varstveno vzgojni zavod v Žalcu, ki želi, da bi podjetje krilo razlike do polne oskrbe otrok naših delavcev. Poslovni odbor sodi, da podjetje, poleg visokih prispevkov za šolstvo ni dolžno financirati še otroškega varstva v občinah. Dne 1. marca t. 1. se je zbral Delavski svet k 4. redni seji, na kateri je direktor gospodarsko računskega sektorja poročal o inventurnih razlikah in tolmačil zaključni račun Pregled za leto 1970. Iz predloženih elaboratov je razvidno, da se je situacija glede primanjkljajev vidno izboljšala nap ram prejšnjim letom. Med tem ko se v trgovini na debelo viški in manj ki med seboj pobotajo — tu gre pretežno za zamenjave nazivov blaga — so izkazani v trgovini na drobno primanjkljaji v vrednosti din 143.469,80, ki pa v nekaterih primerih še niso povsem razčiščeni. Po sklepu Delavskega sveta morajo biti sporni primeri razčiščeni do 30. 6. 1971, sicer pa velja sklep, da se razen v trgovini na drobno in gostinstvu viški knjižijo na izredne dohodke, manj ki pa na izredne izdatke. V trgovini na drobno, kjer nastopa kalo, se le-ta razknjiži, za preostanek primanjkljaja pa se obremenijo osebni konti. V primerih, ko obstoja dvom v realnost ugotovljenih primanjkljajev, se le-ti začasno, do razčiščenja, knjižijo na razmejitveni konto. Bilanca za leto 1970 izkazuje Din 220,865.920,71 aktive in pasive, dohodek pa je dosežen v višini 62,345.811,38, za podjetje kot celoto. Delavski svet je ocenil poslovanje kot zadovoljstvo. Potrdil je bilanco in obračun dohodka ter sklenil, da se dobiček razdeli: — na poslovni sklad 86,02 % — na rezervni sklad 1,92 % — na sklad skupne porabe 16,93 % — na sklad skupnih rezerv 4,85 % Na tej seji je Delavski svet sprejel in potrdil statut podjetja z vsemi spremembami in dopolnitvami, ki so bile dane v razpravo članom delovne skupnosti in dodatnimi dopolnitvami člena 109, kateremu se doda določilo, ki glasi: Odobrava iz sredstev skupne porabe, ki so nastala iz delitve dohodka po zaključnem računu, članom delovne skupnosti kredite za popravila in rekonstrukcije stanovanj ter za event. nujne nakupe stanovanj od privatnikov; člena 137, ki se popravi in glasi: Komisije imajo 5 do 7 članov, ki izvolijo iz svoje sredine predsednika. Komisija za izrekanje ukrepov ima 3 člane, razen kadar izreka ukrep izključitve, ko ima 5 članov ter se razširi za dva člana iz sektorja, kjer delavec dela; člena 292, katerega prvi odstavek pravilno glasi: Dohodek se ugotavlja po organizacijskih enotah: — področij, — proizvodnih dejavnostih, — poslovnicah, — sektorjih in — za podjetje kot celoto. Komisija za izrekanje ukrepov je predlagala Delavskemu svetu v postopek hujšo kršitev delovnih dolžnosti, ki jo je storil IVAN JAGODIČ s tem, da je prihajal na delo vinjen in je bil zaradi ponavljajočih se prekrškov odstranjen iz podjetja. Ker se je v postopku ugotovilo, da je bil Jagodiču za enake kršitve že izrečen zadnji javni opomin in da ta ukrep ni imel pričakovanega vzgojnega vpliva na obdolženca, je Delavski svet po opravljenem glasovanju z enim vzdržanim glasom sklenil, da se Ivan Jagodič zaradi hujše kršitve delovnih dolžnosti po 5. točki 102 člena PDR s 1. marcem 1971 iz k 1 j u č i iz delovne skupnosti podjetja Merx in mu z dnem izreka tega ukrepa preneha delovno razmerje. Delavski svet je obravnaval tudi hujšo kršitev delovnih dolžnosti, ki jo je storil DRAGO MARTINC, predpečnik v pekarni Gaberje s tem, da je prihajal vinjen na delo in povzročil motnje v proizvodnji in poslabšanje kvalitete kruha. Na osnovi zbranih dokazov je Delavski svet, upoštevajoč zagotovilo obdolženca, da se bo poboljšal, izrekel DRAGU MARTINCU zadnji javni opomin. Na 12. redni seji, dne 19. 3. t. 1. je Poslovni odbor pregledal sklepe zadnjih sej in ugotovil, da je formulacija sklepa 10. redne seje, o obračunu OD po novih ocenitvah delovnih mest pomanjkljiva. Sklenil je, da se sklepu, ki je objavljen na str. 10. marčeve 2. številke Vestnika doda še to-le določilo: Vsem ostalim delavcem, katerih delovna mesta bodo še naknadno o-cenjena, se obračuna osebni dohodek po novi ocenitvi od 1. 1. 1971 dalje. Poslovni odbor je obravnaval predlog plana investicij za leto 1971 in odobril dinamiko koriščenja sredstev za investicije, ki bodo predvidoma veljale 23,062.595,10 din. Sklenjeno je tudi, da se do 10. 4. 1971 izdela program investicij še za leto 1972, s podrobno analizo in ekonomsko utemeljitvijo posameznih postavk. Odobrena je tudi sklenitev kupoprodajne pogodbe za skladišče v Limbušu, ki ga je ponudil naprodaj tov. Rudolf Turk za ceno 15.000, din. V razpravi po predlogu o ustanovitvi novega delovnega mesta referenta ljudski odpor in civilno zaščito, se Poslovni odbor ni mogel zediniti za sklep o ustanovitvi predlaganega delovnega mesta, ker je prevladovalo mnenje, da delavce na tem delovnem mestu ne bi bil trajno polno zaposlen. Strinja pa se, da bi ena oseba opravljala te posle za več podjetij hkrati. Poslovni odbor je na tej seji odobril udeležbo tov. Miroslava Hermana na 5 dnevnem seminarju o po-šolskem izobraževanju trgovskih ka- drov, ki je bil pri inštitutu Gottlieb Duttweiler v Riischlikonu v Švici. Na 13. redni seji, dne 29. marca t. 1. je Poslovni odbor obravnava-joč razna personalna vprašanja sklenil, da se tov. FRANCU POLANCU za vestno opravljanje čuvajske službe izreče pohvala in se ga izredno požrtvovalnost nagradi s 100,- din. Sprejet je tudi sklep o sklenitvi delovnega razmerja z BOŽOM LAMOVŠKOM, ki je predviden za zasedbo delovnega mesta upravnika novega hotela MERK. V zadnji številki Vestnika je bilo objavljeno obširno poročilo direktorja proizvodnega sektorja o predvideni gradnji tovarne kruha v Celju. Poslovni odbor, informiran o pripravah na gradnjo, se je odločil za predlog komisije, da se engažirata firmi GOSTOL iz Nove Gorice in Werner & Pfleiderer iz Zah. Nemčije, s katerima naj se začno razgovori o pogojih dobave opreme za pekarno in izvedejo predpriprave za sklenitev ustreznih pogodb po 1. 1. 1972. KAVA užitek Kot pomembnejši sklep Poslovnega odbora velja omeniti še sprejetje in potrditev predloga direktorja gospodarsko računskega sektorja, da se osebni dohodki za mesec marec 1971 in v naslednjih mesecih, do sprejetja družbenega dogovora o osebnih dohodkih, obračunajo za vsa delovna mesta z dodatkom Din 100- netto, za poln delovni čas v mesecu. Vrednost točke se delimitira na 50%. Delavci, ki stalno delajo v poslovalnicah z deljenim odpiralnim in delovnim časom prejmejo od meseca marca 1971 dalje, do sprejetja družbenega dogovora o osebnih dohodkih, dodatek nadaljnjih 50 točk po doseženi vrednosti v obarčunskem mesecu, vrednosti v obračunskem mesecu, Za event. tolmačenja tega sklepa je pristojen gospodarsko računski sektor. Franjo Šarlah A\\V^ ŠPORT IN REKREACIJA bu Celje. Naše podjetje zastopajo: Kolenc, Knez, Pešec, Pelko, Krnjav-šek, Vukmanič in Čemažar. Namizni tenis: V nadaljevanju OS tekmovanja v namiznem tenisu so naši tekmovalci dosegli naslednje rezultate: IV. kolo ZLATARNA : MERK 3 : 5 Mirnik : Rožič 0 : 2 Gorenak : Tavčar 2 : 0 Kager : Volavšek 2 : 0 Gorenak : Rožič 0 : 2 Mirnik : Volavšek 0 : 2 Kager : Tavčar 0 : 2 Gorenak : Volavšek 2 : 1 Kager : Rožič 1 : 2 AVTOCELJE : MERK 2 : 5 Cerovšek : Rožič 2 : 1 Godinič : Volavšek 0 : 2 Končar : Tavčar 0 : 2 Godinič : Rožič 0 : 2 Cerovšek : Volavšek 2 : 1 Godinič : Tavčar 0 : 2 V. kolo MERK : VODNA SKUPNOST 5 : 0 MERK : OBNOVA 5 : 4 Rožič : Kidrič 1 : 2 Majcen : Kraševec 2 : 0 Tavčar : Koštomaj 0 : 2 Majcen : Kidrič 0 : 2 Rožič : Koštomaj 2 : 0 Tavčar : Kraševec 2 : 0 Majcen : Koštomaj 0 : 2 Tavčar : Kraševec 2 : 0 Rožič : Kraševec 2 : 1 VI. kolo SAVINJA : MERK 0 : 5 Drobnak : Tavčar 0 : 2 Žerjav : Rožič 0:2 Drobnak : Majcen 0 : 2 Drobnak : Rožič 0 : 2 Žerjav : Tavčar 0 : 2 MERK : METKA 5: 0 b. b. VII. kolo MERK : KLIMA 0 : 5 Tavčar : Razpotnik 0 : 2 Rožič : Presečnik 0 : 2 Majcen : Korent 1 Žična Vodna skupnost 3 točke 0 diskvalificirana 4 : 1 S tem smo se uvrstili v I. ligo OS tekmovanja skupaj s Tkanino in Klimo, izpadla pa sta Žična in Metka. S AH : Pravkar se je pričelo tudi OS tekmovanje v šahu. Igralo se bo ves april na petih deskah in sicer vsak torek ob 18. uri v šahovskem klu- I. kolo MERK : UJV Pešec : Mendol 1 Kolenc : Pečar 1 Pelko : Krajnc 1 Vukmanič Ferlan : Pečar 0 Letos sodelujemo v III. ligi tega tekmovanja. Če bomo vestno in točno prihajali na srečanja lahko računamo na uvrstitev v višje tekmovanje. Jože Tavčar 0 0 — 1:0 b. b. : 1 Tečaj blagajničark SP trgovin V času od 22. do 24. II. 1971 je bil v Domu železarjev pod strokovnim vodstvom firme Anker iz Gradca organiziran 3-dnevni tečaj blagajničark SP trgovin, ki se ga je udeležilo 17 blagajničark iz različnih področij prodaje na drobno. Po končanem tečaju je bil oprav- ljen uspešnejši preizkus hitrosti tipkanja in kasiranja z desetimi artikli. Udeleženci so dosegli rezultate časa od 12 do 27 sekund v prvem preizkusu in od 12 do 19 sekund v drugem preizkusu. Najboljše rezultate so dosegle naslednje udeleženke: Ime in priimek Kraj Č a S Čas skup. Mesto Kraj 1. preizkus mesto 2. preizkus mesto Celje 12.5” 2 + 12” 1 + 24.5” 1 Laško 12” 1 + 13” 3 + 25” 2 Mežica 13” 3 + 12.5” 2 + 25.5” 3 Celje 13” 3 + 13” 3 + 26” 4 Celje 13” 3 + 13” 3 + 26” 4 Celje 14” 4 + 13” 3 + 27” 5 Marjana Pohajač Mojca Cestnik Betka Hvalec Zofka Črep Anica Dražnik Alenka Čater Za primerjavo navajamo rezultate, ki so bili doseženi po posameznih delovnih operacijah in mestih pri preizkusu ugotavljanja dobrih in najboljših blagajničark, ki ga navaja tuja literatura. Aktivnost Počasna blagajničarka I Povprečna blagajničarka II Kvalitetna blagajničarka III za % hit- 0 Čas (sek.) 0 čas (sek.) rejša kot za % hit-0 Čas (sek.) rejša kot Rožič : Razpotnik 1 : 2 Tavčar : Korent 0 : 2 Registriranje 21,0 15,6 26 9,9 53 Prevzem denarja 25,8 16,0 38 11,1 57 TKANINA : MERK 5 : 2 Menjava 5,9 3,8 36 2,8 53 Višnar : Tavčar 0 : 2 Prehodna dela 8,3 5,6 32 3,2 62 Zadravec : Majcen 2 : 0 Skupaj 61,0 41,0 33 27,0 56 Čander : Rožič 2 : 0 Zadravec : Tavčar 2 : 0 Višnar : Rožič 0 : 2 Čander : Majcen 2 : 1 Zadravec : Rožič 2 : 0 KONČNA LESTVICA: Tkanina 20 točk Klima 18 točk MERK 16 točk Obnova 10 točk Savinja 8 točk Zlatarna 6 točk Občina 6 točk Avto Celje 6 točk Cestno podjetje 4 točke Metka 3 točke Iz navedene tabele je razvidno, kakor tudi iz zgornjih podatkov doseženih po naših blagajničarkah, da je izbira pravilne blagajničarke še kako umestna, saj predstavlja to dejansko 50 % prihranka na delovni sili, oziroma je odprava kupcev na blagajnah za polovico hitrejša. Tone Laznik lifrj^/ofnik je vaše glasilo, zato sodelujte tudi vi Iz personalne službe Meseca marca so se zaposlili: 1. Sušnik Alojz, delavec v aranžer-stvu 2. Muhič Milan, delavec v emba-lirnici 3. Kričej Konrad, delavec v Mlinu Slov. Konjice 4. Horjak Eva, delavec v MM Ljubljanska 5. Svetelšnik Ludvik, delavec v skladišču žitaric 6. Razpotnik Viktor, delavec v sklad. Trbovlje 7. Očko Zlatka, čistilka MM Lipa 8. Senica Milan, delavec v Pekarni Štore 9. A j tič Rezika, trgov, pomočnica SP Soča 10. Uranc Milan, delavec v sklad. Slov. Gradec 11. Guzej Franc, delavec v poslov. 3 12. Solce Alojz, delavec v sklad. Krško 13. Šeško Darinka, delavec v SP Trbovlje 14. Gorišek Franc, šofer C kat., Laško 15. Žežek Franc, delavec v MM D. P. 16. Zore Magdalena, delavka v Pek. Zagorje 17. Rožaj Stanko, trgov, pomočnik v SP Gaber j e 18. Špiler Anton, šofer C kat. v skl. Krško 19. Špes Stanka, delavka v embalir-nici 20. Rogina Alojz, sovozač II. Slov. gradeč, skladišče 21. Rozman Anton, trgovski pom. v Livar Štore 22. Kračun Avgust, delavec v Silosu 23. Čretnik Marjan, trgov, pom., poslov. Gaber j e 24. Bevc Ludvik, trgov. pom. MM Planina 25. Kosem Drago, mesar, MM Sevnica 26. Juvančič Anica, trgov. pom. prod. kruha ADA 27. Arnežnik Jože, oblikovalec pek Pekarna Velenje 28. Mele Stanislav, tehnolog-priprav-nik, Mlin Celje V istem času so odšli: 1. Vorina Marjana, trgovska pomočnica, privolitev 2. Korat Jožica, trgovska pomočnica, privolitev 3. Majcen Nada, trgovska pomočnica, privolitev 4. Jagodič Ivan, uslužbenec, izključen 5. Lužnik Karl, delavec, privolitev 6. Vodeb Jože, delavec, privolitev 7. Ulaga Karl, delavec, privolitev 8. Forstner Franc, delavec v sklad. 1., privolitev 9. Zemljak Nada, delavka v poslov. 3, 10. Majer Jožica, uslužbenka, privolitev, 11. Petek Janko, pek, privolitev, 12. Vrečko Alojzija, trgov, pomočnica, privolitev 13. Potočnik Silva, v. d. poslov., privolitev 14. Kužem Milan, pek privolitev, 15. Tominšek Boris, pek, mirovanje, 16. Repovž Stane, pek, mirovanje, 17. Črep Marta, poslov, privolitev 18. Starlekar Pavla, čistilka, privolitev 19. Bobnič Jože, delavec, mirovanje 20. Šušter Franc, šofer, privolitev 21. Kranj Anica, trgov, pomočnica, privolitev, 22. Knez Ivan, strojni tehnik, privolitev, 23. Jezernik Sinjo, poslovodja, privolitev, 24. Vodišek Mira, trgov, pomočnica, privolitev, 25. Klenovšek Ivan, delavec, v Silosu, 26. Mravljak Julka, trgov, pomočnica, privolitev, 27. Gornik Zdenka, trgov, pomočnica, privolitev, 28. Obrovnik Anica, trgovska pomočnica, privolitev, 29. Kovačevič Milica, trgov, pomočnica, privolitev, 30. Jakob Greta, trgov, pom., privolitev, Po zakonu o narodni obrambi morajo služiti v civilni zaščiti vsi jugoslovanski državljani od dopolnjenega 16. do dopolnjenega 65. leta starosti. Te obveznosti pa so o-proščene osebe, ki služijo v stalnem sestavu JLA, vojaški obvezniki, ki imajo vojni razpored, pripadniki milice, nosečnice in ženske z otroki, mlajšimi kot sedem let, in osebe, ki niso sposobne služiti v civilni zaščiti. Upravni organ za narodno obrambo skupščine občine Celje je imenoval v skladu s 53. členom zakona o narodni obrambi (Uradni list SFRJ št. 8/69) in 2. členom uredbe za ugotavljanje sposobnosti za službo v civilni zaščiti ter o izvrševanju obveznosti služiti v civilni zaščiti (Uradni list SFRJ št. 56/69) zdravniško komisijo: Zdravniška komisija ima nalogo, da ugotovi ali je obveznik sposoben, omejeno sposoben ali nesposoben za službo v civilni zaščiti. Zdravniška komisija ugotavlja sposobnost na podlagi pregleda obveznika, zdravniške dokumentacije o zdravljenju obveznika ali zdravniške dokumenta- 31. Pečnik Silva, trgov. pom. privolitev, Poroke: Zakonsko zvezo so sklenili: Laznik Dragica, Bec Cilka in Smole Slavica. Kolektiv jim želi mnogo sreče in osebnega zadovoljstva. Rojstva: Petrej Dragici, Godicelj Ivanki, Založnik Janku in Vrane Cvetki so se rodili sinovi, Orač Jožici pa hčerkica. Čestitamo! Perme cije dobljene v postopku za presojo delovne zmožnosti in invalidnosti. Na podlagi izvida zdravniške komisije izda upravni organ za narodno obrambo obvezniku civilne zaščite odločbo, s katero se ugotavlja sposobnost služenja v civilni zaščiti. Vsem, ki so prejeli knjižico obveznika civilne zaščite, pozivamo, da dajo vlogo, če smatrajo, da niso sposobni za službo v CZ. Vlogo bomo predložili oddelku za narodno obrambo, ki bo po potrebi skliceval zdravniško komisijo, katera bo odločala o sposobnosti. MODEC Jože, dipl. oec. MERX VESTNIK Urejuje uredniški odbor: Franjo Šarlah, Slavica Perme, Cveto Kolenc, Edo Steblovnik, Stanko Golav-šek. — Odgovorni urednik Ladislav Cmer, dipl. iur. — Izhaja mesečno. Tisk: Papirkonfekcija, obrat Valvasorjeva tiskarna, Krško Naklada 2.000 izvodov. Kdo mora služiti v civilni zaščiti?