Naš skladatelj Slavko Osterc. (Po proizvajanju prve slovenske sinfonije »Ideali«.) V Mariboru je imela 3. novembra t. 1. »Glasbena Matica« svoi instruimentalni koncert. na katerem se ie proizvajala p r v a s 1 o v e n s k a s i n f o n i j a mladega, širšemu domačemu svetu morda komai po imenu poznanega skladatelja. našega tovariša Slavka Osterca. To deistvo znači v razvoju naše glasbene irmetnosti gotovo meinik, katerega bode omeniala zgodovina umetnosti. Značilno oa je. da je naša javnost prešla preko tes:a važnega dejstva meni nič tebi nič na dnevni red. V časopisju se ie ta dogodek komai ome,nil tako mimogrede kakor da so se komu brez večje nesreče splašili konji. Le lokalni list »Ta- bor« * je prinesel preje daljšo informativno notico ter pozneje orecej laskavo kritiko. In vendar imamo skušnje. da se na dolgo in široko omenjaio »umetnosti« kakega modernega telepata ali pa n. pr. cirkuške rokoborbe. Še celo verižniške afere vzbujajo več pozornosti, kakor pa umetnost. To ie menda pač tok in pa prokleto žalostno znamenje časa. Pogosto se sliši trditev da naše občinstvo še ni vzgojeno niti za vokalne konccrte, kamoli za instrumentalne. Ta trditev je menda žal precej resnična. A naloga časopisja in glasbenikov samih je in ostanc. da si občinstvo vzgoje v tem oziru. In taikih prilik ie vse polno. le delavcev ni, ki bi prijeli za pero in navajali občinstvo na umevanje in uživanje zlasti glasbene umetnosti. Zato smo in bomo še imeli slabe skušnje toliko časa. dokler si občinstva sistematično ne vzgojimo. * »Jutro« z dne 8. decembra t. I. št. 290 prinaša daljšo oceno. Pa to jc drugo poglavie. Pisatj sera hotel le o Slavku Ostercu ki nam je dal prvo simfonijo. Že cel mesec sem namreč čakal in gledal »Tovariša«, da se vsaj tu kdo izmed naših ljudi oglasi in pove svoje mnenje. A ni ga bilo. kar ie tudi značilno znamenie časa za nas same. Pred dobrim letom sem prvič čul, da je Osterc skladateli. dasi scra ga osebno že prele poznal. Mariborsko »Narodno gledališče« je bilo obljubilo uprizoritev njegove opere »Krst pri Savici«. To me je tem boli presenetilo. ker sem že pogosto slišal da ta lepa Prešernova pesnitev ni primerna za opero. Žal, da je ostalo samo pti obl.iubi. Kai ie bilo temu vzrok. ne vem. Vse pa kaže. >da se ta obljuba tudi letos še ne uresniči Čudno ie pri skladatelju Ostercu to, da je stopil kar naenkrat z večjimi deli pred svet. O njem se ni slišalo. da bi bil komponiral napeve. ali druge manjše stvari s spremljevanjem orkestra ali vsaj arlasovirja ampak je začel kar z opero. sinfonijami in podobnimi stvarmi. Ubral ie torei popolnoma drugo. novo pot in »začenia res tam kjer drugi že nehajo«, kakor ie rekla kritika. To ie en vzrok. da smo se začudeno zavzeli, ko smo slišali o novem komponlstu. — Kaj vraga. ta začne kar z operami in sinforiijami. pa nismo slišali še nobene njegove ,pesmi! — In potem. ko smo čuli, da možakar nima drugih šol kakor mariborsko učiteljišče. no seveda. ie bil predsodek še večji. še celo pri nas tovariših, kai šele med drugimi kateri so poznali neznatno Osterčevo osebnost in sodijo umetnike po elegantnem nastopu. dolgih laseh in visokih naslovih. Avtodakt takorekoč pa si upa z ot>erami in sinfonijami nadan! To je vendar nekaj nezaslišanega. K tema dvetna kalamitetama se je pridružila še tretiia. Osterc se namreč ne drži nri kompozicijah starih tradicijonelnil pravil. Hodi popolnoma novo pot in ni vezan ter se tudi ne da vezati na nobena oravila. Žvižga in pofe. kakor mti da duša. To so vzroki. da ie naletcl Osterc izprva med večino glasbenikov na hud odpor. Niso ga umeli! Baje so mu svetovali in ga poučevali, a on je bil »pretrmast«Skusil ie na domačem konservatoriju. a tudi tu |e or:šla njetrova mlada popolnoma samonikla umetniška glasbena nrav v navzkrižie s stariini tradici.:one!nimi načeli. Zato je pustil in foodi svoja pota. Umetniki so navadno mehke in občutljive narave. livala Bosu. da tega pri Ostercu ni. On hodi svoja pota in si ne da ubiti veselia do umetniškea:a u.stvar.!air'a. r>a na^ mu nrlleti še toliko polen pod noge. Zasmeje se zamahne z roko in ostane nri svoiem s trdnim uvcricnjem. da bodo zmavale nrei ali slei niesove idc;e in — dc!a. Aienda edini gotovo na nrvi. ki je umeval mlad talent. ie bil ka^elnik inariborske voiaške godbe. g. Herzojr. ožjl Osterčev rojak. On je prvi izvajal menda odlomek iz »Krsta pri Savici« lansko leto v Ptuju s prav povoljnim uspehora. Zna- čilno je. da ie bila celo za voiaško godbo Osterčeva instrumentacija popolnoma nekai novega. Izprva so io slavljali. čes, da ie nenavadna. težka in je v njej preveč disharmonije. A ko so io naštudirali in Izvaiali skupno. iim je vedno boli ugajala ter ie slednjič bilo polno hvale.  0 njegovi sinfoniji »Ideali» ne bom oisal. Nai to store strokovnjaki. Omenimle. da ie v Mariboru žela na;'več aplavza izmed vseh točk. čctudi n\ bi!a posebno skrbno naštudirana. kakor se ie govorilo. Jaz sem hotcl pribiti samo eno: Naš tovariš Osterc je vsekakor nenavaden samonikel elasbcrii talent. Drugače bi takirn naravnini talentu dali priliko. da bi se izobrazil iti izpopolnil v svetovnoznanih glasbenih mestih. Ustvaril bi lahko kaj takesra da bi nies:ovo in naše ime presto.nilo ozke meje naše domovine Pri nas pa jra seveda misthno. da ie in ostane učitelj netja na meščanski šoli v Celju. Kompoljski.