W ladyslawa Stola, Pröba typlogii rolnictwa Ponidzia. P race G eografi- czne N r 81, ln s ty tu t G eografii P o lsk ie j A kadem ii N auk, W arszaw a 1970. S tran i 147. K akor že om enjeno v predhodnem poročilu, so si p o ljsk i geografi pod vodstvom prof. J. K ostrow ickega že izdela li kom pleksno m etodo za tipologijo km etijs tva . P rof. K ostrow icki sam nam je podal predhodno shemo take t i ­ po logije za vso P oljsko, n jegov i m la jši sodelavci p a so se lo tili k o n k re tn ih reg ionaln ih poskusov n je n e uporabe. P rv i o b jav ljen i poskus te v rs te pom eni doktorsko delo W ladyslaw e Stole na p rim eru Ponidzia (porečja rek e Nidze na jugovzhodnem P oljskem ). Po shemi, k ak ršno si je v ta nam en ustv a ril oddelek za ag ra rno geografijo In š titu ta za geografijo P o ljsk e A kadem ije zna­ nosti, je av to rica sistem atično obdelala za svoje področje n a jp re j d južbeno- posesine razm ere ta m k a jšn jeg a k m e tijs tv a (posestno s tru k tu ro km etij, v e li­ kostno s tru k tu ro ind iv idualn ih gospodarstev in razd rob ljenost k m etij), potem organ izac ijsko-tehn ične poteze (km etijsko p reb iva lstvo in živo delovno silo, km etijsko izrabo zem lje, ž iv inorejo , in tenzivnost km etijstva) in kot tre t je p rodukcijske poteze k m e tijs tv a (sm eri globalne pro izvodnje, p roduk tivnost zem lje in dela, sm eri tržne pro izvodnje, stopnjo in raven tržnosti km etijstva), n a k a r so v zak ljučnem , sin tetičnem pog lav ju op rede ljen i tip i k m e tijs tv a te r k m e tijsk e reg ije z ozirom na p rev lado tega ali d rugega tipa. Na osnovi 10 osnovnih potez (razdrob ljenosti gospodarstev, štev ila k m e tijsk eg a p reb iv a l­ stva na 100 ha k m e tijsk e zem lje, t. i. pokazalca intenzivnosti, p roduk tivnosti zemlje, produktivnosti dela, oboje v žitn ih enotah, stopnje tržnosti, sm eri iz­ rabe zemlje, sm eri zorane zemlje posebej, usm erjenosti globalne proizvodnje in usm erjenosti tržne proizvodnje) je op red e ljen ih v Ponidziu šest osnovnih tipov, ki p a se dele še d a lje n a podtipe (vsega 12). O predelitve p o n az arja jo grafično t. i. p o k aza te ljsk i tipogram i. N a osnovi tako o p red e ljen ih tipov je av to rica opredelila za Ponidzie pe t sorazm erno iz razitih ag ra rn ih reg ij, k i se dele d a lje na su b reg ije (skupaj 11). Solidno kom pleksnost tako zasnovane m etode zago tav lja že zgoraj navedena v sestranskost m eril, p ri čem er p a je tre b a še posebej oceniti k o t pozitivno, da skuša av to rica p ri vseh op red e lit­ vah nakaza ti tu d i povezavo z agroekološkim i pogoji. Ta prv i, solidno uspeli p rim er reg ionalne uporabe tipološke m etode, k i jo skuša izgraditi prof. Kostrowicki, k ar vzbuja k posnem anju in preizkusom v drug ih p redelih in v d rugačnih razm erah. Svetozar Ilešič Werner A. Gallusser, Struktur und Entwicklung ländlicher Räume der Nordwestschweiz. A ktualgeograph ische A nalyse der K u ltu rlandschaft im Zeitraum 1955—1968. Basler Beiträge zur Geographie, Heft, 11., Basel 1970. S tran i 324, 143 ilu s trac ij. A vtor si je s področja severozahodne Švice, južnega za led ja Basla, k i sega od baselskega Porenja v Švici čez Juro na obrobje švicarske podgorske p lanote (M ittelland) izbral 11 tip ičn ih poskusnih občin, različnih po okolju in po stopnji razvoja ter jih podrobno analiz iral z vid ika transform acij pode­ želja v najnovejšem času, rezu ltate analize p a poskušal posplošiti za vse pod­ ročje. Po m etodoloških opombah, iz k a terih izvemo, katere statistične in an ­ ketne vire, razen tega p a rezu ltate k a r tira n ja v terenu je uporab lja l in po k ra tk i presoji p rirodnih razm er, katerih težišče p a je prenesel v samo obravnavo družben ih razm er, nam je podal glavne aspek te preb iva lstvenogeografske si­ tuacije (gostoto, jezikovno-versko in poklicno struk turo , razm erje med krajem stan o v an ja in delovnim metom, osnove p reb iva lstvene d inam ike v ob rav n av a­ nem razdobju, opredelitev dem ografskega tipa). Sledi bogata in orig inalna opre­ delitev naselbinskega prostora (Siedlungsraum ) z oznako osnovnih potez n a­ selbinske izoblike (lega, velikost, razporeditev), opredelitvijo funkcijske s tru k ­ tu re naselij in njihovih posam eznih delov (funktional-räum liche Gliederung), zatem socialne stru k tu re naselij in njihovih posam eznih delov (kjer srečamo posrečeni pojem die dörflichen Sozialräume), vključno tud i sekundarna počit­ n iška nase lja , obravnavo »aktualne naselb inske dinam ike«, pa aspektov nase l­