<m
N
Jž<%
mmmmmmmmm*
3
Št. 6 • Leto XV • 24. 3. 1994 • Poštnina plačana pri pošti Krško
Bela Krajina. Dolenjsha in Pesa v je združeni v boju
Nikogar ne prosimo: hočemo le tisto, kar sami ustvarimo!**
Zaenkrat je treba doseči, da ne bomo prikrajšani za tisto, kar je že vključeno v proračun, zastaviti pa
moramo bitko tudi za prihodnje leto_______________________________^^
Novo mesto, 21. marca -Območni gospodarski zbornici Dolenjske in Posavja sta danes v novomeški tovarni Krka sklicali na posvet župane, predsednike izvršnih svetov, poslance v državnem zboru ter svetnike iz Bele Krajine, Dolenjske in Posavja. Pogovor je tekel o letošnjem državnem proračunu, natančneje o tem, kolikšen del bodo uspeli iz njega iztrgati kraji v južni Sloveniji, končali pa so ga v duhu misli, zapisanih v naslovu.
Pred povabljenci je eden izmed obeh sklicateljev, Janko Goleš, direktor OGZ Novo mesto, nanizal podatke o tem, koliko je naš del Slovenije bolj nazadoval, koliko ima iztrošeno proizvodno opremo, več izgub in brezposelnih ter manjši fizični obseg proizvodnje v primerjavi z ostalo Slovenijo. Iz vsega tega naštevanja je nujno sledilo vprašanje, kaj morajo tri omenjene
čine problemov vedno iste neuresničene zahteve.
Tarča vseh napadov je bil seveda državni proračun, ki da sicer je tak, kakršen pač je lahko, nikakor pa ne vidijo udeleženci današnjega srečanja nuje za to, da bi bila sredstva v njem tudi tako razporejena, kot so. Valentin Dvojmoč, direktor posavske gospodarske zbornice: "Samo za primer povejmo, da sta pri vzdrževanju cest in železnic Dolenjska in Posavje v proračunu udeležena s 4,29 % oz. 3,7 %. Gre za denar, ki ob letošnji zimi ni pokril niti stroškov za zimsko službo!" Tudi drugi podatki, ki dokazujejo velikansko zaostajanje našega območja, vzbujajo skrb, zato so udeleženci razgovora svojim poslancem v državnem zboru naložili, da letos pripeljejo k nam vsa sredstva, ki jih je državni proračun za k nam namenil. Sicer se nam bodo kar naprej ponavljali primeri, kot ga
regije storiti za to, da se priključijo razvoju ostalih delov Slovenije. Nekateri razpravljalci so sicer to priložnost izrabili za (ponovno) tarnanje o težavah, s katerimi se srečujejo v svojih okoljih in pri svojem delu, a izkazalo se je, da so že leta pravzrok ve-
je navedla sevniška županja Breda Mijovič: "Sevnica nima neposrednih dostopov do bodočih avtocest, je pa zato toliko bolj odvisna od regionalk in ma-gistralk. Zanje pa je predvidenega veliko premalo denarja, pa še tisti pride le delno. Tako smo
Naš glas naprodaj
To pomeni, da si boste, spoštovani bralci, od prihodnje številke naprej lahko kupili svoj izvod časopisa. Dokler je bil Naš glas brezplačen, smo od tu in tam slišali: "Kaj pa račun?" Sedaj ga bomo poslali in upamo, da ne zaman.
Od prve naslednje številke (7. aprila) bo, če se nič ne zatakne, Naš glas postal tednik, sprva bo izhajal na dvanajstih straneh, s podobno vsebinsko zasnovo kot doslej in za naročnike bo cena posameznega izvoda 60 tolarjev. Niti ni veliko, če upoštevamo, koliko stane zavojček cigaret, kava, pivo ali brizganec. Kaj šele cela runda. Zato se, spoštovani bralci, zanašamo na to, da boste Našemu glasu ostali zvesti tudi v prihodnje in da si boste želeli redno zagotavljati svoj časopis. Tistim, ki so že med našimi naslovniki, bomo poslali položnico, ostali pa si ga lahko naročijo po telefonu ali pa z izpolnjenim in poslanim obrazcem naročilnice. Ta je objavljena na predzadnji strani časopisa. Ostali si ga boste lahko kupili pri svojem prodajalcu časopisov in če ta ne bo imel Našega glasa, nas pokličite (tel.: (0608) 21 -868) ter nam to sporočite. Skušali se bomo dogovoriti. V prosti prodaji bo za izvod Našega glasa treba odšteti 80 tolarjev.
Zadostovalo bo torej, če si kupite Naš glas in kdaj pa kdaj v njem naročite kako propagandno sporočilo, objavo, obvestilo, vabilo. Naša ekipa sodelavcev se bo trudila še naprej ustvarjati dovolj zanimiv časopis, da boste radi posegali po njem. To je vse in če to bo, bomo oboji zadovoljni.
(Uredništvo)
se lani nadejali 25 zapisanih milijonov, prišlo jih je le pet."
Podpredsednik krškega izvršnega sveta Robert Kerin se je tudi obregnil ob avto cesto proti Bregani: "... predvsem pa smo dolžni zagotoviti ustanovitev de-komisijskega sklada za nuklear-ko v Krškem, saj nosimo odgovornost za to dejanje pred rodovi naših potomcev, ki jim ne smemo naprtiti niti vsega finančnega niti ekološkega bremena." Metliški izvršnik Matekovič je bil ogorčen in ustvarjalen: "Kaj mi pomaga, če me opredelijo kot demografsko   ogroženega   ali
gospodarsko manj razvitega, pa moram izpolniti in pripraviti celo goro papirjev, zato da potem dobim neko pomoč iz sklada. Vrnejo naj mi v občino 97 % našega proračunskega prispevka, denarja, ki smo jim ga mi z našega območja zbranega poslali, pa bo mir!" Enakega mnenja je bil poslanec Branko Jane: "Nikogar več ne mislim prositi. Ta denar smo ustvarili mi in s tem, ko ga dobimo tako malo nazaj za splošno porabo, v bistvu financiramo razvoj ostalih delov Slovenije. Ta denar hočemo nazaj, ali pa bom odstopil!" (Ika)
Bodo Hrvatje bregansko cesto res odpisali?
Tudi pri nas država od vsakega litra prodanega goriva pobere 16 % cene in vrne komaj polovico zbranih sredstev ali še manj
Zgornje vprašanje si je zastavil poslanec Branko Jane. Srečanja v Novem mestu pa se je udeležil tudi državni sekretar Marjan Dvornik. Podatki, ki jih je natrosil, niso razveseljivi: Grki si želijo avtocestno povezavo preko Beograda in Budimpešte, Madžari že končujejo cesto proti Bukarešti, kar pomeni, da se bo tovorni promet iz Muenchna ognil Sloveniji. Ostaja pa osebni potniški promet preko predora pod Karavankami in ta že postopoma narašča na cesti od Ljubljane proti Bregani. Hrvatje sicer ne nameravajo rekonstruirati ceste od prehoda na Bregani proti Zagrebu, ker jim je glavni adut phvrnska avto cesta, a vsega s tem ne bodo mogli rešiti. Zato bi morali v jugovzhodni Sloveniji vztrajati, da obstoječa cesta dobi vsaj pomožne pasove na t. i. ozkih grlih. To je pomembno tudi za razvoj tukajšnjega go-
spodarstva. Samo tovarna Krka bo za ohranitev dosedanje stopnje rasti svojega razvoja potrebovala po sto strokovnjakov z diplomo na leto, ki jih v novomeškem bazenu ni pa pika. Saj bi se vozili od drugod, a ne po taki cesti, kakršna je sedaj! Zato je treba poiskati vse možne rešitve in Marjan Dvornik je nakazal vsaj nekaj malega upanja.
PopraveH
V Krškem ne bo
45 novih
socialnih stanovanj
Iz krškega sekretariata za gospodarsko infrastrukturo so nas opozorili, da večina novinarjev ni posredovala pravilne informacije s tiskovne konference z Edvardom Ovnom, 2. marca letos. V besedilu z zgoraj navedenim naslovom smo (ne prvi) zapisali, da bo zgrajenih preko 40 socialnih stanovanj, kar ne drži. Stanovanja, ki bodo zgrajena, bodo namenjena nakupu pod ugodnimi kreditnimi pogoji, zato bo občina Krško za njihovo gradnjo prispevala 40 % vrednosti celotne investicije (3,6 milijona DEM), 20 % bo prispeval IR inženiring in 40 % Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Socialna stanovanja bo občina pridobila tako, da se bodo iz svojih stanovanj preselili tisti, ki bodo kupili novozgrajena, in tako naredili prostor za tiste, ki ne zmorejo plačevati visokih stanarin. Pričakujejo, da jih bo približno dvajset, in zavedajo se, tako bodoči najemniki kakor tudi delavci v upravnem organu, da bodo njihova stanovanja bistveno slabše kakovosti, ki bo prenesla tudi bistveno nižjo stanarino, (ika)
Velikonočno voščilo občankam in občanom občine Krško
Veselje velikonočnega dogodka naj v obilju napolni vaše srce
in naj v vas obudi novo upanje na zmago dobrega nad zlim.
"Kristus je vstal, vstanimo tudi mi!"
SKD OO Krško
Cvetna nedelja
Iz zakladnice ljudskega izročila
Spomin, ko so Kristusa čakali v Betaniji, da gre pred praznikom v Jeruzalem, je cvetna nedelja. Pričakovali so velika doživetja. Porajala se je neke vrste vstaja proti Rimljanom. Govorilo se je, da bo nekdo obsojen.
Kristus pride in na pot so polagali nalomljene oljčne vejice. V spomin na to nosimo na cvetno nedeljo k blagoslovu zelenje in oljčne vejice.
Po Sloveniji imajo butarice različna imena. Na Koroškem jim rečejo "cvetnik", na Gorenjskem "beganica" pa tudi "prijatelj", v Beli krajini je butara "dre-nek". V njej je namreč glavni les dren. V Prekmurju imajo "pušelj" ali "šop". Na Krasu in Goriškem butar ne poznajo, k blagoslovu nesejo oljčne vejice. Zato rečejo cvetni nedelji "oljnica". V okolici Ljubljane je pod Urhom neke vrste pletarsko središče. Tam pletejo butare iz pobarvanega
smrekovega oblanja, Lepe in mnogo večje pa so butare na kmetih. So težke, nekatere tako dolge, da jih komaj spravijo skozi cerkvena vrata. Za te mora biti tudi več nosačev. Take butare pletejo iz pušpana, božjega drevca, bršljana in leske. Kdaj je treba les nabrati, je tudi določeno. Nekateri butare obogatijo še z jabolki in pomarančami, poživijo pa jih z barvnimi trakovi. O tem, kaj se dela z oljčnimi vejicami in butarami, je v Sloveniji veliko šeg in navad. Nekateri z blagoslovljeno šibo ženejo živino na prvo pašo, drugi z butaro zakurijo krušno peč, ko grmi in treska, zažgejo oljčno vejico. Z oljčno vejico ali pušpanom kropijo tudi mrliča pri hiši. Na cvetno nedeljo blagoslovljen les zataknejo za križ v bivalnem prostoru ali ga zapičijo na polje, da bi jim bil v pomoč ob hudi uri. (Am)
25. marec - materinski dan
Za vaš praznik vam, drage mamice, mame, babice in prababice želimo obilo zdravja in osebnega zadovoljstva, predvsem pa razumevanja v družini, kjer ste vedno bile, ste in boste nenadomestljive.
SKD OO Krško
Sporočila za Naš glas lahko odslej pošiljate po telefaksu, ki ima isto številko kot naš telefonski priključek: 0608/ 21-868.
NAŠ GLAS vas vabi med svoje pogodbene sodelavce za delo na terenu. Od vas pričakujemo učinkovito zbiranje propagandnih sporočil. Če vas tako delo zanima, če menite, da lahko sogovornika prepričate, da je najbolj učinkovita reklama v Posavju ravno reklama v NAŠEM GLASU, nas pokličite po telefonu na št. (0608) 21-868 ali nas obiščite v Krškem, na CKŽ 23 (podstrešje).
Krešo Omerzel spet doma
Krški tekmovalci in tekmec iz Ljubljane (od leve): Čeri Lekše bo prva violina ekipe AMD Krško, Martin Peterca bo najnevarnejši tekmec iz Ljubljane, prvak Krešo Omerzel je glavni as prvenstva in "Promotor speedway teama", Tomaž Dmač pa se lahko letos uvrsti med najboljše.
(Slika: JUKIČPROFOTO)
NAS GLAS 6, 24. marca 1994
Tribuna SDP o žrtvah nacističnega nasilja
Stranke centra vse močnejše, vendar:
Status Jim Je treba rešiti čim LeY'c*i" *«s_"'_ca s« prej* ker Je več kot polovica
povezujeta
izgnancev, internirancev, vojnih ujetnikov in prisilnih mobilizirancev že pomrla
Brežice, 9. marca - Javna tribuna, ki jo je tu nocoj organizirala občinska organizacija SDP, je bila posvečena reševanju statusa izgnancev, internirancev, vojnih ujetnikov
jih bo treba lotiti v ločenem zakonu, vse skupaj pa pritiska navzdol hudo omejen državni proračun. Ministrstvo za delo si je v njem uspelo izboriti 86 milijard in od tega je 5,3 milijarde denarja
za vsakogar 500 DEM na mesec, prebit v izgnanstvu, ujetniškem taborišču ali nemški vojski.
Ob tem, da gre pri celotnem sklopu teh vprašanj za dolgoletno zamudo v reševanju, se je v zadnjem času še dodatno zaostril problem med prisilnimi mo-biliziranci v nemško vojsko. Nocoj je sekretar Stušek poudaril, da so tudi tej skupini omogočili priznanje statusa žrtev vojnega nasilja in jih vključili v zakon.
Poudarek v zakonu je le na tem, da se njegova določila nanašajo strogo na prisilne mobilizirance, niso pa vključeni kolaboracioni-sti, člani stranke NSDAP ter tisti, ki so v vojski postali podčastniki ali častniki. Udeleženci so med drugim tudi podprli zahtevo vodstva svojega združenja, ki terja za celotno skupino tako prizadetih prebivalcev Slovenije priznanje statusa žrtev nacističnega nasilja. (Ika)
in prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko. Razgovora sta se udeležila vodja poslanske skupine v državnem zboru Miran Potrč in državni sekretar v ministrstvu za delo Janko Stušek.
Gosta sta v uvodu predstavila rešitve, ki jih v zvezi s tem predvideva novi zakon, za razliko od starega. Med drugim sta poudarila, da novi zakon rešuje statusne in individualne prizadetosti, nikakor pa ne materialnih, ki se
namenjenega za socialne tran-sferje. Težavna so tudi pogajanja z nemško državo, ki naj bi plačala odškodnino. Pogovori so zapleteni, diplomatsko prefi-njeno odklonilni, osnovno stališče pa je: "Nemčija je vprašanje odškodnine uredila z Jugoslavijo, medtem ko s Slovenijo ni bila v vojni." Kljub temu je iz besed sekretarja Stuška bilo moč razbrati, da določene pogajalske možnosti še obstajajo in da bi še lahko dosegli zastavljeni cilj:
Stane lic: "V izgnanstvo sem šel kot otrok in doma sem potem malo maturo opravil s sedemnajstimi leti. Odpeljali so nas kar tako, ne da bi bili storili karkoli, ne da bi sploh vedeli za politiko. Če pa bi v vojni zmagala Nemčija, bi nas vse čakal hiter in žalosten konec. Zato moramo biti hvaležni vsem, ki so se kjerkoli borili proti Nemcem, zlasti pa slovenskim ljudem. Slovenija je za nas nekaj tudi že naredila, zato je treba še naprej vzrtajati pri zahtevah in delati, nikakor pa mi ni všeč, da je 33. člen postal kot harmonika: vanj hočejo sedaj zriniti vse!"
Tiskovna konferenca SDK - podružnice Krško
Padec obsega proizvodnje in več brezposelnih
To sta osnovni značilnosti poslovanja posavskega gospodarstva v letu '93. V primerjavi z letom poprej so narasli prihodki, akumulacija narašča pri zasebnih podjetjih.
Brežice - Za razliko od Krškega, kjer pri delu Liberalno demokratske stranke ob vsakem koraku iščejo čim bolj odzivno promocijo, pa v Brežicah že nekaj časa ni slišati posebnega hrupa ob delu občinskega odbora LDS-a. Priprave za združevanje na sredini namreč tečejo v precejšnji tišini, saj vse do združitvenega kongresa na Bledu v nobeni od sredinskih strank niso verjeli, da se bo to tudi zares zgodilo.
Kljub temu pa so dogovori o morebitnem povezovanju tekli v obsežni obliki tudi na lokalni ravni. Tako so se prvaki Liberalno demokratske stranke že dosti prej povezali z Demokrati (DS), ti pa tudi s Socialistično stranko (SSS) in iniciativnim odborom ekosocialistov (Z-ESS). Na številnih skupnih koordinacijskih sestankih vseh štirih strank so se vsi želeli za vsak primer kar najbolje pripraviti na morebitno sodelovanje v obdobju po Bledu.
Kljub temu da ima LDS v Brežicah izredno močno oporo v volilcih (najbrž predvsem zato, ker v občini v zadnjih štirih letih ni bil "na oblasti" in zaradi tega tudi ni mogel ničesar "zašuštra-ti"), pa se nekdaj številni poslanci LDS v občinski skupščini sedaj še vedno raje opredeljujejo kot neodvisni poslanci, vendar se bodo sedaj dosti raje znova pridružili močni novi stranki centra.
Na predlanskih volitvah v državni zbor so LDS-ovci presenetljivo dosegli izreden uspeh, saj je bil relativno neznani mag. Marjan Šetinc na listi LDS Brežice izvoljen za poslanca v državni zbor, s tem pa so Brežičani dobili vsaj enega svojega poslanca v Ljubljani.
Razen Demokratov, ki imajo nekajodstotno volilno bazo tudi v Brežicah, pa sta ostali stranki, SSS in Z-ESS, že nekaj časa potisnjeni na obrobje političnega dogajanja, sicer pa sta bili tudi LDS in DS v Brežicah predstavnici opozicije!
Ravno z združevanjem strank centra v Sloveniji in po pripravah na združitev tudi v Brežicah pa brežiška liberalna demokracija doživlja preporod (predvsem "stari" LDS in DS), ostali dve stranki (Z-ESS in SSS) in njuni kadri pa celo drugo mladost, saj se s popolnega obrobja dogajanja in vpliva znova vračata v središče politike.
Združitveni kongres "nove" LDS bo v Brežicah, kot napovedujejo, po obsežnih dogovorih in pripravah, ki so potekali zelo diskretno, zagotovo priložnost, da nova brežiška "megastranka" po vzoru Ljubljane stopi na sceno v blišču in popolnoma novi luči ter ob tem morda tudi z novimi ambicijami.
Po zanesljivih virih pa prihaja do dogovorov tudi med antago-nisti političnega dogajanja: med levico in desnico. Tako sta v skrbeh oba neformalna voditelja svojega bloka - Ciril Kolešnik, sicer tudi predsednik IS Brežice, ki kar najbolje zastopa interese demokristjanov, ter Borut Mo-krovič, ki je tudi v novi demokraciji ostal zelo blizu Združeni listi. Pri skupnih projektih sta Kolešnik in Mokrovič do sedaj že dobro sodelovala, kot kaže, pa se v obeh taborih pripravljajo na močan skupni nastop strank centra.
Morda niti ne bi bilo nenavadno, če bi povezava SKD-ZLSD že sedaj tvorila nasprotni pol čedalje močnejši Liberalni demokraciji v Brežicah. (A.B.)
Krško, marca - Podatki, ki so jih na petkovi tiskovni konferenci posredovali predstavniki krške SDK, se nanašajo na rezultate poslovanja 738 pravnih oseb v Posavju, ki so do predvidenega roka -31.12. 1993 oddale svoje zaključne račune. Ti predstavljajo nekakšen vmesni presek poslovanja, ker so bili narejeni še po starem zakonu o računovodstvu, do 15. aprila pa so vse pravne osebe, za katere velja zakon o gospodarskih družbah, dolžne narediti nove zaključne račune za leto '93 ter nove otvoritvene bilance.
Pri obdelavi podatkov so bila izločena vsa podjetja, v katerih je bil lani uveden stečajni postopek (Videm Krško, SPE Krško, Sava papir Krško, TSS Sevnica ter Metalna Krmelj), kar se še najbolj odraža v podatkih o fizičnem obsegu proizvodnje in blokadah žiro računov. Aprila je prišlo do precejšnjega padca procenta blokacij, predvsem zaradi uvedbe stečaja v krškem Vidmu, proti koncu leta se je ta procent spet povečal, posebno v krški občini (79,5 % celotnega poprečnega zneska blokade v gospodarstvu Posavja). Značilno za preteklo leto je, da se nadaljuje tendenca rasti deleža zasebnih podjetij na področju gospodarstva, tako jih je bilo konec leta '93 v Posavju med 1001 gospodarskim subjektom kar 871 (87 %) oziroma 264 več kot leta 1992.
Fizični obseg industrijske proizvodnje je padel v vseh treh
posavskih občinah in je padec nekoliko večji kot na ravni Republike Slovenije, ki proti koncu lanskega leti beleži rahel porast. V Posavju se je upadanje ustavilo le v občini Sevnica. Padcu proizvodnje je sledilo število iskalcev zaposlitve. Teh je bilo konec lanskega leta prijavljenih 5.606, kar je za 35,9 % več kot pred enim letom.
V letu '93 je bilo v gospodarstvu Posavja obračunano 71.240 mio SIT prihodkov, kar je za tretjino več kot v letu poprej in v vseh posavskih občinah tudi presega rast cen proizvajalcev industrijskih proizvodov. Dobra četrtina prihodka je bila ustvarjena s prodajo na tujih trgih. V občini Krško je bilo doseženo 2/3 celotne posavske prodaje na tujih trgih, precej slabši so rezultati v občini Brežice, kjer so nominalni zneski nižji kot v letu poprej. Glede na obliko lastnine je bilo največ prihodka ustvarjenega v družbenih podjetjih. Odhodki so bili višji od prihodkov v gospodarstvu občine Sevnica (1,1 %) in občine Krško (4,1 %), v Brežicah pa za 0,2 % nižji od prihodkov. Za Posavje v celoti to pomeni malenkostno poslabšanje v primerjavi z letom '92.
Po nekaj letih realnega upadanja obračunane akumulacije je bil lani zabeležen njen precejšen porast, čeprav je še vedno zelo nizka. Večino akumulacije - 61 % v vsem Posavju je ustvarilo 9 podjetij, od tega 6 v zasebni lasti (72,6 %). Največja akumulacija (2/3) je bila ustvarjena v brežiški občini. Izguba, izkazana
v letu '93, je skoraj dvainpolkrat večja v primerjavi z letom '92 in znaša 2.542 mio SIT. Povišalo se je tudi število pravnih oseb, ki so poslovale z izgubo, in sicer s 123 na 208. Najvišja tekoča izguba je bila v gospodarstvu krške občine, kjer so obračunali dobri dve tretjini celotne posavske izgube. Najbolj so narasle izgube v podjetjih v mešani (70-krat) in zasebni lasti (591 %). Na ravni Posavja je bila izguba trikrat višja od akumulacije, v krški občini enajstkrat, v sevniški trikrat, edino občina Brežice ima akumulacijo za 5 % višjo od iz-
gube.
Podatki iz bilanc stanja kažejo na nadaljevanje negativnih tendenc v poslovanju posavskih podjetij. Delež stalnih sredstev v poslovnih sredstvih se je v glo-balu znižal, istočasno pa povišal delež obratnih sredstev. Delež trajnega kapitala in dolgoročnih virov je padel s 84,9 % na 80,4 %, istočasno pa se je delež kratkoročnih obveznosti zvišal s 14 % na 18,3 %. Na začetku leta '93 je bilo s trajnim kapitalom pokrito 66,8 % stalnih sredstev, ob koncu leta pa 64,1 %. (B. Bjegovič)
Nemara levica in desnica lahko tudi dobro sodelujeta, če gre za skupne interese; toda v Brežicah se krepi "nova LDS" - Liberalna demokracija Slovenije, zato se predstavnika sicer konkurenčnih strank Kolešnik ("desno") in Mokrovič ("levo") že sedaj znova dogovarjata o morebitnem sodelovanju. (Slika: Jukičprofoto)
Tiskovna konferenca Radia Posavje - studia Brežice
Radio Posavje ali Radio Brežice?
Za občino Brežice dileme ni, radijci pa mislijo drugače.
Brežice, 11. marca - Po štirih letih in 45-minutnem uvodu, ki ga je imel direktor in glavni urednik Srečko Zore, se je začela tiskovna konferenca, ki je bila prva od njegovega nastopa 1. maja 1990.
Na konferenci je predstavil doslej opravljene in neopravljene naloge pri urejanju zadev podjetja. Med realiziranimi nalogami so pridobitev nove frekvence, postavitev radijskega oddajnika na Grmadi pri Sremiču, posodobitev tehnike. Med nerealizirane naloge pa S. Zore šteje statusno razrešitev, imenovanje glavnega in odgovornega urednika - tega lahko imenuje le ustanovitelj -
ter investicijo v rezervni studio, s tem tudi širitev programske sheme.
(Ne)razreševanje statusa podjetja Radio Posavje - studio Brežice je, na kratko povedano, potekalo takole: Pred prvimi večstrankarskimi volitvami so v skladu s takrat veljavno zakonodajo akt o ustanovitvi podjetja sprejele občinske konference SZDL Brežice, Krško in Sevnica in imenovale organe. Studio Sevnica je potem izstopil iz skupne organizacije in ustanovitelja sta ostala Brežice in Krško. Sprejeta je bila nova zakonodaja, po kateri so se ustanoviteljske pravice s SZDL prenesle na
občine, torej bi občini Krško in Brežice morali voditi postopek, da bi se do 31. maja letos Radio Posavje na novo registriral. Občinski skupščini v Brežicah in Krškem sta sprejeli odlok o ustanovitvi Radia Posavje, vendar z majhno razliko: v Krškem so dodali dopolnilo, s katerim so želeli uveljaviti vložek občine Krško v posodabljanje studia kot svoj ustanovitveni vložek. Brežiška skupščina je nato januarja letos sama sprejela nov odlok o ustanovitvi javnega podjetja Radio Brežice. IS SO Brežice je 15. marca imenoval v. d. direktorja, ki ima nalogo, da pripravi registracijo podjetja. V tem novem
podjetju naj bi se zaposlili dosedanji delavci Radia Posavje -studia Brežice.
Predsednik IS Brežice Ciril Kolešnik se tiskovne konference ni udeležil, ampak je poslal pismo, v katerem med drugim S. Zoreta obtožuje, da ni opravil tistega, kar bi moral, t.j. pripravil registracije podjetja. Nismo pa izvedeli, ne na tiskovni konferenci ne iz predsednikovega pisma, kakšen pomen ima odlok, sprejet v Brežicah in Krškem, ali je v takem primeru predviden (in potreben) postopek usklajevanja besedil, skratka, ali ta odlok lahko postane veljaven. (B.c, I.G.)
NAS GLAS
NAŠ GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izhaja štirinajstdnevno ob sredah - Izdaja: IND0K center Skupščine občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Članica uredništva: Irena Godec - Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško, telefon/telefax: (0608) 21-868 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/160-92, izdanega 5. marca 1992, se za Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% . - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. - Rokopisov in slik ne vračamo.
NAŠ GLAS 6, 24. marca 1994
POTRATNOSf, NE POMANJKANJE DENARJA
Inšpekcija za ceste ima za razliko od drugih posebno značilnost, ker med ostalim nadzoruje tudi državne organe, ki upravljajo ceste in gospodarijo z njimi ter tvorijo najbolj pomemben del ces-tnoprometnega sistema. Zato tokrat malo več o tem, tudi zato, ker je pred nami reorganizacija državne uprave, ki bistveno posega v to področje.
Za naš cestni sistem pravijo, da spada v skupino bolj potratnih in neracionalnih. Po stroških za ceste na prebivalca sodimo v sam vrh lestvice v Evropi (vir: Zbornik referatov I. slovenskega kongresa o cestah in prometu). Zato je temeljni problem našega cestnega sistema optimalizacija in racionalizacija, ne pa pomanjkanje denarja, kot se pogosto govori. Iskanje poti do boljšega prometnega sistema so v preteklosti spremljale številne reorganizacije od cestnih skladov do
SIS za ceste itd. En sistem še ni zaživel, ko smo ga že zamenjali z drugim. K temu bi dodal problem neenotnosti tehnološkega cestnega sistema. Kot vemo, imamo danes v občini tri cestne gospodarje: republiško upravo za ceste, občino in krajevne skupnosti. Ti med seboj niti niso posebej povezani in gospodarijo vsak po svoje.
Vse to je pripeljalo do tega, da so bile nizkoprometne ceste (lokalne, mestne ulice in vaške poti) v preteklosti neupravičeno zanemarjene, tako v normativni, strokovni in finančni državni podpori. Zato so krajani več ali manj sami urejali nizkoprometne • ceste, in to tako, da so več vlagali v asfaltiranje cest kot v postranske ureditve (bankine, odvodnjavanje, prometno signalizacijo, lastniško zemljiška razmerja) in strokovno kvalitetne izvedbe. Tako smo na nizkopro-metnih cestah v primerjavi z vi-
sokoprometnimi za malo denarja naredili veliko, žal pa z veliko strokovnih napak, nedokončanih del in prometnega nereda. Problemi so se nakopičili, možnosti za njihovo reševanje pa zmanjšale. Pomembni investicijski posegi in vzdrževalna dela izpadajo iz letnih programov za ceste iz leta v leto.
Upravljalcev cest tako stanje posebej ne skrbi. Razburjeni so le tisti, ki jih cestne razmere osebno prizadenejo, bodisi v prometnih nesrečah, nerešenih lastninskih odnosih, nerešenem odvodnjavanju ali podobnem. Razlogi za zaskrbljenost pa so. Dinamika življenja, gospodarstva zahteva vedno boljšo dostopnost in večje hitrosti. Proizvajalci vozil se temu prilagajajo, naše ceste pa ne. V tem je tudi razlog prometnih nesreč, ki so v zadnjem času posebej številne na lokalnih cestah. Dostopnost posavske regije in posameznih
krajev znotraj nje se glede javnih avtobusnih prevozov slabša. Avtobusne proge, ki so jih financirala podjetja, kot so Videm, Kovinarska, SOP in druga, se sedaj zaradi nerentabilnosti ukinjajo. Za nekatere se s tem ukinja edina oblika prevoza. Avtobusni prevozi postajajo manj zanimivi zaradi uporabe osebnih vozil, ki v večji meri obremenjujejo ceste, posebej pa parkirišča, ki so že tako problem zase.
Kako te probleme rešiti na lokalni ravni? Odgovor bo morala dati nova lokalna samouprava in z njo nastajajoči bolj učinkoviti prometni sistem. Ta sistem bo moral imeti svojo prometno strategijo za nizkoprometne ceste in reševanje lokalnih prometnih problemov. Bolj kot do sedaj bi morala ta strategija sloneti na kvalitetnih strokovnih podlagah. Poslanci pa jo bodo morali z večjo odgovornostjo celoviteje in bolj temeljito obravnavati.
Darko Medvedec
Izvršni svet v Brežicah
Za KS Velika Dolina Je rešitev le zdravnik z zasebno prakso
Naš glas, Radio Brežice in krajevna skupnost Velika Dolina so točke iz dnevnega reda, ki so tokrat brežiški
vladi vzele največ časa________________________________
Brežice, 15. marca - Naš glas, časopis, ki ga pravkar prebirate, in njegova "posadka" si mora spričo bližajoče se reorganizacije lokalne samouprave poiskati nekakšno uporabno organizacijsko obliko in se pričeti preživljati na ekonomskih temeljih. Zato je krški izvršni svet pripravil ustrezen program in k sodelovanju povabil tudi sosednji dve občini, ki naj bi pomagali z zakupom določenega dela časopisnega prostora. Člani brežiškega izvršnega sveta so sicer časopis kar pohvalili, o financah (zakupu strani) pa so se pripravljeni pogovarjati, ko bodo vedeli, za kaj gre in kolikšen strošek to zanje predstavlja. Krški izvršni svet namreč izračuna ni mogel priložiti, ker še ni bil pripravljen.
O Radiu Posavje je predsed-
nik IS Ciril Kolešnik pripomnil, da dosedanji v. d. direktorja po njegovem ni naredil tistega, kar bi bil moral: ni pripravil in uresničil registracije podjetja. Brežiča-ni so se odločili za ustanovitev novega javnega podjetja Radio Brežice. Za njegovega (nepoklicnega) v. d. direktorja so imenovali Ivana Kapušina, čigar naloga bo zaključena v trenutku, ko bo Radio Brežice registriran. Temu bo sledil javni razpis za izbiro direktorja. Za vedejevstvo so se sicer prijavili štirje kandidati. Ciril Kolešnik je navrgel nekaj krepkih na račun navideznega sestopanja bivšega režima z oblasti in pripomnil, da se sedanji v. d. Radia Brežice obnaša v skladu s temi načeli, da pa kljub temu ne bo izvisel v zraku in se mu zato ni treba bati za eksistenco. Krajevna skupnost Velika Do-
lina je brežiški izvršni svet pisno opomnila, da ima ta do nje še nekaj obveznosti "iz naslova javnega dolga". Brežiški izvršniki so kaj hitro ugotovili, da ne gre za javni dolg. Priznavajo sicer, da bi bilo nekaj kilometrov ceste treba še preplastiti z asfaltom, da je še nekaj dela, vendar je predsednik vlade Ciril Kolešnik pribil, da ga ob prevzemu funkcije prav nihče ni opozoril na kakršnekoli obveznosti do prejšnjega referendumskega programa v KS Velika Dolina. Med zahtevami je bila tudi tista po vračilu treh objektov, ki da jih je krajevna skupnost prenesla v last občine Brežice, in ureditev zdravstvene postaje (ta je pogoj za bodočo ustanovitev občine). Člani vlade so ugotovili, da omenjeni krajevni skupnosti sicer lahko pripade zgradba, kjer je sedaj krajevni urad, ker te objek-
te vračajo v last vsem, da pa bo na ostalo treba počakati. Tudi z zdravstveno postajo (državno) bo bolj težko, saj denarja in kadra ni tudi za one v centrih. Krajevni skupnosti Velika Dolina torej ostaja edino ena, čeprav tudi težko uresničljiva možnost: da najde zdravnika, ki bo pripravljen tam odpreti zasebno prakso.
Sicer pa so člani brežiškega izvršnega sveta odobrili sofinanciranje svojega deleža (8 %) sredstev za nabavo pisarniške opreme za potrebe javnega pravobranilstva v Celju, odložili povišanje cen dimnikarskih storitev za 50 % do naslednje seje, za izvajalca idejnega projekta za ar-hitektonsko-urbanistično širitev OŠ Velika Dolina pa so kot najugodnejšega ponudnika izbrali krški Savaprojekt. (Ika)
Predlog Franca ClinšHa
Sredstva za občine naj se povečajo za ŽS,5
Obveznosti občin se od I. 1990 naprej stalno povečujejo, dotok denarja pa zmanjšuje
Krško, marca - Po oceni člana državnega sveta iz Posavja Franca Glinška kaše državni proračun enako tendenco tudi letos. Zato je inž. Glinšek predlagal predsedniku DS dr. Ivanu Kristanu, naj o tem vprašanju razpravlja državni svet in tudi sprejme sklep, da se ustrezno spremeni določba o izhodiščnem obsegu javne porabe občin v predlogih zakonov o državnem proračunu za leto 1994.
Po sedanjem predlogu zakonov naj bi občinam pripadla sredstva za finančno izravnavo v višini razlike med predvidenimi izvirnimi prihodki občine in določenim obsegom proračunske porabe. Za občine, katerih javna poraba na prebivalca ne dosega povprečne javne porabe na prebivalca v občinah Republike Slovenije, naj bi bil izhodiščni obseg javne porabe za leto 1994 90 % javne porabe na prebivalca v vseh občinah. Franc Glinšek pojasnjuje, kaj je pri tej določbi narobe: "Sporen oz. neupravičen je predvsem 2. odst. tega člena, ki za izhodiščni obseg   javne   porabe   upošteva
sredstva za financiranje nalog iz občinskih proračunov v letu 1993, ne da bi pri tem upošteval inflacijo."
V predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 1994 je indeks celotnih odhodkov proračuna 125,5, indeks transfera sredstev občinam pa 139,8 oz. 133,1, če se odštejejo zagonski stroški novih občin ter stroški volitev. Toda po navodilih, ki so jih od ministrstva za finance dobili predsedniki izvršnih svetov občin za pripravo občinskih proračunov, so sredstva za finančno izravnavo občinam, predvidena v državnem proračunu le tolikšna, da dopuščajo samo 15,9-odstotno rast določenega obsega javne porabe občine.
S celo vrsto podatkov in izračunov F. Glinšek dokazuje slabšanje finančnega položaja občine v primerjavi z državo. Na primer: delež obsega javne porabe v družbenem bruto produktu se je v letih 1991-1994 zmanjšal za 34,12 %, medtem ko je država od občin prevzela le 25,7 % nalog. Za področje gospodarske infrastrukture so imele občine v
I. 1990 zagotovljen najmanj 30 % prosti delež za investicije v gospodarsko infrastrukturo, potem pa se je ta delež vsako leto zmanjševal in sedaj znaša samo 12,25 %. Iz občinskega proračuna so se izločila sredstva za plače delavcev Republiške uprave za javne prihodke in delavcev zavodov, zato se je občinski proračun še zmanjšal, s tem pa tudi delež za gospodarsko infrastrukturo. Prav tako občinam že primanjkuje sredstev za zakonsko opredeljene obveznosti npr. na področju družbenih dejavnosti. V omenjenih merilih ministrstva niso upoštevane obveznosti občine za vzdrževanje policijskih postaj, zavodov ipd., k čemur pa so občine zavezane s področnimi zakoni. Povsem nejasno je zagotavljanje in delitev financ pri uvajanju nove lokalne samouprave in državne uprave itd.
Kriterijev za delitev pa ni in ni, pravi F. Glinšek, kljub temu da se "lokalne skupnosti in državni svet že drugo leto zavzemajo za financiranje občin na podlagi določenih kriterijev. Kljub jasnim
zahtevam in obljubam jih vlada še ni izdelala in se ponavlja stara praksa financiranja občin na podlagi indeksov, kar pa je v škodo občin kot temeljnih nosilcev lokalne samouprave in lokalnih interesov ter temeljnih nosilcev blaginje občanov."
pi vn i ca
Inšpektorji poročajo o svojem delu
Le s hudimi napori brez rdečih številk
AH res inšpektorji ob pripravah na reorganizacijo
lastne službe mislijo na svoje delo, ministri pa na
povečanje resorjev?
Posavje, marca - Tako vprašanje postavlja pred bralca letnega poročila o delu Medobčinskega inšpektorata občin Brežice, Krško in Sevnica v Krškem njegov načelnik, mag. Miroslav Mikeln. Inšpektorji namreč ob reorganizaciji lokalne samouprave in državne uprave predlagajo ustanovitev republiške inšpekcijske uprave ali podobne organizacije, ki bi bila podrejena in odgovorna za svoje delo vladi Republike Slovenije.
Hkrati Mikeln ugotavlja, da bodo po vsej verjetnosti posamezni "inšpektorji postali uslužbenci svojih ministrstev, katerih vodje želijo imeti čim več 'pod-ložnikov' in tako, na podlagi stare  kmečke  resnice  'Čim  več
hlapcev gospodar ima, več velja', pridobivati na ugledu." In še napoved iz istega poročila: če bo tako, če bodo inšpekcije utesnjene v ministrstvih, bo njihovo sodelovanje še slabše kot sedaj in bo tudi učinek njihovega dela v celoti slabši, kot je sedaj.
Sicer pa ob ugotovitvi o preveč izgubljene energije pri zagotavljanju potrebnega denarja načelnik inšpektorata ugotavlja tudi, da gre le za preživetje. Niti misliti ni bilo možno na posodabljanje poslovanja (računalniki, mobitel, oprema), na usposabljanje inšpektorjev, na (sicer nujno) zaposlitev tržnega, veterinarskega, urbanističnega in vodnogospodarskega inšpektorja. (Ika)
Seja IS SO K rt ho
Izvršni svet sprejel osnutek proračuna la leto »94
Predvideni obseg proračuna je 2,3 milijarde tolarjev.
Krško, 17. marca - Med 18 točkami dnevnega reda na zadnji seji krškega izvršnega sveta je bil gotovo najpomembnejši občinski proračun za letošnje leto. IS je sprejel osnutek proračuna v znesku 2,3 milijarde SIT. Za splošno porabo je predvideno 263,5 mio SIT ali za 9 % več kot lani, za obrambo in požarno varnost 50 mio SIT (35 % več), za družbene dejavnosti 465,5 mio SIT (14,4 % več), za gospodarsko infrastrukturo 888 mio SIT (13,6 % več) in za investicije 3,2 mio SIT. Predvidena proračunska sredstva so nominalno višja od lanskih za 23,5 %, torej le do višine rasti javne porabe v Republiki Sloveniji.
IS je sprejel tudi osnutek odloka o ureditvenem načrtu Mestno jedro Kostanjevica, ki bo po objavi v Uradnem listu javno razgrnjen. Med ponudniki za izdelavo geomehanskih raziskav na objektu CKŽ 12 v Krškem je IS izbral Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana. Sprejel je tudi sklep o določitvi osnovnih cen za najem telovadnic na osnovi Pravilnika o pogojih za oddajo športnih objektov v najem.
O primeru Katic (dovozna pot do stanovanjske hiše) je bilo v javnosti že veliko govora, tokrat tudi na seji IS. Na predlog sekretariata za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve je IS sprejel naslednje sklepe: KS Krško kot bodoči investitor naj uvrsti izgradnjo obravnavane ulice v svojem programu, IS naj na predlog KS Krško uvrsti izgradnjo Kajuhove ulice v program del javnega sektorja za leto 1994, po sprejetju programa pa se naj poskuša doseči sporazumna rešitev za odkup zemljišča. (Qalex, B.B.)
Krški izvršni svet je na svoji seji 17. marca sprejel več sklepov, ki zadevajo ukinitev INDOK centra in s tem izključitev Našega glasa iz občinskega proračuna.
Robert Kerin, podpredsednik krškega izvršnega sveta: "Občine bodo nekaj časa, tudi če ostanejo kot mestne občine, imele težave same s seboj. Naš glas se je razvil v posavski časopis in nesmiselno je, da ga pustimo viseti v zraku, medtem ko bo čakal na to, da se zadeve ponovno uredijo. V Posavju bo moral ustvariti zavest o pripadnosti k skupnemu prostoru, ki ima tudi skupne in ne le občinske potrebe. Končno sem tudi odločno za neodvisen in nevtralen časopis, ki bo povezoval vse občine, kolikor iih bo v Posavju
pač nastalo po reorganizaciji, in ki bo nudil vsaj pogodbeno zaposlitev ne majhni skupini ljudi. Zato se bom do konca zavzemal, da postane Naš glas samostojno zasebno podjetje in da bodo z njim sodelovali in mu s tem pomagali vsi, ki bi lahko kasneje imeli od njega korist."
IS Hršho
Nov blagovni center v Krškem?
Krški IS je na osnovi do sedaj vodenih razgovorov
z vodstvom gradbenega podjetja Vegrad iz Velenja
ocenil , da je interes za gradnjo novega blagovnega
centra.
Krško, 17. marca - Blagovni center naj bi bil načrtovan po najnovejših dosežkih zahodnih nakupnih centrov. Parcela naj bi bila velika 40.000-45.000 m2, zagrajena površina objekta ok.
13.500 m2, prodajna komercialna površina pa ok. 11.800 m2. Zunanji partner potrebuje za svoj market 6.500 m2, za ostale najemnike, predvsem domače, pa bi bilo na razpolago 5.300 m2
v petnajstih do dvajsetih shopih - lokalih. V teh lokalih je predviden gostinski program, trgovina s tekstilom in čevlji, drogerija, banka, lekarna in druge dejavnosti. Ob objektu, ki bi bil enoe-tažen, bi bilo treba načrtovati kakšnih 800 parkirnih prostorov. Občina Krško naj bi pri tem projektu nudila okoli 3,5 ha veliko zemljišče z možnostjo priključitve na komunalno infrastrukturo. Lokacija naj bi bila v južnem delu mesta, v neposredni bližini avtoceste Ljubljana-Novo me-sto-Zagreb in ob magistralni cesti Drnovo-Celje. (Galex)
mm^Tm
NAŠ GLAS 6, 24. marca 1994
Zbori krajanov o lokalni samoupravi
KrSho in Brežice z okolico za mestni občini
Interesi so precej različni, zato so ponekod potrebna še usklajevanja glede referendumskih območij.
Občine Krško, Brežice, Sevnica - Zbori krajanov, ki so v krajevnih skupnostih posavskih občin potekali med 5. in 17. marcem, so prinesli odločitev za več kot 15 referendumskih območij, torej tudi toliko možnih občin. Na nekaterih območjih se interesi razhajajo, zato v teh dneh potekajo usklajevanja. Na pravkar minulih zborih pa se je le še potrdilo, da ljudje premalo vedo o tem, kaj bodo (dobrega ali slabega) prinesle nove občine, in da ni nikogar, ki bi jim lahko dal prava pojasnila, brez katerih pa bodo težko sprejeli odgovorno odločitev na referendumu: za novo občino ali proti njej. Zato je povsem razumljiva zahteva zbora krajanov KS krško, da mora pred referendumom, ki bo 22. maja, vsako gospodinjstvo dobiti izčrpno pisno informacijo.
Sodeč po preteklih zborih krajanov v krški občini se žele ljudje povezati v občino Krško in še štiri nove občine. Prebivalci KS
Brestanica, Senovo, Raka in Kostanjevica so se odločili za lastne občine, Krško in KS iz njegove okolice (Zdole, Dolenja vas, Gora, Krško polje, Veliki Podlog, Veliki Trn in Rožno-Presladol) pa naj bi tvorili eno občino, ki bi se potegovala za status mestne občine Krško. Na zboru KS Se-nuše so za združitev z Leskov-cem oz. vključitev v mestno občino. V KS Leskovec so bili na dveh delnih zborih za ustanovitev lastne občine, na dveh pa za združitev v krško. Podobno je bilo v Podbočju, kjer so imeli delne zbore krajanov (en zbor za lastno občino, štirje pa za združitev v mestno občino, če bo Podbočje ostalo teritorialno povezano s Krškim). KS Koprivnica pa se je odločila, da se združi s Senovim.
V vseh krajevnih skupnostih brežiške občine so izvedli zbore krajanov v predvidenem roku. Na zborih so se prebivalci izrekli o bodoči lokalnosamoupravni organiziranosti. Zbor bodo ponovili v KS Pečice-Križe, ker se
tam krajani niso uspeli dogovoriti, h kateri novi občini se bodo pridružili. Predlagano je bilo, da se ta krajevna skupnost skupaj s KS Sromlje priključi novi občini Artiče, vendar do končnega soglasja ni prišlo. Za samostojno občino so se poleg Brežic, ki naj bi skupaj s krajevnimi skupnostmi Šentlenart, Zakot-Bukošek (Trnje), Krška vas, Skopice, Kapele, Globoko in Pišece tvorile bodočo mestno občino Brežice, odločili še v KS Cerklje, Velika Dolina, Jesenice na Dolenjskem, Dobova, Bizeljsko, Artiče in Čatež. V občino Čatež se bosta vključili še KS Mrzlava vas in Velike Malence.
V sevniški občini so bili zbori občanov v vseh KS v času od 5. do 13. marca. Opredelitev občanov so bile raznovrstne. V KS Studenec je bila večina prisotnih za novonastalo občino Sevnica, pet občanov iz naselja Brezovo se je opredelilo za območje Rake. V KS Primož so se vsi udeleženci opredelili za priključitev k novi občini Boštanj, če se bo
sedanja KS Boštanj odločila za samostojno občino. V KS Bučka, kjer so bile ugotovljene nepravilnosti pri glasovanju, so imeli 20. marca ponovno izjavljanje in so se odločili za občino Sevnica. V KS Sevnica so bili vsi udeleženci zbora za območje dosedanje občine Sevnica, enako v KS Loka, v KS Boštanj pa večina za samostojno občino Boštanj. V KS Blanca se je večina na zboru odločila za območje občine Sevnica, enako tudi v KS Krmelj. V KS Zabukovje so bili vsi za referendumsko območje levega brega Save (Sevnica, Loka, Blanca in Zabukovje). V KS Šentjanž so se z večino opredelili za referendumsko območje Mirenske doline, prav tako tudi v KS Tržišče.
Zaradi tako različnih opredelitev bodo v občini Sevnica te dni potekali usklajevalni sestanki vseh predsednikov svetov KS, usklajevalcev, imenovanih na zborih občanov, in članov komisije za lokalno samoupravo. (Ga-lex, B.B., Pilip)
Seminarska naloga ¦¦Problemi pri razvoju Pišeo"
Razgovor o lokalni samoupravi pred mednarodno delavnico
Vzorčna vas, Pišece, bo junija zbrala vrsto priznanih strokovnjakov ruralne sociologije
Pišece, 16. marca - Mag. Stane Vlaj, strokovnjak za reformo lokalne samouprave pri slovenski vladi, je nocoj tu predaval o ciljih reforme lokalne samouprave, sicer pa je tudi nosilec in glavni sodelavec mednarodne delavnice za razvoj podeželja, ki bo v Piše-cah med 25. in 30. junijem letos.
Povod za organiziranje omenjene mednarodne delavnice je bila seminarska naloga z naslovom "Problemi pri razvoju Pisec", ki jo je v okviru predmeta ruralna sociologija na ljubljanski biotehniški fakulteti (oddelek za agronomijo)   pripravil   študent
Miha Plevnik. Kot Pišečan je za vzorčni model seveda izbral domači kraj, Pišece, v akcijo sta se družno vključili univerzi v Ljubljani in Celovcu, k sodelovanju pa so pritegnili še profesorje z Bavarske, Švice, Anglije in Kalifornije.
Magister Vlaj je v svojem predavanju poudaril, da ustava v tretji točki obravnava prav lokalno samoupravo, da je treba poiskati take občine, ki bodo po meri ljudi in da jih bo predvidoma nastalo med dvesto in tristo. Državni zbor mora sicer še predhodno ugotoviti voljo ljudi, sicer pa bodo nove občine opravljale lokalne zadeve. Poudarek na lo-
kalnih zadevah je namreč zato, ker so doslej občine opravljale naloge za državo, odslej pa naj bi skrbele za kakovost življenja svojih ljudi. Pri vsem skupaj, je poudaril Vlaj, je treba upoštevati strokovnost in zagotavljati politični konsenz.
Po Vlajevih besedah so cilji reforme lokalne samouprave:
1.  zagotovitev pravice prebivalcev Slovenije do odločanja o lokalnih zadevah, ki jo lahko najbolj neposredno uresničijo v občinah kot temeljnih lokalnih samoupravnih skupnostih,
2.  razmejitev in prenos državnih (upravnih) funkcij z občin na državo,
3. kakovostnejše življenje ljudi v lokalnih skupnostih,
4. ponovna ugotovitev in uveljavitev identitete klasične občine in drugih oblik lokalne samouprave,
5.  racionalna in učinkovita lokalna uprava,
6.  enakomernejši razvoj vse skupnosti,
7.   primerljivost s sosedi in Evropo,
8.  uveljavitev lokalne samouprave kot bistvenega elementa parlamentarne demokracije, temelječe na načelih demokracije in decentralizacije oblasti. (Am)
Referendumsko območje občine Čatež ob Savi
"Pa čeprav s samo enim semaforiziranim križiščem44
Občina Čatež bo vključevala sedanje KS Čatež, Mrzlava vas in Velike Malence ter podporo Term in
Cvetja, to pa je dovolj!
Čatež ob Savi, marca - Z glasnim odobravanjem so udeleženci vseh treh zborov občanov v krajevni skupnosti Čatež ob Savi pozdravili soglasno odločitev, da se kot referendumsko območje za novo občino predlaga področje krajevnih skupnosti Čatež ob Savi, Mrzlava vas in Velike Malence.
Čatež ob Savi obsega naselja Dvorce, Prilipe, Cerina, Dobeno, Žejno, Sobenja vas ter Mali Cir-nik, v KS Mrzlava vas so vasi Mrzlava vas, Globočice, Stankovo, Krška vas, Kamence, Če-dem, KS Velike Malence pa obsega samo naselje s tem imenom. Centralizacije siti ljudje so pograbili prvo priložnost, ki so jo prinesle demokratizacijske spremembe na področju lokalne samouprave. V raznih gradivih je jasno razviden odnos občine Brežice do treh krajevnih skupnosti. Sedanja občina je že vnaprej vzela za samoumevno, da omenjene tri skupnosti pripade-
jo novi, pomanjšani občini Brežice. Tako je zapisano v predlogu vladne službe za reorganizacijo lokalne samouprave.
V KS Čatež ob Savi se niso strinjali s predlaganim referendumskim območjem. Organizirali so tri zbore občanov in na vsakem so zbrane seznanili z vsemi možnostmi pri uvedbi lokalne samouprave. Seveda pa niso pozabili na pravico državljanov, da sami predlagajo referendumska območja.
Občina, o kateri bodo glasovali na referendumu 22. maja, bo imela samo okrog 1.500 prebivalcev, zato se zdi na prvi pogled vzpostavitev administrativnega občinskega aparata nelogična. Na tem območju sta dve podjetji, Terme Čatež in Agraria cvetje, ki pa sta med najuspešnejšimi v sedanji občini Brežice. Čatež je imel že v prvih povojnih letih svojo občino, in sicer v danes predlaganih mejah. Po neki očitno neuspešni reformi je iz občine nastal krajevni urad in
še ta je bil pred nekaj leti ukinjen. Od takrat deluje le krajevna skupnost, območje pa je vsa leta vendarle povezovala župnija - tudi v mejah predlaganega referendumskega območja. Predsednik skupščine KS Vlado Der-žič bo kot predsednik zbora občanov imel dovolj argumentov, če se bo treba spopasti z ugovori. Če se bo zavzemal še za us-
trezno majhno administracijo in imel močno podporo čateških Term, največjih termalnih toplic v Sloveniji, ki se zavzemajo za majhno, turistično naravnano občino, v kateri bodo vidni sadovi njihovega uspešnega poslovanja, občina Čatež ob Savi bo, pa čeprav bo imela eno samo  križišče  s  semaforjem.
(ZaN)
Črne gradnje r občini Krško
Legalizacija je draga, a za večino uresničljiva
Od 75 prijavljenih črnih gradenj sta le dve predlagani
za odstranitev. O legalizacijah naj bi državni zbor
odločal julija.
Krško, 17. marca - Graditelji, ki so v preteklih letih zaradi socialnih stisk, zatikanja v postopkih pridobivanja dovoljenj ali preprosto zaradi ohranjanja vrednosti svojega denarja kaj zgradili na črno, so po spremembi zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor dobili priložnost, da črne gradnje legalizirajo. Skupina, ki so jo sestavljali urbanistični inšpektor, predstavniki Savaprojekta in občinskega sekretariata za urejanje prostora, je pregledala vseh 75 prijavljenih črnih gradenj v občini Krško in pripravila t.i. akt o legalizaciji. V njem je predlagano, da se 31 črnih gradenj lahko legalizira brez preurejanja, naslednjih 42 primerov z dodatnimi ureditvami, za dva pa so ocenili, da je legalizacija nedopustna.
Predlagatelji akta o legalizaciji so predstavili pogoje za legalizacijo vsakega posamičnega primera tistim črnograditeljem, ki so se udeležili javnega razgovora o tem problemu. Bilo jih je 30, ostali, ki bi še želeli dobiti pojasnila ali povedati svoje pripombe, lahko to opravijo v Sa-vaprojektu ali na občinskem sekretariatu za urejanje prostora še do 26. marca, ko se bo iztekla enomesečna javna razgrnitev akta o legalizaciji. Zbrane pripombe mora nato verificirati ministrstvo za prostor in okolje, in ko bo predloge za legalizacijo
sprejel še državni zbor - predvidevajo, da bo to julija -, se bo postopek legalizacije za investitorje dejansko lahko začel. Poleg legalizacije pa bo moral državni zbor sprejeti še ukrepe za tiste črne gradnje, ki tokrat niso bile prijavljene, da se ne bi zgodilo, da bi njihovi lastniki bili celo na boljšem od tistih, ki so svoje prijavili.
Črnograditelji, pri katerih je legalizacija možna, morajo do aprila vplačati t.i. depozit za odlog prisilne izvršbe, to je 2.500 SIT za kvadratni meter v državno blagajno. Koliko od tega naj bi dobili nazaj oziroma za stroške legalizacije, še ni znano. Poleg depozita pa jih čakajo še različni drugi stroški, odvisno od "teže" posameznega primera: za lokacijsko dokumentacijo, na primer, 26.000 SIT, za načrt od 20.000 naprej pa za razna soglasja ipd.
Ali je črne gradnje mogoče preprečevati? Franc Jenič, sekretar za urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve, vidi precej možnosti v boljši zakonodaji, ki pa tudi ne bo vsemogoča: "Letos naj bi se začela pripravljati oz. že tudi sprejemati nova, evropska zakonodaja, ki teži k poenostavljanju postopkov, kar pomeni, da so postopki hitrejši in tudi cenejši. Drugo pa je disciplina posameznika." (I.G.)
Krajevna skupnost Jesenice na Dolenjskem
Jeseničani ne gredo v hrib
Dokončno odločitev bodo sprejeli na referendumu 22. maja.
~n
Jesenice na Dolenjskem, 9. marca - Današnji zbor krajanov (v gasilskem domu) se je z glasovanjem odlčil za lastno občino. Tako so pogajanja o skupni občini s krajevno skupnostjo Velika Dolina očitno padla v vodo. Prebivalci Doline se namreč ne strinjajo s tem, da bi bil sedež nove, skupne občine na Jesenicah, t. j. na ravnici, kot tu pravijo predelu, ki leži na polju pod dolinskimi griči.
Prav tako nočejo Jeseničani in prebivalci ostalih petih vasi sedeža občine zunaj njihove krajevne skupnosti. V sedanji krajevni skupnosti Jesenice na Dolenjskem so še Slovenska vas, Nova vas, Obrežje, Podgra-čeno in Ribnica. Zbor krajanov je izglasoval stališče, da naj bo sedež krajevne skupnosti v spodnjih krajih, in eden navzočih je pripomnil, da še ni bilo slišati, da bi se iz doline hodilo po opravkih v hrib, ampak obratno.
V KS Jesenice na Dolenjskem imajo dva mejna prehoda, meddržavnega in mednarodnega. Industrijska cona v Slovenski vasi ima sedaj že nekaj podjetij,
na Jesenicah je podjetje Kovino-plast, več obrtnikov in še nekaj zasebnih podjetnikov. V prostorih nekdanjega Metalgrada nameravajo urediti ambulanto za zdravnika in zobozdravnika, lekarno in nekaj pisarn za potrebe nove občine. Pričakujejo tudi, da se bo kmalu začela izgradnja nove bencinske črpalke, ki jo v teh krajih resnično potrebujejo. Po postavitvi državne meje morajo namreč domačini po vsak liter bencina ali kateregakoli drugega goriva v Brežice. Veliko je argumentov za to, da naj bi bila nova občina na Jesenicah, vse pa bo dokončno razjasnil referendum, ki bo 22. maja.
Kakorkoli se bo že izteklo: upajmo, da med ljudmi iz obeh sedanjih krajevnih skupnosti ne bo prišlo do razdora. Končno pa le ima vsakdo pravico živeti po svoji presoji in volji, pa naj bo tudi pri nas tako. Pripomnimo še, da se je zbora udeležilo veliko ljudi, kar pomeni, da so ljudje problem sprejeli resno, saj odločajo o boljšem jutri in vsi tudi upajo, da bo res tako.
(Božidar Zore)
Zbor izgnancev v KS Boštanj
Pevski zbor "Lisce** Je izvabil solze
Boštanj, 19. marca - Dvorano TVD Partizan so napolnili nekdanji prisilni izgnanci, inter-niranci in prisilni mobiliziranci iz KO Boštanj. Uvodno informacijo sta posredovala predsednik IO Društva izgnancev Slovenije Slavko Kunej in predsednica komisije za socialno-zdravstvena vprašanja prof. Ivica Žnidaršič.
Oba govornika sta poudarila, da smo bili izgnanci prve žrtve nemške raznarodovalne politike, danes pa se drugi rinejo v prednje vrste. Prišel je čas, ko naj ta najštevilnejša skupina žrtev dobi odškodnino in glede na to da jih je že polovica pokojnih, naj za njimi dobijo odškodnino njihovi otroci. Za to se bo DIS borila z
vsemi mogočimi argumenti, čeprav nihče ne more zagotoviti, da bo prišel tudi popoln uspeh. Doživljenjsko rento naj bi vsi izgnanci dobili v skladu z dolžino njihovega izgnanstva: med 3.000 in 8.000 SIT. Svojci naj bi za vsakega umrlega dobili 2 milijona SIT, za vsak mesec, prebit v izgnanstvu, pa bi vsak prejel še enkratni znesek v višini 500 DEM. Vojna odškodnina in škoda sta bili popisani že za časa Jugoslavije, žal pa ravno za Po-savje niso ohranjeni vsi popisi.
Zato bo dobrodošla vsaka informacija kogarkoli, ki lahko pomaga-
Vse informacije o dosedanjem delu DIS so objavljene v Vestni-ku DIS, 9. marca '94, vse krajevne organizacije DIS pa so 21. marca prejele še dodatno pisno informacijo. Dnevnik Delo pa bo pričel objavljati podlistek z naslovom "Neporavnan dolg do slovenskih izgnancev 1941-45, ki ga je napisal Slavko Kunej. Tega naj bi si prebrali in shranili vsi izgnanci. (Janko Blas)
Gasilci CD Obrežje se zborovali
Sodelovanje s hrvaškimi gasilci se
Bo v Hršhem prostor tudi za mlade?
Nekateri vidijo rešitev Y starem hotelu
Ponuja se tudi dom upokojencev na Vidmu...
Letos se bodo obreški gasilci posebej potrudili za sprejem kolesarske dirke Od Jesenic do Jesenic
Obrežje, 5. marca - Na 68. rednem občnem zboru so gasilci GD Obrežje v prostorih svojega sodobnega gasilskega doma imeli veliko gostov: predstavnika Občinske gasilske zveze Deržiča in Ogorev-ca, člane gasilskih društev Cerina in Velika Dolina ter treh društev z one strani meje - iz Klokočevca, Ivanca in Zapre-šiča. Novonastala meja torej ni ustavila že dobro utečenega sodelovanja. Z gasilci iz Za-prešiča, na primer, to traja že od davnega leta 1936, ko so skupaj gasili velik požar v Ri-goncah, ki je divjal tri dni.
Na občnem zboru so ocenili svoje lanskoletno finančno poslovanje in opravljeno delo. Društvo je moralo šestnajstkrat posredovati, imeli so štiri travniške in en gozdni požar, štiri stavbne požare, enkrat je zagorel avtomobil. V času suše so v KS Velika Dolina dostavili 200.000 litrov pitne vode. Imeli so tudi 12
vaj.
Dom GD Obrežje stoji tik ob mejnem prehodu in zaradi soseščine z vasjo Jesenice bo tu destinacija kolesarske dirke po Sloveniji "Od Jesenic do Jesenic", ki bo startala 17. septembra letos. Do takrat želijo gasilci zgledno urediti okolico svojega doma, pa tudi sicer bodo sodelovali v tej akciji, skupaj s kolesarskim klubom iz Krškega.
Prizadevnim mladim gasilcem so na občnem zboru podelili diplome, prav tako pa tudi obrtnikom Kalinovi, Krkoviču in Vujči-ču za njihovo finančno podporo društvu. Gasilci iz Zaprešiča so GD Obrežje izročili posebno priznanje za dolgoletno prijateljsko sodelovanje.
Navzoči na zboru so ta večer občutili, da nas državna meja ne razdvaja, ampak zbližuje. Ko bi vsi, posebno državniki, sodelovali tako kot "gasilci" in "vatro-gasci", bi bilo življenje zagotovo lepše. (Božidar Zore)
Obfighcimei
Amtsblatt der Gemeinde Obrigheim mit Nachnchten aus den Ortsteilen
Pripravil: Olaf Lovrenčič
ANALIZA TAL - 2e drugo leto zapored naj bi kmetovalci oddali vzorce svoje zemlje v analizo. Letos velja poziv za odvzemanje vzorcev iz globine 60 cm in njihovo oddajanje za čas med 14. februarjem in 10. aprilom. Vzorce naj bi lastniki parcel odvzemali tik pred setvijo in pred kakršnimkoli organskim ali mineralnim gnojenjem.
OBČINSKA KNJIŽNICA OBRIGHEIM - Knjiž-
niča je lani izposodila 10.971 knjig. V letu pred tem jih je bilo za 550 manj. Največ izposojenih knjig je bilo mladinskih, s področja občine Obrigheim in okoliških občin pa je bilo 439 aktivnih bralcev. Občinska knjižnica je ob koncu lanskega leta štela 8.781 knjig.
DELAVSKA DOBRODELNA ORGANIZACIJA - Delavska dobrodelna organizacija Arbeiter - VVolfahrt v Obrigheimu slavi letos 25. obletnico obstoja. Že dvajset let zapored enkrat letno povabijo starostnike iz vse občine na slovesno kosilo. Tega vselej brezplačno zagotovi lastnik gostišča "VVilder Mann". V imenu vseh starostnikov se je organizaciji letos zahvalil gospod Ernst Ertl, dolgoletni župan Obrigheima.
MERJENJE PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE V GOSPODINJSTVIH - V gospodinjstvu je
danes veliko pripomočkov, ki nam lajšajo vsakdanjik. Ko postanejo ti pripomočki stari, marsikdo premišljuje, če naj svoj stroj zamenja za novega ali naj ga da v popravilo. Odločilna pri tem je poraba energije. Potrošniška centrala posoja brezplačno za štirinajst dni merilec porabe energije. Gre za popolnoma preprosto napravo, ki jo je treba namestiti na vrtičnico, nanjo pa potem priključiti kritični stroj. Takoj ko je naprava vključena, je možno ugotoviti njeno energetsko požrešnost.
NEKAJ NAPOTKOV ZA EKOLOŠKO NEO-SVEŠČENE VOZNIKE AVTOMOBILOV -Tisti,
ki želi nase opozoriti s cviljenjem gum, verjetno nima pokazati ničesar boljšega. Z enakomerno vožnjo lahko namreč privarčujemo do 40 % goriva. Ali ste vedeli, da klimatska naprava v avtu povečuje porabo goriva? Vklopite jo le po potrebi. Za okolje, motor in denarnico je najbolje, da se takoj po vžigu tudi odpeljete.
Ekološke informacije občanom
Kaj naj upoštevamo pri nakupu obleke? Nad 100.000 ton t. i. pomožnih tekstilnih sredstev in skoraj 12.000 ton barve na leto uporabi nemška tekstilna industrija za barvanje ali pa za to, da izdelke usposobijo za lažje čiščenje. V proizvodnjo tekstila vnašajo okrog 8.000 različnih preparatov, od neškodljivih snovi, kakršna je krompirjev škrob, do substanc, ki povzročajo alergijo ali pa celo rakasta obolenja. Barve, ki jih je možno, na primer, lahko izprati ali razbarvati, so lahko alergene. Tudi oblačila, ki so tako oplemenitena, da se lahko čistijo in se ne mečkajo, skrivajo pasti, alergene snovi.
Nekaj navodil za kupce: Pred prvo uporabo operite nova o blačila, zlasti tista, ki se neposredno dotikajo kože. S tem boste odstranili ostanke barv ali kemikalij. Izogibajte se oblačil, ki imajo neprijeten vonj, uporabljajte široka (ohlapna) oblačila, da manj dražite kožo in tako preprečite nastanek ekcemov. Ob nakupu bodite pozorni na nalepko, če na njej piše: "likanje ni potrebno", "se ne guba", "Wash and Wear", "visoko oplemeniteno", "rapid iron", "minicar", kajti tovrsten tekstil je kemično obdelan. Zadrga ali zakovica iz nikla ali kroma naj ne bo neposredno v stiku s kožo, ker to povzroča alergije. Isto velja tudi za gumo, ki vsebuje agresivne snovi.
Krško, marca - Društvene dejavnosti mladih ter na splošno problematika mladih v Krškem so pereč problem, s katerim se ubadajo organizatorji kulturne dejavnosti mladih in mladi sami. V razreševanje te problematike so se vključili predstavniki občine Krško, vodstva občinskih odborov posameznih strank in krajevna skupnost Krško. Konec prejšnjega leta je na dan prišla pobuda za ustanovitev centra za društvene dejavnosti Krško. Na to temo je bil januarja sklican sestanek, katerega so se udeležili tisti, ki lahko pomagajo pri razreševanju omenjene problematike.
Po sledeh zaključkov s tega sestanka smo iskali pri pristojnih službah oziroma društvih ali posameznikih odgovor, do kod se je stvar premaknila: ali je šlo samo za verbalno, deklarativno podporo mladim ali pa so že narejene prve konkretne poteze.
Sedanjemu domu mladih, baraki pri krški tržnici, so najbrž dnevi šteti. Zaradi videza in dotrajanosti jo bodo podrli, številna
društva, klubi in organizacije bodo ostali brez primernih prostorov. Ali bo zares tako?
Predsednik KS Krško, Jože Habinc: "Kategorično trdim (in stojim za tem), da bo omenjena baraka stala na tem mestu, vse dokler se ne najde nova lokacija oziroma prostori za delovanje vseh društev ali organizacij, ki imajo sedež v baraki. Prostor se mora najti čim prej. Menim, da ideja o domu mladih v prostorih starega hotela Sremič ni realna. Zato se sedaj odpira nova možnost v sedanjem domu upokojencev. Še letos se bo ta objekt izpraznil in v tem vidim priložnost za vsaj delno razrešitev tega problema."
Franc Jenič, sekretar sekretariata za varstvo okolja, urejanje prostora in upravne zadeve: "Moj sekretariat še ni vključen v omenjeni projekt, vključili se bomo takrat, ko bomo dobili konkretne in usklajene vse potrebe društev in organizacij po prostorih. Zaenkrat tega še nismo dobili."
Dušan Vodlan, strokovni vodja DPD Krško:  "Društvo za
plesno dejavnost, katerega dejavnosti ni treba enačiti s Plesnim studiom d.o.o, saj gre za dve različni organizaciji, ima že dolgo prostorske težave. Okrog 100 aktivnih članov društva, razporejenih v pet sekcij s trendom razširitve, in še dvakrat toliko staršev čutimo prostorsko stisko. Izkušnje večjih centrov, Maribora in Ljubljane na primer, nam kažejo, da je prihodnost plesne dejavnosti zelo perspektivna. Z oživitvijo krškega gospodarstva in zvišanjem standarda naših ljudi mi pričakujemo enako. Zato apeliram na odgovorne ljudi, ki imajo možnost pomagati, da pomislijo na naše otroke. Interes širše družbe mora iti v to smer. Temelje, menim, da zelo kvalitetne, smo že naredili v preteklih letih delovanja, številni uspehi doma in v tujini so priča temu. Pri tem ne smemo ostati, treba je nadaljevati po že zarisani poti. In kot rezultati kažejo, da smo upravičeni do obstoja, prostori za našo dejavnost ne bi smeli biti problem. Moja izvirna ideja je, da bi za to - in ne samo za to -
idealna rešitev bilo pritličje starega hotela. Velikost prostora bi nam omogočala adekvatne priprave, lahko bi nastopali in organizirali razne prireditve doma. V sodelovanju z drugimi društvi bi popestrili kulturno življenje v Krškem. Organizirali bi raznovrstne kulturne prireditve ali koncerte. Krško bi lahko postalo kulturni in plesni center Posavja in širše. S široko ponudbo kvalitetnih programov bi pridobili nove ljudi, strokovnjake za posamezne dejavnosti, kulturna promocija bi bila popolna. Iz lastnih izkušenj vem, da je Krško nepresušen izvir talentov, raznolikost prebivalstva je obogatila naše okolje. Zato še enkrat apeliram na odgovorne sekretariate v občini Krško, naj nam pomagajo, ne v obliki sladkobesednih fraz, ampak v konkretnih dejanjih. Za konec bi še dodal, da plesne dejavnosti na našem območju ni treba gledati skozi osebo Dušana Vodlana, ampak skozi njegovo delo in skozi delo in odrekanje otrok in njihovo koristno izkoriščanje prostega časa. (Pilip)
Zasebna praksa v zdravstvu
flachfichten V
tičali kmalu pet novih dravnikov zasebnikov
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------i---------------------------------------------------------
Prostore bodo najeli v Zdravstvenem domu.
Brežice, marca - V Brežicah se odpravljajo na pot zasebne prakse trije zobozdravniki, zdravnik splošne prakse in pe-diater. Občani zaradi tega ne bodo na slabšem, ker bodo vsi imeli koncesijske pogodbe z ZZZS, pravi direktor ZD Brežice dr. Branko Barlič, s katerim smo se pogovarjali o spremembah v tej zdravstveni hiši.
Vsi zdravniki, ki so do sedaj bili zaposleni v javnem zavodu Zdravstveni dom Brežice in so se odločili za zasebno prakso, imajo vloge pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje in njegovo pozitivno mnenje, na podlagi tega pa jim bo zavarovalnica izdala koncesijske pogodbe. Najemna pogodba za prostore (ordinacijo), ki jih bodo najeli v sedanjem Zdravstvenem domu, je tripartitna in jo na podlagi sklenjene pogodbe z zavarovalnico podpišejo najemojemalec (zasebni zdravnik), svet Zdravstvenega doma in občinski izvršni svet. Najemne pogodbe bodo v zdravstvenem domu vsako leto podaljševali, če bo zasebnik imel za naprej sklenjeno pogod-
bo z zavarovalnico. Obseg dela, dogovorjen med zasebnikom in zavarovalnico, mora ustrezati istim standardom in normativom kot pri zdravnikih, ki so zaposleni v javnem zavodu. Zasebniki bodo sestavni del mreže zdravstvene dejavnosti (za primarno zdravstveno zaščito), dogovorjene na nivoju občine. Postopki pri zasebnikih bodo enaki kot v javnih ambulantah, kar pomeni, da bo nadstandardne usluge treba posebej plačati.
Dr. Barlič pravi, da bodo ministrstvu za zdravstvo in Zdravniški zbornici Slovenije predlagali, da bi bil eden izmed zasebnikov tudi član strokovnega kolegija javnega zavoda. Z njegovim sodelovanjem v tem organu, ki rešuje strokovna in finančna vprašanja, bi se ohranila povezava med zasebniki in javnim zavodom. Zasebni zdravniki bodo vključeni tudi v dežurno službo. Za pridobitev dovoljenja za zasebno prakso mora vsak zdravnik imeti tudi pogodbo o medsebojnem sodelovanju oz. pisno potrdilo, da bodo v njegovi odsotnosti paciente prevzeli kole-
gi. Tako bo služba organizirana 24 ur na dan, ne glede na odsotnost posameznega zdravnika.
V brežiškem zdravstvenem domu so se že dogovorili, da zdravniki zasebniki zaposlijo sodelavce, ki že delajo pri njih. Poseben del pogodbe bo urejal področje najemnine in obratovalnih
stroškov. V hiši so že opravili adaptacije in tudi bodoči zasebniki so vložili lastna sredstva v njih. Vsem je ministrstvo za zdravstvo že izdalo začasne odločbe o izpisu iz registra zdravstvenih delavcev, upravni organ občine pa mora to odločbo potrditi. (B. Bjegovič)
NOVI TELEFONSKI
PRIKLJUČKI
NA RAKI
Ni vseeno, kako uredite police
Kako neki si predstavljajo svoje delo naši novopečeni obrtniki, trgovci, ko odpirajo prodajalne? Za zgled jim ponujamo podobo ene izmed trgovin v Brežicah. To seveda ni vse, ker fotografski aparat ne more zajeti vseh polic, a tistemu, ki zna opazovati in misliti, je dovolj. Namenoma nismo zapisali naslova in imena podjetja, ker je to že reklama, ki pa nam je niso naročili. (Ika)
Na Raki je bilo v preteklih letih kar veliko narejenega za več telefonov. S sodelovanjem prizadevnih krajanov, ki so združili precejšnja sredstva za zgraditev prostorov in krajevnega telefonskega omrežja, in PTT podjetja Novo mesto, kjer smo poskrbeli za centralo, montažo medkrajevnega kabla in prenosnega sistema za zveze med centralama na Raki in v Krškem, je po vključitvi vseh telefonov oskrbljenost s telefoni nekoliko boljša. S 384 telefoni na območju krajevne skupnosti oz. telefonske centrale, kjer živi 2.240 prebivalcev, je gostota 17 telefonov na 100 prebivalcev. V poslovni enoti ocenjujemo, da je zadovoljiva gostota na tovrstnih območjih najmanj 25 telefonov na 100 prebivalcev. Iz te ocene zaključujemo, da je na območju Rake še približno 150 do 180 gospodinjstev brez telefona.
Že v letu 1993 smo ugotovili, da bodo vsi priključki hitro porabljeni, zato smo z Iskro sklenili pogodbo za opremo za razširitev centrale z rokom dobave v novembru. Žal se je dobava te opreme nepričakovano zavlekla za več mesecev, v začetku marca letos pa je do te dobave le prišlo. Sama montaža opreme bo trajala približno 10 dni, po vgraditvi opreme pa bo kapaciteta centrale večja za 192 priključkov, povečano pa bo tudi število medkrajevnih zvez. Sred-
stva za opremo in montažo v višini okrog 6.000.000 tolarjev je zagotovila Poslovna enota PTT Novo mesto.
V  naših evidencah imamo že , precej prijav interesentov za telefon z območja Rake, pri teh bomo tudi najprej preverili možnosti priključitve v krajevnem telefonskem omrežju. Glede na to, da je bilo krajevno omrežje pri zadnjem posegu v letu 1993 precej razširjeno, pričakujemo, da bodo lahko vsi, ki bodo to želeli, telefon tudi dobili. Možnosti za pridobitev telefona so manjše le v primeru velike oddaljenosti interesenta od strnjenega naselja.
V naslednjih dneh bodo poštni delavci izdelali popis vseh gospodinjstev, ki telefona še nimajo. Ta bodo dobila nekaj kasneje ponudbo za nakup telefona. Kot drugod v poslovni enoti bo tudi na Raki cena za nakup telefona 117.400 tolarjev, kar bo razen v enem obroku možno poravnati tudi v 5 obrokih.
Vabimo vse interesente, ki prijave za telefon še niso izpolnili, da te izpolnijo in pošljejo v Poslovno enoto PTT Novo mesto. Obrazci za prijavo so na razpolago na pošti na Raki. Poskrbeli bomo, da bodo v kar najkrajšem času imeli doma telefon, z njim pa zvezo s sorodniki, znanci, poslovnimi sodelavci in drugimi. Poslovna enota PTT Novo mesto
s:.....y^m»:«im:......:«:m~Mmm«
NAŠ GU\S 6, 24. marca 1994
Ali bo krška obrtna zbornica pričakala 15. obletnico
Z RAZSTAVO ALI SAMO Z GOSTOVANJEM OPERE?
Seveda je to le eno izmed mnogih tehtnih vprašanj, katerih so se lotili člani skupščine
Krško, 16. marca - Krški obrtniki so na sinočnji skupščini svoje zbornice sprejeli poročilo o delu in načrt za prihodnje. Izmed "zaostalih" problemov so seveda zopet največ besed, predvsem pa ogorčenja sprožile lanske zamudne obresti in njihova izterjava. Prevladalo je stališče o (ponekod) rigorozni in neusmiljeni izterjavi (če se omejimo le na blažje ocene razpravljalcev), ki pa da je bila tudi v krški občini dosledna in učinkovita.
Kljub vsem prizadevanjem pa med obrtniki prevladuje tudi že zavest, da je izterjani denar zanje več ali manj izgubljen, saj je že zdavnaj porabljen. V občini Krško je bilo izterjanih za približ-
no 2 milijona zamudnih obresti. Po besedah Draga Radeja, ki je v krškem izvršnem svetu zadolžen za malo gospodarstvo, in predsednika zbornice Ivana Mo-lana so bili občutno manj učinkoviti poizkusi, da bi poenostavili predpise o načinu vodenja obrtniških knjig. Zato sta svojemu poročilu o razgovorih pri pristojnih v Ljubljani dodala tudi napoved možne državljanske neposlušnosti obrtnikov, ki bi v obmejnih krajih znali seči celo po blokadi mejnih prehodov.
Od uveljavitve novega zakona o gospodarskih družbah (septembra) do danes je bilo v krški občini registriranih sto novih podjetnikov, Ivan Molan pa je še opozoril, da morajo obrtniki,
Boris Resman: "Pripravimo razstavo!"
Delovno predsedstvo (od leve): Jože Cvar, Ivan Pečarič, Miran Resnik in Marta Šulc.
ki imajo tudi podjetja, pravočasno (do 31. maja) poskrbeti za ureditev formalnosti. Samoupravno socialistično usmerjeni sistem izobraževanja je namreč množici mladih obrtnikov odvzel možnost, da bi delali pomočniški in mojstrski izpit. Tisti, ki torej nimajo naziva "mojster", morajo nujno zagotoviti obstoj svoje d. o.o. (dokapitalizacija), saj se jim sicer zna zgoditi, da izgubijo obrt in hkrati ostanejo brez podjetja.
Le trinajst obrtnih zadrug v Sloveniji slavi srebrni jubilej. Vse druge so mlajše, zato je vodstvo krške obrtne zbornice predlagalo skupščini, da 25. obletnico proslavi z izdajo brošure in s kulturno prireditvijo. Brošura bi bila zgodovinski pregled razvoja ob-
rti v občini, med kulturnimi dogodki pa naj bi bilo najbolj odmevno gostovanje operne predstave. S tem se nekaj članov skupščine ni strinjalo. Boris Resman je menil, da je 25. obletnica vendarle tako pomemben jubilej, da bi ga morali obeležiti z nečim odmevnejšim, kakor je operna predstava. Predlagal je organizacijo sejma ali vsaj razstave. Po burni razpravi je skupščina predlog o organiziranju razstave sprejela. Niso pa udeleženci dorekli roka zanjo oz. niso natančno opredelili, ali se nameravajo še vedno držati prvotno predlaganega roka o organizaciji srebrnojubilejnih slovesnosti -junija letos ali pa bodo vse skupaj (zaradi razstave) premaknili na jesen, (ika)
Skupščina sevnišHih obrtnikov
Zažiititi obrtnike pred državo in upnifcit
Volitve v novo zbornično skupščino naj bi premagale odcepitvene namere dela obrtnikov in omogočile
nadaljnjo zaposlitev poklicnega tajnika
Sevnica, 19. marca - Člani skupščine sevniške obrtne zbornice so sicer morali počakati s statutom predvidene pol ure, da so lahko nadaljevali delo kljub ne ravno polni dvorani gasilskega doma in namesto tretje točke bodo naslednjič sklicali okroglo mizo o obrtniškem zakonu, ker je bil predavatelj zadržan, a svoje delo je skupščina kljub temu uspešno opravila.
Predsednik skupščine obrtne zadruge Slavko Vilčnik je v svo-
Delovno predsedstvo, od leve: Irena Prus, tajnica zbornice, Marija Rihter, Drago Krošelj (delovni predsednik) in Branko Valant. Sedaj je v sevniški obrtni zbornici 448 obrtnikov in 152 popoldanskih obrtnikov in po besedah predsednika izvršnega sveta Jožeta Kovača so obrtniki edini, ki še povečujejo število zaposlenih v občini. terjala mojstrski izpit in marsikdo
Slavko Vilčnik: "Majhne občine potrebuje država, da bo o vsem odločala sama. Menimo pa, da ni modro razbijati tudi obrtne zbornice. Zato pozivam tiste, ki mislijo, da bo bolje, če se odcepijo in ustanovijo lastno majhno obrtno zbornico (gre za Boštanj in Mirensko dolino), naj se nam raje pridružijo in po volitvah v nove organe upravljanja, ki bodo 22. aprila, prevzamejo vodilne funkcije tu. Le tako bomo lahko vsi skupaj tudi ohranili poklicno tajniško mesto, vemo pa, da brez tega ne bo šlo!"
jem uvodnem poročilu precej besed namenil dosedanjemu sistemu izobraževanja, ki se pri poklicnem usposabljanju ni zaključeval z mojstrskim izpitom in so dobivali obrtna dovoljenja ljudje, ki niso imeli potrebnih znanj. Nova zakonodaja bo ponovno
ga bo le s težavo opravil, zato bo potrebna tudi pomoč, dejstvo pa je, da so zadnji nosilci obrti z opravljenimi mojstrskimi izpiti že tik pred upokojitvijo.
Med obrtniki zbuja največ jeze pravilnik o vodenju poslovnih knjig in kontroli denarja pri obrtnikih. Delo je tako zastavljeno, da ga obrtnik sam ne zmore, če pa najame strokovnjaka, se na njegovo uro obesi prevelik strošek. Zato so tudi sevniški obrtniki prepričani, da morajo doseči prenehanje poslovanja preko žiro računov in zadeve spraviti v prejšnje stanje, vključno z ukinitvijo nadzora nad osebno porabo obrtnikov, ki da ga ni nikjer v svetu takega. S temi stališči se Sevničani odločno pridružujejo vseslovenski akciji in prepričani so, da ta mora uspeti. Slavko Vilčnik: "Knjige naj bodo enostavne in naj veljajo po več let, ne pa da so skoraj vsako leto nove. Obrtnik jamči za svoje delo in točnost podatkov z vsem svojim premoženjem, medtem ko se uspešnost managerjev v družbenih  podjetjih  še vedno
rada meri po tem, koliko proračunskega denarja so sposobni pripeljati v firmo. Namesto za socialo naj daje država za subvencije, naj s carinami ščiti ka-
kovostne domače izdelke, ne pa da z njimi draži uvožene proizvodne stroje!" Zakonodajalec bi moral zaščititi obrtnike tudi pri poravnavi računov, ne pa da jih kot upnike sili v nemogoč položaj, ko dolžniki raje posojajo denar, kakor da bi plačevali račune.
Strategijo razvoja slovenskega turizma in gostinstva bi država morala zasnovati na klasični slovenski gostilni kot prijaznem, mirnem počitniškem kotičku, ki je bistveno drugačen od betonskih silosov, namenjenih množičnosti in plitvim žepom. Tak razvoj bi morali spodbuditi z ustrezno posojilno politiko. V razpravi so udeleženci skupščine podprli vse predloge, ki jih je v svoji uvodni razpravi navedel Slavko Vilčnik. (Ika)
Nor zakon o gospodarskih družbah
Rok la statusno prilagoditev Je 11» maj
Če družba ne vloži zahtevka za spremembo, sledi po roku avtomatična likvidacija.
Krško, 17. marca - Komisija za izobraževanje pri Gospodarski zbornici Posavja je v Krškem organizirala seminar za svoje člane. Vodja pravne službe pri GZ Slovenije Miha Potočnik je uvodoma pojasnil najpomembnejša vprašanja v zvezi s prilagoditvami že obstoječih gospodarskih družb novemu zakonu. Rok za prilagoditve je 31. maj 1994.
Najpomembnejša je izbira uz-trezne statusno pravne oblike družbe. Do sedaj so se v Sloveniji večinoma ustanavljale družbe z omejeno odgovornostjo -teh je 49 % od vseh družb. Večina jih je bila ustanovljena z minimalnimi sredstvi in se bodo morale dokapitalizitrati do zneska 1,5 mio SIT, kolikor znaša nov zakonski minimum za ustanovitev družbe. Družba se lahko dokapitalizira s sredstvi iz rezerv ali nerazporejenega dobička, za kar je potreben sklep družbenikov o razporeditvi teh sredstev v osnovni kapital, lahko pa se dodajo stvarni vložki ali določene pravice. Pri tem zakon daje možnost, da družbeniki sami ocenijo svoje premoženje, ki ga vlagajo v dokapitalizacijo.
Zakon o gospodarskih družbah narekuje uskladitev ustanovitvenih aktov z zakonom (za d.o.o. je obvezen samo akt o ustanovitvi) ter uskladitev števila
Sobotno sejo skupščine sevniške obrtne zbornice je pričela županja Breda Mijovič. Izročila je občinsko priznanje Matku Kurniku, ki se slovesnosti ob občinskem prazniku zaradi bolezni ni mogel udeležiti. Matko Kurnik je sicer naredil poklicno, delovodsko in tehnično lesarsko šolo, delal je v tovarnah, a je končno po očetu prevzel vpeljano in uveljavljeno mizarsko delavnico. Sedaj je to postala družinska obratovalnica, v njej je zaposlen že tudi njegov sin Matej. Opremljajo večje trgovske, gostinske in pisarniške lokale, večinoma tudi projektirajo sami. Matko je v svoji delavnici priučil že 15 delavcev, medtem ko jih ima stalno zaposlenih v povprečju po pet. Ves čas opravlja tudi celo vrsto funkcij v obrtniških organizacijah.
družbenikov z obliko družbe. Ne bo več mogoče ustanavljati d.o.o z več družbeniki, temveč bo obvezna ustanovitev delniške družbe. Organi družbe so po novem zakonu preimenovani, tako se za skupščino družbe uporablja tudi termin družabniki, namesto upravnega odbora bo po novem nadzorni svet ter poslovodje oz. direktorji, ki jih je lahko več (lahko tudi vsi družabniki, če jih je manjše število). Za delniške družbe je obvezna ustanovitev skupščine, zakon pa določa tudi, v katerih primerih mora družba imeti nadzorni svet.
Omenili smo že, da je zadnji rok za statusno uskladitev 31. maj '94. Če družba do tega roka ne vloži zahtevka za spremembo (dokapitalizacijo), sledi avtomatična likvidacija in izbris iz sodnega registra. Najcenejša možnost je pridružitev družbe k drugi družbi ali njena likvidacija, najslabša varianta pa je, če to naredi sodišče ali stečajni postopek za družbo.
Pavla Suban iz službe za ekonomske odnose s tujino pri GZ Slovenije je govorila o možnostih pospeševanja zunanjetrgovinskega poslovanja. Pojasnila je vlogo njihove službe in naše možnosti na tujih trgih in pri izvozu. (B. Bjegovič)
izvozni posel za Kanjo
Z IBL in Kovinotehno Celovec do Moskve
Krško, marca - Krško podjetje Kanja - Cestna oprema je s posredovanjem firm IBL-sistemi iz Ljubljane in Kovinotehna trade iz Celovca podpisalo pogodbo z naročnikom iz Moskve za izvedbo know-how posla.
Po besedaj direktorja Igorja Avseca bo Kanja naročniku dobavila kompletno opremo, izdelano v podjetju po lastni tehnologiji, vso spremljajočo opremo in orodje (izdelano v naši državi) in za uporabo vsega tega tudi izšolala tamkajšnji kader. Za pridobitev tega dela je konkuriralo tudi več zahodnih podjetij, ki se ukvarjajo s tovrstnim poslom, to je z izdelavo prometne signalizacije in reklamnih panojev. Kanja je naročnika očitno prepričala s kakovostjo in hkrati enostavnostjo svoje tehnologije, meni I. Avsec. Posebnost njenih izdelkov je aluminijski okvir, ki se aplicira na osnovno ploščo.
Tako Kanja kot ostala podjetja, ki so udeležena v tem poslu, pričakujejo, da jim bo uspešna izvedba odprla vrata tudi v druge države. (I.G.)
Dvodnevna ustavitev NEK
Krško - Jedrsko elektrarno so v četrtek, 10. marca zvečer preventivno ustavili, v soboto zvečer pa je bila ponovno sinhroni-zirana z omrežjem.
Ustavitev je bila potrebna zaradi popravila instrumentacij-skega kanala za merjenje nivoja v tlačniku, izkoristili pa so jo še za nekatera vzdrževalna dela, predvsem za čiščenje kondenzatorja in ostalih izmenjevalcev
toplote na sekundarni strani, kar je bilo že tudi potrebno zaradi močnega onesnaženja reke Save. Zaradi omenjenih del niso nastale nobene spremembe, ki bi vplivale na oklje. Po merilih mednarodne lestvice INES je dogodek uvrščen pod lestvico -nepomembno za varnost, je sporočila služba splošne administracije v NEK.
Poročilo o delovanju NE Krško
FEBRUAR 1994
Jedrska elektrarna Krško je februarja dosegla 10O-odstotno razpoložljivost in 99,8-odstotno izkoriščenost ter proizvedla 415.824 MWh električne energije (neto). Temperaturni prirastek reke Save zaradi delovanja elektrarne je bil pod dovoljenimi 3 stopinjami C: povprečni je znašal 1,98 st. C, največji pa 2,6 st. C. V tekočinskih izpustih je koncentracija tritija znašala 0,33 % od največje skupne dopustne letne radioaktivnosti (20 TBq) in koncentracija ostalih dopustnih radionuklidov 0,03 % od dopustne letne doze (200 GBq). V plinskih izpustih na razdalji 500 m od elektrarne je bil delež radioaktivnosti 0,006 % od letno dovoljene doze za NEK (50 mi-kroSv). Na novo so uskladiščili 19 sodov srednje radioaktivnih odpadkov, tako je bilo konec februarja v skladišču skupaj 9420 sodov, je sporočila služba splošne administracije v NEK.
NAŠ GLAS 6, 24. marca 1994
^n.T?^
Zaposlovanje
Sezonska dela neizkoriščena priložnost
Zakaj so sezonska dela v kmetijski dejavnosti v Posavju vse bolj nepriljubljena? Kljub velikemu številu nezaposlenih domačih delavcev so Agraria, Merkator Sevnica in Agrokombinat rešitev poiskali v zaposlovanju tujcev._____________________________
Začetek prodaje Rensultove lagune v Posavju
Takoj za Evropo
Sevnica, Krško, Brežice, marca - Za spomladanska dela v kmetijski dejavnosti v Posavju potrebujejo podjetja, kot so brežiška Agraria, krški Agrokombinat in sevniški Merkator dodatno delovno silo. Gre za dela, ki ob tem času predstavljajo konico in jih ni mogoče opraviti z redno zaposlenimi delavci. Svoje potrebe po delovni sili so omenjena podjetja posredovala Republiškemu zavodu za zaposlovanje - enoti v Sevnici.
Merkator Sevnica je izkazal potrebo po 30 delavcih v času od 1.3. do 25.5.'94 z vmesnimi presledki. Gre za dela v hmeljišču: napeljavo vodil, sajenje, podsajanje in navijanje hmelja. Delo je normirano, urna postavka je 130 SIT neto. Ob vsaj 80-odstotnem izpolnjevanju norme ima delavec brezplačno hrano ter plačan prevoz na delo v eno smer. Delovnik traja 12 ur, vključuje tudi sobote in nedelje. Poseben pogoj je zdrava hrbtenica. In kaj se je zgodilo? V sodelovanju s sevniško enoto zavoda za zaposlovanje je bilo poklicanih 1206 delavcev, vabilu se jih je odzvalo 31, v delo se je vključilo samo 5 delavcev. Primanjkljaj do 30 delavcev bodo ali so že nadomestili s tujci.
Podobna dela v hmeljiščih ima tudi brežiška Agraria. Iskali so 40 delavcev. Vabljenih je bilo 87, odzvalo se jih je 56, v delo se je vključilo 20 delavcev. Na pomoč so spet prišli tujci. Brežiča-ni so dali podobne pogoje kot Sevničani: neto ura 130 SIT plus 30 % stimulacije za kvalitetno in pravočasno delo, dva obroka hrane, pogojena z vsaj 80 % izpolnjene norme in 12-urni delovnik. Krški Agrokombinat je za specifično in strokovno delo -cepljenje sadnih sadik iskal 10 delavcev. Zavod za zaposlovanje je izdal delovno dovoljenje za 10 tujcev. Pojasnilo pravi, da na našem območju nimamo usposobljenega kadra za ta strokovna dela in da potekajo razgovori o strokovnem usposabljanju domačih delavcev. Neuradno smo izvedeli, da je cena ure 160 SIT, vezana na normo.
Če naredimo izračun, bo se-zonec npr. v sevniškem Merka-torju za en mesec trdega dela na normo, za opravljenih 360 ur zaslužil 39.000 SIT. Če se vozi iz Krškega, mora plačati za prevoz v eno smer, kar bo zmanjšalo njegov zaslužek. In pri vsem tem mora imeti zdravo hrbtenico. Ali je res človekovo delo tako malo vredno? In kje so vzroki za
to, ko dobro vemo, da se v tako imenovani "sivi ekonomiji" z najbolj enostavnimi deli v gradbeništvu (fuš) da zaslužiti po 4-5 DEM na uro? In kateri so potem razlogi za odklanjanje sezonskega dela?
Za odgovor smo prosili Toneta Korena, direktorja sevniške iz-
postave Republiškega zavoda za zaposlovanje: "V nobenem primeru razlog ni na strani Zavoda za zaposlovanje, kljub temu da smo izpostavljeni kritikam. Razloge je treba poiskati na drugi strani, pri delavcu sezoncu ali pri delodajalcu. Odnos posameznikov do dela, motiviranost za delo, ekonomska motiviranost, oddaljenost delovišča, zdravstvene in družinske omejitve, delovno okolje, struktura soza-poslenih so dejavniki, ki vplivajo na potencialnega sezonca. Z druge strani so pogoji delodajalca tudi zelo pomembni: plačilo, višina plačila, rednost plačila, pogoji dela, narava dela, delovni čas, posebni pogoji, ki jih predpiše delodajalec, in še posebno odnos do delavca. Mogoče se odgovor na to vprašanje nahaja v teh postavkah." (Pilip)
Rahel padec nezaposlenosti
Po podatkih Republiškega zavoda za zaposlovanje - enota Sevnica je bilo v Posavju (občine Brežice, Krško in Sevnica) na dan 31.1. '94 5345 nezaposlenih. Konec februarja se je to število znižalo na 5261 nezaposlenih. To na splošno pomeni rahel padec nezaposlenosti. Po občinah je bilo takole: Brežice 31. 1. - 1971 nezaposlenih, 28. 2. - 1929, Krško - 2279 (2227) in Sevnica - 1095 (1105). Brežice in Krško kažeta trend manjšanja, v Sevnici je stečaj Žage prispeval k porastu nezaposlenosti. (Pilip)
PoHusnja vin na Velikem Trnu
Rekordnih 143 vzorcev vin od 108 članov
Le 18 vzorcev zavrnjenih, ocenili 10 različnih vrst vina. Najboljši cviček Franca Cerovška.
Prva pokušnja v novem društvu vinogradnikov
V Kostanjevici so ocenili %9 vzorcev
Veliko zlato priznanje za dolenjsko belo gre Ottu Sevšku
Veliki Trn, 19. marca - Kar težko delo je morala imeti sedemčlanska komisija na čelu s predsednikom Ivanom Orli-čem, ko je morala oceniti toliko vzorcev vina in morda bodo naslednje leto morali razmišljati o razširitvi komisije.
Ker je bilo največ vzorcev cvička (62), bomo z njim tudi začeli: 1. mesto Franc Cerovšek s 16.30 točke, do desetega mesta pa mu sledijo Stane Ferk, Jože Lekše, Vojko Češnovar, Nace Cener, Martin Pire, Vitko Pire, Mirko Cerovšek, Berta Žaren ter Rudi Sluga. Dolenjsko rdeče, 18 vzorcev: 1. Franc Zalokar s 15,74 točke, pred Ido Drešar, Jožefom Vidovičem, Antonom Jancem in Stanko Kerin. Žametna črnina, 3 vzorci: 1. Jože Žab-kar s 15.70 točke, pred Zdrav-kom Pircem in Jožefom Žabkar-jem. Modra frankinja, 10 vzorcev: 1. Franc Grabnar - 17.01 točke, pred Janezom Žarnom in Renato Češnovar. Rose, 1 vzorec: Janez Marinčič -15.59. Kraljevina, 2 vzorca: 1. Jože Žabkar s 15.39 in Jože Vidovič. Dolenjsko belo, 22 vzorcev: 1. Franc
Škofljanc -16.94, pred Jožetom Meničem, Francem Grabnarjem, Vinkom Kosovanom in Mirkom Zoričem. Pinot, 3 vzorci: 1. Stanko Lekše - 15.90, pred Francem Zalokarjem in Mileno Zagrajšek. Rizling, 2 vzorca: 1. Alojz Pire -16,74 in Franc Gunčar. Char-donnay, 1 vzorec: Jože Stare -16.99.
Franc Lekše, predsednik Društva vinogradnikov Veliki Trn, je med drugim povedal, da je bilo tudi njihovo društvo sprejeto v Zvezo vinogradnikov Dolenjske. Zveza se zavzema za sprejetje zakona o vinu, delajo pa tudi projekt za promocijo cvička. Ob pokušnji vina je povedal, da bi vino morali bolj negovati in da bodo denar, ki so ga dobili od vzorcev, porabili za organizacijo ekskurzije, kar so počeli tudi do sedaj. Najboljše pri cvičku poziva na sodelovanje na Tednu cvička, katerega kraj sicer še ni določen. Vsi vinogradniki se zavzemajo, da bi bila ta prireditev ponovno v Kostanjevici, saj od tam cviček pravzaprav izhaja. (B.C.)
Kostanjevica, 19. marca - V restavraciji Pod Gorjanci so ocenili 29 vzorcev cvička ter dolenjskega belega vina, letnik '93. Društvo vinogradnikov Kostanjevica, ki je bilo ustanovljeno 8. maja lani, trenutno šteje 45 članov. Predsednik društva Otto Sevšek je povedal, da so bili rezultati nadpovprečni, vina letnika '93 glede na letino nekako normalne kakovosti, izvrstnih vin pa da ni bilo. "Nagrajenih je bilo kar 60 % udeležencev. Takšnega lokalnega ocenjevanja vin tu že leta ni bilo razen Tedna cvička lani, ki pa je imel širši obseg," je še dodal Otto.
Komisija je bila zelo strokovna, sestavljali so jo Darko Marjetic (Kmečka zadruga Krško) -predsednik ter člani: Roman Še-petavc (Vino Brežice), Zdravko
Mastnak (Kmečka zadruga Krško), Anton Jordan ter Peter Brcar iz Trebnjega.
Zlato diplomo za cviček so dobili: 1. Alojz Sintič iz Jablanic, osvojil je 16.24 točk, sledijo Stanko Jordan, Jože Kuhar, Anton Jarkovič, Milan Jordan, Anton Repar ter Tone Jordan. Srebrno diplomo: 1. Otto Sevšek s 15.96 točke, pred Martinom Hodnikom, Slavkom Jenškov-cem, Mojmirom Pustoslem-škom, Vladom Petretičem, Rudijem Vrhovškom in Francem Jur-šičem. Dolenjsko belo pa je dobilo tudi veliko zlato diplomo, osvojil jo je Otto Sevšek iz Kostanjevice s 17.18 točke. Zlato diplomo sta dobila: 1. Anton Repar - 16.50 in Stanko Jordan, srebrno diplomo: 1. Jože Grubar - 15.92 in Slavko Jereb. (B.C.)
Tako veselo je bilo na pokušnji vin v gostilni Lekše na Velikem Trnu
Otto Sevšek med "plehmuskarji" iz Poljčan
Y soboto Tof ov satirični kabaret
Sevnica - Zveza kulturnih organizacij Sevnica pripravlja gostovanje satiričnega kabareta Toneta Fornezzija - Tofa "Ej ga, a s' ga vidu". Nastopili bodo igralci Gledališča "Tone Čufar" z Jesenic. Predstavi bosta v soboto, 26. marca 1994 ob 17. uri v dvorani DKŠD Svoboda Krmelj in ob 20. uri v kulturni dvorani na Bučki. Vstopnice bodo prodajali eno uro pred predstavo. Vabljeni!
Brežice, marca - Svetovni javnosti so novo laguno predstavili na salonu avtomobilov v Ženevi pred dvema tednoma, izbrani svetovni novinarji so jo lahko videli že mesec dni prej, prodaja pa je tudi v Sloveniji stekla v skladu z evropsko promocijo, saj so pri Revozu v sodelovanju z lokalnimi koncesionarji najprej organizirali dneve odprtih vrat, ki so tekli od 17. do 20. aprila, ko so si kupci po vseh Renaul-tovih salonih po Sloveniji lahko v živo ogledali novo laguno in jo tudi preizkusili.
V ITG - AVTO HIŠI BREŽICE,
ki je glavni koncesionar Revoza za Posavje, so ob tej priložnost naredili manjšo slovesnost, ob zaključku pa je direktor ITG-ja Jože Verstovšek izročil posebno uro z dizajnom "a la LAGUNA" Jani Novak za prizadevno in uspešno delo. Mimogrede, ITG -Avto hiša Brežice začenja po vseh dolgoletnih težavah, ki so spremljale njene predhodnike (Agroservis d.o.o. in Avtohiša d.o.o.) z normalnim poslovanjem, postopek sanacije in prestrukturiranja pa se postopno zaključuje. (V.J.)
Direktor ITG-ja Jože Verstovšek je Jani Novak izročil posebno "laguna-uro" za prizadevno delo. (Slika: Željko Jeličič/Jukičprofoto)
PRIPRAVA VINA ZA STEKLEMIČEMJE
V predzadnji številki NG smo pisali o pomenu stekleničenja vina, postopkih, času in embalaži, danes pa nekaj več o pripravi vina za stekleničenje.
Vino stekleničimo, da bi ohranili njegovo poreklo in sortnost, posebnost, aromatičnost in cvetico, da bi nudili porabniku naravno, zdravo, po kakovosti bodisi vrhunsko ali pa navadno namizno vino. Danes stekleničimo mlada, sveža vina, kar zahteva tržišče, omogoča pa sodobna enološka tehnologija. Različne motnosti in sesedanja v steklenicah kakor tudi druge napake lahko naredijo zelo veliko materialno škodo, povzročijo pa lahko tudi izgubo tržišča. Iz navedenih razlogov moramo vino pred stekleničenjem temeljito pripraviti; fizikalno, kemično in biološko ustaliti - stabilizirati.
Vino mora ob stekleničenju doseči optimalno sortno značilnost in najustreznejšo stopnjo zrelosti. Biti mora čisto, obstojno na zraku, ne sme vsebovati preveč kovin ali toplotno neobstojnih beljakovin ter ne sme biti nagnjeno k izločanju vinskega kamna. S posebnimi testi za ugotavljanje obstojnosti vina ugotovimo, ali je to sposobno za stekleničenje ali pa je potrebno še dodatno žveplanje ali stabilizacija (vinski kamen).
-  Z zračnim testom ugotovimo približno količino prostega žve- • pla v vinu. Nefiltriran vzorec pustimo štiri dni na zraku pri sobni temperaturi, če vino ne spremeni barve, torej ne porjavi, smatramo, da vsebuje zadosti prostega žvepla, in ga ob stekleničenju žveplamo minimalno, le toliko, kolikor žvepla zgubimo pri manipulaciji vina in pri samem polnjenju. Seveda je zračni test le laična ocena, boljše je, da nam v pooblaščenem enolo-škem laboratoriju naredijo vse osnovne analize vina, torej tudi na količino prostega in skupnega žvepla.
- S toplotnim testom ugotovimo vsebnost termolabilnih beljakovin, beljakovin, ki pri višji temperaturi koagulirajo in povzročijo motnost vina in usedlino. Filtrirani vzorec segrevamo v vodni kopeli na 70 stopinj C petnajst minut. Ob pojavu motnosti ali usedline vino ni stabilno na be-
ljakovine, in ga pred stekleničenjem čistimo z ustrezno količino bentonita, ki jo ugotovimo s predpoizkusom. Globuline, beljakovine, ki se izločajo pri nizkih temperaturah, odstranimo istočasno s hladno stabilizacijo na vinski kamen.
- S hladno stabilizacijo ugotovimo prekomerni vinski kamen, ki preide pri nizkih temperaturah, do -4 st. C, iz topne oblike v netopno in se izloči v obliki kristalov (kalcijeva in kalijeva sol vinske kisline). Ugotovljeni vinski kamen odstranimo s hlajenjem A/ina pri temp. 0-2 st. C 7-10 dni. Z dodatkom metavinske kisline (10 g/hI) preprečimo izločanje vinskega kamna za 8-10 mesecev. V tem času moramo ste-kleničeno vino prodati.
- Motnost zaradi prevelike vsebnosti kovin v vinu (predvsem železa in bakra) odpravimo z modrim čiščenjem. Postopek je zelo zahteven, zato ga izvajajo samo pooblaščeni zavodi ali strokovne osebe ob natančni strokovni kontroli.
- Vzrok za biološko motnost ste-kleničenega vina tiči predvsem v nezadostno sterilnem delovnem procesu pri stekleničenju. Mikrobiološko (ne)stabilnost vina povzroča prisotnost mikroorganizmov z možnostjo njihovega razmnoževanja, z dovolj dolgim časovnim obdobjem, da je mogoča vizualna zaznava motnosti.
Najpogostejši vzroki biološke nestabilnosti so večje količine nepovretega sladkorja (več kot 2g/l ), višja temperatura vina, nizka vsebnost prostega žvepla, nižje količine skupnih kislin oz. alkohola.
Mikrobiološko stabilnost vina dosežemo s filtracijo z različnimi filtrirnimi ploščami ali z membranskim filtrom. Možna je tudi topla stabilizacija (45-52 st. C) neposredno pred stekleničenjem, vendar le za namizna oz. manj kakovostna vina.
Ob    upoštevanju    ustreznih ukrepov priprave vina za stekleničenje bomo zagotovili primerno trajnost stekleničenega vina, ki bo ohranilo svojo kvaliteto. Kmetijska svetovalna služba Krško: Vinko Brkovič, dipl. kmet. ing.
8
1-\
NAŠ GLAS 6, 24. marca 1994
Snemanje telerizijsHeaa filma
¦¦Hči mestnega sodnika"
kot sodnik, v ostalih vlogah pa Janez Sumerek, Borut Veselko, Simon Gmiščak, Roman Kon-čar, Matjaž Turk in Krčan Slavko Cerjak.
V filmu nastopa še okrog 130 statistov, kostume je pripravila Marija Kobi, sceno Seta Mušič, direktor fotografije pa je Ubald Trnkoczv. Del prizorov so posneli še na Ljubljanskem barju in v Radovljici. Snemanje TV filma Hči mestnega sodnika bo stalo 16 milijonov tolarjev, gledalci slovenske televizije pa ga bodo na svojih zaslonih lahko videli Še letos, (gr, foto: Franci Pavkovič)
Podsreda, marca - Pretekli teden so na gradu Podsreda zaključili snemanje TV filma "Hči mestnega sodnika", ki nastaja po zgodovinski povesti Josipa Jurčiča in govori o bojih meščanstva proti plemstvu v začetku 15. stoletja.
Film snema ekipa TV Slovenija pod vodstvom režiserja Andreja Stojana, ki je pripravil tudi scenarij. Film je posvečen 150. obletnici rojstva Josipa Jurčiča in 850. obletnici prve pisne omembe mesta Ljubljana. Glavne junake Jurčičeve povesti bodo interpretirali: Tanja Ribič v naslovni vlogi, Zlatko Šugman
Razglednica iz Planice
Tudi nekatere posavske agencije (žal le redke) so se odločile organizirati "romanja" na planiško prireditev. V soboto smo bili med popotniki tudi mi. Lepo vreme, močan veter in nekoliko "šibka" organizacija nam bodo ohranili ta nepozabni dan v spominu. Brez skokov in brez rekordov. Spoznali pa smo pešpot od Kranjske gore do skakalnic, dolgo osem kilometrov. (Foto: Galex)
pivn i ca
Pivnica APOLON vabi staro in mlado! Pivska klobasa, izbira med šestnajstimi vrstami piva in prijetna družba. To morate poskusiti!
SEVNICA
Naselje h. Maroka 14 68290 Sevnica Tel.: 0608            frekvenca:
41-315                 96,7 MHz
Fax: 0608           105,2 MHz
41-004                          Naše oddaje
lahko poslušate vsak dan
med 15. in 19. uro,
ob sobotah med 15. in 24.
in ob nedeljah od 10. ure dalje.
Verjeli aH ne
Divja raca - "hči" keklje
Šentjanž, 8. marca - Ste kdaj gledali Disnevevo risanko, v kateri se labodji mladič priključi skupini divjih rac? No, tudi tu gre za podobnost, morda le še bolj ekstremno.
Sedemdesetletni Stanko Ke-ber iz Birne vasi pri Šentjanžu je povedal, kako je sploh prišlo do tega. "Pred petimi leti, ko so delali most v Pijavcah, je moj sin Viki videl ob gradbišču gnezdo. Neki dan, ko tam ni bilo mame, se je pritihotapil do gnezda in ukradel dve jajci, ki ju je nato prinesel domov in ju nastavil ko-klji." Obe sta se tudi izvalili, le da je ena raca takoj poginila. Druga pa je vestno capljala z ostalimi piščanci, le da so ji dajali drugačno hrano.
Tako je zdaj že peto leto, le da s kurami nima več kolegialnih odnosov oziroma jih kure (te so v večini) nimajo do nje. Stanko pravi, da z drugimi živalmi nima težav, saj hodi spat v stalo in tudi bernardinec (ki mi je ves čas toplo in strašno dihal za ovratnik) ji ne požene strahu v kosti.
Poleti raci pripravijo kopališče v prikolici, kjer zelo uživa. "Zjutraj pa, ko pride iz hleva, me pocuka za hlačnico, kar pomeni, da je na vrsti zajtrk," je zakljkučil Stanko. (B.C.)
V Kapelah za materinski dan
Kapele, marca - Mladi člani Turističnega društva Kapele pripravljajo s sodelovanjem osnovne šole in ostalih mladih iz kraja v soboto, 26. marca 1994 ob 17. uri kulturni program ob materinskem dnevu. Prireditev bo vGasilskem domu. Vabijo vse, ki želijo preživeti prijeten večer, posebej pa vabijo vse mamice, naj ob svojem prazniku prisluhnejo iskreni otroški besedi. Po končani prireditvi bo družabni večer v okrepčevalnici "Pri Marjanci" na Podvinjah, udeležbo pa jim morate predhodno sporočiti. (M. v.)
O POMENU POLNOVREDNE
PREHRANE ZA KVALITETO ŽIVLJENJA
V medijih je zaslediti v zadnjem času vse več prispevkov na temo zdrave prehrane. Do-bronamernosti tem člankom ne gre oporekati, prav tako tudi ne strokovnosti. Kljub temu pa se mi zdi potrebno problem nezdravega prehranjevanja osvetliti na drugačen, mogoče nekoliko neobičajen način. Pa začnimo.
Najprej se je potrebno začeti zavedati, da naše telo sestavlja tudi energetsko polje, ki obdaja, napaja in ščiti tudi naše fizično telo. Ni slučajno nastal rek: "Človek je tisto, kar je!" Zakaj? Zato, ker ima vsaka hrana svojo energijo in tisto energijo, ki jo vnesemo v svoje telo, bomo tudi skozi samega sebe izrazili navzven (v svojo okolico).
Sedaj pa pomislite, kaj delate s svojim telesom. Vanj vržete vse, prav vse, kar vam pride pod roke, samo da zamašite vaš občutek lakote. Ne zanima vas, kakšne kvalitete so živila, na kakšen način so pridelana, predelana in "obdelana". Sploh vas ne briga, kaj počenja vaše telo s temi snovmi; kako jih presnav-Ija, kako jih razvršča, od kod dobivate energijo za delo, učenje..., vseeno vam je! Vi od njega samo zahtevate, da vam služi kot najslabše cenjeni suženj. In ko vaše telo izčrpa vse vaše naravne zaloge vitaminov, mineralov in drugih potrebnih snovi, in ko mu zmanjka prostora, kamor odlaga "smeti", takrat vam začne z "znakom bolezni" sporočati, da je nekaj narobe.
In kaj storite vi?
Bolečine ne marate. Hitro se-žete po umetno pripravljeni tabletki, ki bo v vašem telesu naredila blokado, presekala bo telefonsko žico, ki vam je pošiljala alarmni znak; nič niste storili, samo poslušati niste hoteli. Vse skupaj spominja na situacijo, ko
nekdo stoji na cesti in se mu s hrbtne strani približuje kamion z veliko hitrostjo. V bližini stoječi mu kričijo, naj se umakne, on opozorila sliši, vendar si hitro za-tisne ušesa in stoji naprej. Najmanj, kar bi ob tem rekli, je, da z možakarjem nekaj ni v redu.
In to delate toliko časa, dokler vas dokončno ne zruši in se znajdete v bolnici pod nožem (o-peracija). No, pa še takrat marsikoga ne gane. Ali vam ni jasno, da če boste grm kopriv na vrtu porezali, ne boste pa izpulili korenin, niste naredili nič. Koprive bodo znova pognale.
Vse težave na vašem fizičnem telesu so samo sporočilo: narobe živite, narobe jeste, narobe mislite itd... A nihče vam ni nikoli rekel: "Spoštuj in poslušaj svoje telo; daj mu tisto, kar resnično rabi. Naj bo čisto in zdravo, da boš ti duševno čist in fizično zdrav."
Ali ste kdaj pomislili, da bi v svoj čudoviti avto namesto bencina ali nafte vlili odpadno vodo iz vašega pralnega stroja? Zakaj ne storite tega?
Poizkusite, morda vam bo potem jasno, kaj delate s svojim fizičnim telesom. Vse dobrine na tem svetu naj bi bile nam v pomoč, mi pa smo nevede postali sužnji teh dobrin in njim na čast smo se odrekli tudi edini vrednosti na tem svetu - zdravju, sreči, ljubezni, svobodi.
Preprost pregovor pravi: "Zdrav človek ima na tisoče želja, bolan le eno - zdravje."
Mislim, da je tokrat res primeren čas, da začnemo drugače misliti in drugače živeti. Bolj preprosto in bolj enostavno. To je čudež makrobiotike. (Se nadaljuje)             Po ,iteraturj.
Ohsawa - Makrobiotični zen, Sitarovasnik - Kuharica za dušo in telo pripravil D. K.
SKB Danita d.d.
NOVOST ZA IMETNIKE
PLAČILNE KARTICE
EUROCARD SKB
Ob začetku izdajanja kartice Eurocard SKB v lanski jeseni so v SKB banki d.d. obljubili, da bo tudi s kartico Eurocard SKB možno dvigovati gotovino na bančnih avtomatih v tujini. Ta obljuba je zdaj izpolnjena.
S kartico Eurocard SKB se lahko dviguje gotovina na vseh bančnih avtomatih v tujini, ki so označeni z znakom Eurocard Mastercard. Za dvig potrebuje imetnik kartice še posebno geslo, ki ga na njegovo prošnjo dodelijo v SKB banki. Prošnje za dodelitev gesla pa ni potrebno izpolnjevati imetnikom zlate kartice Eurocard SKB, saj avtomatska dodelitev gesla sodi k posebnim storitvam, ki so jih deležni imetniki te prestižne kartice.
Informacije: Bojan Kardelj, tel. (061) 13-15-124.
Limona je napredovala
BELI BAKALAR - POLENOVKA PO ANGLEŠKO
Polenovko namakamo v hladni vodi, ki jo menjamo na 24 ur. Nato jo počasi kuhamo - pošira-mo 20-30 minut, kuhamo, očistimo kože in kosti. Sesekljamo meso, ga damo na toplo in med stalnim mešanjem dodajamo izmenično toplo olivno olje in toplo mleko, dodamo sesekljan česen. Meso, olje in mleko morajo biti topli - vroči ves čas priprave. Na koncu osolimo in po-popramo. Serviramo lahko toplo ali hladno s popečenim kruhom.
60 dag polenovke, 5 dag sesekljanega česna, 3 del olivnega olja, 1,5 del mleka, beli poper, sol.
POLENOVKA S KROMPIRJEM
Polenovko namakamo vsaj 24 ur, nato jo skuhamo do mehkega in meso očistimo kosti in kože, natrgamo na koščke. Pre-pražimo nasekljano čebulo, dodamo meso polenovk, česen, dolijemo vodo in dušimo ok. 1/2 ure. Krompir olupimo in narežemo na rezine.
a) V pekač izmenoma nalagamo krompir in polenovko. Naložen pekač pokrijemo in damo v pečico kjer dušimo do mehkega.
b) polenovko lahko pripravimo tudi v ponvi: pripravimo polenovko, jo damo v ponev, začinimo, dodamo kuhan olupljen in narezan krompir, dobro pregre-jemo, po potrebi dolijemo vodo do kuhanja. Jed serviramo kot samostojno jed.
1 kg polenovke, 0,5 kg krompirja, 1 del olja, 6 dag paradižnikove mezge, 30 dag čebule, 3 dag česna, 5 sardelnih filetov, peteršilj, sol, limonin sok.
Pri Tomažu Resni-ku na Anžah 4 v Brestanici so nekoč, kar tako, iz ljubezni, posadili limonovo drevo. Očitno so z njim delali lepo in strokovno, saj je letos obrodila plod, težak 70 dekagramov. Če ne verjamete, pa poglejte. Vse je bilo v redu, dokler je niso hoteli dobiti v roke novinarji. Tako smo zanjo od kolegov izvedeli tudi mi.
Pečena postrv s triasko omake
Potrebujemo: 25 dkg postrvi, 2 dl olja, 3 stroke česna, šopek zelenega peteršilja, rezino masla, sol, koruzno moko.
Svežo postrv očistimo, dobro obrišemo s krpo, posolimo in povaljamo v koruzni moki. Postrv pečemo v primerni posodi, na vsaki strani 10-15 minut (odvisno od velikosti). Med tem pripravimo tržaško omako. Česen in peteršilj dobro sesekljamo, prelijemo z vročim oljem, v katerem smo pekli ribo, in prelijemo na pečeno ribo. Pred ser-viranjem potisnemo vroči postrvi rezino masla v trup, da je bolj sočna, ter serviramo s slanim krompirjem in zeleno solato.
Hitro pripravljena
sadna sladica
(4 - 5 oseb)
Potrebujemo: 4 jajca, 4 žlice sladkorja, 4 žlice moke, sladko smetano, 1 I vloženega sadja, vanilin sladkor ter rum za okus.
Iz beljakov naredimo trd sneg, v katerega umešamo sladkor. Mešamo tako dolgo, dokler se sneg ne sveti. Dodamo rumenjake in še malo mešamo. Nato rahlo umešamo moko. Večjo ponev ali manjši pekač namažemo z margarino in potrosimo z moko. Nato maso stresemo v pripravljeno ponev ali pekač. V sredini naredimo manjšo vdolbino. Pečemo 20 minut pri temperaturi od 150 - 180 stop. Celzija. Med tem narežemo sadje na kocke in odišavimo z rumom ter vanilin sladkorjem. Stepemo smetano. Pečeno omleto stresemo na ovalni krožnik, še toplo nadevamo s pripravljenim sadjem in prelijemo s sadnim sokom, ki nam ostane od kompo-ta.Na koncu še okrasimo s smetano in posujemo s sladkorjem v prahu. Dober tek!                              (Š.C.)
NAŠ GLAS 6, 24. marca 1994
371 T^n "V
......:¦:¦:¦.-.¦:¦:¦:¦:¦: ¦¦¦   ¦     .....¦:..:¦.¦   :     .     ...¦..¦¦¦¦.¦¦¦¦¦¦¦ ¦:.....:;:
Obini zbor TVD Partizan
Vrnitev k tradiciji - na novo rojen breiižki Sokol
Nova predsednica Mimica Avsec, podpredsednika Mira Pintarič in Jože Senica. Novi IO šteje 13 članov.
Dirke se letos začnejo r Posavju
Brežice, 13. marca - Davnega 27. avgusta 1904. leta je bilo v Brežicah ustanovljeno telovadno društvo Sokol, ki je uspešno delovalo do začetka druge svetovne vojne. Po vojni je spet oživelo, najprej pod imenom Fiz-kulturno društvo, leta 1955 pa je postalo TVD Partizan. V letu '93, ko so na sončni strani Alp zapihali novi, sveži vetrovi, so v Brežicah 6. novembra vrnili brežiškega sokola na njegovo mesto. Istočasno se je v TVD Partizan rodila nova zamisel, ki je bila realizirana v petek, 13. marca 1994. Brežiški Partizan si je vrnil izvirno ime kot prvi v Sloveniji med vsemi TVD Partizan. To so vsi člani toplo pozdravili, še posebno stari sokoli, ki so se v
velikem številu zbrali na občnem zboru. Polno podporo preimenovanju sta pisno izrazila legendi slovenske telovadbe Leon Štukelj in Miro Cerar, osebno pa se je svečane seje udeležil Boris Gregorka, olimpijec iz leta 1936 in trener Miroslava Cerarja (rojen Brežičan). Pozdravni telegram je poslal predsednik OK Slovenije Janez Kocijančič. Po poti brežiškega Sokola bodo najbrž stopala še ostala TVD iz Slovenije, najprej pa Slovenjegrajčani in Jeseničani, katerih predstavniki so se udeležili občnega zbora. Podporo in veliko uspeha so brežiškemu Sokolu zaželeli športni prijatelji iz Zagreba kot tudi predstavnik Športne unije Slovenije. (Pilip)
	1    ¦ f§s		
.-:-,::  MM			
	1         J		IRslf¦ jf'"""*  j-
		; ...' ¦ '•'	1
		'                     ^	;^n
Na čelu brežiškega Sokola: Mimica Avsec v družbi z največjim gimnastič-nim duhom na svetu Borisom Gregorko.
Salamiada r gostilni Repovž
Ob godu še tretje mesto za Jožeta Hotha ii globokega
Od 50 sodelujočih kar 11 Jožetov
Šentjanž, 19. marca - V gostilni Repovž je bila letos prva sala-miada. V soboto - na Jožefovo se je v gostilni zbralo veliko ljudi, ki so prišli po nagrado, nekateri pa le na pokušnjo. Najboljšo salamo je imel Franc Mihevc iz Ljubljane, osvojil pa je 106,90 točk, pred Antonom Hostnikom iz Šmartnega, ki je zbral 105,10 točk in tre-tjeuvrščenim Jožetom Hotkom iz Globokega, ki je zbral 104,95 točk. K množični udeležbi je najbrž pripomogla tudi akcija Slovenskih novic, kjer iščejo najboljšo salamo v Sloveniji.
Petčlanska komisija v sestavi Bogomir Vidic - predsednik ter Brane Košir, Milan Verščaj, Božo Arenšek in Bojan Kozmus - člani je vse salame ocenila za dobre. Največ točk so odšteli za umetno črevo, saj domača salama mora imeti naravno črevo. Napake pa so se pojavljale predvsem pri prekajevanju, kajti veliko salam je bilo preveč prekajenih. Druga stvar, kjer so grešili, je bila mleta masa, zaradi tega je bilo meso zmečkano.
Komisija je ocenila tudi dva vzorca domačih klobas ter dva želodca, neprekajene salame pa niso ocenili, saj ni značilna za naše kraje. Poskusili so tudi vzorce Mesarstva Zupet iz Šmarja-Sapa, ki pa jih niso ocenili, saj gre za profesionalno proizvodnjo salam. Priznanje komisija izreka vsem sodelujočim in jih ponovno vabi naslednje leto. (B.C.)
Spektakularne avto za pokal Alpe-Adria
dirke
Nova tekmovalna sezona je pred durmi in Posavje je na nek način postalo pomembno središče avto-moto športa. Tako se denimo letošnja sezona dirk v motokrosu začne 10. 4. s prvo dirko prvenstva Slovenije na stezi Prilipe pri Čatežu v organizaciji AMD Brežice, kvalifikacijska dirka svetovnega prvenstva v speedwayu bo 24. 4. na stezi Matija Gubec v Krškem, prva mednarodna dirka avtomobili-stov, ki bo hkrati štela za pokal
"Alpe-Adria" in prvenstvo Slovenije, pa bo potekala 16. in 17. aprila na letališču Cerklje.
Kot zanimivost poglejmo, kako so si v najbolj podjetnem in agresivnem posavskem društvu v enem stavku postavili cilje in kodeks dejavnosti:
"PROMOTOR TEAM smo ustanovili z ambicijami uveljaviti novo avto -moto društvo na področju športne, marketinške in socialne promocije (od tod tudi ime), predvsem pa je naš cilj
Magnifico v Pacifiku
Ventiquatro mila bacci* ba bacci ba ba
JHHHH|.        Leskovec   pri   Krš-
kem, 11. marca - No
ja, res, da se je naslovni komad ponovil vsaj trikrat, pa nič zato. Drugače smo poslušali njegov novi album Od srca do srca. Magnifico ima tisto energijo, ki je mnogim slovenskim glasbenikom manjka in se potem čudijo, kako to, da so diskoteke prazne. A takih, ki prepevajo osladne pesmice, je pri nas dovolj in bolje bi bilo, da se ukvarjajo s čim drugim kot z glasbo. Magnifico pa je to znal izkoristiti, čeprav je napravil predvsem priredbe, a očitno je to večini malo mar. Res pa je, da je bil na trenutke perverzen in neokusen, a zaradi tega nihče ni zapustil diskoteke, ki je bila kar dobro napolnjena.
(B.C.)
Na letališkem dirkališču Cerklje bomo 17. aprila lahko videli turistične avte odprtega razreda, formulo Ford, pokal Clio in pokal Daihatsu. (Foto: Miranda Bodor)
"PRO"- fesionalno resen pristop k dejavnostim na področju "MOTOR"- iziranih športov na štirih in dveh kolesih - na organizacijskem in tekmovalnem področju," pravi predsednik Vlado J. Hrastovšek.
"V minulem letu smo naredili pionirski korak za slovenski avto šport, saj smo avgusta izredno uspešno speljali prvo avtomobilsko dirko za "Veliko nagrado Brežic" na improviziranem dirkališču letališča Cerklje ob Krki. Letos pa nas čakajo novi izzivi. Sem sodita dve mednarodni krožni avto dirki: "Alpe-Adria pokal Brežic", ki bo potekala 16*. in 17.4.1994, ter Mednarodna nagrada Promotorja", 2.-4.9.1994, obstajajo pa tudi možnosti za izvedbo kake od dirk
formule 3 ali motorjev. Trenutno namreč potekajo tudi dogovori z AMD Domžale o skupni izvedbi motoristične "Velike nagrade Slovenije" 12. junija letos."
Ze program prve dirke 17. aprila bo izredbo bogat. Tako bomo lahko videli dirko "Pokala Daihatsu", prvi nastop "Pokala Renault Clio", ki je že pred startom v središču izrednega zanimanja tekmovalcev, dve dirki turističnih avtomobilov (skupni zmagovalec pa bo prejel pol-metrski pokal "Alpe Adria"), prvo dirko formule Ford v Sloveniji, na kateri bo nastopila tudi avto-mobilistka Slovenije Nina Jeran-čič, v razredu H pa bo nastopilo tudi nekaj atraktivnih športnih prototipov. (Veljko Jukič)
pivn i ca
""plinov« J- KL*>-
Pivnica apolon
vabi staro in mlado!
Pivska klobasa,
izbira med šestnajstimi vrstami piva
in prijetna družba. To morate poskusiti!
Nagradna križanka "Upitove" ribarnice na krški trinici
Darilo prvemu nagrajencu na ramenih predstavnika Kmečke zadruge Krško. (Foto: B.C.)
Sponzor današnje nagradne križanke je Upit d.o.o. iz Novega mesta oziroma njegova ribarnica na krški tržnici. Prva nagrada prinese izžrebanemu reševalcu ribe v vrednosti 5.000 SIT, druga v vrednosti 3.000 SIT in tretja v vrednosti 2.000 SIT. Rešene križanke nam pošljite na naslov: Naš glas, CKŽ 23, 68270 Krško, do 2. aprila. Na ovojnico vsekakor napišite: KRIŽANKA in ne prilagajte ničesar drugega. Ovojnic pred žrebanjem ne odpiramo, da se pri mešanju pošte pred žrebanjem zadeva ne zaplete. Zato tudi po nesreči odprtih ovojnic (brez napisa) ne bomo več vključevali v žrebanje. Srečno!
Rešitev križanke iz prejšnje številke - Gesla: Pizzeria Račko, pizza na dom, krušna peč. Po vodoravnih vrstah: pizza na dom, trabakula, damast, kit, Blanca, Anu, P, indikator, Inari, jasak, Sa, zenit, Amarna, zajtrk, Asen, ena, oer, Emo, RD, Pika, peč, i.e., eter, Sn, arka, Cl, K, Lada, rtina, Taras, ar, AAL, Bre-bus, Aca, člen, ataše, tir, kenci-ja, Nagoja, Oca, Na, anima.
Nagrajenci križanke "Pizzeria Račko"
1. nagrada - pizze za štiričlansko družino: Mira Jelen, Mali vrh 48, 68254 Globoko
2.  nagrada - 2 pizzi na dom: Marija Malenšek, Mikote 1, 68274 Raka
3.  nagrada - 1 pizza na dom: Joško Drenek, Drožanjska 66, 68290 Sevnica
Čestitamo! Nagrajenci naj pokličejo g. Račiča v picerijo na tel. 31-282.
10.
NAŠ GLAS 6, 24. marca 1994
Večerni hoktajl
Polde Bibič navdušil z imenom LUKA
Na prireditvi iz cikla Večerni koktejl so nastopili Polde Bibič, kvartet saksofonov iz Ljubljane in slikar ___________            Vojko Pogačar.
Krško, 11. marca - Prekrasen predspomladanski večer ob glasbi, živi besedi in likovni umetnosti je pripravil Kulturni dom Krško, program pa je povezovala Vida Kuselj.
Poslušalcem se je najprej predstavila mlada glasbena skupina z imenom Kvartet saksofon. Člani so dijaki srednje glasbene šole iz Ljubljane, ki skupaj nastopajo že od leta 1992 in so dobitniki mnogih nagrad doma in v tujini. Igrajo raznovrstno glasbo, od klasike pa vse do jaz-za. V tej skupini nastopa tudi
član krškega pihalnega orkestra Aleš Suša na bariton saksofonu.
Dramski igralec Polde Bibič se je predstavil z monodramo Živelo življenje, Luka De, ki jo je prvič uprizoril pred 21 leti. To je zgodba o kmečkem fantu Luki, njegovem življenju ob solzah in smehu, polnem žalosti in veselja, v izvrstni jezikovni priredbi in interpretaciji Poldeta Bibiča.
V avli doma so odprli razstavo platen našega rojaka, slikarja Vojka Pogačarja, svobodnega umetnika. (Gaiex)
Tokrat v Župelevcu
Javni nastop Glasbene šole Brežice
Župelevec, 16. marca - Učenci Glasbene šole Brežice iz oddelka trobil so se v društveni dvorani v Župelevcu predstavili z različnimi skladbami ob klavirski spremljavi profesoric iz glasbene šole. Ravnatelj Drago Križanič je obiskovalcem spregovoril o delu brežiške glasbene šole, Ivan Urh, predsednik Pihalnega orkestra Kapele, pa se je zahvalil za prijeten koncert. Zlasti je bila zahvala namenjena šoli, ki vselej prisluhne željam po popestritvi kulturnega življenja tudi v manjših krajih na našem področju. Svojo zahvalo je dodal tudi Ivan Živič, ki je dal pobudo za odprtje oddelka glasbene šole (pihala in trobila) v Župelevcu. Poslušalci, ki jih ni bilo malo, so z burnim aplavzom potrdili, da podpirajo tako dogajanje. Vsi skupaj se zavedamo, da iz malega učenca raste velik glasbenik in nocoj nastopajoči učenci so že ali pa še bodo člani Pihalnega orkestra Kapele. (M. Vranetič)
Zvone Seruga v Krškem in Sevnici
Gostovanje tega svetovnega popotnika bo najprej v mali dvorani KD Krško, in sicer 23. 3. ob 20. uri, dan kasneje pa še v kulturni dvorani Gasilskega doma Sevnica ob 19.30.
Na predstavitvi si bomo lahko ogledali več kot 600 posnetkov z njegovih potovanj po Bosni, Somaliji, Kambodži, Vietnamu in Kal-kuti.
Vstopnice bodo na voljo uro pred predstavo.
Vabljeni!
Kulturna Izmenjava tke rezi sodelovanja
Enkratna steklovina
iz zadrskega muzeja
v Brežicah
Otvoritve se je udeležil poslanik Miljenko Žagar
Brežice, 9. marca - V galeriji našega pokrajinskega muzeja so nocoj odprli razstavo z naslovom "Rimsko steklo Argvrunta". Gre za steklovino, ki so jo za seboj po nekropolah zapustili Rimljani in je sedaj razstavljena v zadrskem muzeju.
Otvoritve razstave se je udeležil veleposlanik Republike Hrvaške v Sloveniji, Miljenko Žagar, razstavo pa je s svojim nagovorom med slovensko javnost pospremil tudi ravnatelj muzeja v Zadru. Ob razstavljenih antičnih primerkih steklarskega mojstrstva so obiskovalcem na voljo tudi posnetki najbolj zanivih izdelkov, ki jih je izdelala steklarna v Rogaški Slatini in so naprodaj. Ob otvoritvi razstave sta nastopila glasbenika Elizabeta in Drago Križanič. (ika)
Artiškl tamburašl In HUD Brežice
V LJubljano na festival
Tamburaški orkester Kulturno umetniškega društva
Oton Župančič iz Artič in Mešani pevski zbor KUD
Brežice bosta 26. marca nastopila na 14. republiškem
festivalu tamburaške glasbe.
Zveza kulturnih organizacij brežice
vabi na
1. izbirno revijo citrarjev Posavja in Dolenjske,
ki bo v petek, 25. marca 1994 ob 17. uri v malem avditoriju Posavskega muzeja v Brežicah.
Nastopili bodo: Maja Molan, Nina Mandžuka, Jerneja Šavrič
in Anita Strgar, Barbara Novak, Cvetka Imperl, Klavdija Molan
in Aleksandra Omerzel, Jasmina Levičar, Boris Bruderman,
Peter Ašič, Rudi Mlinaric, Marjan Prinir in Aleš Hadalin.
Vabljeni!
Do sedaj je na tem festivalu nastopalo tudi do 15 orkestrov, za letošnje leto pa je programska komisija predsedstva Tamburaške zveze Slovenije izbrala le 5 orkestrov, s tem pa se bo izboljšala kakovost festivala. Nastopili bodo naslednji orkestri: Ivan Navratil Metlika, Iskra Kranj, Bisernica Reteče, Mandu-lina Ljubljana in Tamburaški orkester KUD Oton Župančič Arti-če. Festival bo snemal tudi Radio Slovenija.
Tamburaški orkester iz Artič, ki je največji v Sloveniji, saj šteje čez 30 članov, izvaja glasbo, pisano za tambure, narodno glasbo in skladbe, ki so pisane za ostala glasbila. Na festivalu se bodo predstavili z Bunjevačko elegijo in venčkom slovenskih narodnih skladatelja Vinka Vo-dopivca. V programu bo ob tam-buraškem orkestru sodeloval tudi mešani pevski zbor s solistko Elizabeto Križanič pod dirigentsko palico prof. Draga Kri-žaniča. (Gaiex)
(Me)prieakovano odkritje
Bronasti korec, star 1800 le«
Brežice, 16. marca - Pri gradnji novega bencinskega servisa v Dobovi so 21. februarja naleteli na bronasto zajemalko za vodo in to je seveda pomenilo zaustavitev zemeljskih gradbenih del. Posodi se reče korec in najprej jo je novinarjem pokazal resta-vrator brežiškega muzeja Jože Lorber, Marjan Gregorič pa je že očiščeno in strokovno obdelano zadevo danes predstavil tudi kolegom v izvršnem svetu (na sliki).
Posoda je bronasta, od znotraj je posrebrena in po Gregori-čevih besedah je stara 1800 let. V tistem obdobju so izdelovali
tako posodo, poznali pa so že tudi struženje. Korec je namreč od znotraj stružen in ne vlit. Obstaja možnost, da je bila posoda na tistem kraju ob nekdanjem vodnjaku (ki jih je tam bilo kar nekaj) ali pa je bila priložena v grob k pokojniku. Okrog Dobove so namreč tako prazgodovinski grobovi (ki v tem primeru očitno ne pridejo v poštev) kakor slovanski in rimski.
Stroške izkopavanj bo poravnal investitor črpalke v Dobovi, Petrol, danes pa so se strokovnjaki iz brežiškega muzeja lotili sondažnih izkopavanj, šele potem bo možno oceniti pomen omenjene najdbe. (Ika)
Lepa prireditev, a slabo obiskana
Prifarski muzikanti na Raki
Raka, februarja - V gosteh pri tukajšnjem kulturno umetniškem društvu so bili Prifarski muzikanti. To je tambura-ška skupina iz Fare ob Kolpi - na Kostelskem. Na Raki so nastopili z vižami iz svojega kraja, saj s pesmijo ohranjajo kostelsko ljudsko izročilo.
Izdali so že svojo kaseto, ki ima naslov "V sedanjem času", sicer pa igra skupina poleg ko-stelske glasbene dediščine tudi pesmi iz preostalih slovenskih pokrajin. Poseben zven dajejo skupini večglasno petje in tam-burice v spremljavi narodne harmonike. Nastop so članom KUD Raka s svojimi denarnimi prispevki pomagali pripraviti Cvetličarna Maja, Parketarstvo Jan, Zidarstvo Bizjak, Elektroinstala-cije Tomažin, Kobra Šentjernej, Gostišče Bon, Kmečka zadruga Krško, krajevna skupnost Raka,
Lončarstvo Kržan, Gostinstvo Tratnik Robert in Arch d.o.o. Raka. Pograjati pa moram krajane, ki so se nastopa udeležili v zelo majhnem številu. Kljub temu bodo mnogi krajani ob prvi priložnosti ponovno godrnjali, češ da se na Raki nič ne dogaja. Nekaterim ni nobena ura prava, vedno imajo pripombe, mnogim je bila tudi vstopnina 400 SIT prevelika. Nam, ki smo si ta nastop ogledali,ni bilo žal tega denarja. Žal mi je za ljudi, ki tega programa niso videli, saj bi v uri in pol, kolikor je trajal program, zelo uživali. Na nastopu prifar-skih muzikantov nas je bilo maloštevilne obiskovalce sram, saj si skupina, ki je imela že veliko nastopov po Sloveniji in izven nje, ni zaslužila tako malo pozornosti. (Anica Tomše, tajnica KUD Raka)
Mešani pevski zbor VIVA
Mrianl na glasbenem sejmu v Frank/urtu
Veliko novega in veliko domišljije
Frankfurt, 18.-20. marca - Mednarodni sejem glasbil v Fran-kfurtu so si ogledali tudi Janko Avsenak, Franc Arh, Robi Pire, Aleš Suša, Branimir Biliško, Metod Vodeb in Ivan Učanjšek. Tja so odšli kot predstavniki krške glasbene šole ali pihalnega orkestra in šli so nabirat znanje.
Ivan Učanjšek, predsednik krškega pihalnega orkestra: "V Frankfurt smo šli zato, da smo se srečali z določenimi založniki in proizvajalci instrumentalne opreme, namenjene orkestrom, glasbenim šolam in individualistom. Taka priložnost se nam je vsem ponudila prvič in dejansko naredi nate silen vtis, ko si sredi nekaj tisoč kvadratnih metrov razstavnega prostora, polnega klavirjev, vseh vrst tolkal, pihal, trobil, godal in vse možne spremljajoče elektronske opreme, ki se uporablja pri nastopih. Tu so proizvajalci iz vsega sveta, namenjen je predvsem razstavljanju in grosistom, ki pa so (za nas) še vedno v Nemčiji. Res pa je, da že vedo za naš MTD iz Ljubljane ali založbo Hartman iz Maribora. Zaznati je moč izreden čut za nove zvrsti instrumentov in načine muziciranja. Domišljija proizvajalcev se ne ustavi niti, ko je treba bobne razporediti tako, da ima tolkalec občutek, kot da sedi na motorju. Vse je moč videti, preizkusiti in se udeležiti organiziranih demonstracij." Naši popotniki so prinesli domov kup vtisov in za orkester nekaj bolj ali manj demonstracijskega, reklamnega gradiva: kasete, partiture ...
Maj žiiiri, raste in cvete
"To je osnovno geslo našega mladega zbora," je povedala zborovodja prof. Simona Rozman.
Zbor Viva, ki deluje že drugo sezono, šteje 30 članov, predvsem mladih (dijakov, študentov). Člani niso le iz Brežic, ampak prihajajo tudi iz Krškega, Senovega. Po besedah Rozmanove imajo mladi zbori perspektivo.
Vaje zbora potekajo v prostorih brežiške gimnazije, ki ima velik posluh za takšno dejavnost, dvakrat do trikrat tedensko. Ob večjih nastopih pa se umaknejo (npr. na Lisco) in tam intenzivno in skoncentrirano delajo, ob tem pa ohranjajo dobre prijateljske odnose.
Zbor poleg ljudske pesmi v svoj program uvršča tudi črnske duhovne in umetne pesmi različnih narodov. "Program je potrebno prilagajati starosti pevcev, uvajati novosti in svežino," poudarja zborovodkinja. Med večjimi nastopi in uspehi v lanskem letu je potrebno omeniti
uvrstitev na posavsko revijo in letos se bodo trudili, da bo ponovno tako. V juniju pa bodo pripravili samostojen letni koncert.
Zbor bo tudi v prihodnje gojil ljubezen do petja in pridobival nove, predvsem mlade pevce. "Smo dobra družba in vsakomur
so vrata odprta," je povabila Simona Rozman. (Galex)
NAS GLAS 6, 24. marca 1994
\^\
11
OsnovnošolHe z Rake r Dolenjskih Toplicah
Na tekmovanju iz znanja materinščine
Dolenjske Toplice, 12. marca - Učenke Barbara Žabkar, Tanja Gorenc in Helena Župančič ter mentorica Milvana Bizjan smo preživele lep, a naporen dan med vrstniki iz Posavja in Dolenjske. Udeležile smo se tekmovanja 108 osnovnošolcev in 15 srednješolcev za Cankarjevo priznanje.
Najprej smo v 60 minutah rešili test z vprašanji iz literarne teorije, po krajšem odmoru pa smo 90 minut pisali spis z naslovom Pisanje školjke poezije. Razpisali smo se o tistem, kar je ostalo v nas ob raziskovanju Novakove zbirke "Oblike sveta". Kar precej smo pridobili, predvsem pa vzljubili "lupine" pesmi naših in tujih literarnih umetnikov. Za rezultate tekmovanja nas ni skrbelo, saj nam je priznanje za naše prizadevno delo izrekla mentorica že pred odhodom v Dolenjske Toplice. Težko je biti najboljši med najboljšimi.
(Tekmovalke In mentorica)
Predstavitev
strokovnih gradiv
založbe Center Oxf ord
Sevnica, februarja - Založba Oxford je predstavila svoja strokovna gradiva članom aktiva učiteljev angleškega jezika v sevniški občini. Desetčlanskemu aktivu je novosti predstavila gospa Nevenka Seliškar iz založbe. Osnovni šoli Sava Kladnika, ki je bila gostiteljica srečanja, je podarila učbenike ter veliko pro-
pagandnega gradiva. Ogledali smo si tudi dvajset računalniških programov za poučevanje nemškega in angleškega jezika. Z njimi nas je seznanila prof. Romana Ivačič iz OŠ Sava Kladnika, ki je za udeležence pripravila tudi brošurico z najpomembnejšimi podatki o (programih.
(Majda Horjak)
ŠOLA Ml ŠALA
Ma informativnem dnevu
Končno je prišel ta dan, ki sem ga že kar nestrpno pričakoval. V šoli so nas za izbiro poklica kar dobro pripravili, tako da od-ločitev za ogled šole niti ni bila težka. Nekaj časa sem se sicer navduševal za športno gimnazijo, ki pa je žal ni v bližini mojega kraja, zato sem se raje odločil za eno izmed celjskih srednjih šol.
Ko sva v Celju zapuščala parkirišče, se je oče pošalil in dejal, naj ga jaz vodim do šole, ki sem si jo izbral. Seveda to ni šlo, saj je bilo okrog mene preveč visokih stavb, vmes pa še široke ceste. A kljub temu sva kar hitro prišla do šole. Že pri vhodu so delili prospekte o poklicih, za katere izobražuje ta šola. Učilnica,
v kateri so nam predstavljali šolo profesorji, je bila polna. Najbolj sem si zapomnil to, ko so dejali, da moramo imeti prav dober uspeh, če pa že to ne, pa vsaj šti-rico iz matematike, slovenskega in tujega jezika. Ko so nekateri to slišali, so začeli kar vstajati in odhajati. Jaz sem skrivaj pogledal očeta, ki pa se je zelo resno držal, tako da na kaj takega ni bilo pomisliti. Sam sem si pa mislil, kako bo še treba poprijeti pri učenju. Predstavitev šole je trajala eno uro, nato pa sem si še ogledal dijaški dom. Bil mi je zelo všeč, ker imajo organiziranih veliko športnih dejavnosti. Sedaj si želim le to, da bi mi uspeh ob koncu osmega razreda omogočil vpis v šolo, ki sem si jo ogledal. Upam, da tako tudi bo.
Gregor Dušic, 8. r OŠ Maksa Pleteršnika Pišece
II. otroški festival v Oobori
Zmagali sla Željha in Sanja
Dobova, 12. marca - V Do-bovi so pred nabito polno dvorano organizirali že drugi otroški festival. Ker je na šoli veliko dobrih pevcev, je morala komisija na avdiciji izbrati 19 res najboljših. Pripravljal se je tudi mladinski zbor, vaje so imeli tudi med počitnicami in vse skupaj je vodila Pavla Bu-netič.
Pevci so tekmovali v dveh skupinah: na razredni (10) in predmetni (9) stopnji, spremljala
pa sta ju mladinski zbor in glasbena skupina Duo plus. Konkurenca je bila ostra, pesmi znane in prijetne, občinstvo pa je izbralo najboljše. Vsi ostali so bili tretji. Na razredni stopnji je zmagala Željka Kelhar s pesmijo Vsaj malo miru, na predmetni pa Sanja Rešetar (Oblečem si oblekico). Obe finalistki se bosta udeležili občinskega tekmovanja, ki bo junija v čateških Termah.
(Mladi novinarji OŠ Dobova)
Kulturna dediščina šolsne ohohec
Na Veliki Dolini so raziskovali s skupnimi močmi
Pomembni so tako rezultati raziskav kakor način dela, ki so se ga otroci med izvajanjem naučili
Velika Dolina, 9. in 10. marca - Učenci in učitelji tukajšnje osnovne šole so v sredo pred polno dvorano poslušalcev predstavili svojo projektno nalogo, v četrtek pa je akademski slikar in restavrator Ivan Bogovčič predstavil svoj projekt "Restavratorska dejavnost in dediščina". Ivan Bogovčič in ravnatelj osnovne šole Jože Šumlaj sta bila tudi pobudnika za izdelavo naloge, ki nosi naslov "Kulturna dediščina šolske okolice Velika Dolina".
šolo na Veliki Dolini obiskuje nekaj nad 140 otrok, v delo pri projektni nalogi pa so mentorji vključili učence med 4. in 8. razredom. Po tematiki so jih razdelili v štiri skupine: geografsko-et-nološko je vodila Dušanka Bulut, likovno zgodovinsko Brigita Bar-kovič, jezikovno Breda Pohar in kemijsko Marija Štajnaher ter Slavica Šumlaj. Z različnimi raziskovalnimi metodami so vsi skupaj opravili velikansko delo, svoje dosežke pa so strnili v razstavo ter v pisno poročilo. Poročilo obsega 60 strani in šola ga je
Ravnatelj OŠ na Veliki Dolini, Jože Šumlaj: "Veseli smo bili, ko smo odkrili, da je na tako majhnem prostoru ostalo nekaj naše dediščine, na katero smo lahko ponosni. Skušali smo jo ohraniti v sliki in besedi. Nismo odkrili enkratnih, milijonskih vrednosti, toda to, kar smo opisali, je naše, ustvarjeno tu, na teh tleh, med temi ljudmi, zanje in njihove potomce. Ne verjamem, da nas bo širša slovenska javnost zaradi tega projekta bolj cenila, se bomo pa mi, kižiivimo na teh obronkih Gorjancev, še kako zavedeli svojih korenin."
ŠOLA Ml ŠALA
Vsesa je kriva Marjana Deržaj
Prireditev "Vsega je kriva Marjana Deržaj" je bila v Brežicah. Bila sem zelo neučakana. Komedijo so razdelili na tri dele. Mati je zbrala pogum in sinu začela pripovedovati svojo zgodbo. V drugem delu je mati (Lučka Počkaj) pripovedovala sinu (A-lojzu Svetetu) o svoji zgodnji mladosti, ko se je zaljubila v očeta; v zadnjem delu se vsa družina pogovarja o Marjani Deržaj. Oče prvič v življenju kupi televizijo. Konec komedije je tak: vsa družina se zbere in gleda TV oddajo, ki jo je pripravil sin z Marjano Deržaj. Na vratih se pojavi Marjana Deržaj.
Zapela je pesem s svojimi soigralci, potem pa še z gledalci v dvorani. Med igralci je bil tudi Gojmir Lešnjak. Bil mi je malo sumljiv, a ko mi je mama povedala, kdo je, sem se takoj spomnila nanj. Nastopal je v Periskopu. Prvič v življenju sem videla v živo tako znanega igralca in še to v komediji Slovenskega gledališča iz Trsta.
Katja Ivanovič, 7. r Nov. krožek OŠ Artiče
Hiša je ostala prazna
V današnjih časih živi po svetu veliko osamljenih ljudi. Tudi pri nas je že tako. Vse je v redu, dokler je človek toliko pri moči, da lahko skrbi za vse svoje potrebe. Ko tega ni več, postane hudo.
Mladi člani RK smo izvedeli, da se je ravno to zgodilo z našo sovaščanko Ano Volkovo, ki živi v skromni hišici ob gozdu. Nima nobenega soseda, nikogar od njenih ni blizu, da bi ji pomagal. Ob vrnitvi iz bolnišnice ni mogla več sama skrbeti za hrano in kurjavo. Učenke sedmega razreda smo ji začele nositi kosilo
vsak dan, ko smo šle iz šole. To smo počele tri tedne. Bila nas je vesela, ponujala nam je denar, a ga nismo vzele. Dolgčas ji je bilo. Rada se je pogovarjala z nami. Je zelo skromna in je govorila, da ji ne smemo nositi toliko hrane.
Socialna delavka je uredila vse potrebno, da so jo odpeljali v dom za ostarele občane, kjer ji bo gotovo bolje kot doma. Zdaj njena hišica ob robu gozda sameva. Tudi ona ne bo vzdržala dolgo. Z njenim propadom se bo končala zopet ena izmed mnogih zgodb, ki jih navadno skrijejo ruševine.
Želimo, da bi gospa Ana preživela v domu še veliko prijetnih dni, saj je bila zadnja leta skoraj pozabljena v svoji samoti.
Simona Krosi, 7. r. OŠ Artiče
Denis Pokora
V petek, 4. marca, sva si z Lino, mojo prijateljico, ogledali film Denis Pokora. Denis je bil majhen fant, ki je imel komaj pet let. Zelo rad se je vozil s svojim kolesom. Večkrat pa je bil tudi pri sosedu. Tam sta stanovala babica in dedek. Dedku je Denis zelo rad nagajal in nekega dne, ko je lopov ukradel dedkove zlatnike, se je dedek razjezil in rekel Denisu, da ga ne mara in da ga noče več videti. Tako je Denis še isti večer pobegnil v gozd, kjer ga je našel lopov. Potem ko je Denisova mamica izvedela, da ga ni, ga je začela iskati. Kmalu ga je iskala že cela vas. Dedku je bilo zelo žal zaradi tistega, kar je rekel Denisu, in je s solzami v očeh odšel /za njim. Zjutraj je Denis sam prišel k dedku. S sabo pa je prinesel zlatnike in privedel lopova. Od tistega dne sta dedek in Denis postala najboljša prijatelja.
natisnila v 150 izvodih. Tudi obiskovalci so si ga lahko kupili, za 1.000 tolarjev, in očitno je kar šlo v promet. Raziskovalno nalogo so sicer opravljali učenci in učitelji, a pri delu je očitno sodeloval ves kraj. Tako lahko sklepamo iz besed, ki smo jih slišali v uvodu k predstavitvi. Domačini so kaj radi sprejemali mlade raziskovalce, jim kazali predmete iz zapuščine svojih prednikov, odgovarjali na vprašanja in razlagali. Tako sta ob poročilu nastala tudi razstava in video posnetek.
O pomenu, predvsem pa o nuji po izdelavi take naloge priča neka podrobnost. Na predstavitvi so namreč slišali pripombo, da se ljudje v celoti niti ne zavedajo, s kakšnim kulturnim in na-
rodopisnim bogastvom razpolagajo, saj so se kaj pogosto čudili: "Kaj slikate te stare bajte, ko pa imamo poleg, na dvorišču, nove!" Delovno je izzvenela tudi usmeritev za prihodnje ravnanje: "Hvala vam, dragi sosedje in vaščani, ker ste nam pomagali in nas sprejemali v svoje domove. Ni pa to zadnja naloga, zato vas prosimo, da še naprej sodelujte z nami in nam pomagajte. Dejstva in ugotovitve iz prve projektne naloge pa bo treba preveriti, popraviti morebitne nenatančnosti, in potem bo naše delo dobilo pravo zgodovinsko vrednost!"
Predstavitev je s svojim nastopom popestril tudi domači moški pevski zbor. (Ika)
Helena Povh je delala v likovno zgodovinski skupini - izjava za Klub Klobuk.
Ta film je bil zelo smešen. Ob njem sem se nasmejala kot še nikoli. A takrat, ko je Denis pobegnil od doma in je dedek rekel, da ga gre iskat, sem začela še jaz jokati.
Katja Ivanovič, 7. r. Oš Artiče
Preizkus znanja iz slovenskega jezika
Na naši šoli smo se s preizkusom znanja slovenskega jezika spoprijeli vsi osmošolci, to se pravi 39 učencev. Naloge so bile precej zahtevne, saj so zahtevale odlično poznavanje materinščine. Iz literature je bila tudi snov, ki je pri pouku še nismo obdelali, zato je bilo nekaj napak, vendar se je večina kar dobro znašla. Največ napak je bilo zaradi nepazljivega branja navodil in nalog. Nekateri so bili gotovi že po dvajsetih minutah. Bilo pa je tudi nekaj nejasnih navodil, kar je reševanje otežilo. Pri nekaterih vprašanjih je bilo možnih tudi več odgovorov, a je bil v rešitvah priznan le eden.
Kljub vsem zaprekam smo dosegli 70-odstotni uspeh, s čimer pa nismo zadovoljni, ker smo ugotovili, da je bilo veliko napak zaradi naše površnosti. V juniju nas čaka drugi preizkus znanja, ki pa bo odločilen, zato se bo treba še posebej potruditi, saj bo marsikomu olajšal ali pa otežil vstop na želeno šolo.
Ani Koprive, 8. b OŠ Artiče
Občni zbor v Decnih selih
V Dečnih selih smo imeli 26. februarja občni zbor gasilskega društva. S poročilom je začel predsednik, nadaljevali so tajnik, blagajnik, poveljnik, na koncu pa je bilo še poročilo pionirjev in mlajših mladincev. Zatem so se zahvalili za delo še člani drugih
društev, ki so v Brežicah. Nadaljevali smo s komentarji in pripombami. Ko je bil občni zbor končan, sta moj ati in Klavžer raznosila pijačo po mizah. Nato smo dekleta raznosila še hrano. Ko so gostje jedli, je Banov Matjaž igral na harmoniko.
Ko so se starejši gasilci in gostje zabavali, sva Jelka in jaz skrbeli, da ne bi nihče bil žejen ali lačen. Pomagal nama je Klavžerjev Jožko. Ko smo se zabavali, ura ni tekla počasi. Vse je prehitro minilo. Razšli smo se zgodaj zjutraj.
Simona Krosi, 7. r. OŠ Artiče
Narobe svet
Bilo je dolgočasno nedeljsko jutro, ko me je trenirka oblekla, škornji so me obuli in v gozd po borovnice z mano odhiteli. Gozd me je kmalu zagledal in tudi borovnice so me že našle. Začele so me nabirati in kmalu je bila polna košara že prazna. Borovnice so se s prazno košaro odpravile domov. Med potjo so me zagledale lisičke in odskakljale v košaro k borovnicam. Tako me je dom našel in s prazno košaro odhitel vame. Kosilo me je komaj čakalo, da me je pojedlo, in ko me je, so me oblekle kopalke, s seboj vzele žogo in skupaj smo odhiteli na plažo. Žoga me je začela brcati in ko se me je naveličala, je morje skočilo vame. Nekaj časa je morje plavalo po meni, nato pa se je mokro uleglo na brisačo. Začela sem greti sonce, dokler ni porjavelo. Sladoledu je postalo vroče, zato je prišel pome in me začel lizati. Ko me je polizal, me je žoga pobrala in skupaj sva se odpravili proti domu. Dom me je že nestrpno čakal in ves srečen pohitel vame.
Petra OŠ Sevnica
12
L •»*  »
r»  1   fta
^^^1^
NAŠ GLAS 6, 24. marca 1994
KOŠARKA
Kvalifikacije za prvo državno ligo
Interier Krško - Satex Maribor 1:1 Vrhunska košarka v leskovški dvorani: Interier -_______________Satex 94 : 93 (45 : 55)_______________
Leskovec, 9. marca - Zakaj je košarka lep šport, se je okrog 450 gledalcev lahko prepričalo v leskovški dvorani. Ko se je zdelo, da že vidijo težek poraz Interierja, saj je bilo v 24. minuti drugega polčasa 18 točk prednosti za odlične Mariborčane, se Podbočjani niso vdali in začel se je lov. V 33. minuti je semafor kazal 77:67 za gostitelje. Neverjeten preobrat, tribuna leskovške dvorane se je skoraj podrla. Domačini so ta del tekme odigrali maestralno vodeni s košarkarskim strokovnjakom Predragom Popovičem in odličnim strelcem Krajcarjem. V končnici spet drama - 23 sekund pred koncem je bilo neodločeno, 93 : 93. Lučev je zadel en prosti met, Mariborčani imajo priložnost zmagati. Njihov najboljši strelec Tovornik meče za tri točke. Žoga je dolgo letela, cilja pa ni zadela in radost Interierovcev in publike je bila upravičena.
Strelci za Interier: Bordelius 17, Popovič 23, Lučev 1, Krajcar 32, Leskovar 17 in Hočevar 4. (Pilip)
Satex Maribor -Interier Krško 1 :1
Z rezultatom 90: 77 (48:39) gostitelji bližje prvi ligi
Maribor, 12. marca - Zal košarkarjem Interierja ni uspelo ponoviti sijajnega drugega polčasa iz prejšnje tekme v Leskovcu. Mariborčani tokrat niso dopustili nobenega presenečanja in do končne odločitve jim manjka še ena zmaga. Podbočjani so dobro začeli v prvem polčasu in v 14. minuti so bili izenačeni z domačini (31 : 31). V končnici prvega polčasa so popustili in dovolili Mariborčanom, da naredijo občutno razliko, kar je bilo odločilno za nadaljnji potek tekme. Na polovici drugega polčasa je Interierovcem uspelo zmanjšati rezultat na samo 6 točk razlike. Takrat, v odločilnih trenutkih tekme, je zaradi 5 osebnih napak iz igre moral Krajcar in Podbočjani niso mogli ničesar več narediti. Strelci za Interier so bili: Bordelius 23, Krajcar 18, Popovič 10, Lučev 10, Leskovar 12 in Hočevar 4.
(Pilip)
Interier Krško -Satex Maribor I ; I
Dileme ni več, boljša ekipa gre v prvo ligo: Interier ______________- Satex 86 : 96 (34 : 57)______________
Leskovec, 16. marca - Četrta tekma istih nasprotnikov je promo-virala novega prvoligaša. Vse čestitke Mariborčanom, saj so pokazali, da so boljše moštvo in da zasluženo sodijo med 6 do 8 najboljših slovenskih ekip. Čestitke tudi Podbočjanom za letošnjo sezono, veliko so naredili in z vsaj malo športne sreče bi v Leskovcu gledali košarkarskega prvoligaša. Pomembnost tekme, fizična in psihična utrujenost sta prispevali svoje, Interierovci so enostavno izgoreli v predhodnih treh tekmah. Kljub začetnemu vodstvu gostiteljev so Mariborčani hitro prevzeli pobudo in do konca prvega polčasa napolnili koš Podbočjanov. Benaček, Tovornik, Radan in druščina so bili zelo razpoloženi, domači strelci razen Krajcarja pa ne. Enaindvajset točk prednosti Satexa v prvem polčasu ni bilo mogoče nadomestiti v drugem, kljub nekaj boljši igri gostiteljev. Vse, kar jim je uspelo narediti, je bilo to, da so velikansko prednost Satexa zmanjšali na znosnih 10 točk. Okrog 350 gledalcev je vseeno pričakovalo več od domačih košarkarjev. Strelci so bili: Bordelius 12, Popovič 9, Lučev 19, Krajcar 25, Leskovar 18 in Gavranovič 3 točke. (Pilip)
KEGLJANJE
Krčanke ostale v drugi lig*
dober mesec bo v Krškem dvoboj kegljaških velesil Slovenije in Hrvaške.
Portorož, marca - V odločilni tekmi za obstanek v drugi državni kegljaški ligi je ženska ekipa Kegljaškega kluba Krško z zmago nad ekipo Izole (direktnim nasprotnikom za obstanek) ostala v drugi ligi. To predstavlja lep uspeh Krčank, saj so večji del lige kegljale brez najboljših igralk, zaradi zdravstvenih ali družinskih razlogov. Levji delež k zmagi nad Izolčankami je prispevala Lojzka Škafar s 515 podrtimi keglji, ki je v odločilnih trenutkih zdržala vse psihološke pritiske. Za uspeh, obstanek v drugi ligi, gredo zasluge vsem članicam kluba, in to so: Zofka Arh, Zdenka Urbanč, Sonja Škoberne, Sonja Tomažin, Slavi Hribšek in Marinka Jakhel. V naslednji sezoni bodo v ekipo vključili nekaj mladih in perspektivnih kegljačic.
Moška ekipa je v zasavski ligi zasedla komaj tretje mesto, kar ni zadostovalo za plasma v višji rang tekmovanja.
Še eno priznanje in zaupanje so krški kegljaški delavci dobili od Kegljaške zveze Slovenije. 26. in 27. marca letos jim je zaupana organizacija državnega prvenstva za mladince, 71. letnik in mlajše. Priprave na to prvenstvo že potekajo, kot tudi priprave za dvoboj svetovnih velesil v kegljanju, Slovenije in Hrvaške, ki bo v Krškem 31. aprila in 1. maja letos. To srečanje bo za obe reprezentanci izbirno pred svetovnim prvenstvom, ki se začne 18. maja v Nemčiji. Za ta športni dogodek je že velik medijski interes v obeh državah kot tudi na Zahodu, istočasno je to priložnost za promocijo Krškega, ki jo je treba izkoristiti. (Pilip)
ROKOMET
NOGOMET
Posavski
Sevnica - Krško 24 : 21
Radeče, 12. marca - V posavskem derbiju sta se pomerili ekipi Sevnice (domačinov) in Krškega. Več kot 500 gledalcev je bilo zadovoljnih s prikazano igro in zmago domačih rokometašev. Večji del je bila tekma izenačena, domačini pa so bili nekoliko boljši pri zaključevanju napadov.
Najboljši igralci: pri Sevničanih Vešligaj (9) in Lupše (7), pri Krčanih
Sevničanom Uspešno gostovanje ------    Krčanov na Mirni
se je odlikoval mladi vratar Imperl.
Krško-Ormož 15:14
če ekipe, ki je vodilna v tem tekmovanju. Edina svetla točka je bil vratar David Imperl, ki jih je zagotovo rešil poraza.
Ostali rezultati 20. kola: Dobo-va - Krog 30 : 14, Zagorje -Sevnica 17 : 21
Vrstni red po 20. kolu: 1. Krško 33, 2. Sevnica 32, 3. Bakovci 30 in 4. Dobova 29. (Jože Arh)
Leskovec, 19. marca - V 20.
kolu slovenske rokometne lige sta se pomerili ekipi Krškega in Ormoža. Po vodstvu s številnimi zadetki v začetku drugega dela igre so domačini popustili in na koncu z minimalno razliko premagali slabe goste. Okoli 100 gledalcev je bilo razočaranih, predvsem nad slabo igro doma-
Regijsko prvenstvo članov in mladincev
Največ uspeha za SOP Novoline
Leskovec, 20. marca - V Leskovcu je bilo regijsko prvenstvo v mednarodnem programu, ki so se ga udeležili strelci iz Sevnice in Leskovca, manjkali pa so Boštanjčani, ki tudi streljajo mednarodni program. Velik napredek glede na lanske rezultate so dosegli leskovški mladinci in mladinke, ki so s svojimi rezultati izpolnili norme za nastop na državnem prvenstvu, tudi v članskih konkurencah.
Rezultati, moški: 1. Dejan Župane, 582 krogov, 2. Branko Bencin, 557, 3. Jožko Koritnik, 551 (vsi SOP Novoline), 4. Jani Hrovat, 549 (Heroja Maroka Sevnica). (Jože Arh)
Pokal prijateljstva
Pionirja odlično, Sašo Kropin 5. mesto, Boštjan Arh 8. mesto
Ljubljana, 20. marca - Na pokalu prijateljstva je v nedeljo nastopilo tudi 9 mladih strelcev iz strelskega društva SOP Novoline Leskovec. Tekmovalo je 120 pionirjev in 34 pionirk.
Rezultati, ekipno: 1. Tabor Jezica Ljubljana, 531 krogov, 2. Pomur-ka Murska Sobota, 530, 3. SOP Novoline Leskovec, 529 krogov; posamezno, pionirji: 1. Marko Kastelic 184 krogov (Tabor Jezica), 2. Patrik Fajdiga 182 (Postojna), 3. Andrej Vrečar 181 (Velenje), 4. Sašo Kropin 180 (Ruše), 5. Andrej Zorko 179, 8. Boštjan Arh 178, 22. Uroš Koritnik 173, 27. Matej Zorko 172, 32. Silvo Vrščaj 170, 50. Mišo Zorko 168, 71. Borut Marolt 164, 78. Gašper Arh 158 (vsi SOP Novoline). Pri pionirkah je nastopila le Špela Arh in osvojila 24. mesto s 153 krogi. (Jože Arh)
ŠAH
Meštrovič dobil simultanko z IO : 1
Sevnica, 19. marca - V zbirnem begunskem centru na Planini pri Sevnici, kjer imajo približno 250 beguncev, je tudi aktivna šahovska sekcija, ki jo vodi Ibro Zendželič. Šahovsko šolo obiskuje več mladih in starejših beguncev, znanje jim posreduje mednarodni mojster Zvonimir Meštrovič, član in mentor ŠK Triglav iz Krškega.
Šahovsko simultanko je Meštrovič odigral na dvanajstih ploščah, s šahisti iz centra in tremi iz ŠK "Milan Majcen" iz Sevnice. Zmagal je z 10 : 2, vendar je oddal le po eno zmago, in sicer 59-letnemu Sevničanu Janku Blasu ter 50-letnemu Efrahimu Bekriču iz centra. Šahisti iz centra in iz Sevnice so se dogovorili za tesnejše sodelovanje. (Janko Blas)
Zmagal je Kuzmič
Sevnica, 20. marca - Na rednem hitropoteznem turnirju sev-niškega ŠK "Milan Majcen" za marec je med 18 udeleženci zmagal Bojan Kuzmič. Zbral je 15.5 točk. Drugo mesto je pripadlo Zvonku Mesojedcu (15), tretje pa Toniju Kranjcu (13). Četrti je bil Iztok Blas, peti Zdenko Grahek in šesti Martin Povše.
V skupnem seštevku treh letošnjih turnirjev je vrstni red naslednji: Mesojedec 44 točk, Kranjec 42, Kuzmič 42, Povše 40 in Derstvenšek 30. Zmagovalec marčevskega turnirja, Kuzmič, je izgubil samo s četrtouvrščenim Iztokom Blasom in remiziral z dvanajstim, Jožefom Radejem. Naslednji turnir bo v nedeljo, 17. marca ob 9. uri v prostorih ŠK "Milan Majcen" v sevniškem Domu Svobode. (Janko Blas)
Pivn i ca
Pivnica apolon vabi staro in mlado! Pivska klobasa, izbira med šestnajstimi vrstami piva in prijetna družba. To morate poskusiti!
Mlajši pionirji: NK Krško : NK Mirna 1:5 (1:2)
Mirna, 19. marca - Najmlajši in najstarejši krški nogometaši so gostovali na Mirni pri tamkajšnjem NK Mirna. To je bila izredna priložnost za mlade krške nogometaše, da se pomerijo z eno od boljših pionirskih ekip v ljubljanski MNZ. Izpit so opravili več kot uspešno in pokazali, da se v Krškem igra boljši pionirski nogomet kot na Mirni. Strelci so bili Mavsar 3, Rusič 1 ter Šetinc 1 gol.
Krška članska ekipa, sestavljena iz igralcev Krškega, Senovega in Brežic, je tudi pokazala, da še ni za staro železo. V kvalitetni predstavi so sicer izgubili z 1:2 (polčas 1:1), ampak z igro so presenetili favorizirane gostitelje. Z lepim golom Zakška so povedli, kasneje pa prejeli dva ponesrečena gola. Neodločen rezultat bi bil realna slika tistega, kar smo videli na stadionu na Mirni. (Pilip)
NajmlaJSi rešili čast Krčanov
Krško, 12. marca - V okviru priprav za nadaljevanje prvenstva v MNZ Celje so krški nogometaši gostili ekipo Krke Novoterm, ki tekmuje v MNZ Ljubljana.
Kadeti: NK Krško - NK Krka Novoterm 1:1 (0:1)
Krški kadeti so v večjem delu tekme bili enakopraven nasprotnik, po grobih napakah obrambe so že v začetku prejeli dva gola, v nadaljevanju pa so zaigrali veliko boljše in z malo športne sreče bi lahko priborili vsaj neodločen rezultat. Strelec za Krčane je bil Bovha, za Novomeščane pa dvakrat Perše.
pionirji:    NK Krško - NK Krka Novoterm 0:4 (0:1)
Zelo slaba predstava starejših pionirjev, zasluženo so izgubili. Do začetka prvenstva (9. aprila) potrebujejo še veliko dela in treningov. Nekaj okrepitev s Senovega bi jim prav prišlo.
ALI MOG«
Leskovcani prvaki Posavja
Brežice, 14. marca - Potem ko so osvojili naslov občinskega prvaka v konkurenci OŠ s področja občine Krško, so nogometaši OŠ Leskovec, učenci 7. in 8. razreda, postali prvaki Posavja. V finalni tekmi so bili v Brežicah boljši od prvaka brežiške občine, ekipe OŠ Velika Dolina. 2al se tekmovanja ni udeležila ekipa iz Sevnice. Po tej pomembni zmagi bodo Leskovcani zastopali barve Posavja v četrtfinalu republiškega prvenstva osnovnih šol v malem nogometu.
OŠ Velika Dolina : OŠ Leskovec 2:7 (0:4)
Gostitelji so igrali v sestavi: Požgaj, Glogovšek, Bajs, Brce M., Juhart, Gajski S., Brce N. in Gajski B., gostje iz Leskovca pa: Drenik, Urbanč M., Dvorančič, Gregorič, Podbršček, Judež, škrbina, Urbanč B., Lužar in Katic. Strelci za Leskovčane so bili Dvorančič 3 ter Gregorič, Urbanč M., Lužar in Podbršček po en gol, za domačine pa je oba gola dosegel Glogovšek. (Pilip)
Mlajši pionirji: NK Krško - NK Krka Novoterm
4:0 (4:0)
To je bila prava "rapsodija" v modrem. (Krčani so igrali v modrih dresih). Niso samo premagali svojega nasprotnika, ampak so ga totalno nadigrali. Mali krški nogometni umetniki so navdušili prisotne. Vsi se strinjajo, da je to ena od najbolj talentiranih generacij krškega nogometa. Če bodo vztrajali, je pred njimi nogometna prihodnost. Strelci za Krčane so bili Rusič 2, Nadarevič in Povhe po 1 gol. (Pilip)
Iz vojašnice Cerklje ob HrM
Drugo državno prvenstvo v patruljnem teku
Na ok.  15 km dolgi progi, na kateri je bilo deset
kontrolnih točk, se je najbolj znašla ekipa gostitelja
- 210. UC Cerklje ob Krki.
Cerklje ob Krki, 4. marca - Državnega prvenstva se je udeležilo 22 ekip. V močni konkurenci je domača ekipa s približno 20 minutami prednosti pred drugouvrščeno ekipo opravila 10 zahtevnih preizkušenj, kot so: premagovanje vodne ovire s pomočjo vrvi, test prve pomoči, met bombe v cilj, poznavanje MES in POPS, streljanje z lokom, veslanje...
Rezultati: 1. 210.UC Cerklje ob Krki s časom 1:34,39, 2. 76. PO divizija M. Sobota (1:55,55) in 3. 3. PŠTO 310. UC Kranj (01:58,57). V kategoriji vojaških obveznikov je bil vrstni red naslednji: 1. 1/22 br. Novo mesto, 2. 76. PO divizija M. Sobota in 3. 3. PŠTO 1/32 gbr Kranj. (Pilip)
NAŠ GLAS 6, 24. marca 1994
37WV
13
Gimnastika
Uspešne gimnastične priprave Rajna
Telovadke C K CYM RAIN Brežice so bile zaradi
nerazumevanja  prisiljene  opraviti priprave  izven
kraja bivanja.
Brežice, marca - Sedem selekcioniranih telovadk, ki tekmujejo v B-programu ženske gimnastike Gimnastične zveze Slovenije, je v času od 28. februarja do 4. marca opravilo v Trbovljah pod vodstvom prof. Romana Vodeba zimske gimnastične priprave. Dvaj-seturni trening je vseboval koreografijo, vaje moči in raztezanja ter metodično delo po orodjih s poudarkom na pravilni tehnični izvedbi in učenju novih težavnostnih elementov. Telovadke GYM RAIN že konec marca čaka kvalifikacijska tekma za nastop na državnem prvenstvu, kjer bodo pokazale pridobljeno znanje.
P.S. Vsa potrebna orodja in prostori za uspešne priprave se nahajajo tudi v Brežicah. (Pilip)
Športni ples
Kriki plesalci na državnem prvenstvu
Sežana, 19. marca - Državnega prvenstva v latinskoameriških plesih, v organizaciji Plesnega kluba Nova Gorica, so se udeležili tudi trije pari Društva za plesno dejavnost Krško. Najbolje sta se odrezala športna plesalca Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar, ki sta tokrat prvič tekmovala med mlajšimi mladinci. V močni konkurenci 43 parov iz 16 klubov sta dosegla odlično 16. mesto in za seboj pustila tudi nekatere pare iz višjega B-razreda. Med pionirji sta najboljši rezultat dosegla par Matija Kržan in Teja Dumenčič z 18. mestom, medtem ko je par Mitja Prah in Mateja Gane na 22. mestu. To so obetavni rezultati za krško društvo, še posebno Sebastjan in Urška se razvijata v prava športna plesalca in lahko v naslednjem letu realno pričakujemo njuno uvrstitev v finale državnega prvenstva.
Za uspeh krškega društva pa so zaslužni tudi njihovi sponzorji in pokrovitelji, to so: Zavarovalnica Triglav - Krško, Logis Senovo, Radio Posavje - studio Brežice, Papiroti Krško, stranka SDP Krško, Sitografija Geršak Leskovec, Oš Leskovec, Oš Krško, Stavbno kleparstvo in krovstvo Jože Brudar Podbočje, Picerija Račko Krško, Trgovina ena A Leskovec in drugi, ki so na kakršen koli način pomagali. (Dixi)
Začenja se sezona tenisa
Krško, 16. marca - Čeprav z igranjem na umetni travi in v dvorani ni več prave teniške sezone, se je "ta prava" že začela, vsaj v Krškem, kjer je tukajšnji teniški klub danes odprl vseh šest igrišč. Klub je pred kratkim dobil novo vodstvo in njegov predsednik je sedaj Jani Longo.
Že prihodnji mesec bodo začeli s šolo tenisa za najmlajše, zato že zbirajo prijave učencev od prvega do petega razreda, in sicer na OŠ Krško, Leskovec in Brestanica. Začetni tečaj bo trajal 20 ur, potekal bo pod vodstvom vaditeljev na igriščih v Krškem, najboljši bodo po opravljenem tečaju pričeli z vadbo pod strokovnim vodstvom v klubu.
Letos bodo krški tenisači nastopili v tretji slovenski ligi za člane, dečki in deklice pa v kategorijah do 14 in do 16 let po koledarju TZS. Klub bo v septembru organiziral tudi odprti turnir za deklice do 12. leta starosti ter več klubskih, regijskih in rekreativnih turnirjev.
Letošnja celodnevna igralnina je za člane kluba 16 tisoč tolarjev, dopoldanska, ki velja le ob delovnikih, je 8 tisoč, ura igranja pa bo stala 400 in 650 tolarjev. Igralnino lahko stari, seveda pa tudi novi člani poravnajo pri oskrbnikih igrišč, (gr)
Mamizni tenis
Zaključen spomladanski del v II. ligi
Maja bo v KršHem kolesarski praznih
Začetek etapne dirke Tour de Slovenie
Krško, marca - Člani NTK NE Krško so v zadnjih dveh tekmah, z NTK Gorica in NTK Istrabenz Koper, zmagali z rezultatom 6 : 1 in so v skupni razvrstitvi zasedli 4. mesto med 10 ekipami II. slovenske namiznoteniške lige. Krčani so igrali v postavi: Ko-čevar, Vertuš, Šurbek in Jakob-čič.
Krški namiznoteniški klub bo zaradi omenjene razvrstitve vložil protest, ker je njegov neposredni konkurent za igranje kvalifikacij za I. ligo, to je NTK Kajuh Slovan iz Ljubljane, igral z ravenskim Fužinarjem z drugo postavo in tako Ravenčanom omogočil zmago ter osvojitev 3. mesta, s tem pa uvrstitev v kvalifikacije za I. ligo. (I.G.)
Dve visoki zmagi pionirjev
Krško, marca - Pionirji NTK NE Krško so 11. in 18. marca odigrali dve tekmi pionirske NTL Ljubljana. Najprej so v Krškem premagali ekipo Rakeka z rezultatom 11:3, zmage so prinesli: Kožic 3, Martinovič 3, Turk 3, Rostohar 1 in par Turk - Rosto-har 1. V naslednji tekmi so premagali ekipo Novotehne iz No-
vega mesta s 14 : 0, zmage so dosegli Kožic, Turk, Martinovič in Krulc.
Rostohar in Turk sta 13. marca v Preserju nastopila na 4. preglednem turnirju Slovenije v kategoriji dečkov do 4. razreda. Turk se je uvrstil v četrtfinale, torej med osem najboljših, Rostohar pa med 32 najboljših.
Mesto Krško bo letos prireditelj slovesnega starta 2. mednarodne etapne kolesarske dirke Po Sloveniji. Slavnostna otvoritev in pričetek, ki se v kolesarskem žargonu imenuje prolog, bo 8. maja ob 16. uri in bo prav gotovo pravi kolesarski spekta-kel, saj bodo v Krškem ta dan popoldan izpeljali zelo privlačen športni program na 1,4 km dolgi krožni progi s startom in ciljem pred ploščadjo Kulturnega doma oziroma hotela Sremič. Vsaka izmed udeleženih šestčlanskih ekip (med njimi bo tudi ekipa Posavja) - teh bo preko 20 iz 15 držav - se bo na tri različne načine potegovalo za majice različnih barv, s katerimi bodo prihodnji dan začele ekipe oz. posamezniki prvo etapo največje kolesarske prireditve za
Speedway
člane amaterje pri nas.
Po slavnostni otvoritvi, na kateri bodo sodelovali tudi pionirji kolesarskega društva Savapro-jekt kot zastavonoše posameznih držav, bodo kolesarji iz vsake reprezentance po eden pričeli prvo dirko na izpadanje. Po vsakem krogu bo izpadel iz tekmovanja po en kolesar. Najboljši trije pa si bodo med seboj razdelili tri majice različnih barv: rumeno, modro in zeleno.
Drugi start: po dva tekmovalca iz vsake reprezentance (skupaj okoli 40) se bodo pomerili v kriteriju za točke; kolesarji bodo vozili 12 krogov na krožni poti skozi Reso, točkovali pa bodo vsak tretji krog in zadnjega dvojno. Preostali trije tekmovalci iz vsake ekipe pa se bodo pomerili
Aktivnosti v AMD Krško
Otvoritev sezone 14. aprila
Kvalifikacijske dirke za naslov SP se bodo udeležili po dva reprezentanta iz Belorusije, Francije, Nemčije, Avstrije, Italije, Ukrajine in Slovenije
Krško, 12. marca - Člani, funkcionarji in tekmovalci AMD Krško pridno delajo pri zamenjavi varnostne ograje okrog speedway steze. Udarniške akcije bodo imeli dvakrat tedensko, da bi do 24. aprila pripravili stezo in spremljajoče objekte. Barve Slovenije bosta na omenjeni dirki zastopala domačina Omerzel in Lekše. Istočasno bo v skupini v Lonigu v Italiji nastopil drugi slovenski dvojec, Pintar in Peterca.
AMD Krško bo v letošnji sezoni imel 10 tekmovalcev. Licence za državno prvenstvo imajo Lekše, Drnač, Šantej in Štojs. Istočasno pripravljajo 6 mladih tekmovalcev, ki naj bi v prihodnosti bili nosilci speedway športa v Krškem.      Predsednik     AMD
Krško, Anton Vodišek: "Naš cilj je, da v letošnji sezoni vrnemo naslov državnega prvaka v Krško."
V AMD za letos načrtujejo postavitev razsvetljave na stadionu Matije Gubca. "Nočno dirko bomo organizirali zagotovo v letošnji sezoni. To bo eden od sobotnih večerov, ko bomo naredili pravo "fešto" - ljudsko rajanje, polno športa in zabave," nadaljuje g. Vodišek. Postavitev reflektorjev ni poceni zadeva, v AMD razmišljajo o 100.000 DEM vredni naložbi. Finančna sredstva naj bi pridobili z reklamo, sponzoriranjem in oglaševanjem, z vstopnino tudi. Upajo, da bodo dobili stalne in dobre sponzorje, ki bodo v sodelovanju z njimi našli ekonomske interese. (Pilip)
Funkcionarji AMD za vzor: na delovni akciji zamenjave ograje
Začele se Je prvenstvo 0$ občine Krško
Povedli sta osnovni Soli Krško in Brestanica.
Leskovec, 19. marca - V organizaciji KK Interier se je v leskov-ški dvorani začelo občinsko prvenstvo za učence 7. in 8. razredov. To je bil prvi v seriji treh turnirjev, ki bodo potekali marca in aprila. Prikazana je bila zelo kvalitetna košarka, najboljše je igrala ekipa OŠ Krško, ugodno je presenetila OŠ Brestanica, razočarali sta ekipi OŠ Raka in OŠ Leskovec.
Rezultati: OŠ Raka - OŠ Brestanica 23:24* (7:16), strelci za Rako: Božič 15, Kunej 3 in Mežič 5, strelci za Brestanico: Kozmos 3, Arnšek 10, Les 7 in Ogorelc 4. OŠ Leskovec - OŠ Krško 17:40 (5:20), strelci za Leskovec: Tomažin 2, Gregorič 3, Urbanč 5, Hribar 2, Oljača 2 in Podbršček 3, strelci za Krško: Mlakar 15, Voglar 10, Tušek 8, Nukič 4 in Bakič 3. OŠ Leskovec - OŠ Brestanica 7:12 (2:7), strelca za Leskovec: Gregorič 4 in Urbanč 3, strelci za Brestanico: Ogorelc 6, Arnšek 4 in Les 2. OŠ Raka - OŠ Krško 29:48 (14:26), strelci za Rako: Božič 13, Skinder 9, Novak 3 in Mežič 4, strelci za Krško: Mlakar 18, Tušek 10, Grozina 7, Bakič 8 in Voglar 5.
Igrali so po pravilih Košarkarske zveze Slovenije, čas igranja pa je bil 2 x 12 minut. Prvenstvo se nadaljuje naslednjo soboto. (Pilip)
v ekipni vožnji (trije krogi). Star-tala bo vsaka ekipa posebej v razmaku ene minute.
Tako bo Krško tudi letos gostilo najboljše kolesarje iz različnih držav sveta, med njimi pa bodo vozili tudi kolesarji Sava-projekta, ki bodo ob pomoči kolesarjev novomeške Krke tvorili ekipo Posavja.
Na lanskoletni prvi prireditvi je bil v Krškem na sporedu samo ekipni kronometer od Krškega do Impoljce in nazaj, letos pa bo v mestu dirka, ki je prav gotovo medijsko veliko bolj zanimiva, saj se začetku (in koncu) etapnih dirk posveča največ pozornosti. Ob dogajanju v Krškem bo prisotna tudi ekipa TV Slovenija, ki bo vsak dan posebej pripravila 30-minutno reportažo o
minuli etapi tistega dne.
To pa še ni čisto vse, saj bodo kolesarski delavci Savaprojekta dve uri pred slavnostno otvoritvijo prologa izvedli tudi dve dirki pionirjev za "Pokal Frutabele", ki se odvija skozi vse leto, tukaj pa bo prva dirka v letošnji sezoni. Zaradi velikega zanimanja za vse dosedanje dirke za "Pokal Frutabele", tako staršev, ki iz cele Slovenije pridejo gledat svoje otroke, kot tudi drugih gledalcev se v Krškem na ta dan pričakuje ogromno publike iz drugi krajev Slovenije kakor tudi domačinov. Gledalci si bodo seveda takoj po končani dirki najboljših mladih kolesarjev lahko ogledali tudi veliki začetek vse bolj odmevne mednarodne etapne dirke Po Sloveniji '94. (Drago Dremelj)
Promotor s startno številko I
Omerzel znova v Posavju
Speedway je eden redkih motoriziranih športov, ki združuje atrakcijo, značilno za gladiatorje, ter spretnost, pogum in hitrost! Drsenje skozi ovinke ter boj mož za zmago in slavo je vedno privlačil številne gledalce v areno speedway tekmovanj.
Nov izziv za mlado posavsko društvo "Promotor team" s sedežem v Brežicah pa je tudi organizacija lastne ekipe, ki bo nastopala na dirkah v speedwayu. V novi in hkrati že vrhunski ekipi, ki bo na prvenstvu Slovenije branila ugled Promotor teama, na mednarodnih dirkah pa tudi ponosno predstavljala Slovenijo, bosta skupaj nastopala izkušeni as ter obetavni tekmovalec mlade generacije.
Vsekakor pa je to bilo največje presenečenje prestopnega roka, saj se je iz AMTK Ljubljana v Posavje vrnil Krešo Omerzel, prvak in vrhunski predstavnik slovenskega speedwaya, ki bo številka 1 v ekipi in zagotovo tudi v prvenstvu, Mitja Pungarčič se bo po petih letih odsotnosti znova vrnil na dirke, hkrati pa se bo na stezi in ob njej spretno poskušal naučiti vseh skrivnosti in mojstrstva velikanov speedway dirk.
Novi speedway team bo deloval kot krška sekcija matičnega društva, vodstvo ekipe je kot samostojni projekt prevzel Sandi Mlakar, ki ima vlogo športnega speedway managerja, njegova desna roka je Vlado Pajek, sekretar pa Borut Štajnaher. Naj-
večji problem bodo seveda treningi, saj ekipa nima svoje steze, vendar Mlakar pravi: "Z AMD Krško smo se že dogovarjali o sodelovanju, predsednik društva Vodišek pa je obljubil, da ne bo težav, saj je za tekmovalce celo dobro, če se lahko merijo med sabo tudi na treningih. V naši ekipi ne maramo, da bi pri enostavnih tehničnih vprašanjih iz muhe naredili slona, pričakujemo pa lahko, da se bodo navijači razdelili na dva tabora: na Lekšetove in na Omerzelove navijače. Vendar lahko z medsebojno konkurenco dosežemo tudi višjo raven, saj bodo najbolj nevarni tekmeci ravno Ljubljančani."
Tekmovalca v "Promotor speedway teamu" Krešo Omerzel in Mitja Pungarčič bosta v letu 1994 nastopala na odprtem državnem prvenstvu Slovenije, Omerzel pa tudi na nekaterih pomembnih mednarodnih dirkah.
Cilji, ki so si jih v ekipi zastavili, so ubranitev naslova prvaka za Omerzela in 8.-10. mesto Pun-garčiča v državnem prvenstvu Slovenije. Od Omerzela lahko pričakujemo tudi odmevne rezultate v mednarodni konkurenci, kot novoustanovljena ekipa v tej zvrsti športa so v "Promotor speedway teamu" že sedaj deležni tudi precejšnjega zanimanja medijev, napovedali pa so, da bodo podrobnosti predstavili na tiskovni konferenci pred začetkom prvenstva. (Veljko Jukič)
Junija bomo na letališču morda lahko občudovali tudi najhitrejše motoriste na "Veliki nagradi Slovenije", tako kot lani med ekshibicijskimi vožnjami prvaka Silva Habata (št. 17, kavvasaki ZXR 750) in Gregorja Gorca (št. 1, honda NSR-125). (Foto: Dušan Erban/Jukičprofoto)
«*
14						NAŠ GLAS 6, 24. marca 1994
	.,„	1*1	%  *  i	i - "??	mm	
						
Letno poročilo inšpekcije za delo
Za toliko kršitev Je en inšpektor premalo
Obstaja razlika med zaposlovanjem na črno in legalnim zaposlovanjem pri črnem delodajalcu, ker tega
inšpektor za delo ne more zašiti
Posavje, lani - Delo na črno je, po navedkih letnega poročila inšpekcije za delo, še vedno značilno predvsem za zasebne delodajalce v Posavju. Zaradi bližine državne meje je ponudba cenene delovne sile dovolj velika, zakon o zaposlovanju tujcev pa je pustil določeno pravno praznino, ki jo delodajalci s pridom izkoriščajo. Stiska je verjetno marsikaterega delodajalca tudi potisnila v različne nelegalne rešitve, zakon pa je včasih nemočen.
Tudi delavci s slovenskim državljanstvom, ki delajo pri zasebnikih, vsaj v večini primerov ne kažejo želje po sklenitvi delovnega razmerja. Tako navaja poročilo in dodaja, da so razlogi za ta pojav predvsem v tem, da ti isti delavci hkrati prejemajo
nadomestila z Zavoda za zaposlovanje. Nadomestilo bi s sklenitvijo delovnega razmerja hitro izgubili, prav tako pa jim delodajalec ob takšnem delu izplačuje nekoliko višjo plačo, kot bi jo dobili sicer. Delavci kršitelji za svoje delo na črno tudi niso kaznovani, saj zakon take možnosti ne predvideva. Avtorji poročila svojo trditev utemeljujejo z dejstvom, da se velika večina delavcev pritoži inšpektorjem šele potem, ko že nekaj mesecev hkrati delajo na črno in prejemajo nadomestilo pri zavodu ter ko jih delodajalec iz kakršnihkoli razlogov odslovi. Takrat delavci zahtevajo "takojšnje posredovanje inšpekcije ter najstrožje kaznovanje kršiteljev, ki so jih tako brezkompromisno odpustili, sicer bodo o nedelu inšpektorjev obvestili republiški inšpekto-
VJf Z Krško
V lanskem letu več nasilja
Raziskanost kaznivih dejanj nad slovenskim povprečjem
Krško, marca - Lani so v UNZ Krško zabeležili 6-od-stotni porast kaznivih dejanj na področju splošne varnosti ljudi in premoženja. Posebej so v porastu različne oblike nasilnega obnašanja in problematika mladoletnikov. Teh je bilo v populaciji kršiteljev 8 % (v I. '92 5 %), trendi pa ne kažejo na izboljšanje stanja.
V letu '93 je bilo storjenih 1251 (63 % več) kaznivih dejanj s področja splošne kriminalitete, od tega so jih posavski kriminalisti raziskali 66,19 %, kar je nad slovenskim poprečjem. Povečalo se je število posilstev, spolnih napadov na osebe, mlajše od 14 let (vsa kazniva dejanja so bila raziskana), ropov in vlomnih tatvin, število umorov pa se je zmanjšalo za štirikrat. Večje je tudi število kaznivih dejanj, povezanih z vozili - raziskali so večjo skupino preprodajalcev vozil, ki so delovali v več državah, pri tem pa so velik uspeh v odkrivanju ukradenih vozil imeli na mejnih prehodih. Pri ropih gre največkrat za dobro organizirane večje roparje, vendar jih večinoma odkrijejo. Veliko moči in dela je bilo namenjeno organiziranemu kriminalu, javnemu tožilcu je bil podan predlog za tri primere organiziranega kriminala, ko je šlo za krajo avtomobilov, mamila, izsiljevanje
in trgovino z belim blagom. Samo ena tričlanska skupina je naredila več kot 100 kaznivih dejanj. S področja proizvodnje in prometa z mamili so obravnavali 10 osumljencev, ki so storili 6 kaznivih dejanj, zaseženih pa je bilo 912 g heroina, 526 g indijske konoplje, 20 g kokaina in 6 ampul morfija. Zaradi nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem so obravnavali 11 storilcev zaradi 10 kaznivih dejanj. Pri tem v glavnem gre za nedovoljeni promet z orožjem čez državno mejo z R Hrvaško.
Za leto '93 je značilen tudi izredno velik porast gospodarske kriminalitete. Povečalo se je število kaznivih dejanj v zvezi z lastninjenjem - večinoma gre za divje lastninjenje.
V UNZ Krško posebej poudarjajo svoje humanitarno delo. Lani so opravili 870 aktivnosti, usmerjenih v pomoč ljudjem v stiski, varovanje šolarjev v prometu in iskanje pogrešanih oseb. Prizadevajo si, da bi bili "prijazna policija", ki tudi pomaga, ne le ukrepa proti kršiteljem zakonov. Zato so posvetili veliko pozornosti vzgoji mladih kadrov. Zanimiv je podatek, da je poprečna starost policistov na obmejnih postajah, ki so v pristojnosti UNZ Krško, le 24 let, večina pa dela manj kot dve leti.
(B.B.)
Prometna varnost se poslabšuje
Krško, marca - Opazen porast prometa, posebej na magi-stralki med Ljubljano in Obrežjem, prinaša tudi večje število prometnih nesreč. Krški policisti opozarjajo, da bo nujno začeti razmišljati o posodobitvi te ceste, ker je pričakovati, da se bo z umiritvijo razmer pri naših južnih sosedih promet s časom vrnil nanjo.
V letu '93 je sicer nekoliko upadlo število prometnih nesreč na lokalnih cestah, vendar njihovo povečanje na regionalnih cestah in magistralki daje splošno negativno sliko. Lani je 39 (31 v I. '92) oseb izgubilo življenje na posavskih cestah, 238 (229) pa jih je bilo poškodovanih. Manj je bilo hudih telesnih poškodb in več lažje telesno poškodovanih oseb. V nezgodah so bili najbolj ogroženi vozniki osebnih avtomobilov, ki so tudi povzročili največ nezgod. Kot najpogostejše vzroke prometnih nesreč v letnem poročilu UNZ Krško navajajo neprimerno hitrost, neupoštevanje smeri vožnje in izsiljevanje prednosti.
Statistični podatki kažejo, da je bilo v letu '93 v prometnih nesrečah udeleženih 65 otrok in mladoletnikov (48). Za posledicami nesreč jih je umrlo 7 (4), poškodovanih pa je bilo 54 (42) otrok oz. mladoletnikov. Kot povzročitelji prometnih nezgod so ti navedeni v 25 (21) primerih.
Posavski policisti so lani izvedli vrsto preventivnih akcij za povečanje varnosti v cestnem prometu, zmanjšali so število kaznovanj in povečali število opozoril, kar pa očitno ni zaleglo. (B.b.)
rat in časopisne hiše."
Posebnost dela na črno je tudi legalno zaposlovanje delavcev pri delodajalcih, ki za opravljanje svoje dejavnosti nimajo potrebnega dovoljenja. Inšpektorji seveda težko dopovedo delavcem, ki terjajo posredovanje, da v takih primerih ne smejo ukrepati, ker nimajo pooblastila. Marsikdaj lahko inšpektor prizadetega delavca kvečjemu (zaradi storjene krivice) napoti na sodišče združenega dela. Tam se zadeve zaradi prezatrpanosti kopičijo in s tem pri prizadetih ¦ ustvarjajo občutek uspavanosti in neučinkovitosti inšpekcije za delo. Ob še celi vrsti drugih kršitev, ki so jih sposobni narediti nekateri izmed 1.846 obrtnikov in 584 podjetnikov iz vsega Po-savja vsekakor en sam inšpektor za področje delovnih razmerij ne
zmore opraviti vsega dela.
Varstvo pri delu je poglavje zase. Poslovni in pomožni prostori pogosto niso dokončani oz. niso niti bili grajeni za ta namen. Zato so prenizki, slabo naravno osvetljeni in neustrezno ogrevani. Nimajo ustreznih podov (toplotna izolacija), stopnišča in izhodi nimajo ustreznih varovalnih ograj... Novi in (predvsem) rabljeni stroji, ki jih obrtniki sami uvažajo, nimajo potrebnih listin o varstvu pri delu, električne instalacije, napeljave in priključki so pogosto improvizirani, niso strokovno vzdrževani, nevarne snovi (zlasti laki, lepila in razredčila) nimajo potrebnih dokumentov, niso ustrezno skladiščeni... (Ika)
Ukradena avtomobila       Usodno prehitevanje
Brežice,   Krško,   marca   -
Dvanajstega marca ponoči je neznanec odpeljal osebni avtomobil Nissan micra, reg. št. LJ A3 - 075 s parkirnega prostora pred stanovanjskim blokom v brežiški Kraigherjevi ulici. Lastnico Štefko L. iz Ljubljane je tako neznanec oškodoval za 1.800.000 SIT.
V noči med 12. in 13. marcem je neznani storilec ukradel osebni avtomobil Opel calibra, reg. št. KK D1 - 595. Lastnik, 35-letni Bojan R., je vozilo zaklenjeno pustil na parkirnem prostoru diskoteke Pacifik v Krškem. (B.B.)
Našel je bombo
Loče, 14. marca - Ko je Jože D. (1940) iz Loč kopal mivko v stari strugi reke Save izven naselja Loče, pri deponiji smeti, je našel neeksplodirano ročno bombo, ki najverjetneje izvira iz II. svetovne vojne. Jože je o najdbi obvestil policiste in v Loče so poslali patruljo s pirotehniki. Ker je bila bomba dalj časa zakopana v zemlji, je bila močno korozirana, zato ni bilo mogoče natančno ugotoviti njenega porekla in tipa. Bomba tudi ni imela ročke za aktiviranje. Za njeno uničenje je poskrbel pirotehnik.
(B.B.)
Krško, marca - Petnajstega marca ob 17.20 je 49-letni Alojz Pleterski iz Grosupelj, zaposlen v krški jedrski elektrarni, vozil osebni avtomobil Daihatsu cha-rade po regionalni cesti od Kri-žaja proti Drnovemu. Pri Drno-vem je prehiteval voznika osebnega avta Kadett, 34-letnega Dauta Gašija, ki začasno stanuje v Krškem. Ko je bil Pleterski vzporedno s kadetom, je nenadoma zavil desno in z desnimi vrati treščil v prednji blatnik Ga-šijevega avta. Zaradi močnega sunka je obe vozili zaneslo na neutrjeno bankino, nato pa preko pol metra visokega nasipa. Med prevračanjem je Pleterske-ga, ki ni bil privezan z varnostnim pasom, vrglo iz vozila in je na kraju nesreče umrl. (B.B.)
Usmrtil sa je elektromotor
Veniše, 12. marca - Pri molži z molznim strojem se je smrtno ponesrečil Franc A. (1958) iz Ve-niš 20. Ubil ga je električni tok iz elektromotorja, ki poganja molzni stroj. Vzrok smrti je ugotovil zdravnik ZD Krško, ki je pokojnega pregledal na kraju nesreče. (B.B.)
POŠTNA TORBA
Kabelski TV program pri sosedu
Ja, pa še kako res je. Sploh ni nujno, da gre pri vsaki spremembi za spremembo na bolje. Pa pri tem nimam v mislih naše "mlade demokracije" oz. države, ki pa, mimogrede, obvladuje prijeme že kar
kakšne "stare....... " (to ste pa bralci
rekli) in kakor da bi to počela že vse življenje, mislim, bavila se s politiko, pač pa nameravam spregovoriti o takoime-novani krški televiziji, Kanalu 10, lokalnem studiu ali kakorkoli že hočete. Pa najprej nisem. Resnično. Kljub nekorektnemu nastopu članov nove ekipe na brežiškem radiu, kjer so popljuvali delo prejšnjega, recimo mu "Grajžlovega tea-ma", čeprav močno dvomim, da so kakšno oddajo sploh videli. Če bi namreč jo, bi se jim morda "odprlo", da gre pri TVza gibljive slike, da se ta medij razlikuje od časopisa, skratka, da se novice "pokrivajo" s slikovnim materialom. Kadar me bo zanimala pisana informacija o dogodkih v Posavju, bom vzel v roke raje npr. Naš glas, ki v zadnjem času resnično pokriva vse, kar se tu zgodi pomembnejšega, pa še slikovnega materiala ima več. No, pravzaprav jim na
nek način delam krivico: zadnjič je bil zgornji del slike na ekranu zelo gibljiv, in sicer v desno, pa je šlo za že zmontiran in presnet material - samo kaseto je bilo treba vtakniti. Pa pustimo tehnično plat oddaj ob strani. Povratni signal je, kakršen pač je (mimogrede, enak je, kot je bil v času, ko je oddaje delala Grajžlova ekipa).
Ton mojega pisma pogojujejo (kot sem že omenil) izjave "televizijcev" nove ekipe na radiu Brežice, kjer so zatrjevali, da so dobili posel zato, ker gledalci niso bili zadovoljni z oddajami prešn/e ekipe (v resnici pa je šlo za potek pogodbe in nesporazum s Savaprojektom), čeprav sprejemam, da nihče nikoli ne bo uspel narediti oddaje, ki bi bila všeč vsem, da bodo delali dosti boljše, da jim nekakšen videotekar ne more biti konkurenca, (čeprav pa ta "videotekar" očitno povsem zadovoljuje kriterije nacionalne televizijske hiše, njegovi posnetki so najpogosteje objavljani v informativnem delu pa tudi pri "vremenu", kar je za snemalca še poseben izziv in priznanje), in tako naprej. Seveda pa je nekaj povsem drugega NE, če pride novinar napovedovalec od drugje NE, kot pa če je domačin NE, ki ga lahko NE, ker se pač poznamo
Uspešno delo posavskih kriminalistov
Brežiškemu muzeju vrnili ukradene slike
Krško, 10. marca - Na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika so včeraj posavski policisti opravili hišno preiskavo v eni izmed dobovskih hiš in našli šest olj na platnu, ki so bila 8. novembra lani ukradena iz razstavne galerije brežiškega muzeja.
Veselo vest o tem je že sinoči novinarjem (neuradno) sporočil Marjan Gregorič, takoj ko se je vrnil z opravljene identifikacije. Novinarji pa smo si danes lahko ogledali (ukradene) najdene slike
Fotografija dveh nabožnih (ukradenih) slik
Del zaseženega (ukradenega) materiala              _____                    __^_
in ves ostali plen, ki so ga med preiskavo storilcema zasegli policisti Slike so nabožne vsebine, dve sta iz osemnajstega, štiri pa iz sedemnajstega stoletja, nekaj jih je poškodovanih in potrebnih popravila, njihovo vrednost pa strokovnjaki na trgu ocenjujejo na približno sto tisoč nemških mark za vsak kos.
Na tiskovni konferenci, ki so jo danes sklicali v Krškem, se je Tomaž Teropšič v imenu muzeja zahvalil kriminalističnim delavcem za izjemen uspeh, ki je omogočil vrnitev slik na mesto, kamor sodijo. Po vlomu so v brežiškem muzeju zaprli ves oddelek umetnostne zgodovine in preostale slike prepeljali na varno. Hkrati so se lotili tudi nabave boljših in popolnejših varnostnih naprav. Pri tem sodelujejo z ministrstvom za notranje zadeve. Nekaj podrobnosti o preiskavi je dodal tudi načelnik UNZ v Krškem Rajmund Veber, komandir policijske postaje v Brežicah Ivan Plohi pa je pojasnil, da to ni edini uspeh njihovih delavcev. Lani so na primer odkrili storilca, ki je vlomil v 44 počitniških hišic. (Ika)
NE, vsak nekam pošlje NE? Navsezadnje smo tudi Krčani samo Slovenci in je zato vse, kar pride od drugod, boljše, pa čeprav samo iz Brežic. To potrjujejo tudi občasne kritike, ki so letele na eno od naših voditeljic s strani določenih gledalcev, sedaj pa se je uspešno uveljavila kot urednica na kanalu A. Toliko zaenkrat o "informativnem" bloku oddaj krške televizije, ki sem ga, verjamem, da enako tudi ostali prebivalci (po naših izkušnjah), nestrpno pričakoval. 0 glasbenih spotih tokrat ne bi izgubljal besed, gre pač za stvar okusov, pod vsako mero dobrega okusa pa je tehnični nivo, če že zanemarimo dejstvo, da so presneti iz oddaj TV Slovenija (Poglej in zadeni npr.), in vprašanje avtorskih pravic. Seveda pa je alfa in ornega nastale situacije v zvezi z lokalno televizijo krški Savaprojekt. 0 tem, da ima firma globoke korenine še v prejšnjem sistemu, ne govori samo to, da se očitno spoznajo na vse, od politike in smetišča do kolesarstva in televizije, marveč tudi dejstvo, da nima sedaj niti ni imela v preteklosti niti tehničnih sredstev (čeprav jim finančnih očitno ne manjka) niti kadrov niti registrirane deja v-nostiza to področje, pa si vseeno jemlje pravico oddajati v Kabelsko distribucijskem sistemu, zgrajenem s finančnimi sredstvi občanov, saj se še spomnite: po 1000 DEM vsak priključek (jih je pa koliko ? okrog 2500?). Sedaj sem se sicer malce oddaljil od teme, saj za sam KDS, njegovega upravitelja ali bodočega lastnika (če se bo "olastninil" po že ustaljeni navadi "naše mlade....") sploh ni nujno, da je v kakršnikoli zvezi z ustvarjalci pro-
grama. KDS je samo fizično sredstvo, da ta program pride do ljudi. In tu je jedro našega nesoglasja s Savaprojektom in vodstvom KDS. Medtem ko vse satelitske programe gledamo "na črno", se pravi, da jih predvajajo nelegalno, ne omogočijo ostalim interesentom oz. proizvajalcem programov enakih pogojev, kot sijih lasti Savaprojekt oz. njihovi izvajalci, takoimenovana "nova ekipa", ali pa to pogojujejo z nerazumnimi zahtevami (procenti od reklam, čepra v je vsem jasno, da lahko komercialni TV studio preživi edino s pomočjo teh sredstev). Zato jih še enkrat sprašujem: koliko jim plačuje za distribucijo npr. ljubljanski Kanal A? Seveda nič, ker bi moralo biti ravno obratno. Distributer bi moral plačevati izdelovalcem programa. Zato tudi satelitske programe takorekoč krademo. Toliko! Da, moje pismo je zelo osebno. Namenoma. Zaradi neštetih ur, prebitih pozno v noč ob sobotah ali nedeljah, skupaj s še ostalimi sodelavci Grajžlove ekipe (pa sem se jim pridružil najpozneje), si jemljem pravico, da vsem odgovornim pri KDS in Savaprojektu povem: NE, HVALA! S sedanjim nivojem oddaj mene ne boste imeli za osla. In če velja, da ima vsak narod takšno vlado oz. oblast, kakršno si zasluži, potem bi najbrž to lahko veljalo tudi za lokalni TV program. Vendar sem osebno prepričan, da prebivalci Krškega, ne samo zaradi Nuklearne (kdor tu živi, si lahko sam našteje še ostale vzroke), zaslužimo boljšo rento kot je to, kar nam sedaj ponujajo po lokalni televiziji.              Jože novak
Papirniška 17
NAŠ GLAS 6, 24. marca 1994
OBVES
"\-
15
Na podlagi 7. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje ustanavljanja novih delovnih mest v malem gospodarstvu v občini Krško (Ur.list RS, št. 66/1993) je Izvršni svet Skupščine občine Krško na svoji seji dne 17.03.1994 sprejel sklep, da objavi
RAZPIS
ZA DODELITEV SREDSTEV ZA SUBVENCIONIRANJE REALNE OBRESTNE MERE IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA POSPEŠEVANJE MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI KRŠKO
VSEBINA IN POGOJI RAZPISA
1)  Sredstva za kredite znašajo do 160.000.000 SIT.
¦ Predračunska vrednost posamezne investicije ne sme presegati 500.000 DEM v tolarski protivrednosti.
2)  Sredstva v obliki subvencioniranja realne obrestne mere iz občinskega proračuna se za isti program dodeljujejo le enkrat, in sicer za naslednje namene:
- nakup, graditev, prenovo in adaptacijo prostorov v stanovanjskih in drugih gospodarskih objektih, namenjenih za poslovno dejavnost,
-  nakup nove opreme in generalno obnovo obstoječe opreme za proizvodnjo,
-  uvajanje sodobnih tehnologij.
3)  Za sredstva za razvoj lahko zaprosijo naslednji prosilci: - podjetniki posamezniki - obrtniki, fizične osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost po drugih zakonih,
-  podjetja v zasebni in mešani lastnini z do 20 zaposlenimi,
-  občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja o izpolnjevanju pogojev oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja.
Sedež firme in poslovni prostori morajo biti na območju občine Krško.
4)  Višina subvencioniranja obrestne mere znaša do 10 (deset) odstotnih točk realne obrestne mere poslovne banke ali druge finančne institucije, pri čemer se realna vrednost glavnice ne sme zmanjšati.
5)  Doba vračanja posojila ne sme biti daljša od 5 (pet) let.
6)  Razpis za pridobitev sredstev po tem razpisu traja do 30. 4. 1994.
7)  Vloge za subvencioniranje obrestne mere s prilogami vlože interesenti na naslov: SKUPŠČINA OBČINE KRŠKO, Sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve, Krško, CKŽ 14 (informacije na telef. štev. 22-771, int. 293, ali osebno v sobi št. 212).
Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali.
8)  Prosilec mora k vlogi priložiti še naslednjo dokumentacijo: -poslovni načrt ali investicijski program, iz katerega so razvidni viri financiranja investicije, kjer mora biti najmanj 50 % lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije,
-  sklep oziroma pogodbo z banko ali drugo finančno organizacijo o odobritvi posojila,
-  dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih.
9) Izvršni svet Skupščine občine Krško bo sprejel sklep o dodelitvi sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere v 15 dneh po dnevu poteka roka za vložitev vlog. Sklep o dodelitvi posojila bo posredovan prosilcem najkasneje v roku 8 dni po sprejemu. Sredstva za subvencioniranje obrestne mere se odobrijo samo za nova posojila.
10)  Za subvencioniranje obrestne mere se med upravičencem, izvršnim svetom in finančno institucijo sklene pogodba. V pogodbi se določi, da prosilec najprej poravna svoje obveznosti, glavnico in obresti kreditodajalcu, ki ga je kreditiral. Na zahtevo kreditojemalca se na podlagi dokazil o obračunu in plačilu obresti povrne subvencionirani del obresti.
11) V primeru nenamenske porabe posojila mora prejemnik sredstev za razvoj v celoti vrniti prejeta sredstva skladno s sklenjeno pogodbo.
Številka: 7-403-74/94 Datum: 17.03.1994
Predsednik izvršnega sveta: Herman KUNEJ, dipl. ing.
Gasilsko društvo Brestanica želi ohraniti svojo aktivnost tudi v 101. letu svojega obstoja. Če jim že ni bilo omogočeno, da bi organizirali tradicionalno pustovanje, so sedaj trdno odločeni, da pripravijo
družabno srečanje ob materinskem dnevu
To bo v soboto, 26. marca 1994 ob 19. uri v Domu Svobode v Brestanici.
Organizatorji pripravljajo priložnostni program in bogat srečolov, za"razvedrilo pa bo poskrbel ansambel Verderber. Vstopnina bo le za moške in še zanje s popustom, le 400 SiT!
Vabimo vas, pridite, da skupaj preživimo lep večer.
Gasilsko društvo Brestanica
94,6 Mhz
RADI
SRAKA
Valantičevo 17,
Novo mesto
Tel.: 068/323-300,
23-174
Fax: 24-094
Glasbena šola Krško vabi na svojo drugo javno prideditev
"Glasbena šola malo drugače",
ki bo v sredo, 13. aprila 1994 ob 18. uri v Kulturnem domu Krško.
Nastopili bodo učenci in učitelji glasbene šote, kot gost pa bo v programu sodeloval tudi kvartet saksofonistov iz ljubljanske srednje glasbene šole. Vsi nastopajoči bodo izvajali zabavno glasbo. Pridite, ne bo vam žal!
Izvršni svet Skupščine občine Krško na podlagi 4. člena Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov (Ur.l. RS, št. 26/91 in 13/92) objavlja
JAVNI NATEČAJ
ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM
I. PREDMET NAJEMA
je del poslovnega prostora v I. nadstropju poslovno-stanovanjskega objekta Cesta krških žrtev št. 23 v Krškem:
Struktura prostorov
Izhodiščna cena
najemnine
SIT/mes              DEM/mes
PP v velikosti 16.32 m2
1.  pisarna 6.15 m2
2.  pisarna 5.05 m2
3.  souporaba sanitarij 2.10 m2
4.  souporaba hodnika 3.02 m2
11.099,00
oz. 142,00
V mesečni najemnini ni vštet prometni davek, ki ga plača najemojemalec.
Mesečna najemnina se ne glede na licitacijo poveča, če pride do spremembe akta najemodajalca, ki ureja način oblikovanja najemnin za poslovne prostore.
II.  NAMEMBNOST POSLOVNIH PROSTOROV Lokal je namenjen pisarniški dejavnosti.
III. TRAJANJE NAJEMA
Najemna pogodba bo sklenjena za nedoločen čas.
IV.  VARŠČINA
Licitanti so dolžni položiti na žiro račun Skupščine občine Krško, št. 51600-630-13016, varščino v višini treh izklicnih najemnin za lokal. Varščina se bo uspešnemu licitantu vračunala v najemnino, neuspešnim pa vrnila v osmih dneh po licitaciji. Če uspešni licitant ne pristopi k sklenitvi pogodbe v roku 15 dni od dneva sklepa komisije, se varščina zadrži.
V.  ČAS IN KRAJ JAVNE LICITACIJE
Licitacija bo v četrtek, 7. aprila 1994 ob 12. uri v sejni sobi D Skupščine občine Krško. VI.INFORMACIJE
Podrobnejše napotke in informacije lahko interesenti dobijo na Sekretariatu za gospodarsko infrastrukturo občine Krško, Cesta Krških žrtev št. 14, oziroma po telefonu 0608 22-771. VII. DRUGI POGOJI
Zainteresirani licitanti so se dolžni pismeno prijaviti k udeležbi na licitaciji najmanj tri dni pred njenim pričetkom ter priložiti naslednje listine:
- program dejavnosti, ki vsebuje opis dejavnosti in število zaposlenih,
-  mnenje občinskega upravnega organa o primernosti dejavnosti na tej lokaciji,
- priložiti obrtno dovoljenje ali dokazila, da pogoje zanj izpolnjujejo, oziroma overjen izpisek iz sodnega registra.
Brez pismene napovedi in prilog udeležba na licitaciji ni mogoča. Zastopniki oziroma pooblaščenci morajo pred pričetkom licitacije predložiti overjeno pooblastilo za zastopanje.
Kot najboljši ponudnik se izbere licitant, ki bo ponudil najvišjo mesečno najemnino. Najmanjši možen dvig pri licitaciji je 10 DEM.
Predsednik IS: Herman Kunej, dipl. ing.

NOTNO STOJALO NS/R   KLAVIRSKA KLOP 'ANA'   NOTNO STOJALO NS/K
/\
A   C   L   N   D  A GRAFIČNO OBLIKOVANJE   KRAJINSKO NAČRTOVANJE ¦ NAČRTOVANJE RAZSTUMH PAVILJONOV   TRGOVIN* ROMAN STOPAR »p.  ¦ 68270 KUjKO ¦ POD GORO 8 ¦ TEL.: (0608) 31-051
uz*i
STAVBNO KLEPARSTVO
KR0VSTV0 IN HTOR0IZ0LACIJE
JOŽE BRUDAR
Pooblaščeni polagalec   TEGOLA g! canasksc mir
MOBITEL: 0609/614-171
ZABJEK4i 68312 PODBOCjE
mjAt rf"1!   AC   Skupščinske delegatske informacije rN/%3 *JJL^*3    Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško
Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih)
na naslov:  .................................................................................................................
(poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi)
Telefon:..................................................
Kraj, datum: ..............................................
(podpis naročnika in žig)
NAŠ GLAS
za brezplačen mali oglas
Izrežite ga in prilepite na list, kjer bodo napisani podatki o naročniku malega oglasa (ime in priimek ali naziv podjetja, naslov, telefonska številka, žig, podpis, datum) ter natančna vsebina oglasa! V našem skupnem interesu je, da pišete čitljivo.
Hvala za zaupanje - ne bo vam žal!
1
SEVNICA
prireja
v petek, 25. marca ob 20. uri v Sevnici zabavo ob materinskem dnevu
Vstopnine ne bo, ker vam jo bo podaril Magic klub No.1. Zabaval vas bo ansambel Magic s starimi, večno zelenimi melodijami. Pridite!
rivn i ca
pivnica apolon
vabi staro in mlado! Pivska klobasa, izbira med šestnajstimi vrstami piva
in prijetna družba. To morate poskusiti!
MALI OGLASI
GLASBENIKI! Prodam synthesizer-je: Roland E-70, Kore poly 800, Elka solist-505, Yamaha PSR-200 in učbenik za synthesizerje. Tel.: 68-433.
STARE razglednice, pisma, dopisnice, tudi cele zbirke, odkupujem. Gregi, Kregarjeva 11, Brežice, tel. 63-111.
ODKUPIM večjo količino knjig, stripov, znamk, stare kovance, starine. Marko, tel. 67-333 (po 20. uri).
PRODAM otroško kolo BMX (srednji), tel. 32-920
DVOINPOLSOBNO stanovanje v izmeri 66,5 m2 prodam. Vse informacije dobite na tel. 31-693 v večernih urah.
ATARI 1040 ST, monitor SM 124, tiskalnik, joystick Ouickshat II, miško, scart kabel, več kot 40 posnetih disket s škatlo prodam le za 700 DEM. Telefon: 33-179 (zvečer).
PC RAČUNALNIKE 386 IN 486
vseh konfiguracij prodajamo. Servis zagotovljen. Vpisujemo v tečaje računalništva. Informacije po tel. 64-541 ali na sedežu podjetja PRIM d.o.o. Brežice, Cesta bratov Milavcev 13, vsak delovnik od 14. do 16. ure.
STUDIO BREŽICE
mm
88,9 in 95,9 Mhz
Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni!
(S. Gregorčič)
S<
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
ANICE RUNOVEC
iz Krškega
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter svete maše, nam ustno in pisno izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Zavarovalnice TRIGLAV Krško, govornikoma gospe Francki Stupar in gospodu Stanetu Kukovičiču za ganljive besede ob slovesu, pevcem za zapete pesmi in gospodu kaplanu za opravljeni obred.
Vsem še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči: otroci Slavka, Ivan, Mirni in Ivi z družinama ter drugo sorodstvo
Krško, Celje, Planina pri Sevnici
16
NAŠ GLAS 6, 24. marca 1994
Informativni dan na brežiški in HršHi srednji šoli
Veliko Jih bo Slo
na ekonomsko fakulteto
Za srednješolce razpisanih 360 mest v Brežicah in 235 v Krškem
Brežice, Krško, 15. marca -
Minuli petek in soboto so si lahko učenci zaključnih razredov osnovnih ter srednjih šol ogledali svfcje bodoče šole ali fakultete. Informativna dneva sta bila seveda tudi na posavskih srednjih šolah.
V brežiški srednji šoli so za šolsko leto 94/95 razpisali 5 oddelkov gimnazije (150 mest), 4 oddelke smeri ekonomski tehnik (120 mest) ter 2 oddelka triletnega programa trgovske smeri (90 mest). Ravnatelj Jože Antolovič in šolska svetovalna delavka Jožica Šalamon sta povedala, da je v petek prišlo na šolo skoraj 400 osnovnošolcev. Največ zanimanja je bilo za smer ekonomski tehnik - 158 kandidatov, za gimnazijo 149, od tega največ za naravoslovno in pedagoško smer, ter 83 kandidatov za trgovsko šolo. Ravnatelj je še povedal, da vsi kandidati niso zanesljivi, saj učenci ob informativnem dnevu obiščejo tudi več šol. Pri smeri ekonomski tehnik, kjer je bilo zanimanja največ, bodo morali vpis omejiti ali pa smer povečati za en oddelek.
Med maturanti bo polovica ekonomskih tehnikov nadaljevala šolanje v tej smeri, zanjo, torej za ekonomsko fakulteto, se bo odločilo tudi veliko gimnazijcev. Sledijo pa družboslovna, filozofska (psihologija ter sociologija), kemijska, biotehnična ter višja zdravstvena fakulteta. Precej se jih bo vpisalo tudi v krško poslovno šolo - ob delu, tako da bodo ob šolanju lahko opravljali še pripravništvo. Le en gimnazijec se je odločil, da bo takoj poiskal zaposlitev, prav tako pa bo
ravnalo tudi 30 ekonomskih tehnikov.
Brežiška srednja šola je razpisala tudi en oddelek šole ob delu za ekonomske tehnike. Za kandidate je bil informativni dan v soboto, a ker je to novost, da se organizirajo informativni dnevi za odrasle, se tega ni udeležil nihče. Po ravnateljevih besedah se zanimanje za večerno šolo začne šele avgusta.
Na krški srednji šoli je bil informativni obisk učencev povprečen, kot običajno. Osmošolci, 129 jih je bilo, in njihovi starši so si ogledali šolske prostore, učilnice, elektro, kemijske in strojne laboratorije ter učilnice praktičnega pouka. Za elektro usmeritev se je odločilo 81 učencev, največ pa za poklic elektrotehnik elektronik. Na strojni usmeritvi se jih je največ odločilo za oblikovalca kovin. Razen nekaj izjem vsi učenci prihajajo iz Posavja, največ iz OŠ Krško in OŠ Leskovec, potem sledijo OŠ Sevnica in OŠ Brežice. Kot zanimivost povejmo, da je iz kostanjeviškega dela krške občine prišel samo en učenec, kar pojasnjujejo s slabo prometno povezanostjo Kostanjevice in Krškega.
In kaj ponuja krška srednja šola?
Ponudili bodo 235 prostih mest za vpis, največ za poklic elektrotehnik elektronik, 60 mest. Sledijo elektrikar motornih vozil, elektrikar elektronik, strojni tehnik, oblikovalec kovin s po 30 mesti ter pridobivanje, predelava in obdelava kovin (25 mest), vse to v štiriletnem, triletnem ali dvoletnem   programu.   Učenci
dvoletnega in triletnega programa ob zaključku šolanja opravijo zaključne uzpite, učenci štiriletnega programa se po 2. letniku odločijo ali za zaključni izpit ali za maturo. Z zaključnim izpitom učenec lahko nadaljuje šolanje na višjih strokovnih šolah, z maturo pa na univerzi.
V letošnjem šolskem letu bo v Posavju osnovno šolo zaključilo približno 1044 učencev. V po-
savskih srednjih šolah (Krško, Brežice in Sevnica) je prostora za približno 640 učencev. Višek učencev si bo moral poiskati mesto izven Posavja, največ v Celju in Novem mestu, zaradi bolj pestre izbire poklicev in boljše prometne povezave. Priliv učencev iz drugih krajev Slovenije v Posavje je minimalen.
(B.C., Pilip)
ANKETA
Informativni dan še ni vsega razjasnil
Ijani nas je z osnovnimi informacijami seznanil Rifle, vendar mi stvari še vedno niso jasne."
Daniel Gavranovič, OŠ Krško: Danes sem na srednji šoli strojne in elektro usmeritve veliko videl, zadovoljen sem. Zanima me poklic avtoelektrikarja. Menim, da je to zanimiv poklic, in kar je najbolj pomembno, po končanem šolanju upam, da bom dobil zaposlitev.
Nina Zorko, Brežice: "Na informativni dan sem šla v Ljubljano na AGRFT, kjer razpisujejo 10 vpisnih mest, kandidatov pa je bilo preko 100. Selekcija bo zelo velika, zato bom poskusila tudi drugje (v Mariboru). V Ljub-
Tomaž Voglar,  OŠ  Krško:
Kljub želji staršev, da šolanje nadaljujem na srednji ekonomski
šoli, sem se odločil za gimnazijo, pedagoško smer. Veseli me delo z otroki in trdno sem odločen, da končam pedagoško smer in nadaljujem vsaj do razredne stopnje.
Domen Vojnovič iz Krškega:
Sem dijak elektrotehnične šole, na informativni dan sem šel na strojno fakulteto v Ljubljano in moram priznati, bil sem kar malo prestrašen. Informirali so nas dobro. Le za posamezne smeri ni bilo dovolj informacij. Razpisanih je bilo 180 mest za višje in 200 za visoko šolanje. Stanoval pa bom najbrž privatno.
Nataša Mihajlovič, Brežice:
"Nad informativnim dnevom nisem navdušena, kajti na FDV, kjer je bilo premalo prostora za vse interesente, nam poleg izdane brošure niso povedali nič. Ob tem pa so nas že na začetku ustrahovali, da bomo težko naredili 1. letnik. Upam pa, da mi bo uspelo."
Predrag Bakič iz Krškega:
Nisem se še odločil, kam se bom vpisal v srednjo šolo. Prišel sem na informativni dan v Krško srednjo šolo, ker me zanima poklic elektrotehnika, pozanimal se
bom še v brežiški trgovski šoli. Potem se bom odločil.
Alojz Mlakar, OŠ Krško: Na
informativnem dnevu sem bil v srednji ekonomski šoli v Brežicah, šolanje pa bom zagotovo nadaljeval v Krškem za poklic elektrotehnika elektronika. Odločila je bližina šole.
Jani Hrovat, Sevnica: Trenutno obiskujem elektrotehnično šolo, šolanje pa bom nadaljeval na višji upravni fakulteti v
Ljubljani. Dobili smo dovolj podatkov in tudi brošuro s predmetnikom. Razpisanih jo 235 mest, na informativnem dnevu nas je bilo 550. Ker imam prenizek cenzus, bom stanoval privatno.
(Pilip, B.B., B.C., Galex
In honorem dei et in honorem vini
Milan Kučan med vitezi vina
Tretji konvent konzulata Gradiščansko-panonskega reda vitezov vina, ki je bil v Sloveniji akreditiran prvi
— še pred njeno osamosvojitvijo
Mokrice, 11. marca - Pro-konzula za Slovenijo, viteza dipl. iur. Fedor Pirkmajer in univ. prof. dr. Jože Colnarič sta v atraktivnem okolju Golf hotela na mokriškem gradu sklicala tretji viteški konvent udov Gradiščansko-panonskega reda vitezov vina za Slovenijo.
Konvent je bil predvsem ceremonija, na kateri so udje v svoje vrste sprejeli nekaj novih pripravnikov (hospites) in povišali (intronizirali) nekaj dosedanjih članov v vinske svetnike oziroma vinske sodnike. Izmed domačinov je postal pišeški župnik Franc Omik hospite, brežiški enolog Roman Šepetavc pa vinski svetnik. Konvent se je po slovesni intronizaciji udeležil blagoslova novonastajajoče vinoteke v kleti mokriškega gradu. Tam
Ing. Šepetavc je z dotikom meča postal vinski svetnik.
se "je vitezom in vsem ostalim pridružil tudi Milan Kučan, častni vitez, in kot smo slišali od pro-konzula Pirkmajerja, eden naj-
Zastavonoša Karel Recer je sicer sodnik v redu.
boljših poznavalcev vin v Sloveniji.
Sicer pa Gradiščansko-pa-nonski red vitezov vina deluje že od 14. stoletja in le kratko obdobje ni deloval niti v Avstriji. V "kratki definiciji" reda je zapisano, da ta deluje na kulturno družbenem področju, neobremenjen z verskimi, političnimi, gospodarskimi in stanovskimi interesi. Cilj reda je negovanje, dviganje in širjenje vinske kulture in z njo povezanih dejavnosti, posredovanje znanstvenih spoznanj o vinu, čaščenje in razglašanje plemenitih vin ter pospeševanje njihovih najboljših lastnosti. Red temelji na priznavanju vrednot krščanske kulture ter podpira socialno in karitativ-no dejavnost. Viteštvo je pripad-
nost k ideji resnične plemenitosti duha. Cilj reda je zavzemanje za vse dobro in resnično, za idealne vrednote, žlahtno duhovitost in viteško prijateljstvo. Vsi zaprise-ženci viteškega reda so stanovsko enakopravni, vsak zaprise-ženec, hospes - pripravnik, svetnik, sodnik in vitez je s svo-
Franc Ornik, župnik iz Pisec, je postal pripravnik.
jim vstopom v viteški red dolžan v zasebnem, službenem pa tudi v javnem delovanju stremeti k uresničevanju plemenitih ciljev reda in v redu tudi aktivno sodelovati. Udeležba udov reda na viteških slavjih in viteških shodih sodi med drugim v redovniške pravice in dolžnosti. Udje reda so ob viteških prireditvah dolžni nositi insignije in slovesno obleko. (Ika)
Presenetljiv uspeh sevnišHega tekača
Grojzdek gre na svetovno prvenstvo
Sevnica - Robert Grojzdek iz Atletskega kluba Sevnica bo 26. marca zastopal Slovenijo na svetovnem prvenstvu v krosu za mladince v Budimpešti, kjer se bo pomeril z atleti iz Kenije, Etiopije, ZDA in mnogih drugih držav sveta.
Udeležbo na svetovnem prvenstvu si je Grojzdek priboril 12. marca na državnem prvenstvu v krosu v Slovenski Bistrici. Tam so med tekmovalci iz 21 klubov nastopili tudi sevniški atleti. Damjan Horjak, Petra Radišek in Klavdija Tomažin so se uvrstili v prvo polovico med pionirji. Pri mlajših mladinkah je Janja Košar osvojila zelo dobro 5. mesto in Zvonka Bregar 6. mesto med članicami. Najbolj pa je s svojo uvrstitvijo presenetil prav Robert GroJ2dek. Zaželimo mu, da bi se mu kaj podobnega posrečilo tudi v Budimpešti.
Post '*•#
Premišljevanje o človeku
Srečen boš, če boš osrečil druge. Sreča za posameznika pride, če boš živel za druge. V človeku išči, kar je dobrega in pozitivnega, ne pa, kar je slabega - njegove stare in novejše napake, slabosti ...
Velikega pomena za sožitje je tudi, če se znamo opravičiti drug drugemu. Ne pogrevaj starih napak. Bodi širok in potrpežljiv. Bodi širok in potrpežljiv, pogovarjaj se s sočlovekom. Poskušaj poslušati in pohvaliti.
Če ni veselja v mojem srcu, potem vidim le svojo stisko, le svojo žalost. Smilim se sam sebi, se zapiram vase in čakam, da bo nekdo prišel in me potolažil.
V moji glavi se poraja marsikaj. Tega ne smem negovati kot edino resnico. Prav je tudi, da se upogneta nekoristna trma in
lažni ponos. In modrost je potrebna, za to, da znam sproti razločevati, kaj je dobro in kaj slabo.
Ne navezuj se preveč na materialne dobrine. Poskušaj živeti preprosto in nezahtevno. Včasih se tudi čemu odpovej, če te že življenje samo v to ne prisili. To dela človeka skromnega, notranje zrelega in močnega.
Nesreča za človeka in družbo so alkohol ter druga sredstva za omamljanje. Zato ne podlegaj prepričevanju javnega mnenja, ki pravi: "Vse je dovoljeno!"
V meni naj ne prevlada želja le IMETI. Važno je biti prijatelj in imeti dobrega prijatelja. In naj bom vesel, ko gledam, da gre sosedom vse lepo in dobro: "Glejte, ko spomladi vse cveti. Jeseni smem pričakovati žetev!" (Am)