Leio 111., šiev. 30. V Celju, čefrielt due 10. tnarca 1921. Pavdalnl franko. ---_------_-----------.------—-------- —~—-T ¦^H^ ^H/ ^°lž • 3 k ¦¦ ^^B ^^K i^^^^^K ^^^^^^^^ ^^^f^^^^. i^^F^^^^^k ^i^^^B Stanc celolctno 120 K, mescCno 10 K. — Oglasi za vsak mra višlne stolpca 1 K 20 v. Rclüama med tckstom, osmrtnice in zahvak 1 K 50 v. — Posnmezna številka st ane 1 K. vsafti torek» cetriek in soboto. Uretitnlšfvo Strossmajerjeva ul. St. 1,1. nadstr. Telefon iUSS. Upravnlštvo Strossmajerjeva ul. St. 1. priilicje. Telefon $r. 65. Račun kr. poStnega čekovnega urada St, 10.066. Notranja sila organi- zacijo. Danes, ko stojimo zopet prvd vh- žnim dogodkam v politični xgciovini SJovenije in Jugoslavije, pred občin- skimi volitvami, ne bo odveč, Če raz- motrivamo nekatera vprašanja glo^je. Ob priiiki volitev v kpnstituanto se je kol izraz povojne psihoze alt duSevne bolestnosti razvilo tudi neko politično gibanj*. ! Moj prijattlj Jacques je moral bit» listi večer siino žalosten, da je mishl »omegiiti piätolo«. K temu se je zateka vedno, kadar je bil v veliki knzi. V tem ,e nasel sredstvo, ki mu je prmeslo olajSanje. To sredstvo je napravil tako-le: Jacques je kadi! to- bak, ki ga je prej namočil v linkturi Opia, toliko časa, dokler ni imcl dim tolike gostote, da je za^rnil vse pred- ^ete, posebno pa piStolo, ki je visela na steni. Kakor hitro se ni videlo orožje, je radi ornamljivega tobakove- *^a uLhka zaspal — in žalost se ie •ll^aknila sanjam. Onega večera, ko je pokadil Jacques ves tobak — orožje je bilo . Cisto za megio — je bi! 5e vedno j,'1 zavesti in žalosten. Gospodična dobro, in nova redakcija 11. od.stavka Ciena 84, ki govori o izmenah ustave. Tudi Ciena 85 in 86 se sprejmeta. MusHman! proti bosanskemu pred- sedniku. B",ograd, 8. marca. V Beograd j*4 dossjel novi predsednik bosanske vlade dr. Gjurgjevič, ki §e svojega rnesta ni nastopii, ker se musiimani protivijo njegovemu imenovamu. Vo- dijo se pogajsnja. Zemijoradnikl needtnt. Med zemljoradnikl se pojavliu ne- šporazumljenje, ker so zlasti slovsnski člani in tudi bosanci s klubovo poli- tiko nezadovoljni. So mnenja, da bi se nai pogajanja z vlado nsdaljevafa, ne pa da so se prekiniJa. Ti so za vstop v vlado, medtem, ko temu nasprotu- jejo druse grupe Avramoviča, Joce Jovanoviča in MoskovSjeviča. Slovenci kandidirajo za ministra po^oprivrede poslanca Puclja. V kiubn je nastala precej-inja napetost. Sporazuni med clemokrati in radikale) se je dosegel v vs«h onih točkah u- stave, ki Se dosedaj v usiavnem od- boru niso bile refiene. Demokraii so podali poročilo o pogajanjih z zemljo- radniki ter sprožili tudi misel, da se za slučaj plačila agrarne odškodnine v Bosni istočasno najme posoiilo za vojno odSkodnino srbskim kmetom. NaS uvoz In izvoz. V Beogradu zbirafo podatke o na- Sem izvozu in uvozu. Poznavatelji razmer pri generaini direkciji carin tr- dijo, da bo naS uvoz do trikrat večji nego na5 izvoz. Pcrlifične westi. Minister dr. Kukovec v Anglijf. Kakor se poroča iz Londona, je bil minister dr. Kukovec dne 2. tm. na čelu naše trgovinske delegacije od an- gleSkegsi kraija in kraljice v BucUing- hamski palači sprejet v avdijenci. Kralj je pozdravil naSo delegacijo s toplimi besedami ter izrazi! željo, nai bi trgo- vinski odnošaji med Anglijo in na5o državo ustvcrili še tesnejše stike med obema prijateljskima narodoma. 5e istega due je delegacija odpotovala v Birmingham na razstavo industrijskih izdelkov ter se dne 3. marca vrnila v London, kjer je lordmayor priredil grem lahko v svojo sobo. Že je od- prla vrata, ko je opazila, da je pbza- bila prižgati svojo svečo — še celo k!j*iČ bi kmalu pustila pri Jacquesu. — Kako sem raztresena, je deja- la, ko je pri«la nazaj In približala svojo luč Jacquesovi sveči. Svečo sem hotela prižgati, pa kmalu bi S!a brez !uči v svojo sobo. V tem trenutku je pa, ker sta bila okno in vrata odprta, zapihal veter ter ugasnil tudi Jacquesovo svečo. Oba sta bila sedaj v temi. — Ah, že zopet ta nesreča! Opro- stite mojemu nadlegovanjul Bodite ta- ko dobri, gospod, in pnžgite zopet luČ, da bom poiskala svoj ključ*. — Z veseljem, gospodičnal — in tipal ;e po 2veplenkah. Kmalu jih je naSel. Naenkrat pa se mu porodi posebna misel. Hitro vtakne žveplenke v žep in reče: '•* 0 ioj! V novo zadrego sva zabredla, gospodična. Niti ene 2vep- lenke nimam — poslednjo sem pri- 2gal, ko sem prize! domov, ^lmenitna ideja^, si je mislil pri sebi. — Moj bog, saj grem lahko brez lust v m?jo sobo — samo ključa ni- banket na cast inozemskim delegatom. Na govor lord mayora je minister dr. Kukovec odgovoril v imenu delegacije ter izra7.il svoje občudovanje nad re- zultati britanske industrije. Govoril j* o težavah, ki ovirajo prodajo industrij- skih izdelkov na evropskem kontinenttt ter nagla5al potrebo organizacije kre- dita zainteresiranim deželam pod kon- trolo dotičnih vlad. Od tega je odvisna obnova mnogih dežel kakor tudi bo- dočnost britanske industrije in blago- stanja njenega delavskega razreda. Minister je koncno izrazil nado, da bo briJanska industrija aktivno sodelovala na ekonomski rekonstrukciji na2e kra- ljevirie. Po banketu je delegacija od- potovala v Glasgow. Podonavskl promet Čehosla vaSke in Jugoslavs. ČehoslovaSka in naše brodovsko druStvo sta se spo- razumeli na vsposravitev direktnege prometa po Donavi iz Bratislave v Beograd, brez pristanka v madiarskih pristaniSčih. Ruska protirevoluci}a. Po pom- čilih iz Helsängforsa sta Petrograd in Moskva v rokah upornikov. BoljSeviška armada, ki je poslana Petrogradu v odpomoč se tudi buni. ProtiboljševiSko gibanje se 5iri vkljub temu, da bol}- Seviki razširjajo optimistična porofila o pobijanju protirevofucije. Moskovska vlada je pobegnila v Novgorod. Med Trockim in Ljeninom je nastal spor, ki so vedno bolj ostri. Protest Jugoslavije radi Bo^ Samke. Na§a vlada vloži pri vrhovnem svetu oster protest radi Bo'garske, ker slednja vkljub določbam mirovne po- godbe dosedaj ni prav nič zrnanj§ala staleža svoje armade. Nasprotuo je raz- postavila isto po raznih maniših mestih ter vojake preoblekla v orožnike in na ta način prevarila ententino komisijo, Uklnjena londonska knferenca. Zasedba nemškega ozemlja. Lloyd George je naznanil konferenci, da so zavezniki vsied tona, ki ga rabi nemški minister dr. Simons na konferenci, skleniii prekiniti konferenco. Zavrnili so tudi rok osmih dni, ki ga jc dr. Simons predlagal. Zaveüiiiki so skle- niii kazenske odredbe proti Nemčiji, katere so tudi začeu izvajati. MoČne kolone z oklopnimi avtomobili so vko- rakale v Koblenz in nadaljujejo pohod ob Renu. Dne 7. t. m. je dospelo v Düsseldorf 60 rro2 francoske konjenice. Po pariškem dogovoru se bodo zasedia mesta Düsseldon, Duisburg-, Ruhr in mam. Prosim vas, pomagajte mi iskati kljuf! — Torej iščiva, gospodična! Začela sta iskati v temi izgublje- ni kljuČ. Toda med tipanjem sta se dotaknili njuni roki gotovo desetkrat v vsaki minuti — kakor da bi j.ih bližal eden in isti instinkt. No, oba sta bila nerodna tako, da nisia naSla ključa. — Mesec je ravnokar zašel za oblak — je rekel končno Jacques — sicer pa sije naravnost v mojo sobo. Počakajva malo, da nama sveti pri iskanjul Da bi se ne dolgočasila sta zače- la govoriti. Tako kramljanje med dve- ma v temi, v majhni sobi, v lepi, po- mladnl noči, kramljanje, ki v začetku nima prav nobenega pomena in srno- tra — ki pa postane kmalu zaupnejše — no, 2e vemo. Stavki postanejo kmalu jecljajoči in pretrgani po po- membnih odmorih, glas se spremeni v Sepetanje, med besede se vrivajo vz- dihi, roke se srečavajo in spopolnuje- jo misel, kri priäepa iz srea in obvisi na ustnih . . . l§Či ključ" v svojih spo- minih. mladi par. ISČi, mladi mož, i5či, mlada lena, iščite vi vßi, ki hodite d«nes roko v roki, in ki se niste pa- :tran 2. »NOVA DÜ1JA. Siev. 30 druga. Poveljnik zasedbenih č>t je an glešd general Cavon. Tudi angleško brodovje je pripravljeno da pritisne v slučaju potrebe na NemČijo. Italija se sicer strinja s postopanjem zaveznikov, vendar je istim sporočila, da v sluCaju vojaške iutervencije ne bi mogla so- delovati. ItaHjanskl faSlsti so 6. tm. po- poldne v Casale in Monferatu v flo- renški okolici, v bližini delavsko zbor- nice manifestirali, vsied Cesar je de- iavstvo na iste streljalo. Fašisti so ori- govarjali pri com je bilo po pravcati poulični bitki okrog 200 oseb aretiranih, 4 mrtvi in 12 ranjenih. Razmejitev v Dalmadji skušajo Italijani motiti s tern, da podirajo v krajih, katere zapuščajo, vse vojne ba- rake \z časa Avstrije ter odvažajo že- . lezniški materijal, vagone in druge vrednosti. Naša komisija je vsled tega pos!a!a vladi spomenico, v kateri opo- zarja, da se podvzamejo koraki, da Italijani ne opustošijo evakuiranega ozemlja. Novl podpredsedmk ustavnega odbora. Ker je dosedanji podpredsed- nik ustavnega odbora dr. Tomislav Tomljenovič vsled imenovanja hrvat- škirn banom, podal ostavko podpred- sedništva, bode se vrSila volitev no- vega podpredsednika. Kot najresnejfii kandidat prjhaja v poštev poslanec juraj DemetroviČ. lirvatska pokrajinska vlada. »Narodne Novine« objavljajo regentov ukaz, s katerim se imenuje hrvatskim banom dr. Tomislav Tomijenovič, pod- banom dr. Bošnjak in kot poverjenik 2a socijalno politiko Ancel. D'Annunzio zopet na Reki. Pred par dnevi je prišel na Reko d* Annun- 2io, da se udeleži volilne borbe za konstituanto. Med italijanaši se opaža živahno gibanje; Govori se, da name- rava d' Annunzio zbrati nove legije, s katerimi hoče zasesti luki BaroS in Delta. Med ostalim prebivalstvom vlada veliko razburjenje, ker se boje po- novnih strahot, kakržne so že doživeli pod d' Annunzijevo vlado. Iz Prekmurja. V Murski Sobotl se je naselil nov odvetnik dr. Jos. GoljevSček. V Doljut Lendavi je otvoril no-' tarsko pisarno g. Rudolf Kramer. V Sederovcih prl Cankovt se je fin. respecijentu Dobaju na službeni poti nenadoma sprožil revolver, ki ga je nosil v zadnjem žepu. Krogla mu je na nogi prizadiala težko rano. Zdiavi se v radgonski bolnicl. Mariborske novice. Aretirana nemška agentica. Pri Marenberku je bila v trenotku, ko je prestopila naSo mejo, aretirana hčerka v Gregorčičevi ulici 14 stanujočega tajnika protestantske občlne Irmgart Weber, ki je imela pri sebi veliko množino razglednic »Kein Fussdeutschen Bodens«. Kakršna je hči, tak je tudi oče, o katerem je znano, da vodi tajno germansko agitacijo po Mariboru. Težka nesreča na marlborskeni železniškem mostu. V nedeljo ob pol znali mogoče pred par dnevi še čisto nič! Ko je prilezel mesec izza oblaka, se je razli'.a jasna svetloba po sobi. Francka je planila kakor iz sanj in tiho kriknila. — Kaj vam je?, je vprašal Jac- ques in jo je rahlo objel okoli rarne. — Nič — je mrmrala Francka. — MiMila sem, da je kdo potrka) na vrata. In ne da bi Jacques opazil, je su- nila ključ, ki ga je videla v mesečini ležati poleg sebe, z nogo pod omaro. Nič več ga ni hotela najti. Prvi bralec: Te zgodbe gotovo ne born pravil svoji hčeri. Drugi bralec: Do sedaj še nlsem slišal niti o enem lasu Franckinega mufa — kje je ostal? In tega niti ne vem, ali je Francka blondinka ali bri- netka. Potrpi, ljubi bralec, potrpil Oblju- bil sem ti muf. no, in tudi prinesel ti ga born, kakor ga je prinesel moj Jacques svoji ubogi priiateljici Francki, ki je postala njegova Ijubica, kar sem prejle s pomiSljaii označil. Frnnckä je bila blondinka in veselega znafoja, kar 4 uri zjutfaj je büa rešilna postaja ob- veščena, da se je pvi>rodila na premi- kalnem kolodvoru na pobreški strani Drave težka nesreča. Moštvo rešilne postaje se je odpeljalo takoj s poscbno lokomotivo in odgonom na označeno mesto ter našlo tamkaj preniikalnega paznika Alojzija Škofa s pod kotoni zdrobijenitr.a r.ogama ter s ttžkimi po- Skodbami na glavi. Prepeljali so ga v bolnico, kjer pa je poSkodbatr» podlegel. Škof je prišel pod lokomotivo, ko je hotel prestopiti tir. Požar v Razvanju. V soboto zv. je iz doslej neznanega vzrcka r.astal požar v gospodarsketn in star.ovanj- skem poslopju posestnika Neberia v Razvanju Mariborski in domači požarni brambi se je posrečilo obvarovati so sodnje hi5e, dočim sta prvt dve Cisto pogoreli. Avto požarne brarnbe v plr.menu. Ko se je hotela maribcrska požarna bramba odoeljati v soboto k pozani v Razvanje je le s trudcm spravila auto za orcdje v tek. Ko pa je privozil auto, na katerem so se nahajali tudi dr. Schmiderer kot Sofer ter več mož po- žarne brambe, na Kralja Petra trg, so se nenadoma vzgaü bencinovi plini in auto je objel veük plsmen, sredi ka- terega je šofer naglo ustavil in v pra- vem momentu zaprl dotok bsncina, ki bi se bil sicer vnel, tcr razgnal ves automobil. Tako pa se je posrečilo ogc-nj pogasiti. Pri tern pa so zadobili lažje poškodbe le 5ofer ter dva požar- nika. Auto pa je postal za dulje Casa nerabcn. Celjske noviee« MESTNO GLEDALIŠČE CELJE. V fetrtek, dne 10. marca 1921. Zad- njikrat v sezoni: »Divji lovec«, z go- jenci »Dram, sole« in v prid »Dij. kuhinje«. Pri predstavi igra dijaški orkester. V nedeljo odide naš aiisambl na potovanje v Žalcc z veseloi^ro »Gospod senator«. V sredo 16. im. se vrši premijera zabavne vesaloigre »Gospodje sinovl«. Pripravlia se »Desetl brat« in slavno rusko dramo »Moč temes kaiero je napisal veliki mislec in apostol Tolstoi. Dljaška kuhlnja Celje. Kdor hoče kaj prispevati »Dij. kuh.« naj gre v četrtek 10. tm. k predstavi »Divjega lovca« v rnestnem gledališču, ki se vr5i v prid te kuhin je. Jgrajo gojenci »Dram, sole« pod vodstvom g. ravn. Bratine. Pri predstavi svira dijaški or- kester. Zamenjava 20- dinarslilh ban- kovcev. Celjski davčni iirad obvešča one .stranke, ki so zadnje dni meseca februarja predložile 20 dinarske ban- kovce v zameno, da dvignojo pri njem protivrednost. Seboj naj prinesejo po- trdila, ki so jih sprejele od urada pri predložitvi bankovcev. ŽALEC. V nedeijo, dne 13. marca 1921 gostuje celjsko mestno gleda- HŠČe z zabavno veseloigro v treh de- jani'h »Gospod senator«, ki je žcla v Celju velike uspehe. Kdor se hoče prav imenUno zabavati, naj pride v nedeljo v Roblekovo dvorano. Začeiek je točno ob 4. pop. Konec okrog 6. Predprodaja vstopnic v trgovini gosp. Piliha. se malokdaj najde; Do dvajsetega leta se ni poznala ljubezni. Toda, neka ternna slutnja po bližnjem ko.cu ji je narekovala — naj hiti, če jo je sploh hotela spoznati. NaSla je Jacquesa in ga je Ijubi- la. Ravno §est mesecev sta se pozna- la. V pomladi sta se združila, v jeseni sta se ločila. Francka je bila jetična, Jacques je vedel to: Stirtnaist dni po nieni zdruz'tvi mu je povedal njegov prijatelj, mlad zdTavnik: — Umrla bo z listl vred. Tudi Prancka je slišala to 2alost- no prorokovanje. in opazila je tudi obup, kl se je naselil v Jacquesovi du§i radi tega. — Kaj nas brigajo listi? — je dejala s čudovitim smehljajem, v ka- terem je bila izražena neskončna Iju- bezen — kai jesen? Pomlad ie Se, in listi zelenijo — porabiva to, prijatelj . , . In če bo§ videl, da se hočem lo- čiti iz jizivljonja, me vzemi v svoje.ro- ke in ukaüi mi z gorečim poljubom — naj ostanem pri tebi. Ti vendar ve§, da sem pokorna: 'potem born. osta!a pri tebi. In tako je prena§alo ..-angelsko bitje pet mesecev bedo .boemskega Prosveta. Kakü Steinach postizava umjitno pomladjlvanje? Tisak i'nsklada khji^- žare L. Hartmana, Zagreb, Cijena' K 3. Poštarinom kod unaprvo poslanog novca K 5. Teorija prof. Stc-inacha o poniladjivanju proizvela je silan ucitxik u znanstvenom i lajičkom svijetu, pa je stoj:;a vrlo dobro došla ova bro^urica, koja bko shvatljivim načinom tumači postupak znamenirog betkog struuijaka. Autor ove bro5urir.e prcinatra kritički teoriju Sicinstchovu i prodočuje njezine mogučnosti, ali uspr.t üajc vrio zani- tnive i korisne upute, kako se ljudski vijek maze i inim načinom produliiti. Preponičamo občinstvu ovu laka na- pisanu raspravicu. Časopis za zgodovhio !n na.odo- pisje. Izüajr zgodovinsko druStvo v Mariboru. Leto XVI. Uredil prof. dr. Fr. Kovačič. Snopič 2. obsega; dr. Fr. Kos: Doneski za krajevne kronike; 6r. Tihornir Gjorgjevič: Putovftnje Simona Klementa krog severocnpndne krajevne naše zemlje 1715 godine; Fr. KovaČič: K cerkvoni zgodovini na Sp. Štajer- skem v 17. stol. Izvestia. Siovstvo. DruStveni glasnik. Nekrolog dr. Ka- spretu. Ta snopič je za 1. 1921. Sokolstvo. Nabralo se jü v veseli druzbi pri gosp. Sodinu v Bukovemžlaku r.d. So- kola na Teharjih zticsek 200 IC. Turistika in sport. Sport. Št. 10. Vsebina: prof. Jug: Dve temeljni napaki slov. tiogometnega gporta. J. G.: Pred otvoritvijo ko!e- sarske sezone. Glavnn skupääna ,Ljub. nogom. podsaveza (LNP). Pripravljajmo se na oÜmpijado l. 1924. Beležke iz raznih panog športa. Slike z zimsko- športnega meetinga v Bohin:u, z dr- salne tekme na Bohinjskem jezeru, polled na Trißlav z bohinjskega san- kaliS^a itd JDS. Krajevna organlzaclja JDS Rog. Slatlna. V odbor krajevne organizaciie JDS v Rog. Slatini je bii izvoljen tudi gosp. Ivan Beranič, kateri ni v zadnjem poročilu naveden. Krajevna organlzacija JDS v Ko-zjem ima v nedeljo, dne 13. t. m. ob V2IO dopoldne svoj občni zbor v prostorih gostilne Marijc Sotošek v Kozjem. Na sporedu je poroČilo skli- cattlja, poročilo tajnika in b1«gainika, volitev odbora, diskusija 0 občin- skih volitvah in slučajnosti. Na občnem zbom predava tajnik okrožne organizaeije k- Vekoslav Spindler iz Celia. Vsi člani in somiäljeniki se vljud- no vabijo, da se tega občnega zbora polnoštevilno udeleže. Obrtni vestnik. Obrtnlški sestsnek dancs v če- trtek 10. marca zvečer v gostüni »Wil- son« (pri g. Neratü) v Gaberju. Knjlgovodstvenl teča) za obrtno knjigovodstvo se otvori prihodnji teden le, če se oglasi vsaj 25 članov do 10. življenja s smehom in pesmijo na ustnih. Jacques je mislil, da ne bo hudega. Prijatelj mu je večkrat pra- vil ; — Franckino stanje se slabša. Ona potrebuje najskrbnejSe postrežbe. Nato je preletel Jacques ves Pa- riz, da je našel denar za zdravila. — Francka ni hotela ničesar slišati 0 njih. Kadar ni videl Jacques, jih je pome- tala skozi okno. Kadar jo je ponoči napadel kaSelj, je tiho vstala in šla v vežo, da ni slišal. Ko sta se nekega dne izprehajala izven mesta, je zapazil Jacques; drevo, na katerem je listje rjavelo. Žalostno je pogledal Francko, ki je Sla počasi tn sanjavo poleg njega. Francka je videla ko je pobledel — in spoznala je vzrok. — Ti si norček, mu jv rekla, in •ga poljubila. — Komaj julij imamo — še tri mesece je do jeseni. In Ce se ljubiva noč in dan, kakor se tudi, po~ dvojiva čas najinega skupnega živ- ljenja, ki nama je Se dano. Kadar pa postaneio listi rumeni, in bom postala slaba, tedaj greva v smrekov gozd: tam vedno zeleni drevje. inaica. To je bilo že opotovano obiav- Ijeno. Vkljub nujni ' potrebi tečaja r.a. obrlnike, ki so tudi opetovano sami z«htevali tak tečaj, pa med dosedanjimi prlKlaSend ni obrtnika niti obrtrilSkega ponioLnika. Opozarjamo, da se na za- kasnoie prijave i.e bo mogoče oziratl zaradi bodrubnih priprav in da tečaj za to leto na vsak načirrizostane, če se jih do navedenoga roka ne prijavt za- dostno Stevilo. Urad za pospeSevanje obrti, ekspozitnra v Cclju, Prešernova i'Jica St. 3. Obrtna nakupovalna In prc-dajna zadniga v Celju ima" vzalogi ra?.iio- vr.-.tne vzorce kljuuarskih potreb&Čin ter 50 garr.iiur utcži, 8 dclniii iz cinkn, KrojaSka zadruga v Celju je iineia svoi redni občni zbor dne 6. marca v hotelu »Pri Post!« pod pred- sedstvom načelnika Antona Seližek. Poročilo iiKčelstva je bilo zantmivo in dokazuje, da zadmga v prc-teklem letu ni spala, mnrveč ptav vestno vrSila svojo nalogo, kar veija sicer 0 vseh Oälalih celjskih zadtugah. Število za- družnikov je tekom leta naras'o od 82 na 106 (60 krojačev in 46 Sivitj). PomoCnikov \a bilo prijavljenih 52 ; vajeneev sc jc na novo vpisaio 65, oproSceniii je bilo 18 in je znaSalo njih Stevilo koncem leta 83. B!a«-3jni- §ki proiiict izkuzuje 5.077 K doh'od- kov, 2650 K 71 v izdatkov in 4103 K 31 v zadruXne imovine. Zadrnžnn pri- stöjbina znaSa v smislu lanskolfctne^a sklepa 100 K za vsakega zadruXnika, vajeniška vpisnln« 12 K in onrostnfna 33 K. ZadruSne t-ekoče posle osl;rb\ije zadružni tajnik Ivan Streinigg skupno z drugimi celjsk-.mr zgdrugami zelo marljivo in izkar.tlje poslovnik za pre- tekio ieto 145 tekočih Steviik, dosti več kakor leta 1919. b.vanredne posle je izvrä-lo načelstvo v 7 sejah in \ izrednem občnem zboru. Zadruga se je uaeleževala pri vzdrževanju obrtne nadaljevalne sole, je sodelovp.la v boju protl 8-urnemu debvniku, je strogo pazila, da so obrt ciobili res le iznčeni mojstri, in je vsied cnergičnega na- stopa pri obrtni oblasti dosegla, da je 16 rciipravičeriili oseb bi!o deloma knznovanih, deloma primojanih k pri- . javi obrti. Obžalovati pa Je, da se ne zavedajo vsi Člani važnosti obCnih ?,bo- rov in svojih staUitaricnib dolžnosti. Udeležba na obtnem zboru jö namreC bila z ozirom na Stevilo zadružnikov zelo maihna; navzočih je bilo samo 22 krojačev. Odobravarno cklep obč- nega zbora, da se proti mojstrcm, kt svoje odsotnosti ne opravičijo primer- no, postopa strogo po pravilih z di- sciplinarnimi kaznimi. Zadruga je čla- nica Zveze yulno - Stajerskih obrtnih zadrug. (Dalje prih.) EM. LILEK. Razmotrivanja o aktu- alnih državnih in ustav- nih ypraSanjih. (Dalje.) Po smrti tega carja, s katerim je za vedno v grob legel tudi star! sija] In stara moč Bizanta, držali so Ogri, odnosno Hrvati, nemoteno Srem do turške dobe (1180—1526). Srem, ki ga ie držal »sremski kralj« Dragutin (okr. 1300), ni bil siavonski, ampak srbski Srem na desni strani Save in Dunava z Beogradoni in Debrccem (med Beo- gradom in Šabcem); tudi Rudnik se je od Dubrovčanov prišteval k temu Sre- mu. (Gl. JircCe.kovo zgodovino Srbov). V slavonskem Sremu so se poCeli Srbi menda prvikrat naseijeva'i za ogrskega kralja Sigismunda, ki je dal srbskemu despotu Gjuragju Brankoviču (1427 do | 1446) za odstopljeni Beograd mnogo ¦¦' posestev v Sremu in južni Ogrski. V večji meri so se Srbi selili v tekraje, ko so Turki spremenili srbski despotat v turSki paSaluk (1459). Po njihovem zavzetju Beograda leta 1521 in po bitki na Muhačkem polju I. 15?6, po kateri ie bila ogrska država razbita, preide vihodna Slavonija 5 Sremom vred v turftko oblast in ostane pod njodo miia v Karlovcih leta 1699. Medte.n se je srbski p»triiarh, m Casa avstro-turSke voine (1683—1699), z miiog'mi srb- skimi obir^ljini prf:;e'il iz Pcči v Kas- lövce (1690). Tako je dubival Sri-m o4 ' letu 1427-1600 zn r-j vcč srbskega prebivalstva, kiJ-> ' nes preteženo vgtej zemlji. Po miru s Turkl je A^trija pre~ ^.lala upravo prejSnje turSke Siavonije i-f.'. 30. »NOVA 1) 0 S3 A « Mran 3. dvGrski koniori tia Dunaju. Še ie let« 1745 je caries Marija Terezija na pro- Snjo hrvaškega sabora obnovila župa- ¦nije virovitičko, pož?ško in sremsko — te tri županije so dsne«? Slavonija — ter jih združila s Mrva^ko. Ali 0- ¦ÄJ-ska je z mi raj zahtevala te žnpanije 2a so, povdarjajoČ. da pcSüjajo te žu- panije zasfcbice po dva^poslanca v o- •tfrsko stanovsko hi so. Še ie Jelačlč je reSi! Slavonijo za MrvaSko, k&kor tudi ¦Vlsdjimurje. Ali Srem se ie takrat (leta 184S) cdccpil od'ost&le S'avomje in vstopii v -srbsko vojvodino. Leta 1860 je. Dana; Medjirrmrje in Vojvodino zo- ptt prccial Ogrski. Za Sdimerüngove centralisiične" vlade (1861—1865) so Srenici in Vojna Krajina leta 1861 prvi- kr&t poslali svoje posiance v lirvaški sabor, Od tega časa pa do danes je 'Srem zopet del Siavonije In z njo ¦¦zvezan s HrvaSko. V pokrajini Srbiji naj bo združena Severna Srbiia s Staro Srbijo, kar pa je JuŽno od Sarplanlne in "Črne Oore -'(Karadag) naj se uredi kot pokrajina ¦ Makedor.ija. Tudi dr.Smodlaka je pred- •fožil posebno pokraifno Makedonijo, 15a ne združeno s Staro Srbijo, kakor '•}o združujeta dr. Sag&din in Protič. Opo^arjam tu samo na to, da je nam nsš veliki prijatelj in zagovornik pred • Aiitanio in drusirn zunanjim svetom, -Scotus viator, svetoval, naj damo Ma- ktdoniji veliko svlonomijo. On pozna -balkjitisko in obČe poiilifne razmere in '.težnje, pa je zaraditega gotovo znalt ¦zakaj ie nam dal ta nasvet. Nfrazdeijeno, posebno pokrajino -."'ovcnijo sta med mnogrimi drugimi ;4>raniig tudi dvn demokrata: Dr. Dmko 'P*3C v »Siov. Narodu* 12- dec. 1920 in ;rlr- Henrik Stenka v »Jutru« 23. dec. ['920. Ako bi mi sami vrgli na$ po- ji'ticni in nnrodni ideal med «taro šaro, ;kako'pa bi mogli potem zantevati od rKorošcev in Primorcev, dn on! ostanejo •temu jdeahi zvesti?'- Po teh razlaganjih bi imele biii I-najyecje upravne cdinice naSe Jugo- slav jje sledeCe pokrajine: :, 1. Srbija, 2. Črna Gora, 3. Bosna in Hercegovina, 4. HrvaSka in Slavonija. 5. Vojvodina, 6. Dalinacija, 7. MaVcdonMa, S. SlovfMiija. n . p* p ^ Poliiični ideai je v veliko večji ' We„« zadju stoječe vodilne kroge, ki, na . *Unaj sicer nevidotr.a, vedno na novo J'livajo olje vže tuintam ugašajoči ogenj ^ničurske zagrizenosti. Za roge jih ie ,re^a prijeti, da se napravi koreniti ^°nec tem nezdravim ter riarodu in ^avj nevarnim razmeram! Kolovodja vsega je pri tvrdki ^Lederwjrke Woschnagg & Söhne« nSik",?"1! prokurist Adolf Mraulag, Skih renÄl? ^f^ ^T^ pred kratkim, gotovoraU'fgua' kJ Je bl1 odvetnikov. Imenovanl prokurist Mrau!aK V|aKa vse proŠnje za ustanovitev nemčurskih družtev, njemu se mora dostavijati vsaka tozadevna re^itev, od njegove ^iilosti je po večini odvisno nastav- ^janje uradnikov v Woschnagg; ovi to- ^ami, ki so vsled tega izključno nem p», oziroma odpadniftki, ker sicer itak ^koj zopet zlete iz službe. Tudi je bil ^ratilag tisti, ki je po dostavitvi reSitve ^rajnega glavarstva, ki je zahfevala Qstranitev v vsvrho odobritve predlo- e"ih pravilih se nahaiajoče določbe S(ernškega »Sportkiuba«, po kateri bi ^el odbor odkloniti pristop člana, ne 9 bi mu bilo treba naznaniti vzrok, zakaj ga odkloni, izjavii: »Dann aber werden wir Deutsche mit den Sozial- demokraten gehen!« Iz te izjave se posname, da je A. Mraulatru, kot voditeiju nemčurjev na- čelo. da se mora na vsak nači delati proti Slovenceni in proti Jugoslaviji in če tega že ne more ob strani r;a;n vedno nevarnih Nemcsv, bo to vsaj storil, v družbi že po nj-hovem pro- gramu nenarodnih socijalnih d^- mokratov. Pevsko druStvo So5lanjskih neni- čurjev ima svojc zf.vetje pri kleparju Francu Zeiiču, ki je že bil pred pre- vratorn hud neinčur (Sclitsch!) in ki je tudi Se sedaj ostal z v e s t svojemu n e m Č u r s t v u ! Zvestoba renegatstvu je pač tudi zvestoba! Strelski klub SoStanjskih »Nem- cev« ima svoje streiske vaje v gostiln! Kunsl-Breznik; v tej ii'si je stnipeuo zagrizena nemčurka gospodinja, dočiui je hjen sedanji mož mirne narave. Kedo je gor.tiiničar Viktor Hauke, pa je bilo že večkrat opisano. Ob Sii- vestrovih večerih h'navsko to?ii o pre- ganjanju nemStva v Jngos!avi|i, ciasi- ravno dobro ve, cia le gre za rene- gatsko nemčurstvo, ne pa za pošteno nemštvo. Končno se Se morajo imenovati sinovi bivfiega, podavstrijskim režimom v Šoštanju službojočega občlnskega redarja Franca Schwarza, ki so skrajno agresivni in skušajo ob vsaki priliki dejansko razbijali slovenske prireditve in po tolovajsko pričakajo ter napa- dajo ljudi. Ravnokar čitamo, da se namerava v ustavi skleniti, da je izgon Jugosio- vanskili državljanov iz države nedo- pusten. Z ozirom na zgoraj natanko navedeno naj bi se vsi taki in podobni sklepi temeljito pretehtali tudi iz vi- dika narodne ogroženosti ob naših se- vernih in.jugozapadnih mejah! Do pi si, Iz Apač noroča »Murska Straža«, da tarn nekateri zakrknjenci i5e vedno mislijo, <2a meja glede apačke kotiine §e ni defmitivno določena in da še pride do spremembe. Zato tudi niso hoteli podpisati zapisnikov, ki jih je napravila medministrka kotnisija o željah prebivjilstva glede prometa in uprave. NernŽka domišljavost je oči- viduo tudi neozdravljiva. x Savinjska d.lina. V prijaznem kraju prelepe naše Savinjske doline deluje druStvo za olepSanje trga vže več nego 20 let. Lansko letojevečna odbornikov vsled nekega nesporazum- Ijenja z drugimi tržani odložila man- date in vso druStverio delovanje se je ustavilo. Dne 5< ttn. je eden izmed starih odbornikov sklical občni zbor, kateri se je tudi vršil — pa pri prav pičli udeležbi. To je prav žalostno iz- pričevalo za naše tržane! Naš trg je vendar naša last, on je naše zavetišče in pribežališče, on je na5a mala drža- vica, v kateri morajo vsi državljani — brez razlike stanu — z veseljem de- lovati za njen procvit in olepšanje. Ne pa, da se občnega zbora olepševalnega društva vdeleži komaj nekaj več tr- žanov, kakor je odbornikov in da se še ti potem branijo sprejemati posa- mezne funkcije. Za olepSanje domačega kraja skrbeti, je častna naloga vsakega tržana in pri porazdelitvi odborniških mest olepševalnega dru^tva naj bi se tržane za nje kar pipali. častno izjemo dela novoizvoljeni g. predsednik, ka- teri je vkljub starosti in drugih skrbi drage volje prevzel to mesfo; se mu pač vidi, da je iz H Sole. Ce tudi vlada med posanieznimi tržani nesloga, ven- dar pa lahko sedijo povodom obč. zbora olep. društva vsi pri en I mizi — vsaj se gre za na§o domačiio, ne za kake osebnosti. Rajni g. H bi bil m-ilo zaropotal in udeležnikom obč. zbora razjasnil pomen olep. društva — pa ga ni več! Ljubo dornn, kdor ga pozna, pregovor stari že pravi; torej moj dom, Uubil te bom, dokler smrt me ne sprav5. Peter Skala. Liubljanski veliki semen} 1921. Neizprosno zahteva sedanji čas od vsakega naroda, da postavi v boj za svoj ob-,tanek in svojo pr hodnjost najboljSe svoje sue. Ta boj pa more uspeSno bojevati samo oni narod, ki svoje sile dobro pozna, da jih more o pravem času uporabiti na pravem mestu. Prva naloga našega ujedinjenega troimenskega naroda je, spoznaii sn ¦ mega sebe, spoznati lastno moč in to predvsem na polju, ki je prineslo že vsaketnu narodu, ki ga je pridno ob- delova', blagostanje, na polju indu.stri- je, obrti in trgovine. Medtem ko je' na5a drfava po večini agrarna, baš slovenski del ni posebno obla^odarjen s tern naravnim zakladom. Osredotoči.-i unni je radi tega vss svoje moi'i predvsem v in- dustriji, obrti in trgovini. Pričetek je dan, treba je samo na torn potu pq- gumno r-topaii naprej.- V primerno vzpodbudo vsein, ki že v teh panogah deiujeja, piedvsem pa, da pokcžemo ostali na§i domovi.ii, kaj znamo in kaj zmoremo, da pokažemo svojo tnoč v teh panogah ter dokažemo s tem, da posedamo marsikaj, o čemur še je mislilo do sedaj, da je treba impoUi- rati iz inozemstva, in da se spoznamo medseboino, so se na seji, ki se je vršiia na inicijativo trgovske in obrt- niške zbornice, zveze obrtnih zadrug ter oddeJka ministrstva y.a. trgovino In industrijo pri deželni viadi, vsi v ve- likem številu zastopani interesirani kro,e,i soglasno izjavili za prireditev vzorčnega semnja v letu 1921 v Ljub- ljani. Z veseljem je moči konstatirati, da je naniera, prirediti ta semenj, ki se nazove »LjubJjanskl vcHkl semen| 1921«, in ki se bo vršii od 6. do 21. avgusta tekočega !et.a v Ljubljani, \z- budila v Jndustrijalnih, cbrtnii) in tr- govskih krogih tako veliko zanimanje, da se je na prvi poziv, shižeČ samo splošni insormaciji, odr.valo okoli 200 tvrdk, ki rabijo za razstavitev svojih proizvodov okoli 2.200 mz. Priprave za veliki semenj so v polnem teku. V interesu tvrdk je, da čimprej vsaj načeloma javijo, ali se udeleže semnja, ker je za priprave in zlasti za ureciitev prostorov treba ve- deti, s kakšno udcležbo je račimati. Zato se tvrdke, ki niso 5e odgovorile, pozivljajo, da to čimprej store, vsi pa, ki niso prejeli direktnega vabila, so naprošeni, da se s tem sinatrajo za nujno vdbljene, se izjaviti v prir.cipu na naslov »Urad Ijubljanskega veiike- ga serr.nia v Lljubljani, Turjaški trg 6/11«, ali so voljni na tem velikem semnju razstavili svoje proizvode in koliko m2 prostora bodo približuo v to svrho rabiii. Ni treba posebno povdarjati veli- ke važnosti tega vslikega semnja za naša podjetja. Razstavljalci rnorejo irneti velike praktične koristL Saj imajo vzorčni semnji poglavitno prak- tične namene in se zato v vedno več- jem številu ustanavljajj po drugih dr- žavah; izborno reklamno oredstvo so in dajejo najboljSo priliko odjemalcu, da nazorno spozna nove dobre nabav- vire, razstavljalcu pa, da razširi krog svojih odjemalcev, obema p^ nudijo možnost takojSnjih kupčijsklh sklepov. Dnevna krosnika. Tekmovalna konkurenca siov. klparjev. Trboveljska premogokopn^ družba gradi v Ljubljani poslopje za svoje ravnateljstvo. ki se menda v kratkern preseli z Dunaja, kjer se ta- čas 5e nahaja. Za okrasitev tega po- slopja je razpisala dmžba zaključeno konkurenco domačih umetnikov-kipar- jev. Pred nekaj dnevi se je sestala jury, sestoječa iz akad. slikarjev gg. Jakopiča, Sternana in Tratnika, ter inž.-arhitetkov gg. Costaperaria in Fa- turja. Ker izmed poslanih osmih osnut- kov nekateri deloma ne odgovarjajo konkur. predpisom, deloma pa strogo umetniSkim zahievam, sta se zdruziü pivo in drugo darüo in se je priznala polovica tega zncsfca, t. j. 2500 K gg. Ivavu Napotniku, Stajerskemu rojalcu, druga polovica pa akad. kiparju Kosu iz Moravč na Gorenjskem. G. akad. kipar Napotnik je rodom iz Zavodne pri Šoštanju, kjer se tačas tudi nahaja. Zadnji čas se je z velikim uspehom udeležil I. umetn. razstave v Mariboru in razstav v Ljubljani, kjer si je s svo- jimi plastičnimi umotvori pridobil občno priznanje. Za Jugoslovansko Matlco: 0 pri- liki izleta gornjegrajskih godbenikov in njih prijateljev na Vransko dne 16. pro- sinca 1921, nabralo se je med vrlimi Vrančani 504 K za podruZnico Jogosl. matice v Gornjem Gradu, za kar jim odbor izreka najiskrenejäo zahvalo. Po- snemajte! NesreČa v rudnlku. U Rajhen- burga se nam poroča, da je v tarnkaj- šnjein rudniku v dnevnem kopu zasul plaz rudarja Vo3ka iz Leskovca, ka- terega je rcSiina akeija takoj izkopala, vendar Žal Že mitvega. Po^reb se je vršil Jne y. tm. Kapad, »Jutro« poroča, da je bil minuio soboto napaden v Spodnji Šiški korektor neke LjubSjanske iiskarne J. Ž. Napadenec je, kakor izvemo, bivši rnirteur »Nove Dobe« Janko Za- ger. Napadalec mu je' v neki zagati prestregel pot ter ga ustrelil v levo stegno. Zager se je napadalcu komaj ubranil. StraZnik je napadatca prijel in odvede! v lapor. VoHtve v višji Solski svel so rszpisane in se morajo v skupinah učiteljstva in profesorjev izvršiti do 18. tm. Ljubljansko poverjeniStvo »U- druženja jugoslovanskega učiteljstva« kandidira v .štajerskem okrožju ^vsi sodni okraji razun brcžiSkega, sevni- škcrga, kozjanskega, Smarskega in ro- gaSkcga) kot clawa g. Ant. Gnusa, Sof. ravnatelja na Dolu in Luko Je- I c n c a. ravnatelja mežčanske Sole v Ljubljani; köt namestnika A Hrena, nsducitc'lja v Studencih pri Mariboru In Drag. Hume K: a, ravnatelja rne- Sčanske Sole v Mariboru; v kranjskeni okrolju (vsi kranjski so in! okraji in zgoraj navedem okraji iz Štajerske) za člane: Janjo Miklavčičevo, šolsko vouiteljico v Kranju in Luko J e 1 e n c a, ravnatelja meščanske Sole v Ljubljani; za nam-sstnika Martina Matka, nad- uCitelja v Nov. Mestu in Drag. H u- ineka v Mariboru. Razne vests. O velikeni potresu na Küajskem poroča^^asopisje, ki je zagrabil 4 po- krajine s povrSiiio 50 kvadratnih kilo- metrov. V tem področju je bilo razru- Šenih nad polovico poslopij in tisoče prebivalcev usmrčenih. Je to v zadnj'lh 30 letih najhujši potres na Kitajskem. Vidiranfe potnlh Üstov za tuje državljatr;. Tujim državljanom, tudi če stalno bivajo v naši dr.žavi. smejö tuzemske polieijske (politične) oblasti vidirati poine liste vedno le za poto- vanje iz na^e države, ne pa tudi zt povratek v na5o državo. Vizurn za potovanje v našo državo smejo dati sarno naši diplomatski in konzularni zastopniki v inozomstvu. Solnčni nirk dne 8. aprila. Dne 8. aprila bo popolen solnčni mrk, ki bo viden po vsi Evropi, zlasti pa na Sedmograskem. Solnčni mrk prične ob 10. dop. in traja pribiižno 1 uro. Od leta 1867. v Evropi nismo imeli po- polnega solnčnega mrka. Ta solnčni mrk pride v Lvropo opazovat velika. skupina ameriSkih učenjakov in znan- stvenikov. Mariborska »StraŽa« mora imeti vedno kakega demokrata, da ga »ob- jeda«. Spravila se je sedaj nad našega vrlega bosanskega narodnjaka, bivSega poslanca Gjuro Džamonja ter ga pre- delava na prav farizejski način. G. Dža- monje ne bomo zagovarjaü, kernjegova dela sama dovolj pobijajo vse»Stra2ine« laži, razumemo pa »Stražo« prav do- bro, da ji uspch Džamonjevega delo- vanja v našem narodu ne prihaja prav v njeno »kramo«. Radi tega je g. D2a- monja brez nadaljnega ponudil za vsak slučaj, katerega je »Straža« o njern zlagala. podariti Jugoslovanski Matici znesek 4000 K, če mu »Straža* ta na- miSljena dejstva dokaže pred posebnim j/.voljenim nepristranskim razsodiščem. Obretno pa zahteva g. Qzamonja, da tudi »Straža« plača isti znesek, ako se ji dokaz neposreči. -- »Straža«- lisica pa, mesto da bi nastopila na ta poziv z odprtim vizirjem — laže in natolcuje naprejl Njeni backi ji ver- jamejo in s tem doseže smoter — da nl treba j-lačati kakih 4000akov za Jugoslovansko Matico, ki je seveda tudi ustanova naše ujedinjene domo- vine! Fej! RäzsirjQjte „Ho-jq Bobo"! Zasinja po^oett^. Monopolna taksa na slaakor. L j u b I i a n a, 9. marca. Deltgacijr- ministrsiva financ v Ljubljani razglaSa. Stran 4, »NOVA DOBAi Stev. 2<*. Poštni Ček. rač. 10.598 =—.......$>odružiti€a ===== Ljnbljanske kreditne foanRe v Celju Telefon št. 75 In 76 | Delwl&fcn nlawnica 50,SQQ.COO fcr-on. | " CEHTRALA V LJUBLJAH! Podpužnioe | ftexorvni fondi nad 45,009.000 krön. I v Spliiu, Trstu, Saraje-ti, Gorici, Marikoru, Borowljah, Ptuju in Brežscah. 2*4 50-4 Sprcjema Vloge na KnJIŽice In ftekočl JKJK Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račun proti ugodneimi obresiovanju. &&% valut in dovoijuje vsaKovrstne Kredite. F>r>od!Lij» srečke dpžavne razpedne lot©i?ij©. Rezcrwnl zakiad 80.000 K. 401 156-125 Denarnl promet 60,000.000 K. da se plaCuje taksa 8 K za kilogram sladkorja le za sladkor iz pese in sladkornega trsa, medtem ko se ima plačati za druge vrste sladkorja, kakor Skrobni, sadni in .sladkor iz grozdja troSarinska monopolna taksa po K 1 60 od kg. Zakon za Invalide. Beograd, 8. marca. Invalidski oddelek ministrstva za socijalno politiko izdeluje zakon za zaščito invalidov, kj bo vseboval vse določbe, kakor jih imajo moderne države. Kvalifikaclja ekonomov. Beograd, 8. marca. Ministrstvo peljoprivrede izdeluje naredbo o kva- lifikaciji okrožnih ekonomov, kateri se uvrstijo s plačo v državni proračun. Izpit! katastralnili uradnlkov. Beoj-rad, S. marca. V ministr- »tvu se je izdelala naredba o pola- ganju izpitov katastralnih uradnlkov v BaCkr, Baranji in Banatu. Nemčija in londonska konferenca. Berlin, 8. marca. Nemški nacijo- nalci so naziranja, da je londonska konferenca kršila določbe versailleske mirovne pogodbe in da Nemčija torej n\ več dolžna izpolnjevati pogojev te pogodbe. Socijalni demokrati pa so mnenja, da se nai takih sklepov ne izvaja iz rezultatov londonske kon- ference. Neodvisni socijalisti še upajo da zavezniki ne bodo posegli po naj- ¦ostrejših srtdstvih. Protlrevoluclja na Ruskem. Berlin, 8. marca- Iz Rige se po- roča, da sovjetska armada Kronstadta Se ni zavzela in da so se pogajar.ja s "protirevo'ucijonarnim komitejem raz- bila. Iz Petrograda se pa poroča, da je vodstvo v vedni brezžični zvezi z Moskvo in da je 8000 mornarjev skle- niio podpirati sovjete. Zasedbcne čete v NernČijL Düsseldorf, 8. marca. Poveljnik zasedbenih f.et v ruhrskem ozemlju je francoski general Degoutte. Duisburg, 8. marc?). Danes ob 14, popoldne so zasedle rnfsto fran- coske čete. Zasedene so poste, brzo- javi, kolodvori in druga javna poslopja. Atentat na čpanskega mfnistrske^a predsednika. Dato ubit. Madrid, 9. marca. Ministrski predsednik Dato se je zapustivši zbor- nico, odpelja! z avtomobilom na svoj dorn. Med potom so ga napadli ne- znani atentatorji ter za njini streljaü. NatanČnej^a poročiia pravijo, da so atentatorji čakali na odhod min. pred- sednika ter ga v avtomobilu se voze- Čega zasledovali na motomih kölesih. ,Ko so ga dohiteli, so na njega streljali. Šofer je sluteč nevarnost, vozil z ve- liko brzino do bližnje rešilne postaje, vendar so morali zdravniki konstatirati, da je min. predsednik Dato že mrtev. Vest se je bliskoma raz5irila po mestu, na ka»* se je podalo več ministrov na lice mesta, kjer je ležal umorjeni Dato, minister notranjih zadev pa se je podal na dvor in obvestil o atentatu kralja Alfonza. Napadakiso izgintli in ni znano kam. Pri napadu so se posiužili kro- gelj, katerim so odpilili konce, tako da so vplivale kot »dum-dum«-kroglje. Min. predsednik je imel polno ran iz- med teh 3 smrtne, ena mu je prebila prsi, dve pa čeljust. Lastnica in izdajateiiica: Zvezna tlskama v Celju. Urednik: Vekoslav Spladler. TUka: Zvezna tlskarna v Celju. Št. 992/21. Razglas. V soboto dne 12. marca 1921 ob 2 nr! popoldne se vr5i na dvori5Ču hiše št. 5 v PreSernovi ulici javna draž- ba kuhinjskega in sobnega pohištva. Mestnl magistrat celjski, 8. 3. 1921. vladnl komlsar: SubJc. St. 928/21. Itazglas. Veljavnost odredbe kr. okrajnega glavarstva Celje, z dne 27. febr. 1921, št. 115/vet., siede poostrenega pasjega kontumaca, se razSiria tudi za mesto Celje. Tozadevni raglas je afiširan na- tuk. uradni deski ter se občinstvo posebno opozarja na določila pod toč- 2.) tega razglasa. Mestnl maglRtrat celjski, 7. 3. 1921, vladni komisar: dr. Žužek. Proda se giasowir prvovrstne kakovosti. Naslov pri uprav- ništvu lista. 298 1 Xfice se Prili Htifll strode. K. S. Spodnja Hudinja 2t. 48 Celje. __________ 293 1 _______________ Radi preselitve se ceno proda razno fjohištvOf fcuhänjsk^J o- pra^a ter več drugih stvari v Zavodni stev. 50 vhod Vila Katarina. 297 1 pri V. Jurman, 1. nadstr. vila .Savinja*. 1 Hisni hlapecy kateri ima na oskrbi 1 kon|a in kravo, pripeljati dvakrat na dan puSto 9 ko- lodvora, 5 minut daljave, in opravljati hi§na dela se spreime proti dobri hrani in plači pri Adolf Orel-U, trgovcu v Šuštanju. 282 2—2 Proda se takoi 300 hg Hrnmpirja Cankarjeva c. 11 stnnovanje 7. 280 1 ilFilSl« nicetnščurKf ^s ter ves tnrčes mora poginiti, Ce se vpr-rabljsjo moja prdz- kuSeiio näjbcijäa in povsod hvaljenä sredstva kukoi: Za potjske mišl 12 K, sa podgane in m!4i 12 K, poseb. močna tinkturaza stenke 15 K, nnttevalec moljev 10 K, pražck proti mrčesorn 10 In 20 K, tlnktura protl ušem pri ljudeh 5 in 12 K, maiilo za ušf prl i\- vint 5 In 12 K, prašek za uSl v cblekl In perilu 10 in 20 K, tinUlura proti tnrLesa nn sadlu In lekujadi (uničtvalec rustlin) 10 K. prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti garjam 14 K. Po5iija po povzetju Zavod xa elisporl MJuoiktir, Eastrob 37, Voirljxi&liet ultca 9. 465 52 Na skladiStu u Zagrebu imadem u svim bojama garantirano čiste Aniliüske boje za vunu i pamuk bojadisati, od naj- glasovitijih njemačkih tvömka. Mofa tvrdHa Jedlrta |amLl 30 za nvpaivorcni labrifiiat. 20-16 Eugen Uoloni, Zagreb fiundülicBva 14. - Telefon 15s. MADRACI trldelni, prima j?radl. Čvrsto pol- r.jeni s la morsko afrik. travo, 1 garnitura za posteljo 3 komadi K 1100"— povzetje a!i proti pred- plačilu, franko, poSilja 194 10-9 „COLUMBIA", Maribor, Cvetiitaa al. 8, CENE ZMERNE! niGiuifükfurna in modna TRGOÜINA Celje, Kralja Petra c* ¦AM : se pripqpoca za : ^ ronogobrojen obisk. | !POSTREŽBA TOČNas Malinoirec kavo, öetj, öokolado in dnigo Spec, blago razpošilja po po2ti po najnižjih dnevnih cenah tr^ovina FRECE & PLAHUTA, Celje, Aleksandrova u\. 7, Celje. Na željo se poSlje v/.orec in cenik. Hočete doöro "-7 In pocenl kwpiti? NajzanesllSvejša ura Je Suttner-jeva ura! Nikelnasta, jeklcna, srebrna aii zlata üT3, ysaka Vas bo zadovoljila! Tudi verižice, prstane in uhane, vsakovrstne darove, in potrebščine, kakor: Skarje, nože, priprave za britje, šiblčnjake, diamante 2a rezanje stekla, doze za smodke in cigarete, zapestnice i. t. d. Vse dobro in pocen: najdete v ceniku od H. Suttner, Uubljana št. 983. Razpečavanjeppedsojnegapiva! Pivovarna ?UNION* s tem gg. gostilničarjem in p. n. od- jemalcem vljudno naznanja, da bo z današnjim dnem raz- pečavala vseobče zahtevano, priljubljeno in dobro obležano čroo in belo pivo v sodčkih in stcklcnicah, Izvrstne» nekonkurenčne ka- kovosti kakor pred vojno in se priporoca za cenjena naročila. Z odličnim spoštovanjem Zaloga piva »UNIONS Celje. Ljubljanska cesta št. 10. Zastopnik: Alojzij Meus. 2% 2-1