31 EMBALAŽA OBDELAVA IN OBSTOJNOST ETIKET 1. UVOD Cilj raziskave je bil ugotoviti, koliko lahko s pravilno izbiro grafičnih materialov in postop- kov dodelave vplivamo na ob- stojnost etikete v specialnih po- gojih uporabe. Za zagotavljanje čim boljše obstojnosti etikete je najpomembnejša površinska za- ščita. Površinska obdelava in do- delava nepotiskanega ali potiska- nega papirja vplivata na izboljša- nje končnega videza, povečanje mehanske obstojnosti in obstoj- nosti na abrazivnost ter optimi- ranje nadaljnjih tehnoloških po- stopkov pri izdelavi končnega iz- delka. Izvedemo jo z uporabo ra- zličnih vrst specialnih etiketnih papirjev in s pomočjo različnih tehnik ter postopkov nanosa ra- zličnih vrst materialov. Kakovost površinske zaščite je odvisna od poznavanja materialov, ki so vgrajeni v etiketo, in od razmer, katerim je etiketa pri uporabi iz- postavljena. Ugotavljali smo vpliv površin- ske obdelave potiskanega etike- tnega papirja na mehansko in optično ter barvno obstojnost vinske etikete, na vzorcih materi- alov, ki se običajno uporabljajo pri tisku in izdelavi etiket. 2. EKSPERIMENTI Izvedli smo primerjalno analizo kakovosti dveh vrst tiskovnega materiala, to je specialnega pre- mazanega etiketnega papirja. Vzorca papirja smo potiskali v ofsetni tehniki s testno formo, ki je vsebovala testni klin, barvno polje CMYK, polje sivega ravno- vesja in nepotiskano polje ter le- gendo za označevanje vrste zašči- tnega premaza. Za zaščito smo uporabili tri vrste zaščitnih poli- mernih premazov (ofsetni pre- maz na oljni osnovi, vodno di- sperzijski premaz na vodni osno- vi in premaz UV). Vzorce nepo- tiskanega, potiskanega in povr- šinsko zaščitenega papirja s poli- mernimi premazi smo izpostavili za 12 dni pospešenemu umetne- mu staranju v ekstremnih kli- matskih razmerah pri 90 °C in 50 % relativne vlažnosti, kot jih za trajnejše tiskane izdelke na pa- pirju določa mednarodni stan- dard ISO 11798. Na vseh vzor- cih papirja, odtisa in površinske zaščite pred postopkom umetne- ga staranja in po njem smo dolo- čili spremembo osnovnih fizikal- nih lastnosti, mehanskih odpor- nosti, lastnosti površine in optič- nih ter barvnih lastnosti papirja in odtisa ter odpornost končnega izdelka ­ etikete na mehansko obstojnost oziroma obrabo. 2.1 Priprava vzorcev Za tisk in preskušanje testne ti- skane pole smo izbrali materiale, ki so običajno sestavni del vinske etikete. Kot tiskovni material smo iz- brali dva vzorca papirja z oznaka- ma 1 in 2. Oba vzorca prišteva- mo v skupino sijajnih premaza- nih etiketnih papirjev. Vzorec 1 ni lugoodporen in se uporablja za etikete za enkratno uporabo v vseh tehnikah tiska; uvrščamo ga v srednjo cenovno skupino. Vzorec 2 je specialen, visoko si- jajen, mokromočen etiketni pa- pir za nevračljivo in vračljivo ste- kleno embalažo, z odličnimi ti- skovnimi lastnostmi; uvrščen je v višjo cenovno skupino. Oba vzorca dosegata specifične la- stnosti za živilske namene upora- be. Tiskanje vzorcev v ofsetni teh- niki tiska smo izvedli s tiskarsko barvo enega proizvajalca. Barva je transparentna, primerna za of- setni tisk s konvencionalnim ali alkoholnim sistemom vlaženja, za tisk enostransko in oboje- stransko premazanih papirjev. Odlikuje jo odlično pokrivanje, dobra je za prehrambne namene uporabe. Za površinsko zaščito odtisov smo uporabili tri vrste premazov, ki se najbolj pogosto uporabljajo: Ofsetni tiskarski lak je transpa- renten, sijajen in dosega rumen- kast videz. Nanos smo izvedli kot pri tisku s tiskarsko barvo, ven- dar brez vlažilnih valjev. Debeli- na nanosa je bila okrog 1 g/m². Lakirali smo suhe odtise z željo, da bi dosegli čim boljši sijaj, po- vršinsko zaščito in odpornost proti drgnjenju. Vodnodisperzijski lak smo nane- sli prek barvnega sistema na ofse- tnem stroju. S pomočjo fizikal- nega sušenja smo dosegli visoko- transparenten sijajni premaz. Gramatura nanosa je bila 1,4 g/m². Lakiranje je potekalo po sistemu mokro–suho, 24 ur po tisku. Zaradi hitrega sušenja je zelo primeren za površinsko oplemenitenje etiket. UV-zaščitni lak smo nanesli na sitotiskarskem stroju, z nanosom 11 g/m². Premaz je odporen pro- ti učinkovanju svetlobe, vode in primeren za nadaljnjo mehansko dodelavo. Primeren je za upora- bo v vseh tehnikah tiska, tudi v sitotisku. Lakirane površine niso primerne za lepljenje in termični tisk s folijo. Testna forma oz. tiskovna pre- dloga je sestavljena iz elementov, potrebnih za merjenje posame- znih lastnosti, in sicer: testni klin (1), barvna polja CMYK (2), po- lje sivega ravnovesja (CMY – 50, 40, 40 %) (3), nepotiskano polje (4) in legenda za označevanje vr- ste zaščite tiskovnega materiala (5). Osvetljevanje plošč je pote- kalo na kopirni napravi Thei- mer. Pred osvetljevanjem ofse- tnih plošč smo izvedli standar- dno osvetlitev pozitivne ofsetne tiskarske plošče s pomočjo mer- skega klina UGRA 1982. Razrez in končna obdelava je bila izvedena na rezalnem stroju Polar 115 ­ velikost tiskovne pole je 33 × 25 cm. Tiskanje te- stne pole je potekalo v KVM Grafika, d. o. o. – Ribnica, na petbarvnem tiskarskem stroju Heidelberg GTO 52. Stroj je bil ustrezno nastavljen, nameščene so bili nove ofsetne gume. Vlažil- na tekočina je bila pripravljena po izmerjenem mešalnem raz- merju. Glede na realne možnosti smo imeli optimalne klimatske PRESKUŠANJE ODTISOV 32 Vzorec 1 2 razmere pri tisku, v okviru stan- darda ISO 187: T = 23 ± 1 °C, RV = 50 ± 2 %. Tudi tiskovni material je bil predhodno kondicioniran. Za zaprašenje tiskovne pole smo pri izlaganju uporabili mini- malni nanos tiskarskega prahu Varn R-23. Barvno skladnost med pripravo in tiskom smo do- segli z denzitometrom. Oba ti- skovna materiala, vzorca 1 in 2, smo potiskali brez prekinitve, z minimalno korekcijo pri navze- manju vlažilne raztopine. Zaščita tiskovnega materiala je potekala 24 ur po tisku na eno- barvnem tiskarskem stroju Hei- delberg GTO 52, prek barvnih valjev na tiskarsko ploščo, brez vlažilne tekočine. V prvem pre- hodu smo premazovali tiskovne pole z ofsetnim tiskarskim la- kom, po čiščenju in pripravi pa še z vodnodisperzijskim. Za oba tiskovna materiala je postopek premazovanja potekal nepreki- njeno, pri nespremenjenih de- lovnih razmerah. Premazovanje je potekalo pri enakih klimatskih razmerah kot postopek tiskanja, tako da smo zagotovili medse- bojno primerljivost testnih pol. Po končanem premazovanju smo tiskarske pole za 24 ur izpo- stavili zračnemu sušenju. Postopek površinske zaščite s pomočjo UV-premaznega laka smo izvedli na UV-sitotiskar- skem stroju Siasprint Icom, v mejnem področju standardnih klimatskih razmer, pri tempera- turi 24 °C in relativni vlagi zraka v prostoru 48 %. Potiskane ti- skovne pole smo pred premazo- vanjem izpostavili pogojem, ki učinkujejo na papir tudi med postopkom površinske zaščite in po njem. Pred začetkom smo do- ločili stopnjo viskoznosti sitoti- skarskega laka. Izbrano sito je za- gotavljalo optimalen in enako- meren nanos UV-laka. 2.2 Izbor vzorcev in preskusnih metod Iz skupne količine potiskanih pol smo po standardni metodi odvzeli vzorce 50 tiskovnih pol glede na vrsto površinske zaščite. Velikost tiskovne pole je ustreza- la velikosti vzorca. Na podlagi vrste zaščite in izbranega papirja smo pripravili testne vzorce, ki so prikazani v tabeli 1: vzorec 1, nepotiskan vzorec tiskovnega pa- pirja 1, brez površinske zaščite, vzorec 1T, potiskan vzorec tiskovnega pa- pirja 1, brez površinske zaščite, vzorec 1T/A, potiskan vzorec tiskovnega pa- pirja 1, zaščiten z ofsetnim sijaj- nim lakom, vzorec 1T/B, potiskan vzorec tiskovnega pa- pirja 1, zaščiten z vodnodisper- zijskim sijajnim lakom, vzorec 1T/C, potiskan vzorec tiskovnega pa- pirja 1, zaščiten z UV-sijajnim lakom, vzorec 2, nepotiskan vzorec papirja 2, brez površinske zaščite, vzorec 2T, potiskan vzorec tiskovnega pa- pirja 2, brez površinske zaščite, vzorec 2T/A, potiskan vzorec tiskovnega pa- pirja 2, zaščiten z ofsetnim sijaj- nim lakom, vzorec 2T/B, potiskan vzorec tiskovnega pa- pirja 2, zaščiten z vodnodisper- zijskim sijajnim lakom, vzorec 2T/C, potiskan vzorec tiskovnega pa- pirja 2, zaščiten z UV-sijajnim lakom. Prvo skupino testnih vzorcev smo izpostavili postopku kondi- cioniranja v standardnih klimat- skih pogojih na podlagi ISO 187 najmanj 24 ur. Drugo skupino vzorcev nepotiskanega, potiska- nega in površinsko zaščitenega papirja s polimernimi premazi smo izpostavili za 12 dni pospe- šenemu umetnemu staranju v ekstremnih klimatskih razmerah pri 90 °C in 50 % relativne vla- žnosti v klimatski komori, kot jih za trajnejše tiskane izdelke na papirju določa standard ISO 11798. Na vseh vzorcih papirja 1 in 2, odtisa in površinske zaščite pred postopkom umetnega staranja in po njem, smo določili spremem- bo osnovnih fizikalnih lastnosti, mehanskih odpornosti, lastnosti površine in optičnih ter barvnih lastnosti papirja in odtisa ter od- pornost končnega izdelka ­ eti- kete proti mehanski obstojnosti oziroma obrabi glede na nasle- dnje lastnosti: • osnovne lastnosti: gramatura in debelina papirja, prostorninska masa in specifična prostornina, • mehanska odpornost: prepo- gibna odpornost MIT, raztržna odpornost Elmendorf, • lastnosti površine: tiskovna hrapavost PPS, gladkost po Bek- ku, pH-površine, prepustnost zraka po Gurleyju, • optične lastnosti: zrcalni sijaj Lehmann, belina, opaciteta, si- panje svetlobe, absorpcija svetlo- be (metoda Kubelka-Munk), • barvna obstojnost potiskanega materiala, barvna razlikaΔE CI- ELab, • površinska trdnost izdelka: su- ho drgnjenje odtisov Quadrant, odmazovanje odtisov GFL. Dosežene vrednosti za posame- zne lastnosti smo primerjali s cer- tifikati proizvajalcev materialov, standardi ISO in priporočili Fo- gre. Zaradi učinkovanja zuna- njih dejavnikov na vinsko etike- to (vlaga, temperatura, svetloba) smo ugotavljali tudi obstojnost tiskanega papirja in etikete ob pospešenem umetnem staranju, Papir 1 2 Tisk 1T 2T A 1T/A 2T/A B 1T/B 2T/B C 1T/C 2T/C Površinska zaščita TABELA 1. PREGLED IN OZNAČEVANJE TESTNIH VZORCEV pri povišani temperaturi. Večina vzorcev, predvsem pa vzorci na papirju 2, je bila po postopku umetnega staranja mehansko de- formirana. Material se je zvijal, delno pa je bila poškodovana tu- di zaščita. 3 REZULTATI IN KOMENTAR Primerjalna analiza kakovosti dveh izbranih vzorcev etiketnega papirja z oznakama 1 in 2 je bila izvedena na podlagi poznanih la- stnosti, ki jih zagotavlja proizva- jalec papirja, in praktičnih izku- šenj, ki se zahtevajo v ofsetni teh- niki tiska in pri dodelavi. Ugoto- vljene vrednosti posameznih la- stnosti na obeh vzorcih papirja ne odstopajo pomembno od že- lenih vrednosti, ki jih zagotavlja proizvajalec papirja. Rezultati meritev posameznih lastnosti papirja, odtisa in povr- šinske zaščite pred postopkom umetnega staranja in po njem, glede na spremembo osnovnih fizikalnih lastnosti, mehanske odpornosti, lastnosti površine, optičnih in barvnih lastnosti ter odpornost površine končnega iz- delka na mehansko obrabo, so prikazane v diagramih 1­13. 3.1 Fizikalno-mehanske, površinske in optične lastnosti Osnovne fizikalne lastnosti Dosežene vrednosti za grama- turo in debelino so pri vzorcu pa- pirja 1 v okviru želenih, medtem ko vzorec 2 dosega ob ustrezni debelini nekoliko previsoko gra- maturo. Rezultati kažejo (dia- gram 1) povišanje gramature in debeline pri obeh potiskanih vzorcih papirja 1T/C in 2T/C, ki sta površinsko zaščitena z UV- premaznim lakom. Pri vzorcu 1T/C se gramatura poveča za več kot 10 g/m² ob zvišanju debeline za 10 µm, pri vzorcu 2 pa je dose- ženo povišanje gramature za okrog 15 g/m² ob povečanju de- beline za 10 µm. Primerjava doseženih vrednosti voluminoznosti (specifične pro- stornine) papirja, odtisa in povr- šinske zaščite pokaže, da dosega vzorec 2 višjo specifično prostor- nino v primerjavi z vzorcem 1, pri katerem se voluminoznost po tisku in površinski zaščiti ne spremeni. Glej diagram 1 na na- slednji strani. Mehanska odpornost Dosežene vrednosti prepogibne odpornosti papirja, izmerjene na aparatu MIT, kažejo (diagram 2), da je vzorec papirja 1 izdelan iz zelo kakovostnih vlaknin pri optimalnih tehnoloških razme- rah izdelave ­ dosežene vredno- sti so podobne v obeh smereh pa- pirja, tako v vzdolžni M- kot v prečni C-smeri teka vlaken. Pri- merjalno so dosežene vrednosti pri vzorcu 1 višje kot pri vzorcu 2 v vzdolžni smeri. V postopku po- spešenega umetnega staranja se prepogibna odpornost zniža pri obeh osnovnih vzorcih papirja, vendar so dosežene vrednosti ustrezne za uporabo obstojnejših vrst papirja oziroma končnega izdelka. Dosežene vrednosti raztržne odpornosti papirja (diagram 3) so v okviru želenih za trajnejše vrste papirja – med obema tiskovnima vzorcema ni večjih razlik. V po- stopku pospešenega umetnega staranja se pri vzorcih papirja, odtisa in površinske zaščite raztr- žna odpornost zniža za 10 do 15 %, vendar vrednosti ostajajo v področju, ki zagotavlja mehan- sko obstojnost izdelka. Med obe- ma vzorcema papirja, odtisa in 33 OGLAS POVRŠINSKO OPLEMENITENJE 34 Založnik in izdajatelj DELO, d. d. Predsednik uprave Tomaž Perovič Soizdajatelj GZ Slovenije, Združenje za tisk Glavni in odgovorni urednik Marko Kumar Lektorica Zala Budkovič Uredniški odbor AndrejČuček Gregor Franken Gorazd Golob Klementina Možina Ivo Oman Leopold Scheicher Naslov uredništva Delo ­ GRAFIČAR Dunajska c. 5 SI-1509 Ljubljana T. +386 1 47 37 424 F. +386 1 47 37 427 internet www.delo.si/graficar TRR: 02922-0012208609 Letna naročnina je 4600 SIT. Posamezne številke po ceni 990 SIT dobite na našem naslovu. Revija izide šestkrat letno. Grafična podoba Ivo Sekne Naslovnica foto Marko Kumar oblikovanje Marko Kumar Grafična priprava Delo Grafičar Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d. Uredništvo ne odgovarja za izrazje in je- zik v oglasih in prispevkih, ki so jih pri- pravile tretje osebe (oglasne agencije, reprostudii ...). Tudi ni nujno, da se odgovorni urednik strinja s strokovnim izrazjem in definici- jami v objavljenih prispevkih. REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 3/2005 Diagram 1. Vpliv tiska in površinske obdelave na gramaturo in voluminoznost. Diagram 2. Vpliv umetnega staranja na prepogibno odpornost papirja. površinske zaščite ni bistvenih razlik. Lastnosti površine Izmerjene vrednosti za prepu- stnost papirja za zrak, merjene po metodi Gurley, kažejo, da sta oba tiskovna vzorca papirja po- polnoma neprepustna za zrak, kar pomeni, da imata popolno- ma zaprto površino. pH površine je pri vseh testnih vzorcih v območju 7,0 ± 0,2, kar kaže na to, da sta oba vzorca z vsemi vrstami zaščitnih prema- zov izdelana v nevtralnem po- dročju (diagram 4). V postopku umetnega staranja se vrednosti pH površine znižajo za 0,1 do 0,2 enote, vendar so dosežene vrednosti ustrezne za obstojne vrste izdelkov. Tiskovni material vzorca 1 do- sega višjo hrapavost po metodi PPS glede na vzorec 2 (diagram 5; glej nadaljevanje v številki 4/2005). Pri vzorcu 1 se hrapa- vost s tiskom in vrsto zaščite zni- ža, medtem ko se pri vzorcu 2 s tiskom in zaščito A poviša. Naj- nižjo hrapavost smo ugotovili na tiskovnem vzorcu materiala 2, pri površinski zaščiti B in C, tudi po postopku pospešenega ume- tnega staranja. Pospešeno umetno staranje na vseh testnih vzorcih 1 in 2 vpliva na neugodno povišanje hrapavo- sti PPS za 0,2 do 0,4 µm. Najbolj hrapava površina je na vzorcu potiskanega papirja 1, ki je zašči- ten z ofsetnim premazom A. MetaČERNIČ LETNAR Inštitut za celulozo in papir Ljubljana Marko KOS KVM Grafika, Ribnica Diagram 5: Vpliv umetnega staranja na spremembo hrapavo- sti površine. Dosežene vrednosti za gladkost po metodi Bekk (diagram 6) so nekoliko višje pri vzorcu papirja 1 glede na vzorec 2. Vsi zaščitni premazi na obeh tiskovnih vzor- cih papirja so enako učinkoviti – dosežene gladkosti so višje od 1000 s po Bekk-u. Pri umetnem staranju se glad- kost površine na vseh vzorcih ze- lo poslabša, kar kaže na razgra- dnjo polimernih sestavin v pre- mazu tiskovnega papirja kot tudi v zaščitnem površinskem prema- zu. Najbolj učinkovita površin- ska zaščita na obeh vzorcih mate- riala je dosežena pri uporabi po- vršinskega premaza C, pri kate- rem se gladkost pri umetnem sta- ranju ne spremeni. Zaščitna pre- maza A in B sta precej bolj ob- stojna na vzorcu papirja 2 kot na vzorcu 1, kar kaže, da je pri ume- tnem staranju potekel mehani- zem medsebojne povezave zašči- tnega premaza na površini papir- ja. Diagram 6: Vpliv umetnega staranja na spremembo gladkosti površine. OPTIČNE LASTNOSTI Dosežene vrednosti sijaja po metodi Lehmann so pri vzorcu tiskovnega materiala 2 precej viš- je (od 30 do 40 %) kot pri vzorcu 1 (diagram 7). Vse vrste zaščitnih premazov povišajo sijaj površine papirja. Pri uporabi zaščitnega premaza C smo pri obeh tiskov- nih vzorcih papirja določili naj- višjo stopnjo sijaja, to je 95 % vrednost. Diagram 7: Vpliv umetnega staranja na spremembo sijaja. Postopek pospešenega umetne- ga staranja vpliva na znižanje si- jaja pri vseh testnih vzorcih. Naj- večje poslabšanje je doseženo pri vzorcu osnovnega papirja 2, kjer se sijaj zniža od 95 % na 10 % vrednost, kar pomeni, da je pri- šlo na papirju do razgradnje se- stavin v specialnem polimernem premazu. Uporaba površinskega premaza je pokazala ustrezno ob- stojnost na sijaj pri vseh zaščite- nih vzorcih, ne glede na vrsto osnovnega papirja. Na vseh vzorcih papirja, odtisa in površinske zaščite smo določili belino v področju brez deleža UV svetlobe in z njo, in opaciteto z de- ležem sipanja in absorpcije svetlo- be po metodi Kubelka-Munk. Diagram 8: Vpliv umetnega staranja na spremembo beline ISO. Dosežene vrednosti za belino in opaciteto na obeh tiskovnih ma- terialih (diagram 8 in 9) ustreza- jo želenim vrednostim glede na specifikacijo proizvajalca. Rezul- tati vrednosti za belino v obmo- čju z UV-deležem svetlobe in brez nje so pokazali, da oba vzor- ca papirja vsebujeta delež optič- nih belil v papirju – vsebnost je nekoliko višja pri vzorcu papirja 1. Uporaba zaščitnega premaza vpliva na znižanje beline (do 10%) osnovnega papirja pri vseh vzorcih premaznih zaščitnih sredstev – znižanje je največje pri uporabi zaščite A, kar potrjuje podatke iz literature, da ofsetni lak povzroča porumenitev. V po- stopku umetnega staranja se v največji meri zniža belina pri vseh testnih vzorcih na papirju 1. Dosežene vrednosti za opaciteto so pri vzorcu papirja 2 višje v pri- merjavi z vzorcem 1. Sprememba opacitete glede na uporabo zašči- tnega premaza ni velika, spreme- ni se le za kakšen odstotek. Diagram 9: Vpliv umetnega staranja na spremembo opacite- te. Na obeh tiskovnih materialih se opaciteta v postopku umetne- ga staranja nekoliko zviša, kar pomeni, da pride do manjše ra- zgradnje polimernih snovi v pre- mazu, vendar vrednosti ostajajo vželenem območju uporabnosti, to je od 85 do 95%. Diagram 10: Vpliv umetnega staranja na spremembo sipanja in absorpcije svetlobe. Primerjalno (diagram 10) dose- ga vzorec papirja 2 precej višje si- panje svetlobe glede na vzorec 1, kar ustreza specialno obdelani površini osnovnega premazanega papirja 2. Ugotovimo lahko, da se pri površinski zaščiti precej zniža sipanje svetlobe predvsem pri vzorcu 1T/C in vpliva na zni- žanje opacitete izdelka; pri vzor- cu 2 je znižanje precej manjše. Umetno staranje ne vpliva v bi- stveni meri na spremembo sipa- nja svetlobe in njenega deleža pri opaciteti (prosojnosti) papirja, odtisa in izdelka. Podobno lahko ugotovimo, da je delež absorpcije svetlobe in njegov vpliv na spre- membo opacitete majhen in ustreza želenim vrednostim iz praktičnih izkušenj. Med vzorce- ma papirja in odtisa ni večjih ra- zlik. Med površinskimi premazi pa so pri uporabi zaščitnega pre- maza A doseženi precej slabši re- zultati absorpcije svetlobe pri obeh vrstah papirja. Ker je za uporabnost končnega izdelka zelo pomembno, da do- sega visoko opaciteto, predvsem zaradi visokega deleža sipanja svetlobe, lahko na osnovi doseže- nih rezultatov ugotovimo naj- boljšo uporabnost glede na vizu- alni izgled pri vzorcu papirja 2 in premazu B (disperzijski lak), pri katerem je dosežena visoka opa- citeta predvsem zaradi visokega koeficienta sipanja svetlobe in nizkega koeficienta absorpcije svetlobe. 3.2 OBSTOJNOST BARVNOMETRIČNIH LA- STNOSTI IN MEHANSKE ODPORNOSTI BARVNOMETRIČNE LA- STNOSTI Medsebojno primerjavo barv- nometrične obstojnosti vzorcev po CIE-Lab sistemu (ΔL*, Δa* in Δb*) smo izvedli v skladu z mednarodnim standardom ISO 7724, ki za večbarvni tisk v ofse- tni tehniki predpisuje tolerančna območjaΔL* = 5, Δa* = 3, Δb* = 3. V postopku umetnega staranja je obstojnost barvnometričnih lastnosti glede na vrsto tiskovne- ga materiala in vrsto zaščitnega premaza različna. Barvni odtenki na vseh testnih vzorcih se bistve- no spremenijo. Večja in za upo- rabo nedopustna odstopanja smo izmerili na obeh tiskovnih materialih kot je prikazano v di- agramu 11. Diagram 11: Vpliv umetnega staranja na barvnometrično ob- stojnost odtisa in zaščite. Pri tiskovnem materialu vzorca 1 smo ugotovili največjo barvno razlikoΔE*ab pri cian barvi-C, najmanjšo pa pri rumeni-Y. Gle- de na lestvico dopustnosti barv- nih razlik je vrednostΔE*ab bar- ve cian na vseh vzorcih tiskovne- ga materiala 1 in površinskih premazov izjemno velika (od 6 do 11) in tako nedopustna za ka- kovosten tiskani izdelek. Prevelike vrednostiΔE*ab smo ugotovili tudi pri črni barvi, za- ščiteni s premazom B. Najvišja barvna razlikaΔE*ab je dosežena na vzorcu papirja 1 z zaščitnim premazom B, najnižja pa pri po- tiskanem vzorcu brez zaščitnega premaza 1T. Rezultati meritev obstojnosti barvnometričnih la- stnosti kažejo, da zaščitni pre- maz na tiskovnem materialu 1 ne izboljša barvne obstojnosti končnega izdelka, ampak jo pre- cej poslabša. Pri tiskovnem materialu vzorca 2 smo ugotovili največjo barvno razliko pri črni barvi, najmanjšo pa pri rumeni. Vrednost barvne razlikeΔE*ab za črno barvo je glede na lestvico dopustnosti barvnih razlik na vseh vzorcih ti- skovnega materiala 2 izjemno ve- lika (od 6 do 10) in nedopustna za kakovosten tiskani izdelek. Zelo visoke vrednostiΔE*ab do- segata tudi cian in magenta barva na vseh testnih vzorcih tiskovne- ga materiala 2. Izjema je le vzo- rec, zaščiten s premazom C, pri katerem so vrednosti barvne ra- zlikeΔE*ab za cian, magento in rumeno v dopustnih mejah. Na osnovi doseženih vrednosti lahko ugotovimo, da so dosežene vrednosti barvnih razlik izmerje- ne na tiskovnih vzorcih papirja 2, zaščitenih s premazom C naj- manjše, oziroma še na zgornji meji dopustnosti za tiskane iz- delke. Na osnovi zahtev, ki jih podaja standard ISO 11798 za obstoj- nost barvnih odtisov, smo najve- čje odstopanje ugotovili na osi rumeno – modra (b*) v barvnem prostoru CIELab in sicer proti rumenemu področju. Pri vre- dnostih rdeče-zelene (a*) osi so odstopanja pri barvi cian in ma- genta, pri premiku proti zelene- mu področju. Na osi L*, ki opi- suje svetlost, smo ugotovili od- stopanje črne barve. Ugotovljen je bil premik proti svetlejšemu območju. Glede na želene vrednosti je za ustrezno barvno obstojnost naj- bolj primerna vrsta zaščite ti- skovnega materiala pri obeh vzorcih papirja 1 in 2 , pri upo- rabi zaščitnega UV premaza C. MEHANSKA ODPOR- NOST POVRŠINE Glede na praktične izkušnje po specifikaciji »Fogra« so vse iz- merjene vrednosti mehanske od- pornosti površine, določene s faktorjem drgnjenja po metodi Quadrant v območjuželenih vre- dnosti. Predvsem vzorec papirja 2, potiskan in površinsko zašči- ten dosega zelo visoko odpor- nost, saj so bile vrednosti faktorja drgnjenja enake nič (diagram 12). Diagram 12: Vpliv umetnega staranja na mehansko obstojnost površine-metoda Quadrant. V postopku pospešenega ume- tnega staranja se vrednosti pri nekaterih vzorcih, zlasti pri vzor- cih tiskovnega materiala 2 precej zvišajo glede na začetne, vendar še vedno ostanejo pod želeno vrednostjo faktor drgnjenja je 5, ki jo priporoča Fogra specifikaci- ja.. Testni vzorci tiskovnega mate- riala 2 so bili po končanem ume- tnem staranju močno mehansko deformirani, kar pri testnih vzor- cih tiskovnega materiala 1 ni bilo tako opazno. Ugotovili smo, da je najbolj ob- stojen na mehansko drgnjenje vzorec papirja 1, zaščiten s UV premazom C, to je vzorec 1T/C. Vrednotenje površinske me- hanske obstojnosti po metodi od- mazovanja GFL nam je prikazalo vrednosti primerljive rezultate z metodo Quadrant. Vse izmerje- ne vrednosti so v mejah želenih, glede na priporočila specifikaci- je »Fogra«. Najboljša zaščita je dosežena s premazom C, ne glede na vrsto tiskovnega materiala. Nekoliko ugodnejše rezultate smo ugotovi- li pri testnih vzorcih tiskovnega materiala 1. Diagram 13: Vpliv umetnega staranja na mehansko odpornost površine-metoda GFL. Ob zaključku lahko poudari- mo, da dosega površinska zaščita s premazom C najboljše rezulta- te, vendar pa je nanos premaza glede na dosežene obstojnosti verjetno nekoliko previsok (je 10-krat večji glede na premaz A in B). Preizkusiti bi bilo potreb- no, kolikšen je lahko najmanjši nanos, da dosežemo primerljive optimalne lastnosti in obstojnost končnega izdelka. 3.3 RAZMERJE EKO- NOMSKIH VREDNOSTI Na osnovi doseženih rezultatov primerjalne analize kakovosti pa- pirja, odtisa in površinske zaščite ter barvne in mehanske obstoj- nosti vinske etikete lahko ugoto- vimo, da dosežemo optimalno kakovost končnega izdelka glede na končno ceno pri uporabi vzorca tiskovnega papirja 1 in za- ščitnega premaza B, kot je prika- zano v Tabeli 2. Tabela 2: Razmerje vrednosti zaščite in tiskovnega materiala Tiskovni material Vrednost Površinska zaščita VrednostVzorec papirja 1100A100Vzorec papirja 2170B105--C140 Papir – dosežene vrednosti po- sameznih lastnosti in obstojnosti papirja kažejo, da med vzorci pa- pirja ni večjih razlik v kakovosti, cenovno pa je razlika občutna. Zaščitni premaz – glede na barvno in mehansko obstojnost med premazi A in B ni večjih ra- zlik v doseženih lastnostih in končni uporabnosti, medtem ko je premaz C nekoliko boljši: To- da ker je nanos premaza C 10- krat večji je primerjava kakovosti vseh treh nekoliko manj primer- na. V praksi je potrebno poiskati nove tehnike in postopke opti- malnega nanosa zaščitnega pre- maza, ki glede na podatke iz lite- rature ne bi smel biti višji od 2 do 5 g/m2. 4. ZAKLJUČEK Rezultati primerjalne analize kakovosti dveh vrst etiketnih pa- pirjev in treh vrst polimernih premazov za površinsko zaščito etikete so na osnovi pospešenega umetnega staranja pokazali ustrezno želeno mehansko ob- stojnost površine in nekoliko slabšo barvno obstojnost konč- nega izdelka. • Med vzorcema pa- pirja 1 in 2 so dosežene manjše razlike v gramaturi in debelini. Gramatura površinskega prema- za C je precej višja od premaza A in B. Vzorec papirja 2 dosega viš- jo voluminoznost v primerjavi z vzorcem 1, ki pa se po tisku in površinski zaščiti ne spremeni. • Mehanska odpornost obeh vzorcev papirja dosega zelo visoko mehansko odpornost, izraženo s sposobnostjo prepogi- banja in raztržno odpornostjo. Dosežene vrednosti so ustrezne za uporabo obstojnejših vrst končnega izdelka. Med vzorci papirja, odtisa in površinske za- ščite ni večjih razlik. • V spremembah po- vršinskih lastnosti se po konča- nem staranju pri obeh vrstah med seboj primerljivih tiskovnih materialov ne kažejo večje spre- membe v pH-površine, kažejo pa se predvsem v znižanju gladkosti oziroma povečanju hrapavosti površine. Obstojnost površin- skih lastnosti lahko povečamo z učinkovitim zaščitnim prema- zom C. Izdelke, natisnjene na ti- skovnem materialu 2, pri katerih ne pričakujemo dolge dobe upo- rabe, lahko zaščitimo s prema- zom B ali A. V nasprotnem pri- meru bo površina papirja postala bolj občutljiva na delovanje zu- nanjih dejavnikov. • Optična neobstoj- nost obeh tiskovnih materialov po končnem postopku staranja se kaže predvsem v zmanjšanju sijaja in beline. Sprememba opa- citete je odvisna predvsem od povišanja deleža sipanja in ab- sorpcije svetlobe na končnem iz- delku. Pri zagotavljanju obstoj- nosti sijaja smo najboljše učinke dosegli z nanosom premaza C. Nekoliko slabšo obstojnost sijaja dosežemo tudi s premazom B in A. Kolikor pa v oceno optične obstojnosti vključimoše vredno- sti za belino, nam zaščitni pre- maz B na tiskovnem materialu 2 zagotavlja zadovoljivo obstojnost in ugodno razmerje med sijajem in belino. • V postopku ume- tnega staranja je obstojnost barv- nometričnih lastnosti glede na vrsto papirja in vrsto zaščitnega premaza različna. Barvni odtenki na vseh testnih vzorcih se bistve- no spremenijo. Večja nedopu- stna odstopanja smo izmerili na obeh vrstah papirja. Medtem ko vzorcu papirja 1, vrsta zaščitnega premaza skoraj nima vpliva na barvno obstojnost, tiskovni ma- terial na vzorcu papirja 2 najbo- lje zaščiti premaz C. Rezultati barvnometrične obstojnosti na osnovi standarda ISO 11798, z zaščitnimi premazi na obeh ti- skovnih materialih ne zaščitimo v zadostni meri potiskanega iz- delka in s tem ne zagotovimo za- dovoljive barvne obstojnosti. Po- ložaj barvnega prostora se spre- meni, barve obledijo in barvni kontrast upade. • Po praktičnih izku- šnjah Fogre specifikacije so iz- merjene mehanske obstojnosti površine po metodah Quadrant in GFL v območju dopustnih. Na vzorcu tiskovnega materiala 1 so dosežene ugodnejše vredno- sti pri metodi Quadrant. Najbolj učinkovita zaščita je dosežena s premazom C, na obeh tiskovnih materialih. • Glede na ekonom- sko vrednost vseh uporabljenih materialov bomo pri etiketah, kjer ne potrebujemo visoke sto- pnje zaščite za površinske in op- tične lastnosti, na tiskovnem ma- terialu 1 verjetno raje uporabili vrsto zaščite A. Lahko izbiramo med boljšimi optičnimi lastnost- mi z zaščito B in še boljšimi po- vršinskimi lastnostmi z zaščito C. Lahko pa pri vseh zaščitah iz- beremo tiskovni material 2, ki omogoča večje navzemanje za- ščitnega premaza na tiskovni ma- terial. Pri tem je sloj površinske zaščite debelejši in vpliva na ve- čjo površinsko odpornost. Slaba stran pa je, da na takšen način v etiketo vgradimo za 70 % dražji tiskovni material Rezultati so pokazali razliko v uporabi posameznih premaznih zaščitnih sredstev. Glede na do- seženo kakovost papirja, optično in mehansko obstojnost površin- sko zaščitenega tiskanega materi- ala, ekonomsko vrednost upora- bljenih materialov in končno uporabnost izdelka, se precej laž- je odločimo o izbiri in vrsti ti- skovnega materiala ter vrsti in načinu površinske zaščite konč- nega izdelka. 5. LITERATURA 1. KOS, M: Vpliv po- vršinske obdelave na obstojnost vinske etikete za nepovratno ste- kleno embalažo, Diplom- sko delo, Univerza v Ljubljani, Naravoslovno-tehniška fakulte- ta, smer Grafična teh- nika, Ljubljana, januar 2003, str. 1-24. 2. THOMPSON, B. Printing materials: Science and technology. Surrey: Pira Interna- tional, 1998, str. 118-136, 371-375. 3. OITTINEN, P., SAARELMA, H. Printing. Hel- sinki: Helsinki University of Technology, 1998, str.151-155. 4. ČERNIČ, M., VO- DOPIVEC, J: Trajnost in ob- stojnost dokumentov na papirju – Zahteve in testne metode, 2. zbornik s področja arhivistike, dokumentalistike in informati- ke, Radenci 2003, str. 183-192. 5. The nobel art of off- set inks. (Interno gradivo). Trel- leborg: Akzo nobel inks AB, Oc- tober, 1996. 6. TESCHNER, H. Offset druck technik. Fellbach- Öffingen: Fachschrieften Verlag 1997, str. 13/11-13/12, 17/15. 7. HOSTMANN, S. Dispersionslacke im Offsetdruck, Echo 14. München: Huber Gruppe, str. 33/2-33/3. Diagram 3. Vpliv umetnega staranja na spremembo raztržne odpornosti. Diagram 4. Vpliv umetnega staranja na spremembo pH površine.