SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXI (55) • ŠTEV. (N°) 31	ESLOVENIA LIBRE	BUENOS	AIRES	•	8	de	agosto	-	8.	avgusta	2002
TEZA POLITIKE IN POLITIČNA TEŽA
Komentar v radiu Ognjišče 29. julija, ki ga je avtor poslal našemu tedniku v objavo
o predsedniških kandidatih
JANEZ JUHANT
Vlada in poslanci odhajajo na dopust in mediji se bodo lahko bolj posvetili problemom navadnih državljanov, ker jih ne bodo več tako bremenili politiki, ki od novinarjev zahtevajo, da veliko poročajo o delovanju politikov oziroma da jih mediji čim bolj promovirajo. Vsaj pri nas se ta navada iz časov marksističnega socializma ohranja, kar potrjuje tudi nova sestava Sveta RTV (Radia in Televizije), kjer večina članov s svojo osebno zgodovino zagotavlja poslovanje po marksističnih pravilih - se pravi - po diktatu oblastnikov oziroma recimo raje novih slovenskih kapitalistov. Res kapital po svetu globalno določa politiko in tudi mediji morajo ubogati. Toliko bolj še to dogaja pri nas, saj morajo celo nacionalni mediji gledati za dodatni denar, politični botri pa skrbijo, da denar priteka le, če se mediji obračajo po vetrovih dnevne politike in lobirajo trenutno politično delovanje, četudi ni veliko razlogov za to.
Veliko prahu so spet dvignila opozorila za vračanje denarja varčevalcem Ljubljanske banke v BIH. Ob vsem bogatenju bivših komunistov tako pri nas kot v drugih novih državah nekdanje Jugoslavije, ko so si bivši komunisti na račun davkoplačevalcev prigrabili mastne deleže v privatiziranih bankah, je poniževalno in v nasprotju s človekovimi pravicami, da se morajo varčevalci boriti za svoj privarčevani denar, saj so bili v socializmu tudi oni solastniki tako imenovanih naših socialističnih bank. Še bolj je etično sporno, da politiki izrabljajo to temo za medsebojno obtoževanje in nabiranje političnih točk, ko bi lahko v pravem političnem trenutku storili, kar je prav in dobro za blagor ljudi in njihove medsebojne odnose. Še posebej sporno je domače obračunavanje na mednarodnih področjih, saj bi diplomatsko modro predsednik in premier lahko zadeve dogovorila doma, ne pa zaradi lastnih sporov in prestiža kalila ugled države v tujini.
Predsedniške, županske in svetniške volitve bodo ponoven preskus našega demokratičnega življenja. Zanimivo bo, kakšno stališče bodo zavzele ženske med tremi najresnejšimi kandidati: Brezigarjevi, Arharju in Drnovšku. V preteklosti se je tudi več ženskih-organizacijpotegovalo za večji vpliv žensk v politiki, zdaj imajo priliko pokazati, ali mislijo resno, saj imajo primemo kandidatko, ki je že uspešno dokazala, da se zavzema za ustrezno vlogo ženske v politiki predvsem pa za pravičnost v naši dntžbi.
Izgleda, da tudi oba moška kandidata še nista gotova v svoj uspeh. Veliko je odvisno od tega, kako bodo reagirale stare konservativno-postmarskistične sile, ki imajo v rokah kapital, ki bo vplival na medijsko promocijo. Izgleda, da bo Kučan skušal še ob koncu svojega mandata zastaviti vse svoje sile, da si zagotovil tudi po upokojitvi čim večji vpliv. Eno je gotovo: Barbara Brezigar ni njegova kandidatka, zato je vprašanje, kakšne
obravnave bo deležna na nacionalki, kjer program vodi tudi ženska.
Še bolj življenjsko vprašanje ne le zaradi demonstracij kmetov na začetku tedna, pač pa zaradi problemov hrane, pa je kmetijska politika, ki bo sploh preskusni kamen ne le Evropske zveze ampak tudi vsega človeštva. Kaj bomo pridelovali in kaj bomo lahko jedli v prihodnosti, danes ni le problem kmetov in kmetijske politike, pač pa že kar vprašanje svetovne pravičnosti. Seveda je šlo v demonstracijah za prihodnjo kmetijsko politiki ob vstopu v EZ, za kvote mleka pa za plačevanje pšenice in predelave mesa. Vendar je v igri še marsikaj drugega. Gre predvsem za propadanje kmeta - 8 kmetov vsak teden preneha z kmetijsko dejavnostjo v Slovenije - po sto letih bi spet lahko rekli s Krekom: Kmetu se slabo godi. Kajti z razvojem industrije še posebej pa zaradi liberalistične politike Drnovškovih pragmatikov, ki jim ni mar za deželo in za kmeta, kmetijstvo vedno težje posluje-še posebej po slovenskih hribih. Seveda je problem kvaliteta hrane, zaradi česar je potrebno sodelovanje kmetov, prehrambene industrije, kontrole in ustrezne politike. Ravno industrija izumlja sredstva od hormonskih preparatov do gnojil in škropiv, ki naj bi povečala dobiček, vendar se pojavljajo težave, kot se je pokazalo v EZ in zato kontrole ni nikoli dovolj. Pri nas so na tem področju stvari zaradi neurejenega lastništva, pa tudi prodaje in predelave, kar je posledica tranzicije, toliko bolj problematične in je še bolj kot drugod po svetu zaostrena tekma za čim večji dobiček in zato tudi odprta možnost korupcije na različnih nivojih. Le dosledna in ustaljena pravila lahko omogočajo pridelavo, predelavo in prodajo zdrave hrane. Ne gre le za slovenskega kmeta, gre tudi za ohranitev zraka„ vode in zemlje. Kmet je najbliže zemlji, zato ga je treba podpreti in vzgajati k ohranjevanju teh dobrin, od katerih je odvisna naša prihodnost. Ker pa je kapital danes v rokah v glavnem nekmetov, se bo moral zaradi preživetja plemenititi tudi na zemlji, sicer bomo lahko jedli le še kapital. Naši predniki so zato poljubljali in blagoslovili zemljo, preden so vanjo vrgli seme. Bremen kmetijstva torej ni mogoče naprtiti samo kmetu, še posebej ne kmetu v slovenskih hribih, pač pa si ga moramo porazdeliti. Ne le v Sloveniji ali Evropski zvezi, pač pa po celem svetu.
Tudi zato, da bodo lahko zdravo hrano kupovali vsi ljudje in da bo čim manj lačnih na svetu. Krivdo za to nosijo politiki, ki se zaradi dobičkov in prestiža raje vojskujejo kot pa pogajajo, raje spravljajo v svoje žepe, kot da bi dobrine, ki so last vseh ljudi, upravljali tako, da bo vsak človek dobil vsaj najnujnejše za preživetje. Navsezadnje tudi tisti, ki je prigrabil vse zase, ne bo mogel vsega pojesti sam, prav tako bo moral nekoč prepustiti to drugim - če tega ne bo izgubil že za časa življenja, mu bo ob koncu življenja dovolj samo le košček zemlje, v katerega bodo zagrebli njegovo truplo.
Barbara Brezigar
dr. France Arhar
dr. Janez Drnovšek
Za volitve za predsednika republike, ki bodo potekale v nedeljo, 10. novembra, hkrati z lokalnimi volitvami, je doslej kandidature že napovedalo deset kandidatov, ki pa so zaenkrat še neuradni kandidati. Zadnji se je odločil Anton Bebler, bivši predsednik Izseljenske matice, in sprejel pobudo DeSUS, da nastopi kot kandidat na jesenskih predsedniških volitvah, vendar le kot nestrankarski kandidat.
Kot kažejo izidi najnovejše javnomnenjske raziskave, objavljene v Delu 3. avgusta, se bi v drugi krog predsedniških volitev uvrstila dva sedaj še neuradna predsedniška kandidata, aktualni predsednik vlade janez Drnovšek in nekdanji gdverner Banke Slovenije France Arhar. Če bi bile volitve to nedeljo, bi Drnovšek za nekaj več kot dva odstotka prehitel Arharja. Za Drnovška bi tako volilo 39,3 odstotka anketiranih, za Arharja pa 37,2 odstotka.
V primerjavi s prejšnjo raziskavo je večina posameznikov, ki je napovedala svojo kandidaturo na predsedniških volitvah, izgubila nekaj naklonjenosti volivcev, največ Janez Drnovšek (5,8%) in France Arhar (3,8%), pridobil je Jelinčič (2,9%).
Anketarji so vprašane prosili, naj jim odgovorijo, katere od sedanjih še neuradnih kandidatov, ki so sicer že javno napovedali kandidaturo, bi volili. „Prvi krog
volitev" bi tako pripadel Drnovšku, ki bi zbral 27,7 odstotka podpore, Franceta Arharja pa bi volilo 24,2 odstotka vprašanih. Barbari Brezigar bi svoj glas zaupalo 9 odstotkov anketiranih, Zmagu Jelinčiču (nacionalna stranka) 7, Antonu Beblerju (DESUS) 2,2 odstotka vprašanih ter Levu Kreftu (ZL) 2 odstotka. Ostali štirje kandidati Tomaž Rozman, Jure Čekuta, Mark Kožar in Štefan Hudobivnik so dobili zanemarljivo število glasov.
Drnovška bi v prvem krogu podprli predvsem volivci liberal-demokratov - LDS (64,7 odstotka), Združene liste - ZLSD (39,6), pa tudi SLS (22,7) in upokojne-cev - DeSuS (21,4). Arharja bi podprli volivci SLS (40,9), Nove Slovenije - NSi (40,5), DeSuS (35,7), dobil pa bi tudi glasove volivcev LDS (15,6), ZLSD (17), soc. mladine - SMS (19) in naci-nalne stranke - SNS (13,3).
Brezigarjeva ima največ podpore med volivci socialdemkra-tov - SDS (40), pa tudi v NSi (29,7) in DeSuS (14,3 odstotke). Zmago Jelinčič bi največ glasov dobil od volivcev svoje stranke (63,3), Lev Kreft pa bi med volivci ZLSD zasedel šele tretje mesto (15,1 odstotka), za Drnovškom in Arharjem. V drugem krogu predsedniških volitev bi bil Drnovšek v prednosti pred Arharjem med volivci LDS in ZLSD, medtem ko bi Arharju dali prednost pred Drnovškom volivci SDS, SLS, NSi, DeSUS in SNS.
SLOVENSKI
Kolegij predsednika državnega zbora je odločanje o predlogu zakona o vojnih grobiščih preložil ne le na jesen, temveč na čas po predsedniških volitvah. Odločitev o tem ni bila sprejeta s soglasjem, čeprav so jo presenetljivo podprli v Novi Sloveniji in Socialdemokratski stranki. Menijo namreč, da bo možno sprejeti boljšo različico zakona, hkrati pa so prepričani, da je odločanje o takem zakonu v času predvolilne kampanje neprimerno. Zelo oster odziv na to odločitev pa je bil na strani vodje poslanske skupine Slovenske ljudske stranke Janez Podobnik. Dejal je, da je državni zbor ravnal nedržavniško.
Kmetje in drugi, ki jih skrbi težak družbeni položaj slovenskega kmetstva,
so ustanovili Kmečko zvezo pri Novi Sloveniji (NSi). Za predsednika zveze so izvolili Vladimirja Porija s Prevalj, imenovali pa so tudi desetčlanski upravni odbor ter tričlanski nadzorni odbor. Kmečka zveza pri NSi si bo prizadevala omogočiti kmetom in vsem, ki so povezani s kmetijstvom, sodelovanje pri oblikovanju in izražanju politične volje na področju kmetijstva. Pri svojem delu si bo Kmečka zveza pri NSi prizadevala predvsem za uresničitev strategije razvoja slovenskega kmetijstva, aktivno pa bo spremljala in dajala pobude tudi v procesu približevanja Slovenije Evropski zvezi.
Generalni vikar ljubljanske nadškofije Božidar Metelko je 29. julija v Psi-
hiatrični kliniki v Ljubljani blagoslovil novo kapelo posvečeno Materi Božji. Kapela je v bolnišnici obstajala že od leta 1929 dalje, a so jo leta 1948 ukinili in spremenili v telovadnico, iz bolnišnice pa izgnali sestre usmiljenke. Do leta 1991 so duhovniki v bolnišnici le občasno spovedovali ali opravili besedno bogoslužje, od tega leta naprej pa so lahko v večnamenskem prostoru darovali sveto mašo. V novi kapeli bo maša vsaj dvakrat mesečno.
V Šentjoštu nad Horjulom so se v nedeljo, 14. julija, s sveto mašo in spominsko slovesnostjo spomnili 60-letnice ustanovitve prve vaške straže v Sloveniji. Spomnili so se tudi 25-ih ubitih, ki jih je roka komunizma ubila že v letu 1942.
—	
	
V ,,DRUŽINI" PROSIJO ZA SLOVENCE V ARGENTINI ... MLADINSKI DAN VvSAN MARTINU 		OBČNI ZBOR V MENDOZI.. 3 .2 RAST XXXI SE JE VRNILA 3 . 3 PISMA BRALCEV	4
Anketa
ODMEVI IZ TORONTA
IZ ŽIVLJENJA
ČETRTEK, 25. JULIJ 2002
Andrej:
"Ob 9, uri smo se zbrali pri sv. maši. Pri njej smo se zahvalili rojakom, ki so nas gostili v župniji Marije Pomagaj, vsem tukajšnjim Slovencem, posebej g. župniku Valentinu Batiču, mladini in drugim duhovnikom, za njihovo nesebično pomoč, za nas mnogokrat tudi nevidno. Brez tega bi nam bilo tukajšnje bivanje mnogo teže. Gromek aplavz je pokazal našo iskreno hvaležnost in veliko navdušenje.
Po maši smo se peš odpravili na Downsview, kjer so bile večernice s svetim očetom in bdenje.
Zbralo se nas je okoli 800.000. Vzdušje je bilo nepopisno in veselje otipljivo. Po večernicah smo Slovenci nadaljevali z rajanjem in plesom pod vodstvom Natalije, Martina in Urše, animatorjev iz župnije Ljubljana Marijino oznanjenje.
Zabavali smo se do polnoči, potem pa smo zlezli v spalne vreče in
m
poskusili na prostem malo zaspati."
PETEK, 26. JULIJ 2002
Andrej: „Danes sta bili na sporedu dve skupni prireditvi: kateheza in križev pot. Katehezo smo imeli v župniji Marije Pomagaj, vodila pa sta jo koprski pomožni škof Jurij Bizjak in torontski nadškof kardinal Alojzij Ambrožič. V pogovoru po skupinah so mladi obnavljali vse tri kateheze.
Na Univerzitetni ulici v centru mesta se je ob 19. 30 začel križev pot. Domačini in mladi iz vsega sveta smo ulico napolnili po vsej njeni večkilometrski dolžini. Križev pot je bil doživet in tudi dež, ki je hotel na začetku zmotiti prireditev, nas ni pregnal. Križev pot se je končal ob pol polnoči."
NEDELJA, 28. JULIJ 2002
Andrej: „Ob 6. uri zjutraj je vreme poskrbelo za tiho a mokro budnico. V trenutku smo bili vsi na nogah. Hujšega ni bilo, dobili smo le malo vode za umivanje. Nebo je bilo temno in črno, kar ni obetalo nič dobrega, zato smo se začeli pripravljati na dež.
Nekaj pred
Slovenci s papežem v Torontu
Foto: Družina
začetkom sv. maše se je iz črnega neba ulilo kot iz škafa. Šele tedaj smo videli, kaj vse so mladi vzeli s seboj za tak primer. Bilo je mrzlo in neprijetno, vendar večina na odhod še pomislila ni. Ni kazalo, da bi se neurje lahko kaj hitro umaknilo, toda bilo je drugače. Zapihal je veter in posijalo je sonce, tako da nam je postalo prijetno toplo. Še bolj se je otoplilo v naših srcih, ko nas je nagovoril papež."
PONEDELJEK, 29. JUNIJ 2002
Ivan, 27 let: „Še malo, pa bom doma. S seboj bom ponesel nepozabne spomine teh zadnjih dni, ki smo jih preživeli s papežem, s škofom Bizjakom, s kardinalom Ambrožičem in z mladimi iz Slovenije in celega sveta. Eno naj lepši h doživetij je bila prav gotovo sobotna vigilija, nočno spanje in jutranje „naravno" bujenje z dežjem, ko se je v momentu zbudilo na stotisoče mladih. Po nežnem mokrem bujenju smo se lahko mirno pripravljali na srečanje s papežem. Kot da za tako velik dogodek ne bi bili dovolj zbujeni, nam je veter pripeljal še eno močnejšo nevihto, ki pa je med branjem Božje besede pojenjala in naredila prostor soncu in toplim papeževim besedam. Ob besedah, ki nam jih je papež položil na srce, je težko ostati ravnodušen. Upamo, da bomo mladi, udeleženci 17. svetovnega dneva mladih, postali luč sveta in sol zemlje kot sveti očetje, svete matere, svete redovnice ali sveti duhovniki. Z nami je Kristus, Luč vseh luči, zato se ničesar ne bojimo."
TONE MIZERIT
Pomagajmo rojakom
Z našo pomočjo do dostojnega življenja
Na naše uredništvo prihaja vse več žalostnih novic, kjer nam posamezniki v pismih ali ob obiskih pripovedujejo, da naši rojaki v Argentini zaradi gospodarskega in finančnega zloma težko živijo. Vabimo bralce Družine, da jim pomagate.
"Spoštovani urednik, pišem Vam, ker so razmere pri nas zelo hude in ne moremo več plačevati vsakdanjih stroškov za preživetjee, zato odpovedujem Družino. Pokojnina je tako majhna, da si z njo ne moremo privoščiti niti vsakdanjega kruha, kaj šele kaj več. Prosim, če razumete našo stisko. Če se bodo razmere izboljšale, jo bomo seveda takoj naročili, saj nam je dragocena vez s Slovenijo."
Tako in podobno nam pišejo rojaki iz Argentine, ki jo je pred nekaj meseci doletela huda finančna in gospodarska kriza. Kljub njihovi pregovorni slovenski varčnosti in gospodarnosti so razmere med našimi rojaki hude. Mnogi svojo stisko skrivajo, a jo je, kot povedo naši tamkajšnji duhovniki, slutiti na vsakem koraku. Denar, ki so ga imeli naloženega v argentinskih bankah, je težko ali celo nedosegljiv in še vrednost je izgubil. Razmerje med dolarjem in argentinskim pesom je 1:4 (ali celo 1:5). Mnogim so čez noč skopneli vsi življenjski prihranki. Zaradi težkih razmer, kamor jih je pripeljala slaba gospodarska in finančna politika v državi, so ljudje obubožali.
Razrasel se je kriminal. Kraje in uboji so nekaj vsakda-njega.
Slovenci v domovini, ki smo izkusili osemdeseta leta, ko je bila v tedanji domovini inflacija vsakdanja spremljevalka, iz izkušnje dobro vemo, kaj vse to pomeni. Vemo tudi, da so naši rojaki v Argentini ohranili ljubezen do domovine in skrbijo za vzgojo svojih otrok v domovinskem duhu. Zato že otroci četrte generacije odlično govorijo slovenski jezik.
Ohranjajo izročila, kulturo in vero. Komunistična oblast jim je pred petdesetimi leti odrekla domovino, dolga desetletja je tudi načrtno delovala proti njim. Odkar imamo svojo državo, se stvari spreminjajo na bolje, a prave volje, da bi jim pomagali v tej hudi stiski, ni. Vsi vemo, da ima pri nas trenutno politično moč kontinuiteta stranke, ki so v prejšnji totalitarni oblasti nastopale prav proti tem ljudem in jim odrekale pravico do življenja, domovine in premoženja. Zato ne moremo računati na uradno pomoč slovenske države. Tudi birokracija je pri tem velika ovira. Lahko pa jim pomagamo po naših dobrodelnih organizacijah.
Vabimo vse ljudi dobre volje, da priskočite s svojimi darovi na pomoč potrebnim rojakom v Argentini. Ker so Slovenci v Argentini znani po številčnih družinah, smo akcijo
za naše rojake poimenovali: „Za obubožane slovenske družine v Argentini".
Škofijska karitas Ljubljana je odprla transakcijski račun pri Raiffeisen Krekovi banki, kamor lahko nakažete svoj prispevek. Zbrani denar bomo posredovali dr. Juriju Rodetu, delegatu slovenskega dušnega pastirstva v Argentini, ki bo s svojimi sodelavci in sodelavkami v Buenos Airesu, Mendo-zi, Bariločah in drugod pomagal prizadetim posameznikom in družinam. Akcija poteka neodvisno od tiste, kjer zbirajo sredstva za pomoč pri vračanju rojakov v domovino. Večina naših rojakov bo vendarle ostala tam in jim naša pomoč lahko pomaga premostiti najhujše čase.
FRANCI PETRIČ, odg. urednik
Transakcijski račun Škofijske karitas Ljubljana s sklicem „Za obubožane slovenske družine v Argentini" je odprt pri Raiffeisen Krekovi banki.
Številka se glasi: 24200-9004183815 229-02
Družina št. 32
NOVICA S PRIMORSKE
KOMISARJI
Na županstvih treh občin v tržaški pokrajini -Doline, Zgonika in Repen-tabra - so se zglasili izredni komisarji, ki jih je tržaški prefekt Vincenzo Grimaldi imenoval, potem ko so se„ župani teh občin odločili, da ne bodo izvajali odloka nekdanjega italijanskega notranjega ministra Claudia Scajole o možnosti izdajanja samo enojezičnih oz. italijanskih osebnih izkaznic. Izredni komisarji, sicer funkcionarji tržaške prefekture, so nadomestili župane pri podpisovanju pooblastil matičnim uradom glede izdajanja osebnih izkaznic.
Župani so se v zvezi s tem pismeno obrnili na najvišje predstavnike Slovenije in Italije.
Zaprosili so za srečanje s predsednikoma obeh dr-
žav, s slovenskim zunanjim ministrom in italijanskim notranjim ministrom.
Stranka Slovenska skupnost (SSk) pa je vložila priziv na državni svet (višje upravno sodišče v Italiji) proti odloku, italijanskega notranjega ministrstva, ki je v štirih občinah tržaške pokrajine (Dolina, Devin-Na-brežina, Zgonik in Repenta-bor) uvedel možnost izdajanja tudi samo enojezičnih oz. italijanskih osebnih izkaznic, potem ko so bile ves povojni čas v veljavi le dvojezične, italijansko-slo-venske izkaznice.
Slovenska vlada je takoj protestirala in vložila diplomatsko noto pri italijanski vladi. Isto je storila slovenska konzularna predstavnica v Trstu.
• Ne eden ne drugi do sedaj niso dobili nobenega odgovora.
Gotovo je bila glavna snov preteklega tedna finančna kriza v Urugvaju. Nalezljiva bolezen argentinskih financ je torej prekoračila reko in prizadela sosednjo državo. A pomoč iz Amerike je tam zagotovljena.
Uboge banke. Glavni vzrok sedanjih bančnih kriz je pomanjkanje zaupanja v te ustanove. V Argentini je decembra naval na banke povzročil splošno paniko in vlada je morala, da je rešila sistem, odrediti ograd in tako pridržati v bankah denar vlagateljev. A nezaupanje se je preselilo tudi v sosednjo državo. Vlagatelji so pričeli dvigati v bankah naloženi denar. Pri tem so prednjačili Argentinci, ki imajo po medijskih poročilih v urugvajskem bančnem sistemu vloženih 2.200 milijonov dolarjev. Ko je panika dosegla višek, je vlada za nekaj dni ukinila bančno delovanje.
Razlika. Vendar je kar nekaj razlik med Urugvajem in Argentino. Bistvena je ta, da je sosednja država že prejela pomoč iz ZDA, prvotno v višini 1.500 milijonov dolarjev. Nadalje bo deležna tudi še dodatnih fondov. Čeprav je oklicala neke vrste „ograd", ta nima nič skupnega z argentinskim in sploh zadeva bistveno državne banke, ne pa toliko privatnega bančnega sistema. Je pa urugvajska vlada ukinila delovanje nekaterih bank, ki so bile v skrajno težkem položaju. Kot je bilo pričakovati, je v ponedeljek 5. avgusta, prvi dan, ko je Urugvaj odprl svoje banke, množica Argentincev preplula reko, da bi iz urugvajskih bank pobrala svoje prihranke in jih naložila v drugih, bolj za-' nesljivih finančnih tržiščih.
Bogati in revni. Ob tem je zanimiva vest, ki jo je objavil te dni javni statistični inštitut (INDEC). Po njihovih podatkih imajo Argentinci „v žimnicah" kar
28.000	milijonov dolarjev. To je denar, katerega velik del je bil svojčas v bankah, pa so ga previdni vlagatelji pravočasno pobrali ali pa so ga dobili potem po sod-nijskih poteh. Ta vsota bi bila izredna podlaga za gospodarsko rektivacijo, če bi jo spravili na proizvodno področje. A to je prevelika utopija, ker ljudje ne zaupajo ne bankam ne vladi, nikomur več. Po drugi strani pa statistike tudi govore, da ima le 13% Argentincev varčevalne zmožnosti. Vsi ostali pa celoten zaslužek, v kolikor ga sploh prejemajo, zapravijo za tekoče stroške. Za popolnost podatkov omenimo še, da je nad polovico celotnega prebivalstva zapadlo revščini.
Visoki obisk. Ta teden je prihitel na obisk v Južno Ameriko državni sekretar ZDA za finance Paul O'Neill. Sprejem (in seveda razgovori) bo kaj drugačen v Brazilu in v Urugvaju kot pa v Argentini. Že pred pri-
letom je prišlo do afere. O'Neill je izjavil, da ne bo ameriške pomoči temu področju sveta, ker nočejo, da bi posojeni denar pristal v tajnih računih švicarskih bank. Brazil je takoj reagiral in zagrozil, da če se državni tajnik ne oprosti, ga sploh ne bodo sprejeli. Duhalde pa je omenil, da ima nekako prav, in ni prišlo do ni-kakšne diplomatske reakcije.
Pomagajo ali ne pomagajo? Pred časom je ameriški predsednik Bush dejal, da ne bo posojil iz ZDA južnoameriškim državam, ker ne bo dopustil, da bi se razsipal ameriški denar (,,prihranki ameriških mizarjev in kleparjev"). Kriza v Braziliji in Urugvaju ga je prisilila, da je mnenje spremenil. Vendar je pomoč le za sosede, Argentina je zaenkrat še ne bo deležna.
Upanje. Vendar argentinske gospodarske oblasti upajo, da bo Mednarodni denarni sklad (FMI) kmalu spremenil svoje stališče do Argentine. Kot razlog za upanje navajajo, da je država izpolnila skoraj vse pogoje, ki jih je Fond stavil: province so podpisale davčni dogovor, državni proračunski primanjkljaj se manjša, meseca julija je davčna nabirka narasla za 29,3% in dosegla zgodovinski rekord, itd., itd. Vse to je res in so hvala Bogu pozitivni znaki. A gospodje pri krmilu te barke pozabljajo, da dolarski trg ni popolnoma svoboden, da vprašanje ograda še vedno ni rešeno, da provin-cijski boni kraljujejo povsod in zlasti da država nima resnega in stvarnega gospodarskega plana. Argentinski zunanji dolg pa znaša točno toliko, kot znese celotna proizvodnja Argentine v enem letu in pol. Katastrofa!
Nesoglasja. V takih okoliščinah se začenja predvolilna kampanja. Čeprav je november, ko bodo notranje volitve, skoraj na dosegu roke, je še vedno vse megleno. Razni politiki se borijo za ljudsko priljubljenost, a ne gre vse po njihovih željah. Predsednik Duhalde je sedaj že jasno pokazal, da je njegov kandidat kordob-ski guverner De la Sota. V podporo (ali bolje v boj proti Menemu) vlaga vse svoje sile. To pa ni popolnoma po godu nekaterim članom vlade, ki so bolj naklonjeni k dialogu »z bivšim predsednikom ali pa vsaj skušajo doseči neke vrste nenapadalni pakt. Da to moti normalen razvoj dela vlade, je popolnoma jasno.
Kampanja. V petek, 3. avgusta zvečer je predsednik podpisal dekret, ki formalno potrjuje volilni koledar. 24. novembra bodo notranje volitve kandidatov za vse stranke; 30 marca 2003 bodo splošne predsedniške volitve; 25 maja prihodnjega leta pa bo predaja oblasti. Kampanja se je že začela. Upanje ostaja, a zaenkrat je le upanje.
SLOVENCI V ARGENTINI
SAN MARTIN
MENDOZA
Občni zbor Društva Slovencev
Mladinski dan skozi čas
Vršil se je v nedeljo 26. maja po sv. maši. Po molitvi so se vrstila poročila. Tajniško poročilo je podal Lado Šmon, blagajničarka Darinka Žumer je podrobno informirala o finančni situaciji, o delovanju osnovne šole nas je seznanila voditeljica Lenčka Božnar, Miha Bajda o sobotnem tečaju za srednješolce, o poteku tečaja slovenščine za začetnike prof. Vinko Rode, v imenu gradbenega odbora arh. Božidar Bajuk, Tomaž Bajda je poročal o delovanju planinskega odseka, mladinske organizacije je zastopal Tine Šmon, Ani Grintal-Hirschegger pa pevski zbor.
Predsednik Društva Jernej Bajda se je zahvalil vsem odbornikom in odsekom za opravljeno delo tekom poslovne dobe. Opozoril je, da v težkem ekonomskem in socialnem stanju naše nove domovine moramo biti pripravljeni na solidarnost, da tako pomagamo rojakom, ki so trenutno v hudih težavah. Omenil je ponos na našo aktivno mladino, ki navdušeno dela in pomaga na vseh področjih. Velika skrb odbora so mešani zakoni. Da bo naša skupnost stala na trdnih temeljih, moramo velikodušno sprejeti argen-
tinskega partnerja naših članov in mu dati možnost, da se aktivno vključi v delovanje slovenskega občestva v Mendozi. Veliko zadoščenje za ves trud je dejstvo, da je razmerje med nami usmerjeno k prijateljstvu ter spoštovanju drugačnosti, kar nas bogati. Pospešiti moramo povezave z različnimi ustanovami v matični domovini in po svetu. To je obrodilo lepe sadove, kot so npr. turneje naše mladine po ZDA in Sloveniji.
Sledile so'volitve novega odbora. Izvoljeni so bili: predsednik - Jernej Bajda; podpredsednica - Ani Grintal-Hirschegger:	tajnik	-
Pavle Šmon; blagajničarka -Darinka Žumer; pomočnika
- Jože Štirn in Marjano Hirschegger; kulturna referenta - arh. Božidar Bajuk in prof. Vinko Rode; gospodarja - Davorin Hirschegger in Peter Hirschegger; zastopnika planinskega odseka
- Ričko Stopar in Roman Bajda; odborniki - Stane Grebenc, Pavle Bajda, inž.agr. Marko Bajuk, Miha Bajda, inž. Jože Smon, Janez Štirn, Angelca Šmon-Bajda, inž. Milan Nemanič in inž.agr. Janez Grintal. Nadzorni odbor sestavljajo Marko Milač, Peter Slovša in Jože Kralj.
RAST XXXI
Vrnili smo se
V soboto, 27. julija smo se pripeljali z letalom na letališče Ezeiza ob sedmih zjutraj, kjer so nas pričakali sorodniki in znanci. Po enem mesecu bivanja v Sloveniji smo zaključili to tako uspešno turo. Vsi, prav vsi, smo doživeli izredno lepe in nepozabne dogodke. Predvsem naši mladi, ki so Slovenijo doživljali v vsej polnosti.
Ko smo se 14. julija poslavljali od poletne šole in od Dijaškega doma v Šiški, kjer smo prebivali, ml je vzgojitelj Ivo Mijič izročil za spomin knjigo „Skozi življenje" s sledečim posvetilomKnjiga je bila moja, toda sedaj je Vaša, tako kot je nas vseh tudi Slomškova misel: Iz dobre šole rastejo dobri časi, iz slabe pa slabši. Časi so taki, kakršni so ljudje. Boljših ljudi pa ne bo, dokler ne bo bolje vzgajanih otrok. Vi to zelo dobro veste in kot vidim, uspešno uresničujete. Bog naj Vam pomaga in hvala Vam."
V teh besedah je izraženo in pohvalno vse o naših mladih abiturientih.
Po končani šoli smo obiskali razne kraje Slovenije. Bili smo v Teharjah v spremstvu Ivana Korošca in Boštjana Kocmurja, nadaljevali pot na Koroško, kjer so nas spremljali Nužej Tolmajer- in njegov sin ter župnik Polde Zunder iz Železne Kaple in drugi koroški rojaki. V Tinjah nas je gostil gospod Kopeinig. Obiskali smo Vetrinje, kraj žalostnega spomina, in tudi Mohorjevo tiskarno. V Celovcu smo v Mohorjevi bili pogoščeni in smo tudi nastopili ob navzočnosti slovenskega generalnega konzula Borisa Jelovška in predstavnikov Mohorjeve družbe.
Bili smo tudi na tržaški obali ob spremstvu gospodov Sergija Pahorja in Marija Mavra.
Po vrnitvi iz zamejstva nas je sprejel na Vrhniki v hiši Ivana Cankarja župan Vinko Tomšič. Šli smo do izvira Ljubljanice, potem v Predjamski grad, v Postojnsko jamo in Kočevski Rog, kjer je daroval sv. mašo naš gospod France Cukjati. Ogledali smo si Ribnico, Novo mesto, grad Otočec in nastopili v hotelu v Šmarjeških toplicah.
Vsi smo doživeli Slovenijo v vsej polnosti. Hvala staršem, ki so nama z Bogdanom Magistrom zaupali vodstvo tega podviga. Hvala vsem v Sloveniji za gostoljubje in pomoč.
Mladinski dnevi so naša vsakoletna srečanja, ko se mladina iz vseh domov velikega Buenos Airesa zbere v nekem krajevnem domu, da skupaj v športu in prijateljstvu preživi dan, gostitelji pa se zvečer predstavijo svojim gostom s kulturnim programom. Delo mladine v domu se že mnogo časa prej vrti okoli priprav in zahteva mnogo žrtev in sodelovanja.
Prvi letošnji dan je bil v San Martinu v nedeljo, 14. julija. Začel se je z odbojko, nadaljeval z mašo. Maša je bila opoldan in jo je daroval delegat Jure Rode, ki je v pridigi vzpodbujal navzoče k dobroti in naglašal važnost mladinskih dni kot način, da se mladina različnih domov spozna in da postanejo prijatelji. Pri maši je lepo prepeval mladinski zbor iz San Martina.
Po maši je bilo kosilo, nadaljevanje turnirja in končno kulturni del.
Počasi, počasi, kot poje pesem, so se ljudje pričeli zbirati v velikem pokritem prostoru doma. Marjana Petkovšek je bila to pot spretna napovedovalka, ki je uvedla prisotne po sprejemu zastav v petje argentinske in slovenske državne himne. Za tem je predsednik zveznega mladinskega odbora Gregor Modic pozdravil navzoče in mladini naslovil vzpodbudne besede.
Govornica je bila predsednica sanmartinske mladine Sonja Petkovšek. Njene besede so bile zelo tehtne. Razmišljala je o potrebi in obveznosti mladih, da se trudijo in nadaljujejo delo prednikov, in potrebo, da starejši to delo spremljajo in olajšajo pot mladih, da se ohrani živa zavest tistih, ki so ustvarili naše domove v upanju, da bodo bodoči rodovi ohranjali in varovali vse, kar je bilo zgrajenega s toliko ljubeznijo in žrtvami. Stavila je vprašanja o smislu tega dela in jih odgovorila, ko se je kulturni program že dokončal.
Vse te misli so bile povzete tudi v nastopih, ki so se rodili ob pregledu slik in obujanju spominov preteklih
mladinskih dni. Živo so nastopajoči, otroci, mladci in mladina, pokazali, da so kos nastopom in plesom, od Bandane pa do dovršenih slovenskih folklornih plesov. Ko je bil program zaključen, je bila na vrsti še zahvala tistim, ki so požrtvovalno pripomogli k izvedbi nastopov.
Po zaključnih besedah krajevne mladinske predsednice je za nekatere prišel čas praznovanja. Mislimo na razdelitev pokalov tekmovanja v odbojki, kjer so zmagala dekleta iz Našega doma San Justo in fantje s Pristave. Razumljivi so bili vzkliki veselja, prepevanje in drugi izrazi navdušenja. Povezovalka je nato še vse povabila, da smo skupaj zapeli Mladinsko himno.
Če mislite, da je bil s tem zaključen mladinski dan, se motite. Noč je bila v povojih in brez „proste zabave" ne gre. Po napornem dnevu so se mladi še nekaj ur vrteli ob zvokih ansambla. Šele potem je prišel pričakovani konec tega prvega mladinskega dne v letu, ki je bil tako uspešno izveden v San Martinu.
Mi dovolite še „konstruktivno kritiko"? Pri okusnem kosilu mi je nekaj manjkalo: tradicionalna „juhica" je blestela po svoji odsotnosti. Dragi Sanmartinčani, prihodnjič ne pozabite na to malenkost, ker Slovenci smo supertradicionalisti, kar se želodčka tiče.
TURNIR ODBOJKE
Tekmovanja so se pričela zgodaj zjutraj. Spopadle so se med fanti in dekleti ekipe različnih domov s sledečimi izidi:
Pri SDO so v coni A igrala dekleta s Pristave in Slomškovega doma. Igra je izgledala precej enaka, a končno je Pristava prepričljivo zmagala 2:0 (25:22; 25:14). V isti coni sta se v drugi igri spopadla Pristava in Naš dom, z jasnim izidom 2:0 za Sanhuščanke (25:17; 25:13).
V coni B so tekmovala dekleta iz
Lanusa, ki so mirno osvojila vstop v finale z zmago nad mlado sanmartin-sko ekipo 2:0 (25:8; 25:14). Cara-pachay se tukaj ni predstavil.
Istočasno so se odvijale tekme SFZ. V fantovski coni A sta najprej tekmovala Naš dom in Slomškov dom. Fantje iz San Justa so zmagali 2:0 (25:16; 25:11). Naslednji spopad med San Justom in Pristavo je bil nadvse borben in se je raztegnil preko pričakovanja. Najprej je zmagal San Justo (25:17), nato je reagirala Pristava (25:22) in končno so Pristavčani zmagali zadnji set s 18:16.
V coni B so se spopadli fantje iz Lanusa in San Martina. Domači so znmagali 2:0	(25:23;	25:17).
Lanuščani pa so premagali Cara-pachay tudi 2:0 (25:21 in 25:19).
Po odmoru in maši se je tekmovanje nadaljevalo za določitev finalistov. Za SDO so v coni A dekleta iz San Justa pogazila Ramoščanke 2:0 (25:6; 25:14). Za SFZ pa so tekmovali fantje iz Slomškovega doma in Pristave. Enako so se borili za vsako točko, a zmaga je pripadla enemu samemu, to pot Pristavčanom, ki so zmagali 2:0. V coni B sta igrala Lanus in San Martin. Domači so prednjačili 2:0 (25:20; 25:18).
Ob štirih so bila že pripravljena dekleta iz San Justa in Lanusa, da bi določila zmagovalko turnirja. V tej tekmi so Lanuščanke, prvakinje letošnjega MTO, igrale koncentrirano v zelo enaki tekmi. A sreča ni bila na njihovi strani. Znova so dekleta-iz San Justa dokazala svoje sposobnosti v tem športu in prepričljivo osvojile pokal tega mladinskega dne z 2:0.
Med vzkliki dekliškega praznovanja pa so se domači fantje že pripravljali na spopad s Pristavo. Ta je bila gotovo najboljša tekma dneva. Občinstvo je vzklikalo in nobena skupina navijačev ni zaostajala, medtem ko so igralci napenjali vse sile. San Martin je hotel osvojiti pokal na svojem dnevu, a Pristava je izvrstno igrala in jim uničila te sanje z zmago 2:1.'
Tako so sanhuška dekleta in pristavski fantje praznovali ne tem dnevu osvojeno prvenstvo.
Tatiana Panaino
Brzezinski o NATU in Sloveniji
Ameriški zunanjepolitični strateg Zbigniew Brzezinski v pogovoru za Sobotno prilogo Dela 5. avgusta ocenjuje, da so slovenske možnosti za vključitev v zvezo NATO precej dobre, a opozarja, da bo razprava v ameriškem senatu o novih članicah bistveno ostrejša in resnejša, kot je bila ob sprejemu Poljske, Madžarske in Češke.
Po mnenju Brzezinskega, ki ga Delo opisuje kot nekakšno živo legendo ameriške zunanje politike", bodo senatorji zahtevali natančna poročila o tem, ali države res izpolnjujejo vse pogoje za sprejem v ,,elito" zavez-
ništva. Kot poudarja, članstvo v zvezi NATO še zdaleč ni nekakšen „free ride", pač pa gre za zelo resne procese.
Brzezinski v pogovoru ocenjuje, da bodo v drugem krogu širitve zavezništva v NATO sprejete najmanj štiri države, zelo verjetno sicer pet, največ pa sedem. Po njegovem mnenju so Baltske države in Slovenija v igri v vseh treh scenarijih.
Ameriški strateg tudi poudarja, da je povsem odveč strah pred tem, da bi se ob sprejemu sedmih novih članic zavezništvo nekako razvodenelo in da to ne bi bil več isti NATO, kot ga je svet
poznal nekoč. Po njegovih besedah gre pri širjenju zveze NATO za več stvari.
„Smo pred zgodovinsko zmago pravice, ki naj bi dokončno poravnala vse krivice, ki jih je Evropi, še zlasti pa Baltskim državam, nakopal pakt med Stalinom in Hitlerjem," ugotavlja Brzezinski a opozarja, da pri tem še zdaleč ne gre za „nekakšen moralni križarski pohod", na katerem bi popravljali zgodovinske krivice iz preteklosti ali pa nevtralizirali rusko nevarnost, ki je po njegovih besedah danes sploh ni več. Bistvo širjenja je v krepitvi dolgoročnega zgodovinskega in strateškega partnerstva med Ameriko in Evropo, ki naj bi prispevalo k večji varnosti v svetu,
poudarja Brzezinski.
Po njegovih besedah je Evropa danes še vedno nekakšen nedokončan posel, vloga zveze NATO v tem poslu pa je izjemno pomembna.
Brzezinski, nekdanji svetovalec za nacionalno varnost nekdanjega ameriškega predsednika Jimmyja Carterja, sicer poudarja, da je NATO bil in ostaja izključno vojaški pakt.
Novi člani so dolžni izpolnjevati ustrezne kriterije, namenjati določeno vsoto denarja za vojsko in oborožitev, standardizirati orožje, strelivo in sistem zvez: NATO namreč ni Rdeči križ in tudi nikoli ne bo, dodaja Brzezinski.
PoSTA
Pred vrnitvijo smo si še ogledali večno mesto Rim, po uslugi patra Rupnika, ki nam je organiziral kosilo in celodnevni ogled mesta v spremstvu njegovega nečaka Gregorja Plečnika.
Naj zaključim z besedami gospoda Mijiča: „Hvala vam za vse, ker ste me obogatili v teh bežnih trenutkih naših srečanj. Bodite taki, kot ste. Knjiga, katero vam podarjam, pa naj pove vse, česar moje skromne besede niso zmožne."
Nasvidenje do naslednjega leta!
Lojze Rezelj
Podlistek v Družini
Že dvanajst številk zapored objavlja Družina življenjsko zgodbo Spominčki", ki jo je napisal Janez Malenšek iz Argentine o svojem delovanju in misijonar-jenju v Argentini.
Pred leti jo je napisal za ameriški mesečnik Ave Marija, od koder jo jemlje sedaj Družina.
Pisec opisuje svoje delovanje v najrevnejšem predelu Buenos Airesa Ca-razi, ob Riachuelu, kjer je moral s trdo roko najprej narediti red in si dobiti spoštovanje.
Nato pa opisuje svoje misijonsko delo v Tucumanu, kjer je na konju obiskoval okoliške indijance.
PISMA BRALCEV
Spoštovani gospod urednik!
Z zanimanjem in veseljem prebiram že vsa leta naš tednik.Takoj sem na tekočem na vseh področjih naše skupnosti, kakor tudi o stanju v domovini in seveda o argentinski politiki izpod peresa časnikarja Toneta Mizeri-ta.
Zadnji čas pa je bilo kar nekaj pisem bralcev na račun naše ustanove SLOGA.
K pisanju me je pripravilo pismo gospoda P. N., kajti vrnili so se mi spomini izpred štiridesetih let. Pravo naključje je hotelo, da si lahko v isti zadevi seževa v roke. Oba sva bila pod vplivom.„pretirane propagande", g. P. N. v Slogi, jaz pa pri Krištofu. Pohlep po denarju me je potegnil, da sem nasedla in ves zaslužek znesla k njemu na visoke obresti, ki mi jih je obljubljal. Mož mi je rekel: Od sedaj nič potrate, kuhaj močnik, ves denar pa sproti vlagaj, tako da bomo v nekaj letih obogateli. Po nekaj mesecih se je res nekaj nabralo, a za avto še ni bilo, bilo pa je za hladilnik, ki ga še nismo imeli. In tako se je mož namenil v mesto h g. Kr. po denar, a se je soočil, žal, z dejstvom, da je bila pisarna zapečatena. Razočaran in potrt se je vrnil domov...
Čez nekaj dni se javi na mojem domu g. P. Ni. in nam ponudi hladilnik. Rekla sem mu, da moramo odložiti nakup še za nekaj mesecev, ker smo pri g. K. vse izgubili in da bomo primorani še naprej otepati močnik. Posluša in mi ostro odgovori: „Zdaj pa le s kolom po njem!" Potem pa vse tiho je bilo.
Na vse te preizkušnje smo po letih pozabili. Natepavali smo močnik, saj smo ga bili vajeni že od rane mladosti in sem kljub temu dočakala 91 let. Tudi ne pozabim verzov sina Frenka, ki je pesniško nadarjen, ki mi ga je nekoč serviral na krožnik:
Močnik žulim dan na dan, pa sem zmeraj bolj droban, suh sem kakor drenov klin, kot bi živel od drobtin!
Tudi jaz in moj pokojni mož imava nekaj v Slogi. Pričakovala sem tudi kaj posmrtnine, a vidim, da gospodarsko stanje te države ne dopušča takih pričakovanj. Še vedno velja naš pregovor, ki sem ga tolikokrat slišala v življenju: „Če ni, še vojska ne vzame". Tolaži me tudi tolikokrat izgovorjeni stavek mojega moža blagega spomina: „Bo že Bog naredil, da bo prav!"
Za konec klic našim možem: Stopite na plan, zimzelen za klobuk, pa na okope, da ne bo vrag sejal ljulke med našimi rojaki, sinovi sloveče matere, delal prepir, sovraštvo in razprtije, „kar s kolom po njem".
Pri 91 letih grem še vsak dan v cerkev. Vsako minuto čakam, kdaj me bo poklical Gospod.
Nasvidenje v raju pri zborih angelskih.
Vaša naročnica in bralka Alojzija Mehle
SAMO DVA?
V soboto, 27. julija, smo na radijski oddaji za Slovence zvedeli, da imamo za predsedniške volitve dva kandidata: Drnovška in Arharja. V „Demokraciji" pa je o volitvah in kandidatih objavil Ive Stanič zanimiv dopis. Dovolite mi, da ga delno citiram
„Časopisi trdijo, da je večina slovenskih medijev izbrala dva moška predsedniška kandidata. S pomočjo medijev naj bi v prvem krogu dobila največ glasov. Predsedniško kandidatko Barbaro Brezigar pa so že skoraj sami mediji izločili iz igre. Se mar bojijo, da bo odgrnila preprogo, pod katero se skrivajo kapitalni grehi naše vodilne nomenklature?
Brez pretiravanja lahko trdim, da Brezigarjeva kot ženska prinaša novo svežino in kakovost, kot pravnica pa pošteno in načelno držo.
Današnji čas, v katerem nas obvladuje koruptivno politično podzemlje, prav kliče po predsedniku s poudarjenimi človeškimi vrednotami. Mnogih opeharjenih in obubožanih Slovencev ne more rešiti človek, ki je doslej v vladajoči eliti na račun revnih ustvarjal kasto nedotakljivih bogatašev. Predsednik države mora deliti usodo svojega naroda. Potrebujemo človeka, ki bi ljudi zbližal, jim dal voljo, cilj, vero in jim osmislil vrednost življenja. Prihaja čas, ki prav kliče po nečem novem, po prijetnem in toplem ozračju. Zakaj ne bi po eri moških prišla ženska. V svetovni zgodovini so se doslej ženske izkazale kot odlične voditeljice.
Pričakujem, da Slovenija premore toliko poguma, da bo premagala pravilo tranzicijske levice, ki določa, koga je treba medijsko linčati in komu onemogočiti izvolitev. Slovenski mediji imajo tokrat lepo priložnost dokazati, da so resnično odprti, nepristranski, da v predvolilnem obdobju ponujajo enake možnosti predstavitve vsem predsedniškim kandidatom. V zadnjem tednu ali dveh je iz medijev mogoče razbrati, da sta na slovenski politični sceni samo dva predsedniška kandidata: Drnovšek in Arhar. S tovrstno navijaško igro mediji izgubljajo svojo verodostojnost."
dobrodelni KONCERT na čast
Po,
v (arije (^omacjaj
JEZIKOVNI
IZVAJALCI
Cvetka Kopač Florcncia Ottaviano Ani; Rode ' Andrcjka Zupanc
■'-t-	--	•	*
Gustavo Andres Luka Debevec Miitija Debevce
’i>- ; ...v-	\
Luka Somoza Osterc
VODITELJ
t ..	.	, . 1
c ♦ •	-
Luka Debevec
* cr“T i*. -V'
-■"'i A . v
• \ . '•	-c-'*-	* - r.
■
A- ’ ....
m
4	—-Jk
ri.
SPORED
COO
S. PREMRL; Pozdravljena mali!
J. COSTAMAGNA: Venid y vamos todos A. DVORAK: O Sanctissima A. VAVKEN: Spet klile nas J. S. BACH - CH. GOUNOD: Ave Maria
F. ENGELHART: Dajte mi zlatih strun C. FRANCK: Ave Maria
G. RIHAR: Ko v jasnem jutru F. P. SCHUBERT: Ave Maria
F. GRUBER: O mati čistega srca C. SAINT-SAENS: Ave Maria
F. A. LAMBRUSCHINI: El mirar de Maria L B. MILLER: O Deus
G. F. HAENDEL: How beautiful are the feet C. SAINT-SAENS: Benedictus
G. FAURE: Sanctus
F. SCHOEPF: Lepa si Marija!
-A
v -	-t
Nabrani prispevki bodo v prid pomoči potrebnim.
Še o koncertu Ave Maria
V prejšnji številki smo objavili odlično poročilo o poteku koncerta. Vendar niso bila nikjer podana imena pesmi, ki so jih solisti zapeli, zato sedaj objavljamo stran programa, kjer so zbrana vsa imena.
V Avstraliji so praznovali dan državnosti
V mrzlem zimskem jutru 23. junija smo se po sveti maši, ki jo je daroval p. Ciril Božič, zbrali na dvorišču doma ,,Matere Romane". Dvignili smo slovensko zastavo in zapeli obe himni, slovensko in avstralsko, ta dan smo namreč praznovali 11. obletnico slovenske državnosti. Navzočih je bilo tud nekaj Avstralcev, saj so bili in še vedno so tudi oni zelo ponosni na ta dan.
Pri avstralski vladi so posredovali za priznanje Slovenije. Avstralija je bila ena prvih čezoceanskih držav, ki so priznale Slovenijo. Po dvigu zastav in himnah smo odšli v dvorano pod cerkvijo. Tam je potekal kulturni program. Za to priložnost smo imeli v svoji sredi tudi visokega gosta iz Slovenije in sicer dr. Zvoneta Žigona z urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Pozdravnim nagovorom Lentija Lenka in p. Cirila Božiča je sledil kulturni
Razgledani dopisnik zelo dobro prikaže sedanje stanje v predvolilnem boju v Sloveniji. Naše bralce bo gotovo zanimalo, da je sedaj že osem kandidatov in kakšne možnosti imajo.
„Svobodna Slovenija" je v zadnji dobi kar lepo napredovala. Zlasti smo zadovoljni z zaglavjem Iz življenja v Argentini. Ali ne bi bilo možno podobno zaglavje o političnih dogodkih v Sloveniji? Doma in v tujini imamo mnogo sposobnih in izredno nadarjenih oseb. Našemu tedniku bi to veliko pomenilo in mu pridobilo nove naročnike.
Marjan Šušteršič
Električni sesalnik za prah
zatič sesalna cev
upogljiva cev
podaljšek
električni
kabel
pokrov
rešetka za zrečenje
odbijač
kolesce
večnamenski nastavek
Nastavki
nastavek za oblazinjeno pohištvo
nastavek za špranje
nastavek za pod
*
ščetka za prah
program, ki je bil za to priložnost zelo skrbno pripravljen. Nastopila je mladinska folklorna skupina „iskra", mladi so recitirali in peli, pel je tudi moški pevski zbor „Planika".
Še dolgo v popoldne smo ostali v veseli družbi, klepetu, nekateri pa so se z dr. Zvonetom Žigonom odpravili na ogled slovenskega društva Planica. Tam ga je skupina članov že pričakovala.
Ogledal si je prostore in bil nad vsem zelo presenečen, predvsem nad tem, kaj smo v teh letih spravili skupaj. Samo slovensko društvo Planica je danes vredno več miljonov dolarjev. Vse je bilo zgrajeno z dobro voljo in brez težav. Da, Slovenci doma in po svetu smo delaven narod. Vidi se vsepovsod. V cerkvi, po društvih, po domovih.
Dr. Žigon je iz Melbourna odpotoval še v druge kraje v Avstraliji, kjer živijo Slovenci.
PROBLEMI NA KOROŠKEM . SE REŠUJEJO
Na Dunaju se je 12. julija končal drugi krog konference konsenza, ki jo je sklical avstrijski kancler Wolfgang Schuessel. Zasedanje se je končalo s soglasnim dogovorom o ureditvi vprašanja dvojezične topografije na avstrijskem Koroškem v paketu z drugimi vprašanji. Delovna skupina, ki naj bi jo sestavljali po en član iz urada zveznega kanclerja, dežele Koroške, slovenske narodne skupnosti in domovinskih organizacij, naj bi do konca avgusta pripravila seznam krajev z dvojezično krajevno oznako. Seznam naj bi temeljil na osnovi popisov prebivalstva in tudi prisotnosti slovenskih predstavnikov na kulturnem, političnem, gospodarskem in šolskem področju. Obenem naj bi se v paketu uredila druga vprašanja manjšinske zaščite, kamor med drugim sodijo medijska oskrba, dvojezični otroški vrtci in podpora kulturnim društvom. Tretji krog konference konsenza, ki naj bi pomenil hkrati zadnje zasedanje, je napovedan za prvi teden septembra. Tedaj naj bi sprejeli skupno „izjavo o poravnavi spora".
Po soglasnem sklepu „uradni predmet" razprav nista več ne skupni slovenski predlog, ki je na osnovi popisa prebivalstva iz leta 1971 ter z upoštevanjem prejšnjih in kasnejših popisov predvideval dvojezične krajevne napise v 394 krajih, niti ne predlog dežele Koroške, ki je predvideval paritetno komisijo za pripravo seznama krajev z dvojezično topografijo in občinske referendume o postavitvi dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov. Seznam dvojezično označenih krajev naj bi zapisali v uredbo zveznega kanclerja in naj ne bi bil podvržen referendumskemu odločanju.
Obenem naj bi ustanovili štiri delovne skupine. Prva skupina naj bi bila pristojna za dvojezično topografijo, ki bo sestavila seznam krajev z dvojezično topografijo, druga za regionalno politiko, ki bo pripravila razvojno politične ukrepe za občine na jugu avstrijske Koroške, tretja pa za zgodovino, ki naj bi obravnavala skupno zgodovino, kamor naj bi med drugim vključili tako protislovensko medvojno dogajanje kakor tudi domnevne povojne partizanske zločine in bo na koncu pripravila tudi skupno izjavo. Četrta skupina naj bi pripravila „izjavo o poravnavi spora", ki naj bi ob zaključku pogajanj ugotovila uresničitev 7. člena Avstrijske državne pogodbe.
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Bernard Sadovnik je med pomembnimi dosežki zasedanja izpostavil preprečitev referendumov o dodatnih dvojezičnih krajevnih napisih na ravni občin. Predsednik koroške socialdemokratske stranke Ambrozy je pozdravil odločitev, da se vprašanje uresničitve razsodbe ustavnega sodišča o dvojezični topografiji ne bo preložilo na raven občin, predsednik koroške ljudske stranke Wurmitzer pa je glede morebitne razširitve ali združitve manjšinskih pravic poudaril, da dejstvo, „da se pogaja", ne more pomeniti zmanjšanja manjšinskih pravic.
				
NOVICE IZ		SLOVENIJA MO		ESLOVENIA,
ZGOŠČENKA SLOVENSKEGA OKTETA
Nova pevska zasedba Slovenskega okteta, ki je pred petimi leti prevzela poslanstvo starejših vzornikov, je izdala prvo zgoščenko, s katero želijo počastiti pet desetletij glasbenega poustvarjanja preteklih generacij. Novi sestav: Andrej Ropaš in Vladimir Čadež (1. tenor), Janez Triler in Rajko Meserko (2. tenor), Primož Dekleva in Jože Vidic (bariton) ter Matej Voje in Janko Volčanšek (bas) ostaja zvest železnemu repertoarju starejše zasedbe. Na zgoščenko - izšla je po skoraj dvajsetih letih, odkar je oktet nazadnje snemal - so uvrstili 19 biserov slovenske zborovske produkcije, kot je Ipavčeva Imel sem ljubi dve, Sedem si rož povezala mi Zorka Prelovca, Maroltova Ribniška, Vrabčeva Bratci veseli vsi ali Vremšakova Zagorska.
SVETOVNI TABOR
Na Jezerskem se je začel šesti Tabor slovenskih otrok po svetu, ki se ga udeležuje 90 otrok iz Avstrije, BiH, Hrvaške, Italije, Nemčije, Švice in ZDA, poleg njih pa tudi otroci, njihovi starši in sorodniki iz Slovenije. Namen enotedenskega srečanja je druženje otrok slovenskih izseljencev z vrstniki iz Slovenije. Tabora, ki ga organizira Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK), se bodo udeležili tudi predstavniki slovenske vlade in veleposlaništev držav, iz katerih bodo prišli udeleženci tabora, ter domačini - Jezerjani. Tabor bo vodil Davo Karničar, ki je kot prvi človek na svetu smučal z najvišje gore sveta.
Slomšek in slovensko šolstvo
PO SVE
INDIJANEC - SVETNIK
Papež Janez Pavel II. je v Mehiki za svetnika razglasil prvega ameriškega in-dijanca, Juana Diega. Papeževe maše v baziliki Device iz Guadalupa na obrobju mehiške prestolnice Ciudad de Mexico se je udeležilo 20.000 ljudi, pred baziliko pa se je zbralo več 100.000 vernikov.
Svetnik Juan Diego je tako postal že 29 svetnik iz Mehike, od katerih jih je samo papež Janez Pavel II. v 23 letih papeževanja razglasil 27. Papež je pri razglasitvi Juana Diega za svetnika opozoril na še vedno trajajočo diskriminacijo indijanskih prebivalcev v Mehikf. V svojem govoru je zahteval „boljšo Mehiko
z več pravičnosti in solidarnosti".
NOVA HRVAŠKA VLADA
Hrvaški sabor je na izrednem zasedanju s 84 glasovi za, 47 proti in enim vzdržanim potrdil novo hrvaško vlado, ki jo je pred tem predstavil hrvaški premier v odstopu in mandatar Ivica Račan. Vlada, ki ima 23 članov, je nato tudi zaprisegla. Račan, predsednik Socialdemokratske stranke (SDP), je v predstavitvi programa kot pet ključnih izzivov nove vlade izpostavil boj proti brezposelnosti, povečanje konkurenčnosti in izvozne sposobnosti gospodarstva, zmanjšanje javnega dolga, pospešitev reform ter oblikovanje učinkovite državne in javne uprave.
JmVENOlNjPORT
NAJBOLJŠA PLEZALKA
Na tradicionalnem, že trinajstem mastru najboljših plezalcev sveta v Serre Chevalierju je Martina Čufar pospravila v žep še zadnjo lovoriko, ki ji je manjkala. Po zmagah na tekmah svetovnega pokala, osvojitvi naslova svetovne prvakinje in zmagi na mastru v Arcu, je z nastopom v superfinalu dodala še zmago na drugem od obeh najprestižnejših mastrov na svetu. Uspeh Čufarjeve je dopolnila Natalija Gros, ki je osvojila četrto mesto.
TRETJE MESTO GLUHIM KOŠARKARJEM
Slovenska košarkarska reprezentanca gluhih je na svetovnem prvenstvu v Atenah osvojila bronasto kolajno. Slovenci so v tekmi za tretje mesto premagali reprezentanco Litve s 85:80. Litvanci so večino tekme vodili, vendar so Slovenci, sicer aktualni olimpijski podprvaki, v zadnji minuti reztiltat spreobrnili v svojo korist in zasluženo zmagali.
BERLIN - Plavalka Radovljice Alenka Kejžar je prva slovenska finalistka na evropskem plavalnem prvenstvu v Berlinu. V popoldanskem polfinalu je- 200 m hrbtno preplavala v 2:13,35 minute in za natančno sekundo izboljšala dopoldan dosežen državni rekord, skupno pa star rekord, dosežen pred mesecem dni v ZDA za 1,36 sekunde. Dosegla je sedmi čas. V tej disciplini se je z osebnim rekordom 2:15,80 in končnim devetim mestom izkazala tudi članica Merit Triglava iz Kranja Anja Čarman. Zablestel je tudi Emil Tahirovič, ki je potrdil, da je berlinski bazen izjemno hiter. Plavalec kranjskega kluba je 100 m prsno že dopoldan preplaval v 1:02,39 minute in kar za 1,59 sekunde izboljšal državni rekord, dosežen pred tremi tedni na Reki, popoldan pa je dodal še desetinko sekunde in končal na 11. mestu.
Omenili smo že, da je Slomšek uvedel učenje slovenščine v celovškem bogoslovju. Pričel je tudi s poučevanjem laikov. Tako je dobro spoznal potrebe in posebnosti učenja slovenščine.
Ko je pozneje postal župnik, je pričel poučevati otroke. Pri tem pa je naletel na problem. Osnovne šole so bile v Avstriji samo nemške že od prvega letnika dalje. Otroci pa so znali od doma samo slovensko, tako da v šoli niso nič razumeli in so nekateri učitelji v prvih letnikih uporabljali tudi slovenščino.
Težave v šoli so odvračale otroke od šole. Pri tem so se zato župniki po-služili t.im. »nedeljske šole". Otroke, ki so sicer hodili v vsakodnevne »nemške" šole, so namreč zbirali ob nedeljah v cerkvah, kjer so jih učili v slovenščini osnov jezika in drugega. (Ne smemo zamenjavati tega z nedeljskim veroukom.) Slomšek ni odkril te metode, a jo je uporabil in izpopolnil. Napisal je tudi več knjig za te nedeljske šole.
Znana je njegova knjiga Blaže in Nežica v nedeljski šoli. (1842, ponatisi do 1857). V njej najdemo poleg jezika in računstva po-
duk v zemljepisu in prirodopisu, astronomiji, verouku in morali, družinskem življenju itd. Ta in ostale njegove šolske knjige so postale popularne in so bile temelj slovenski Ijudskošol-ski mladini. Seveda so nemške šole obstajale še dalje, končali pa so jih samo izredno nadarjeni otroci, ki so pozneje po možnosti odšli v srednje šole, ki so bile nemške in latinske. Tako se je v tistih letih nemškega pouka veliko naših otrok učilo v slovenščini. To je bil tudi eden od vzrokov, da so Slovenci postali zelo pismeni, več kot npr. kmetje v Nemčiji.
Knjiga Blaže in Nežica je imela velik uspeh. Izšlo in razprodano je bilo nad
6.000	izvodov, čeprav je niso smeli rabiti v vsakdanji »nemški" šoli. Slomška so tako spoznali tudi na prosvetnem ministrstvu na Dunaju. Imenovali so ga za svetovalca. Naložili so mu nalogo pripraviti vrsto šolskih knjig. Slomšek je seveda uporabil mnogo tvarine iz Blažeta in Nežice in jo tudi izdatno razširil.
Uspeh pri slovenskih knjigah je nagnil Slomška, da se je odločil ustanoviti društvo za izdajo dobrih slovenskih knjig.
PISALI	SMO	P
BARILOČE
Ves program letošnjih tekmovanj je že napovedan. Spored se kot ponavadi prične s smuškim tekom. V tej najbolj slovenski disciplin nas bodo predvidoma zastopali Janez Flere, France Jerman in Andrej Kukoviča. Zanima nas, kako se bo odrezal France Jerman, ki bo po treh letih prvič nastopil v normalnih pogojih.
Če kdo želi gledati tekme, mora priti v Bari loče že avgusta. Kdor pa bi rad mirno in nemoteno smučal, mu priporočam september. Takrat je turistov malo, snega pa še dovolj.
VA
FANTJE, POZOR
Vsem fantom sporočamo, da se od sobote, 9. avgusta dalje prične urejanje športnega zemljišča in prostorov za sestanke na slovenski Pristavi v Moranu. Prosimo vse fante, da s prostovoljnim delom pripomorejo k ureditvi prostorov, kjer se bomo duhovno in telesno vzgajali.
SFZ
SESTANEK INTERESENTOV
Za pridobitev zemljišč za skupno naselitev v Katamarki se bo ponovno vršil sestanek v nedeljo, 10. avgusta po maši v dvoriščni šolski sobi salezijanskega zavoda na Belgrano. Po soglasni ugotovitvi navzočih na zadnjem sestanku so pogoji za skupno naselitev kar sprejemljivi, zato se bosta na tem sestanku določili dve osebi, da si ogledata zemljišče na licu mesta, za kar dobita prosti vozovnici za tja in nazaj ter plačane vse stroške v zvezi s potovanjem. O stvari bo poročal, kakor zadnjič, dr. Franc Bajlec.
La situacion eclesiastica
Los eslovenos que se iban instalando recibieron la nueva evangelica vfa Salzburgo. La labor evangelizadora le fue encomendada al obispo auxiliar Virgilio y este rapida-mente envio a un numero considerable de sacerdotes. Entre las muchas iglesias que se construyeron la primera fue la de Gospa Sveta. Los bavaros crearon ademas una serie de conventos. Los mas destacados en la cristianiza-cion fueron los de Innichen y Kermsmunster.
Mas tarde, en tiempos de Carlomagno, se reunieron en un sinodo en el ano 796 el patriarca Pavlin de Aquilea, el obispo Arno de Salzburgo y el obispo VValtrich de Passau. Disenaron un plan de accion misionera entre los eslovenos y establecieron que el rfo Danubio fuera el limite entre Salzburgo y Aquilea.
SALZBURGO
Las primeras iglesias fueron construidas en los siglos VIII y IX. Para optimizar el trabajo enviaron a Carintia a varios obispos auxiliares. Pero cuando estos mostraron la intencion de separarse de la tutela de Salzburgo y formar obispados independientes, Salzburgo decidio interrumpir ese proceso y centralizar toda la labor,
A pesar de los obstaculos, a fines del siglo XII ya se contaba con una organizacion eclesiastica.
El gran obispado de Salzburgo se fragmento y dio origen a nuevos obispados. En 1131 se creo el de Krško (hoy de Celovec), en 1218 el de Gradec y en 1225 el de Lavanthal. El resto de Carintia se dividio en dos archidia-conatos. Se crearon los conventos de Osoje (1024), Millstat (1070), Vetrinje (1142), San Pablo y San Andres.
AQUILEA
Aqui comenzo la labor evangelizadora unos dos o tres siglos mas tarde que en Salzburgo. Las primeras iglesias datan de los siglos X-XI. De esa epoca son las antiguas parroquias de San Pedro en Ljubljana, Cerknica, Rodine, Kamnik, Rajhenburg, Braslovče, St. Rupert. El territorio estaba dividido en dos archidiaconatos. Lo que dificultaba la labor era el hecho de que los patriarcas que dependian de Venecia no podfan entrar en Carniola, que pertenecfa a Austria.
Tambien en esta zona se establecieron varias ordenes religiosas: en Stična (1136), Podklošter (1106), Kostanjevica (1226), Gornji Grad (1140), Žiče (1149), Jurklošter (1167), Bistra (1220).
OSEBNE
Smrti. Umrli so: v Castelarju Marija Kopač (84), v Olivosu Franc Fajfar (76) in v HurJinghamu Stanko Troha (73). Naj počivajo v miru!
Odbor Rožmanovega doma se lepo zahvaljuje gospe Marinki Inzko iz Avstrije za dar 1.000 dolarjev v spomin pokojnega Joža Markeža in njegove sestre Majde; g. Srečku Baragi iz Avstralije za poslanih $ 60.-; in Slovenskemu domu Carapachay za dar $ 50.-Vsem Bog plačaj!
KAJ JE ČRNA ŽENA?
17. avgusta bo SIO uprizoril ljudsko igro Črna žena. S tem se bo prvič v tej sezoni naši skupnosti pokazala že tretja skupina. Če pa upoštevamo, da so pod okriljem Društva Slovencev igrali otroci, za Hladnikovo srebrno mašo fantje in dekleta iz Lanusa, in pred kratkim SFZ, je to že šesta ekipa igralcev.
SIO je lani podal Jurčič-Česnikov Domen, pozneje letos pa bo še Meškovo Mater.
Črno ženo je spisal v začetku stoletja dijak, pozneje kanonik dr. Gregor Žerjav. Igra se godi največ med Jesenicami in Bledom, kamor podložniki romajo k Mariji na otok. Slovenski kmetje, hrvaški cigani, Turki, kmečki upori, strahovi, vse to se godi in nastopa.
Svobodna Slovenija, št. 29; 7. avgusta 1952
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Antonio Mizerit / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefax: (54-11) 4636-0841/2421 / 4674-5125 / e-mail: esIoveniauC'fsinectis.com.ar / debel jakvnetizen.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo Zedinjena Slovenija: Tone Mizerit / V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Janez Juhant, Tatjana Panaino, Lojze Rezelj, Vir, Marjan Šušteršič, Alojzija Mehle. - STA, Družina, Radio Ognjišče.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95 (za člane ZS poseben popust); obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime.Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - Cl I01AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar
8-S
L c
o SP. U -<
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI O
TURIZEM Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail: ilirska (“bariloche.com.ar
Letalske karte, rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264/ 1265 ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148	-	15-4088-5844-
mpoznic®sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16. do 20. - Tu-cuman 1455 - 9. nadstr. "E" - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216 FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzu-riaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77	- B1704FOA
Ramos Mejfa - Bs. As. - Tel./Fax: 4656-3653
11. avgusta bo na Pristavi
DRUŽINSKA NEDELJA
ob 9.30 šolska sv. maša ob 12.30 skupno domače kosilo - srečolov ob 15.30 spevoigra Kokošja balada v izvedbi otrok, staršev in učiteljev Prešernove šole Besedilo: Zora Tavčar - Glasba: Anka Savelli Gaser - Režija: Miha Gaser
Vsi prisrčno vabljeni!
PRIJAVE ZA PEVSKO GLASBENI FESTIVAL? www.sdo-sfz.com.ar
Naročilnica za Svobodno Slovenijo
Podpisani se naročam na tednik Svobodna Slovenija. Žel im ga prejemati
□ po pošti (točno napiši naslov)
□ po raznašalcu (navedi kraj in skupino)
Ime in priimek: ................................
Ulica in št.: ..................................
Kraj: ....................... Poštna št.: ......
Provinca:.................... Tel.: ............
Država: ........................................
Podpis
Naročilnico spolnite in pošljite jo: po raznašalcu vašega okraja, po faksu na tel.: +54-11-4636-2421, po elektronski pošti esloveniau@sinectis.com.ar
OBVESTILA
SOBOTA, 10. avgusta:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. v Slov. hiši. NEDELJA, 11. avgusta:
Družinska nedelja na Pristavi. Pričetek s šolsko sv. mašo ob 9.30 uri.
Družinska nedelja v Našem domu v San Justo. Pričetek z mašo ob 8. uri.
Žegnanje slovenske svete maše v San Martinu. Pričetek z mašo ob 8.45.
ČETRTEK, 15. avgusta:
Dobrodelni koncert Zveze mater in žena Slomškovega doma, ob 20. v cerkvi Santisimo Redentor v Ramos Mejiji (Saavedra in Avellaneda).
SOBOTA, 17. avgusta:
32. Glasbeni večer SDO/SFZ v Slovenski hiši. NEDELJA, 18. avgusta:
Vseslovensko romanje v Lourdes.
SOBOTA, 24. avgusta:
50 obletnica Rožmanove šole v San Martinu.
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. v Slov. hiši. NEDELJA, 25. avgusta:
Obletnica Rožmanovega zavetišča.
Mladinski dan v Carapachayu.
NEDELJA, 1. septembra:
Mladinski dan na Slovenski Pristavi.
Sveta maša za Rupnika, Hacina in sodelavce. SOBOTA, 7. septembra:
Dan zveze slovenskih mater in žena.
MATURA V SLOVENIJI
Na spomladanskem roku mature je bilo uspešnih 90,7 odstotka dijakov, ki so maturo opravljali prvič. To je v primerjavi z lanskim letom 3 odstotke in pol več. Vse možne točke je na letošnji maturi zbralo 16 od 8 tisoč 303-h dijakov, 235 pa jih je doseglo izreden šolski uspeh najmanj 30 doseženih točk -, za katerega so prejeli tudi pohvalo.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
6. avgusta 2002
1 EURO 227,15SIT 1 U$S dolar 230,56SIT
ZA SM
Ali še hodiš s tisto lepo športnico.
Ne. Zdravnik mi je prepovedal.
Zakaj?
Poročen je z njo.
Sosed je ponosno dejal:
Že dvajstet let ljubim isto žensko.
Pazi, da ne zve žena.
Ljubim te. Tudi ti mene?
Da, tudi tebe.
Kdaj je prišlo do prvega prepira z ženo?
Ko sem zahteval, da hočem biti na poročni sliki tudi jaz.
POPRAVEK
V članku „Poročilo o sestanku nekaterih članov SLOGE", ki je bil objavljen v zadnji številki našega lista (št. 30; str. 3), je bila zmotna omemba. Pravilqma se mora v tretjem odstavku glasiti: „... analizirali bilance zadruge in mutuala v prostorih Pristave ,v Caste-larju (kjer je tudi prej delovala podružnica Sloge) . Prosimo bralce, naj stavek popravijo.
DIJAŠKE OLIMPIADE
Na brniško letališče se je vrnila ekipa petih slovenskih dijakov, ki je zelo uspešno sodelovala na fizikalni olimpiadi na otoku Baliju v Indoneziji. Matija Perne s škofjeloške gimnazije, ki je bil letos tudi edini, ki je na maturi iz fizike osvojil vse možne točke, se namreč domov vrača z zlato medaljo. Poleg tega pa je „slovenske barve" na matematični olimpiadi, ki je potekala v Glasgovvu, uspešno zastopalo šest slovenskih dijakov, med katerimi je Klemen Šivic z bežigrajske gimnazije v Ljubljani osvojil bronasto medaljo.
PLANINCI INVALIDI
Na Kopah nad Slovenj Gradcem je bilo tradicionalno, že 18. letno planinsko druženje invalidov. Udeležilo se ga je več kot 3000 ljudi, največ s Koroške, Štajerske, savinjsko-šaleškega območja in Gorenjske.
Slovenske nalepke
V pisarni Zedinjene Slovenije imajo rojaki na razpolago lepe slovenske nalepke. Izberejo lahko med različnimi vzorci. Štiri variante so ovalne (12 cm širine, 7 cm višine) z besedico SL.O in slovenskim ter argentinskim grbom na vsaki strani. Druga dva motiva pa kombinirata Triglav v barvah argentinske zastave in nageljne s slovenskimi barvami ter napisom SLOVENIJA - ARGENTINA.
Nalepke so prilične tako za na avtomobilska stekla kot za na zvezke, mape, domača okna ali na pohištvo, kar je zlasti priljubljeno med mladino. Nabavite si jih lahko po zmerni ceni.
eSLO
Prodam avto Renault 12 v zelo dobrem stanju
Še nima 40000 km / Modelo +89 Tel.: 4582-5557
Odbojkarska ekipa Zedinjene Slovenije
Predstavitev naše ekipe pred vožnjo v Mendozo
Naš dom San Justo, nedelja 11. avgusta ob 17.uri
Nagradno žrebanje moškega kolesa ob koncu.
50. obletnica ROŽMANOVE ŠOLE
v San Martinu, 24. avgusta, ob 18. uri
Naš dom
vabi na zanimivo predavanje:
San Justo
SEKTE:	DANAŠNJI	IZZIV	ZA
KATOLIŠKE DRUŽINE
Predaval bo Dr. LUIS ROLDAN, predsednik ustanove S.P.E.S. (Servicio para el es-clarecimiento en sectas), spremljali ga bodo novinar CHRISTIAN VINA ter brata Josepf in Patricij kongregacije Legionarios de Cristo iz ZDA
v nedeljo, 11. avgusta, ob 10. uri v dvorani Našega doma San Justo
V teh burnih časih je zelo važno, da se podučimo o teh vprašanjih. Vsi lepo vabljeni, posebno družine!
KREDITNA ZADRUGA SLOGA in MUTUAL SLOGA
Glavna pisarna: uradne ure od ponedeljka do petka od 15. do 19. ure.
Bme. Mitre 97 - Ramos Mejia - Tel.: 4656-6565
Pavel Bajda
Nikdar te ne bomo pozabili!
Tvoji prijatelji tarokarji
33. PEVSKO GLASBENI VEČER
Vabi Zvezni odbor SDO - SFZ
likovna razstava
sobota, 17. avgusta 2002