Naročnina Dnevna Izdnjn za državo SHS rocser.no 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din ncdelUkn Izdajo celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, petll-vrsla mali oglasi po 1-30 In 2 D.večji oglasi nad 43 mm vlftlne po Din 2-30, velllcl po 3 in 4 Din. v urednltkem delu vršilca po 10 ftto O Prt vežlem Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKa ir dneva po prazniku Uredništvo le v Kopitar/cul ulici št. b ili Rokopisi se ne vraća/o, netranklrana platna se ne sprelemajo Uredništva telefon št. 20S0, upravnlštva št. 2328 Političen lisi sza slovenski narod Uprava /e vKopltar/evt ul.it.fi - Čekovni račun: Cfubllana štev. 10.050 ln IO.349 xa Inserate. Saralevošt.7SG3, Zagreb št. 39.011, Vraga In Dunal št. 24.797 Rusija iz krize v krizo Da je prišlo evropsko agrarno vprašanje v položaj, ki ni rožnat in ki v dobi neprestanih socialno-političnih razgovorov zahteva nekaj, kar je le njemu lastno, se danes ne da več tajiti. Brali smo že, da je prišlo v Prusiji do divjih uporov, da so hotela oblastva ru-biti; socialna demokracija si beli glavo, kako prenesti svoj program o »demokratizaciji kapitala« na zemljiška posestva ter odpraviti krizo. Kako pridobiti dušo kmetskega prebivalstva — se sprašujejo tudi avstrijski socialisti in mislijo biti kmetskim vprašanjem kos z dobro strankarsko organizacijo. Ista negotovost tudi v drugih državah. V ospredju vsega življenja pa je agrarno vprašanje v Rusiji in zdi se, da ravno radi njega nova notranjepolitična presenečenja niso izključena. Ze strogo politične strani ruske politike so zelo sumljive. Na ljubo dotoka inozemskega kapitala je Stalin desavuiral boljševizem ravno tiste dni, ko je tipal Litvinov v Ženevi, kako bi moglo priti do kakega stika z Anglijo, da bi prenehal anglosaksonski bojkot, ki drži Rusijo kakor železne klešče. Takrat se je zdelo, da bo Rusija nastopila tretjo dobo narodnogospodarskega življenja, ko se bo državni aparat naslonil na dejanskemu življenju vsaj zmerno - socialno urejeno kmetijsko gospodarstvo, če ni mogoče dvigniti konkurenčno sposobne industrije. Trockij in njegova družba je morala v Sibirijo — resno ali le namišljeno, je postranska stvar —, Stalin sam pa je s tem korakom indirektno priznal, da bo treba svobodo na kmetih razširiti ter da ne bo šel proti srednjim kmetom, zoper katere je ravno Trockij najbolj rohnel. Evropa naj bi videla v tem ravnanju dokaz, da se Rusija bliža gotovo zuierni demokraciji in da je naložitev kapitala v takem gospodarstvu vsaj približno varna. Toda uspeh je izostal. Litvinov se je vrnil iz Ženeve praznih rok ter se pritoževal, da je bil Chamberlain v razgovoru ledeno mrzel. Zadnje dni se zdi, da se osamljenost Rusije še poostruje. Ameriški zunanji minister Kellog je dejal, da z Rusijo nobene zveze, njegov senator pa, da bi bil splošni protisovjetski blok najpotrebnejši. V Nemčiji, kjer je imela Rusija še največ kredita, so sprožili gospodarski krogi načelno vprašanje, ali se še splača, da država stavlja težke milijone jamstva v svoje proračune za stvari, ki jih oni pošiljajo v Rusijo; z drugimi besedami: Ali se ta kredit ne da drugod, bodisi doma ali v drugih državah, plodonosneje naložiti in to četudi na račun izgube ruskega prijateljstva? Istočasno smo opazili v Berlinu znanega angleškega diplomata Birkenlieada, ki je sicer tajil, da bi imel kako posebno diplomatsko nalogo; a iz nemškega zunanjega ministrstva so le izdali, da je bil govor tndi o tem, kako bi se dala Nemčija odvrniti od Rusije. Torej: tujega kapitala od nikoder, doma primanjkljaj. Kaj storili, da se bo vsaj zdelo, da gre ruski gospodarski stroj tako naprej, da ne stoji? Breme naj zdrži Rusija sama, je dejal Stalin in poskusil nadoknaditi s silo, česar ni mogel z diplomacijo. Vlada je izdala najstrožje odredbe, kako naj se poveča oddaja žita, kako naj se zviša izvoz, cla pride nekaj denarja v deželo, kako prisiliti kmete, da bodo obdelali čim več zemlje in kako preiti letošnjo spomladansko krizo, ki grozi biti ena najhujših. Izsiliti hočejo visoko notranje posojilo; zatreti špekulacijo v notranjosti, kar pomeni praktično omejitev do sedaj kolikor toliko svobodne trgovine in prisiliti srednje in velike kmete, ki so se po letu 1921 opomogli, da delijo usodo z revnimi oziroma nosijo večino bremen za druge. Stalin se je torej na enkrat povrnil v radikalizem, odpust dosedanjega kmetijskega komisarja Smirno-va, se približal Trockemu, oddaljil od Rykova in Kalinina ter se oprijel trde diktature, katero izvaja s pomočjo dobro discipliniranega uradništva. Ali pa bo uspel? V Moskvi zboruje že teden dni »Zik« — odbor sovjetskega kongresa, kateremu pripadajo tudi »nestrankarji«. Gre za obdavčenje kmetov, kot ga hoče vlada izvesti zoper premožnejše kmete, ker da je dosedanje obdavčenje krivično. Znamenite »gospodarske škarje« — padanje cen prodanih živil in zviševanje proizvajalnih stroškov — režejo še vedno vse rusko gospodarstvo. Razmeroma pa da trpe pri tem le revni kmetje. Debata je nad vse značilna. Čalov je dejal, da so revni kmetje sami lenuhi in da je vladni predlog poskus, ki bo lahko usodepohi. Ce hoče srednje kmete ustrašiti, bodo revni izgubili po- PilTOČ r Belgrad, 26. aprila. (Tel. -Slov.«) Danes popoldne je imel sejo odbor za proučevanje stanovanjskega zakona. Razpravljalo se je o načrtu, ki ga je predložil minister za socialno politiko. Prvi člen je bil sprejet z majhnimi stilističnimi spremembami. Člen 2-, ki določa, da večja stanovanja niso več zaščitena, se je spre- snemanje, kolikor ga sploh hočejo. Srednji stan je najdelavnejši in če bo zlomljeno kmetijstvo, bo zlomljena tudi Rusija. Stanje, da se žito s silo odvzema, je za dalj čas5 nemož-no. Oblasti ne smejo postopati samovoljno. Kmetica Barahanova je izrekla, cla daje le srednji kmet žito; mali ga poje sam. Davki ne smejo srednjega popolnoma uničiti. Uradni zastopnik je končno priznal, da vlada na deželi — nezadovoljstvo! Stalin se je torej vrgel na nov poskus: Rusija naj reši sama sebe; kjer ni pomagala tat ■ me w«aei Ш in Grap menil v korist malih družin. Pri čl. 3., ki maksimira stanarine v trinajstkratni vrednosti predvojne stanarine, je poslanec Kremžar predlagal, naj se maksimiranje uredi tako, da se plača v krajih do 80.000 prebivalcev, osemkratni povišek, v krajih do 150.000 prebivalcev desetkratni povišek in v krajih nad 150.000 prebivalcev tri- odredba, naj priskoči na pomoč sila. Torej poskus, katerega je moral opustiti že Lenin tako v industriji, trgovini kot kmetijstvu. Da bi uspel in padel nazaj, je protinaravno. Ce že ne more prospevati visoko civilizirano evropsko kmetijstvo, ludi ne bo primitivno rusko, zlasti še ne, ker se mu jemlje najnarav-nejši pogon — upravičen individualizem. Prej ali sloj bo vlada morala priznati resnico o vezanosti evropskega, da ne rečemo svetovnega gospodarstva, ako noče loka napeti, da se razleti Sovjetski diktator Stalin, ki jc po poročilih presedlal v zadnjem času zopet v radikalnejšo smer. najstkratni povišek. Opozicija je govorila križem o vsem in nastopila proti- Dr. Maček je predlagal celo petnajstkratno povišanje. Radikal Sretenov je predlagal nato kompromisni predlog, po katerem naj bi bilo maksimiranje v krajih do 100.000 prebivalcev devetkratno, v večjih pa trinajstkratno. Radičcvci so bili tudi proti temu predlogu. Poslanec Hrasnica je predlagal nato desetkratno povišanje v krajih do 100 tisoč prebivalcev, v večjih krajih pa dvanajst-kratno povišanje. Po tem predlogu bo v Sloveniji veljalo desetkratno povišanje. Demagogija opozicije je preprečila, da ni bilo sprejeto za Slovenijo ono povišanje, ki ga je predlagal poslanec Kremžar in s katerim so bili zadovoljni tudi hišni posestniki. K čl. 4-, ki govori o deložacijah, je poslanec Kremžar predlagal, naj bi občinske oblasti dobile pooblastilo, da lahko tudi po 1. juniju oziroma po 1. juliju 1928 odložijo deložacije, dokler deložiranec ne dobi vsaj zasilnega stanovanja. Minister je ta predlog sprejel. Ker pa so radičevci nastopili proti, je predlog nato propadel. Tako je Radi-čeva opozicija preprečila važno zboljšanje za najemnike. Čl- 3. vsebuje tudi določilo, da se za nehigienska stanovanja ne plača večja stanarina. Po prvotnem predlogu velja ta omejitev le za mesta z nad 100.000 prebivalci. Poslanec Kremžar pa je predlagal, naj se črta ta omejitev. Ker minister na to ni pristal, je Kremžar predlagal, naj velja odredba vsaj za mesta z nad 50.000 prebivalci, kar je bilo sprejeto. Zakon je bil nato v ccloti sprejet in pride v kratkem pred skupščino. Štefan Radič kot učitelj za slavistlko in domovmsžvo r Belgrad, 26. aprila. (Tel. »Slov.«) Na po poldanski seji verifikacijskega odbora je ta odbor prvič, kar obstoja, prevzel nalogo profesorske komisije, pred katero se je prijavil ko4 učenec za izpit dr. Na g y. Najprej se je vršila ustmena skušnja. Posamezni poslanci, predvsem Radič, so mu stavljali vprašanja. V glavnem je ta ustmeni izpit izgledal tako-le: Vprašanje: »Ali ste oženjeni?« »Da, oženjen sem.« »Koliko otrok imate?« »Dva.« »Koliko prebivalcev ima Subotica? S kakimi posli se bavi prebivalstvo?« Dr. Nagy je dal tudi na to vprašanje točen odgovor. Radič se je nadalje interesira! tudi za to, koliko sodišč je v Subotici. Kandidat je odgovoril, da sta dve sodišči. Na Radičevo vprašanje, koliko je sodnikov, je učenec odgovoril, da jih je pri okrajnem sodišču 11, pri okrožnem pa 13. Radič: »Kje ste rojeni, ali v Subotici, ali v Senti?« Dr. Nagy: »Rojen sem v Senti, živim v Subotici.« Radič Je nato poučil člane verifikacijskega odbora, da je Amerika v tem oziru popolnoma drugačnega mnenja. Amerikanci so naprednejši in ne gledajo na to, kak jezik kdo zna, marveč gredo na to, koliko generacij že dotični živi v kraju, kjer hoče dobiti pristojnost. V Ameriki zahtevajo sedem generacij. Dalje je Radiča zanimalo, kje se v Subotici kopljejo, nakar je tudi dobil zadovoljiv odgovor. Končno pa je prišlo vprašanje, na katerega dr. Nagv ni mogel dati odgovora. Zemljoradnik dr. Tupanjanin ga je namreč vprašal, koliko vrst sena imamo. Tega dr. Nagy ni vedel, in kakor se je konstatiralo, tudi noben član verifikacijskega odbora. Kljub temu je zemljoradnik smatral, da dr. Nagy ne more biti poslanec in je glasoval proti. Nato je prišla na vrsto pismena skušnja. Pri tem se jc pojavilo vprašanje, ali sc mora pismena skušnja vršiti iz latinice ali tudi iz cirilice. Radič jc bil mnenja, da naj dr. Nagy kot advokat dokaže, da zna pisati v latinici, nakar ie Spomin za pok. dr. Lukiničem — Naša država da za bolgarske ponesrečence 3,000.000 Din, za Grčijo pa 2,000.000 Din. — Zakon o golobih pismonoših — Nova poslanca. r Belgrail, 26. aprila. (Tel. »Slov.«) Pred prehodom na dnevni red današnje skupščinske seje je predsedujoči podpredsednik g. A g a t o n o v i č narodno skupščino najprej obvestil o smrti dr. L u k i n i č a in pri tej priliki iinel nagovor, v katerem je ome-"njal velike zasluge pokojnega poslanca, bivšega ministra ter predsednika narodne skupščine. Po prečitnnju raznih interpelacij je dobil besedo Čeda Mihajlovič. Zagovarjal jc nujni predlog, ki ga je stavil • družbi z radikalnimi poslanci in s poslancem S m o-(I e j e m ter Šc nekaterimi drugimi poslanci, da se da prebivalstvu v Bolgariji in Grčiji pomoč. Predlog je bil po govoru Stjepana Radiča sprejet z aklamacijo. Po sporazumu šelov političnih skupin je skupščina odobrila v ta namen 5,000.000 Din. Od te vsote dobi Bolgarija kot pomoč za ponesrečence 3,000.000 Din, Grčija pa 2,000.000 Din. Predsednik je nato obvestil skupščino, da pride mesto pokojnega dr. Lukiniča v skupščino Adam Pribičevič, brat Svetozarja in Valerijana Pribičeviča, tako da bo tedaj rodbina Pribi-čevičeva zastopana v KDK s tremi člani. Nato se je prešlo na dnevni red. Kot prvi je prišel na vrsto zakonski predlog o golobih-pisnionošah. Vojni minister general Iladžič je v kratkem ekspozeju podal odredbe tega zakona, ki je sestavljen na temelju najmodernejših tozadevnih zakonov, ki obstoje v Franciji in Češkoslovaški in je prosil narodno skupščino, da zakon sprejme. Glasovalo je 200 poslancev in so bili vsi za predlog. Kot druga točka je prišla na vrsto razprava o poročilu verifikacijskega odbora. Poročevalec poslanec K o b a s i c а je predlagal, da se mandat Bore Hrističa. ki prihaja v skupščino inesto pokojnega ministra K o c i č a, verificira. Kar pa src tiče mandata dr. N a g y j a, je mnenja, da so predlog vrne verifi-kacijskemu odboru z nalogo, da v teku 21 nr konstatira. ali so upravičene pritožbe nekaterih poslancev, ki pravijo, da dr. Nagy ne zna narodnega jezika. Obn predloga sta bila soglasno sprejeta. Nato je predsednik Agatonovič prosil poslance, da obiščejo vinsko razstavo ter zaključil sejo s tem, da je sklical prihodnjo za jutri ob 10. uri. Na dnevni red pridejo razprave o raznih zakonskih predlogih, ki so jih že izdelali odbori, izvolitev dveh članov v odbor vojne odškodnine in resolucije anketnega odbora, ki je preiskoval afere z dolgotrajnimi šumskimi pogodbami v Bosni. Anketni odbor namreč prosi za podaljšanje roka. r Belgrad, 26. aprila. (Tel. Slov. ) Z ozirom na to, da je skupščina izglasovala kredite za prebivalstvo, ki trpi vsled potresa, je predsedništvo narodne skupščine odposlalo dve brzojavki: »Gospodu predsedniku narodne skupščine v Sofiji! čast ini je, obvestiti Vas z največjim zadovoljstvom, da je narodna skupščina SHS, odzivajoč se čustvu celokupnega ljudstva, votirala danes z aklamacijo nujen zakonski prcuiog o kreditu 3,000.000 Din, ki jih bo Rdeči križ SHS po potrebi razdelil tistim, ki trpe v Bolgariji. Sprejmite, gospod predsednik, dokaz mojega odličnega spoštovanja. Prvi podpredsednik narodne skupščine Agatonovič.« Isti brzojav je poslal Agatonovič tudi predsedniku narodne skupščine v Atenah, v katerem ga obvešča, da je skupščina odobrila 2,000.000 Din grškemu prebivalstvu, ki ga je zadela nesreča po potresu. r Belgrad, 26. aprila. (Tel. »Slov.«) Sestanek narodne skupščine je prinesel novega življenja v parlament in v politično življenje sploh. Današnja skupščinska seja je potekla sicer v miru, vendar jo pa opozicija izjavljala, cla je pričakovati že v prihodnjih dneh njenih ostrih nastopov. Pričakovana senzacija na današnji soji je odpadla, kajti v verifikaciji mandata dr. Nagvja je prišlo do soglasnega sklepa, ki obstoji v tem. «la naj poslanci verifikmiiskega odbora najprej izprašajo čisto formelna, ali zna naš narodni jezik ali ne. Kakor znano, je opozicija stavila največjo nade na ta slučaj, ker je upala, (la bodo tako zvani nezadovoljni radikali pri glasovanju o verifikaciji tega mandata glasovali z opozicijo in tako postavili vlado v manjšino. Opozicionalno časopisje je v zvezi s tem napovedalo krizo vlade. Toda računi opozicije so se pokazali povsem pogrešni. Nezadovoljstvo nekaterih radikalov sicer obstoja, toda je, kakor smo žc konstatirali, povsem osebnega značaja in nobeden nezadovoljnež ni pokazal pripravljenosti, služiti opoziciji. Zato jc tudi opozicija pristala na tak predlog in vcrifikacijski odbor je na današnji popoldanski seji soglasno, z izjemo zcniljoradnika, konstatiral, da so obtožbo opozicije neosno-vane. Na ta način jc KDK doživela precejšnjo blamažo, ker so tudi njeni člani v verifi-kacijskeni odboru glasovali proti predlogu, ki jo prišel iz njenih vrst. Sicer je bil na današnji skupščini najvažnejši dogodek to, da je skupščina izglasovala kredit 5,000.000 dinarjev kot podporo prebivalcem v Bolgariji in Grčiji, ki so trpeli vsled poslednjega potresa. To dejanje narodne skupščine je celokupna javnost sprejela z velikim navdn-šenjem kot dokaz naše dobre voljo, živeti v najboljšem razmerju z vsemi našimi sosedi. Vladni predsednik jc še vedno bolan in sc zato ni mogla vršiti seja radikalnega kluba, pač pa so sc vrJile seje demokratskega. Jugoslovanskega iu Radičcvega kluba ter seje raznih odborov, med njimi odbora za spremembo stanovanjskega zakona, ki jc na današnji svoji seji definitivno sprejel predlog novega tozadevnega zakona, ki pride na prihodnji skupščinski seji v razpravo. ZbSralte prispevke za ponesrečence - Pošljite jih na upravo „Slovenca" Stanovanjske zakon v odboru sprejet Važni predlogi posl. Kremžarja za najemnike — Samostojni demokrati in radičevci preprečili nižje maksimiranje najemnine MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1-SO Din ali vaaka beseda SO par. NajmanjSi oglas 3 ali Л Din. Oglasi nad devet vretio se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamko ne odgovarjamo. Stužbe iščejo Pošten krščanski fant išče službe CERKOVNIKA s prakso. Naslov v upravi lista pod št. 3630. Elektrotehnik i ročno in pisarn, prakso, želi mesto v kaki elektrarni ali v tehn. pisarni pod šifro »Zmožen št. 3561« upravi »Slov.« SLUŽBO OSKRBNIKA ali temu primerno želi lobiti v kmetijstvu, živinoreji, vrtnarstvu, živino-zdravništvu, lesni trgovini, knjigovodstvu i. t. d. verziran kmetijski ve-ščak z večletno prakso. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Zanesljiv«. Službe išče PISARNIŠKI SLUGA, izveden tudi nekoliko v pisarniškem poslovanju. — Ponudbe na upravo lista \ Mariboru. KNJIGOVODJA bilancist korespondent, stenograf, v sodnih zadevah izvežban, prvovrst. referencc, želi premeniti službo event. takoj. Ponudbe pod »Verziran« na upravo »Slovenca«. ČEVLJAR. POMOČNIK išče mesta. Vajen je tudi gornjih delov. Ponudbe na upravo pod »Čevljarski pomočnik« št. 3600. ПОНР slaro 16 let " UCRIC želi službe v vsakovrstnem delu. - Naslov v upravi ^Slovenca« v Mariboru. Prodajalka mešane stroke, išče primerne službe, pridna, poštena in v'arčna. Opravljala bi tudi kaka druga hišna dela. Nastop takoj. Naslov v upravi lista pod »Poštena« št. 3590. ' Gospodična iz ugledne trgovske hise, izučena v trgovini /. mcš. blagom išče mesta PRODAJALKE gre tudi na deželo. V nemščini je perfektna. -Dopise pod Vestna 3607. flnlfln pridno in pošte-UCIVIC no, jšže s[užbo sobarice ali vodstva gospodinjstva. — Naslov: Amalija Tomaiič, Šmar-jeta pri Novem mestu, poštno ležeče. 3632 Selitve v mestu in na deželo, strokovno in najcenejše potom Slovenia transport Ljubljana Miklošičeva cesta št. 36 Telefon it. 2718 Mlad, dober kuhar Razvažalca premoga, spretnega, treznega in poštenega, sprejme ČEBIN, Wolfova ul. 1. KOMPANJONA slamnikarske in klobu-čarske obrti išče za takoj tovarna z električnim pogonom v Ljubljani. - Pismene ponudbe na upravo Slovenca pod šifro »Kompanjon«. Čevljarskega vajenca sprejmem takoj. - Jožko Sedlar, čevljar, Ljubljana, Hrvatski trg 4. Netmrpmli soba in KABINET s separat. vhodom in električ. razsvetljavo, v sredini mesta, se odda v začetku maja. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3543. Stanovanje dveh sob s kuhinjo, priteklinami, souporabo kopalnice in pralnice in vrtom odda takoj ob Dunajski cesti na Brinju Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova cesta. Stanovanje 1 soba in kuhinja v novi hiši, se odda s 15. majem. - Naslov v upravi lista pod štev. 3626, Kuharica srednjih let, vajena vseh hišnih del, se sprejme k 2 osebama Plača dobra. Ponudbe upravi »Slov.« pod: Samostojna kuharica. UČENEC pošten, se sprejme v trgovino meš blaga. - Naslov se poizve v upravi »Slovenca« pod št. 3643. Sprejmem takoj krepkega mizarskega VAJENCA najraje z dežele. Hrana in stanovanje v hiši. — I. REP*E, Poljanska cesta 21, Ljubljana. išče službe v kakem hotelu ali družini; grem tudi v kak zavod. Naslov pove uprava pod št. 3628. Mlad, priden FANT Išče mesta kot sluga. Naslov pove uprava Slovenca pod štev. 3629. PODKOVSKI KOVAČ Priden, pošten, trezen, s šestmesečn. tečajem, posebno dobro izurjen v podkovanju konj, išče mesto pomočnika, eventualno vzame kovačnico tudi v najem. Cenj. ponudbe jc poslati na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Trezen 24«. SLUŽKINJA za vse, pridna in poštena, katera zna tudi nekaj kuhati, se sprejme 1. maja. - Hribernik, Prevalje. Samost., trezne in zaneslj. stavbne polirje za takojšnji nastop, s e išče. - Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in z dobrimi spričevali je poslati z označbo »Samostojen« upravi »Slovenca« v Mariboru. Stanovanje prostorne prazne sobe s kuhinjo, v centru ali v neposredni bližini, želi mirna gospa za 1. maj. Naslov pove uprava Slovenca« pod štev. 3606. STANOVANJE iščem: sobo in kuhinjo, ali sobo s štedilnikom, v sredini mesta. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod: »Starejša gospa«. Vdova brez otrok sprejme dva poštena gospoda na stanovanje in celo oskrbo s 1. majem. - Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru. Posestva Veleposestvo prvovrstno, 149 ha, 38 a, 28 m5, vinograd, njive, travniki, gozdi itd., stanovanjska gospodar, poslopja, bogat inventar, električna, telefon, napeljava. poleg kolodvora in mesta v Slovcniii, na-, prodaj. Slivar, Ljutomer. Parcele kupimo na severnem delu Ljubljane. Večji kompleks. Posredovalci iz-odda s 1. majem. Mari- 1 ključeni. Naslov v upravi bor, Koroščeva ul. 8/L »Slovenca« pod št. 3647. Sfanovan/a Solnena soba velika in separirana. se 3 sobe, kuhinja, ItlOa kjeti gospoda,. sko poslopje, hlev, svinjaki itd., vrt, njiva ter pašnik, naprodaj. Naslov: A. Paidasch, brivec. Brežice ob Savi, 3646 žensko kolo skoraj novo, prodam za 1300 Din. - Ogleda se v nedeljo - Mavčice-Meja št. 45, p. Stražiščc. Nageljne za okna in vrt razpošilja po 10 komad. 20 Din. - IVAN JEMEC, vrtnarstvo v Mariboru. »Sprehod po Ljubljani« kažipot našim šolarjem izletnikom. - Pri upravi »Vrtca« v Ljubljani in po knjigarnah posamezni izvodi po 3 Din. Poravnajte naročnino t Črn KLAVIR kratek, dobro ohranjen, se ceno proda. Naslov v upravi lista pod it. 3634. ШГ" Dobroidoča trgovina špecerije in galanterije, na najpromet. ulici na periferiji Maribora - sc proti prevzemu zaloge in odkupu inventarja takoj proda. Zaradi prevzema drugega posla ponudbe samo do 15. maja pod: »Prevzem takoj it. 3618« upravi »Slov.«, Ljubljana. v času tekmovanja za .Slovenčeve' nagrade od 1. do 26.maja 1.1. Zahtevajte prospekt! Uprava .Slovenca', Ljubljana, Jugoslov. tiskarna Oglas Uprava smodnišnice »Obiličevo« potrebuje enega gradbenega inžineria Zainteresirani naj vlože svoje prošnje pri načelniku artilerijsko - tehniškega oddelka ministrstva vojske in mornarice s sledečimi dokumenti; 1. Rojstveni list. 2. Potrdilo občine, da je državljan kraljevine SHS ter da je lepega vedenja. 3. Vojaško izkaznico ali potrdilo, da je zadostil vojni dolžnosti. 4. Diplomo, s katero je priznan za inženirja. 5. Poročni list, ako je oženjen. 6. Krstne liste otrok, ako jih ima. Plača in ostali pripadki se določijo v smislu zakona o uradnikih kakor tudi dodatek v smislu člena 291. zakona o ustrojstvu Vojske in mornarice. A. T. štev. 5984 z dne 20, aprila 1928 iz pisarne Artilerijsko-tehniškega oddelka ministrstva vojske in mornarice. BBDlMPESlANSIfl MEDNARODNIM ШТВВ 28. aprila do i. mala 1928 a) gradnja cest, b) tehniške naprave v občini, c) naprave za izkoriščanje naravnih sil, d) poljedelski produkti za izvoz in e) radio kOl posebni OđdClHI Splošna indnsfrllsha razstava Mnogoštevilni inozemski razstavljalci. Skladišče prosto carine. Ugodnosti na potovanju: 50% popust na ogrskih železnicah ter na rečnih progah DDSG in MFTR in sicer za tja in nazaj 60 % popust na jugoslov. železnicah pri povratku Prehod fiez mejo brez vizuma. - Cena sejmske legitimacije Din 40*— Pofasnlia ln legitimacije za sejem se dobivajo v BUDIMPEŠTI: pri sejemskem uradu V. Alkotmany ut. 8, v LJUBLJANI: v pisarni „Putnika", v ZAGREBU: pri kr. ogrskem konzulatu, Draškovičeva 17, v BELGRADU: pri Dr. Geza Szilagyi, kr. ogrski trg. pooblaščenec, palata Akademije. * Jćfoprođa? Proda se dobro ohranjen tovorni avto AUSTRO FIAT, nosilnost 3000 kg, 40 PS. Uporaben tudi kot oseb. omni- bus za 16 oseb. - Naslov v upravi pod štev. 3615. Jćdo kupi? Bukovih drv popolnoma zdravih in suhih, gladke cepanice, kupim do 50 vagonov suk-cesivno. — Konkurenčne ponudbe s ceno in plač. pogoji pod: »Bukovina« it. 3576 na upravo lista. Lisice žive, stare in mlade, kupi IVAN MEGUŠAR, Vrhnika. Gospodinje! - Poskusite idealno sredstvo za pod-žiganje drv in premoga. Zahtevajte PLAMEN pri Vašem trgovcu Žima najboljša in najcenejša pri M. Masten tovarna žime Stražišče pri Kranju. Najcenejša prodaja modpocev otomanov, divanov, vse vrste žime dobite pri Fran Jager, Sv. Petra nasip 29. Najcenejša predelava vseh tapetniških del. Najlepša drva Cebin, Ufolfova ul. 1/2 Motvoz tovarni. Mehanična vr-varna Šinkovec, Grosuplje. Komisijska zaloga Palme, Celje, Cankarjeva 7. Maribor, Koroika 8. Stavbno podjetje flCCETTO & drugovi M družba г o. i arihor KoroščfiVB nI. Tvrdka A. VOLK Llubllanc, Resljeva cesta 24 nudi najceneje vse vrste pšenlćno moko In druge mlevsko Izdelke. Zuhlevaile cenik I SEJMARJI galanterije dobe cenene dobroidoče predmete. -Pišite pod »Sejmar« 3610 na upravo »Slovenca«. PorhetB hrastove dobite najceneje pri A. Kane, Mengeš, tovarna parketov. VELIKA IZBIRA RAZLIČNEGA LODNA /Л/ SEVL/OJA ZA ŠfJORl /N TUR/SI/KO/ A. & t. SKABbRNt LJUBLJANA Naša draga mati, babica, sestra in tašča, gospa Mnfuniia Birolla nf. Šink je danes ob 10. uri dopoldne po dolgem trpljenju, v 87, letu svoje starosti, mirno preminula. Pogreb blage pokojnice se bo vršil v petek dne 27. aprila 1928 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, na farno pokopališče. Zagorje ob Savi, dne 25. aprila 1928. Žalujoče rodbine: Birolla, Dr. Tavčar, Bayr. Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Za jugoslovansko tiskarno s Ljubljani« Karel Cefi, Izdata Ulj: dr. Ff. Kttlovec, Urednik: Fraao Terseglavj. 3%a / / aj/e novega H Ci Vi se pripravljate na pot? Ne po/.abite, vzeti seboj Aspirin tablete Te so se dobro obnesle pri glavobolu, nervoznosti, utrujenosti, slabosti in drugih tezkocah, katere povzroči potovanje. Zahtevajte pa vedno originalni zamoi „<3flyet' ki se spozna na modro-belo' rdeči varstveni znamki. KOLEDAR Petek, 27. aprila. Cita, Peter Kan., Pere-grin. — Jutri: Pavel od Križa. Novosadska vremenska napoved za 27. april. Spremenljivo. Oblačno. Ponekod dež. Veter bo obče slab. Temperatura bo padla. Dunajska vremenska napoved za 27. apr. Severne Alpe: Menjaje oblačno, podnevi toplo. Vzhodni rob Alp: Izpremenljivo, potem pa vedno bolj oblačno. Južne Alpe: Oblačno, potem deževno, toplo. ZGODOVINSKI DNEVI 27. aprila: 1737 se je rodil angleški zgodovinar Edvard Gibbon. — 1791 se je rodil iznajditelj telegrafa Samuel Fin!ey Brcese Morse. — 1820 se je rodil angleški filozof Herbert Spencer. — 1882 je umrl ameriški pisatelj in filozof Ralph Waldo Emmerson. — 1793 je umrl slovenski pisatelj Anton Breznik. — 1916 sta trčila na postaji Št. Jurij ob juž žel. dva tovorna vlaka. Nesreča je zahtevala več smrtnih žrtev. ★ * Nj. Sv. patrijarh srbske pravoslavne cerkve Dimitrije je včeraj rano po sv. liturgiji sprejel glavnega urednika našega lista g. Franca Terseglava v avdienci- V daljšem razgovoru o aktualnih religioznih in etičnih problemih sedanjega časa je Nj. Sv. patrijarh, omenjajoč s posebnim zadoščenjem svoj obisk v Sloveniji, kjer so se bratje katoliški Slovenci tako prisrčno udeležili sprejema, pohvalil visoko kulturo slovenskega naroda. Nj. Sv. patrijarh je pridržal g- Terseglava na obedu, na katerem sta bila med drugimi prisotna arhiepi-skop novosadski dr. I r i n c j in episkop iz Nik- šiča dr. Nektarijc. Praški primator dr. Ваха se je s svojo soprogo pripeljal na Sušak, kjer ostane nekoliko dni pri tamošnjih čeških rojakih. Nato se vrne v Prago. + Odlikovanje. Lavantinskim konziston-jalnim svetnikom je imenovan g. Marko Toma-žič, dekan v Kozjem in gerent okr. zastopa. * Iz državne službe. Kralj je podpisal ukaz, s katerim sta upokojena: dr. Ivan Pippenbacher, ravnatelj II. realne gimnazije v Ljubljani in Andrija Obradovič, orhiVski uradnik v Mariboru. * Umrla je včeraj v Belgradu v sanato-rlju Vračar e. Evfemija Mike?, na srčni kapi. Pokopana bo v Belgradu. Vsa katoliška kolonija je žalostna radi smrti požrtvovalne sestre, ki je v starosti 21 let žrtvovala svoje življenje v službi bolnikov. * Slovenske zadruge in denarne zavode, člane ljubljanske »Zadružne zveze«, ki so pre-jeli vloge in brošure Fonda za Akademijo znanosti ln umetnosti in za Narodno galerijo, pa se še niso odzvali s prispevkom, vljudno prosimo, da to čim preje store ln tako pospešijo ustanovitev za ves narod važnih prosvetnih ustanov. * Brezplačni izlet na otok Krk bodo na-pravili vsi, ki se udeleže binkoštnega roman|a na Trsat. Kdor še ni bil nikdar na morju, s« bo gotovo rad pridružil in se duševno in telesno prenovljen vrnil domov. Polovična vožnja na železnici velja od 24. do 31. maja. Prijave sprejema »Sveta vojska« v Ljubljani. * Izlet češkoslovaških železniških uradnikov v Jugoslavijo. Dne 29. aprila pride sto češkoslovaških železniških uradnikov v Jugoslavijo, kjer se bodo mudili 14 dni. V Maribor se pripeljejo v nedeljo ob 1.53 popoldne ln nadaljujejo ob 4.35 svojo vožnjo proti Ljubljani, kamor pridejo ob 7.46. Povsod se brat- skim gostom pripravljajo svečani sprejemi. V pondeljek si bodo gostje ogledali našo Gorenjsko z Bledom. V torek zjutraj ob 9.11 se odpeljejo v Zagreb, od tam na Sušak in nato z ladjo v Dalmacijo do Dubrovnika. Iz Dubrovnika se odpeljejo preko Sarajeva in Kragu-jevca v Belgrad, od tam v Subotico in se nato preko Budimpešte vrnejo v Prago. ic Poročila se jc na Ježici pri Ljubljani gdč. Francika Dobnikar, vrla in požrtvovalna članica tamkajšnjih prosvetnih društev, z g. Francetom Hudnikom, mesarjem. ic Brezvestni agenti iz Avstrije so v zadnjem času na meji mariborskega okraja silno oškodovali več kmetskih posestnikov s pre-varljivimi kupčijami in naročili raznih strojev. Tako je neki nemškoavstrijski vsiljivi agent kmetici-vdovi v svečinski župniji »prodal« motor za približno 19.000 Din. Enak motor se dobi pri tukajšnjih trgovcih in tovarnarjih že za 9000 Din. Politična oblast je naročila orož-ništvu, da strogo pazi na brezvestne agente. ic Imenik glavnih ter nadomestnih porotnikov, ki so poklicani sodelovati pri glavnih razpravah drugega porotnega zasedanja v letu 1928., ki se prične dne 7. maja 1928: Dremelj Franc, posestnik in trgovec, Daljnavas (Ljubljana); Kovač Franc, posestnik, Hrib (Litija); Kržan Franc, trg. in gostilničar, Gradec (Lit.); Jeran Matija, posest, in gostilničar, Beričevo (Ljubljana); Nastran Ivan, pos. in mlinar, Homec; Balon Franc, trgovec, Borovnica; Smon Janez, posestnik, Črnuče; Ogorelec Vinko, lesni trgovec, Škofljica; Mihelčič Rihard ml., trgovec, Toplice (Litija); Oražem Janez, pes. in klobučar, Mali Mengeš; Starki Adolf, trgovec, Bled; Weinberger Miro, industrijalec, Zagorje; Ahačič Franc, trgovec, Kranj; Petelin Anton, posestnik, Goričica (Ljubljana); Ložar Matevž, posestnik, Zaboršt (Ljubljana); Tomšič Mihael, pos. in lesni trgovec, Vrhnika; Brunar Matevž, posestnik, Javornik; Grilj Iv., kmetovalec, Vrh sv. Nikolaja (Litija); Šavnik Viko, pos. in trgovec, Radovljica; Šparovec Ivan, posestnik, Sp. Blato (Ljubljana); Berlič Franc, kmetovalec, Dravlje; Mehle Josip, posestnik, Paradišče (Ljubljana); Zaletel Ivan, pos. in trgovec, Stanežiče (Ljubljana); Dež-man Ivan, posestnik, Lesce; Javornik Jakob, posestnik, Vel. Mlačevo (Ljubljana); Langus Svečan sprejem ljubljanske Alojzij, posestnik, Radovljica; Kocbek Ed-mund, tovarnar, Kranj; Černe Boris, posestnik in trgovec, Sp. Gorje; Rojina Franc, strugar-ski mojster, Zg. Šiška; Javornik Franc, pos. in mesar, Grosuplje; Bernard Jakob, posestnik, Lescc; Avsenik Anton, posestnik, Poljče (Radovljica); Petek Ivan, posest, in trgovec, Kamnik; Bergant Ivan, pos., trg. in gostilničar, Staraloka; Sojer Franc, posestnik, Log (Ljub. okolica); Sojer Jože, posestnik, Notr. gorice (Ljubljana). — Nadomestni porotniki: Kune Teodor, krojaški mojster, Pod Trančo 2; Host-nik Adolf, posestnik, Sv. Jerneja c. 35; Kalin Karol, posestnik, Vel. Stradon 6; Pičman Lov., kleparski mojster, Zrinjskega ul. 10; Kune Al., trgovec, Dvorni trg 3; Verbič Anton, trgovcc, Stritarjeva ul. 2; Zore Rudolf, trgovec, Sv. Florijana ul. 26; Novakovič Niko, trgovec, Erjavčeva c. 21; Geyer Rudolf, pos. in ključ., Vošnjakova ul. 10; vsi v Ljubljani. ic Tujski promet v Dalmaciji. V zadnjem času zelo napreduje. Zlasti se opaža, da prihaja vedno več angleških izletnikov, ki obiskujejo našo obal s svojimi jahtami. Tako je prišla te dni v Split angleška jahta »Нарру Daysy«, na kateri se nahaja tudi nekaj Ame-rikancev, večinoma bankirjev. Razen tega se nahajajo sedaj v Splitu tudi vseučiliščniki iz Konigsberga v Nemčiji. Nemški dijaki so dalj časa proučevali na otoku Hvaru jadransko rastlinstvo in živalstvo. Dalje se nahaja v Splitu znani nemški publicist Wolfgang Schumann. V Splitu je tudi angleška jahta »Venezia«, ki že več tednov potuje ob naši obali. ic Razpis ustanov trgovca Ant. Kolenca. Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju razpisuje 30 štipendij a 500 Din in 25 štipendij a 400 Din za visokošolce za poletni tečaj 1928. Prednost pri prejemanju štipendij imajo v vsakem primeru taki pridni potrebni prosilci, ki so s pokojnim g. Antonom Kolen-cem, veletržcem v Celju, v sorodu ali svaštvu, za njimi domačini iz gomjegrajskega okraja, sicer pa Slovenci sploh, ne glede na spol. Ustanova jc namenjena dijakom visokih šol, kakor univerze, tehnike, visokih trgovskih šol, umetniških akademij i. dr. ne glede na to, ali so v tuzemstvu ali inozemstvu. Prošnje naj se vlože izključno pismeno na naslov: Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v roke drja Ernesta Kalana, odvetnika v Celju, do dne 7. majnika 1928. Prošnjam je priložiti zadnje spričevalo o izpitih, kolokvijih itd., pri prosilcih, ki se sklicujejo na sorodstvo ali sva-štvo z zapustnikom ali na to, da so doma it gomjegrajskega okraja tudi listine, s katerimi dokažejo te ivojc trditve (krstni list, rodbin- Glasbene matice v Pragi- ski izkaz, potrdilo županstva ali župnika itd.). Tudi je treba v prošnji navesti, kako dolgo že prosilec študira na dotičnem zavodu in koliko časa bodo po vsej priliki trajale študije. Nadalje jc treba priložiti prepis njegovih osebnih razmer ter jih posvedočiti z uradno listino (ubožnim spričevalom). Vpoštevajo se sama pismene prošnje; osebna intervencija je brezpogojno izključena. ■Ar Velik vlom v Starem trgu. V noči na 26. t. m. sta bila izvršena v Starem trgu pri Črnomlju dva vloma. Vlomilci so najprej vlomili v stanovanjsko hišo posestnika g. Ivana Kumpa, kjer pa so odnesli le malo ogledalce. Okoli polnoči pa so najbrže isti vlomilci vlomili v trgovino g. Rudolfa Miheliča v Zagoz-dccu št. 12 in od tam odnesli veliko množino blaga, obleke in živil v skupni vrednosti nad 16.000 Din. Za drznimi vlomilci poizveduje sedaj orožništvo. ic Zločini ciganske tolpe v Vojvodini. Som-borsko državno pravdništvo vodi sedaj obširno preiskavo proti ciganski tolpi, ki je bila izsledena pred mesecem dni v Baranji in ki je izvršila veliko število ropov, roparskih umorov ter napadov na vsem ozemlju od Gjevgjelije do Subotice. Vsak dan odkrivajo vedno več novih zločinov te tolpe. Ugotovili so, da so cigani najbolj ropali v Baranji in v Slavoniji, zatem pa v Bački in v Bosni. Iz spisov preiskave je razvidno, da je ta roparska tolpa postopala s svojimi žrtvami ravno tako okrutno kot Prplč mali. Vodja tolpe cigan Stcvan Mi-hajlovič je pred dnevi skušal v Somboru iz-vriiti samoumor. Prerezal si je žile na rokah, vendar pa je paznik to pravočasno opazil in preprečil ciganovo smrt. Ponoči je Mihajlović hotel ponovno izvršiti samoumor s kosom železa, ki ga je našel v celici in s katerim je napravil karakiri. To so opazili šele zjutraj, ko je prišel paznik v celico. Mihajloviča so prepeljali v bolnico. Glavni državni pravdnik Covlč in policijski poveljnik Martenovič sta lz Sombora odpotovala v Baranjo s policijskimi uradniki, da izvrše preiskavo na licu mesta. ic Skrivnostna smrt zemunskega trgovca. Ko je pred dnevi vršil zemunski stražnik Via. dimir Zoščenko svojo jutranjo službo, je opazil, da v trgovini trgovca z železjem Mlše Nikoliča še gpri luč. Ker je stražnik mislil, da se je v trgovino izvršil vlom, je vstopil skozi nezaklenjena vrata notri. Ker mu na njegove klice ni nihče odgovoril, se je podal v pisarno, kjer je našel v naslanjaču sedečega Nikoliča in navidezno spečega. Toda obuditi ga ni bilo več mogoče, ker je bil trgovec i« Mark Twain: O vremenu Nove АпдШе Prav spoštljivo verujem, da je Stvarnik vse ustvaril, kar je v Novi Angliji, samo vremena ni. Ne vem sicer, kdo ga je naredil, mislim pa, da je bil kakšen prav mlad vajenec iz vremenske delavnice. Vreme Nove Anglije je čudovito spremenljivo, kar tujci občudujejo pa tudi — obžalujejo. Tu je vreme zmeraj delavno, zmeraj s čem zaposleno, zmeraj proizvaja nove vzorce in jih preizkuša na ljudeh, če so kaj vredni ali ne. A spomladi je vreme še vse bolj delavno ko v drugih letnih časih. Spomladi sem v 24 urah naštel 136 »aztičnih vrst vremena. Jaz sem bil tisti, ki eem pomagal do sreče onemu človeku, da je mogel razstaviti tisto čudovito zbirko vremen, ki so jo tujci tako občudovali! Pa je hotel prepotovati ves svet, da bi zbral vzorce raznih podnebij! A jaz sem mu rekel: »Nikar! Pridite kakega spomladanskega dne v Novo Anglijo!« Potem sem mu povedal, kaj mu je ukreniti glede sloga, razvrsti in količine. Resnično, prišel je in spravil v štirih dneh svojo zbirko skupaj. Glede razvrsti je rekel, da je spoznal na stotine raznih vremenskih oblik, o katerih ni bil doslej še nič slišal. A glede količine — oh! — ko je vse neporabno odstranil in izbral, ni imel le zadosti vremen, ampak Jih je imel še preveč: imel je vremena za v najem, vremena za naprodaj, vremena za spraviti in za naložiti in vremena za v dar revežem. Ljudje Nove Angleške so potrpežljivi in miroljubni, a neka točka je, kjer jih to mine: Vsako leto pobijejo kup pesnikov, lci. opevajo »rajsko« pomlad! Ti pesniki so le slučajno prišli semkaj in prinesli pomladne pojme iz drugih krajev in seveda ne morejo vedeti, kako domačini pomlad občutijo. In tako zamudijo pesniki poglavitno: priliko, da bi domačine vprašali o pomladi. Staro prerokovanje vremena je zelo slavno — kar tudi zasluži radi natančnih napovedi. Vzameš list v roke in vidiš kako natančno in odločno je predpisano, kakšno vreme je danes na Tihem oceanu, na jugu, sredi države, drugod. Le poglej, kako se to preroštvo samozavestno in polno radosti nad svojo močjo poda v Novo Anglijo; tu pa nenadoma , utihne in postane skromno. Ne ve, kakšno , vreme bo v Novi Angliji. Seveda hoče svojo | nevednost zakriti in počasi takole modruje: »Najbrže severovzhodnik do jugozahodnika. izmenjaje z južnimi in vzhodnimi in zapadui-mi in drugimi izmenami. Barometer bo stal visoko in nizko, se spreminal iz kraja v j kraj. Bržkone bo deževalo, snežilo; bo nekaj toče in suše; temu sledijo potresi z grmenjem in bliskanjem — nli pa so že prej.c Da je pa napoved vremena na vse kraje pravšna, pa sledi dostavek: »Vendar je mogoče, da nastopi medtem popolnoma drugačno vreme.« Zares, najlepši biser novoangleškega vremena je njegova nenadna sprememba. Le eno drži: da dobiš množico raznih vremen, dolgo in popolno vrsto; ne veš pa, kje je za- četek. Misliš, da bo suho vreme in greš z doma brez dežnika; stavil bi pa eno proti dvem, da boš prišel do kože premočen domovi Računaš s potresom, se pripraviš na to, a prvo, kar te zadene, je, da trešči vate. To so velike sitnosti, vendar jih ni moči odpraviti. Strele so tu prav posebne vrste, če v koga trešči, potem ga tako do dna in popolnoma podere, da tako malo preostane od človeka, da — no ja — ti misliš, Bog ve, kaj je ostalo — pa je le — državni poslanec... Pa grom! Če se začne samo oglašati, pripravljati svoje instrumente za predstavo, pa rečejo tujci: »Joj, kako strašno je grmenje pri vas!« A potem šele, ko začne zares grmeti in je pravi koncert v razvoju! Da bi videl, kako tečejo tujci v kleti in vtikajo glave v zaboje za smeti! Pa o veličini vremena Nove Anglije, menim o trajanju tega vremena! Če vzamem za primer obseg te pokrajine, moram reče, da je obseg vremena skrajno nesorazmeren z obsegom dežele. Da je le količkaj vremena skupaj, pa sili na vseli koncih in krajih na stotine milj v sosedne države. V Novi Angliji ni niti zn desetino vsega vremena dovolj prostora. Kjerkoli bi rado obstalo, so že razpoke. 0 nečloveški nerodnosti novoangleškega vremena bi mogel napisati cele knjige,, pa opišem za primero snmo en slučaj: Prav rad poslušam, kako udarjajo deževne kaplje nn pločevinasto streho moje hiše. Prav znto sem si dni nekaj svoje strehe pokriti s pločevino. Ali pa mislite, da je sploh kdaj deževalo nanjo? 0; kaj šel Dež jo kar preskoči! Imejte pred očmi dejstvo, da hočem s temi besedami novoangleško vreme počastiti — pravilno oceniti ga pa ne more noben jezik. Pa bodi tako ali tako — to vreme ima vendarle dve lastnosti (ali dva učinka, kakor že hočete), radi katerih ne bi hoteli mi domačini z nikomer zamenjati. Dasi nimamo čarobnih jesenskih barv pri nas, pa imamo nekaj, kar presega* vse druge lepote: ledeni vihar. Kadar so gola drevesa od vrha do tal z ledom prevlečena — z ledom, ki je tako čist in svetel ko kristal; kadar visijo na vsaki veji in vejici ledeni biseri — zmrzle kapljice rose — in se vse drevo v mrazu in belini blesti liki demantnemu peresu perzijskega šaha; kadar zapiha burja po vejevju, se prikaže solnce in se vse »e milijarde biserov in kapljic spremenijo v prizme, ki se ; iskrijo in živijo barve iz njih, zdaj modre, j zdaj rdeče, se iz rdeče pretvarjajo zelene, iz i zelene zlate in se spreminjajo dalje še druge: j potem so drevesa iskreči se vodometi, se zdijo kakor prelestni dragulji. Tu je višek, vrhunec, najvišja mera umetnosti ali prirode vzhičene, omotične, neizrekljive krasote. NI besed, ki bi mogle vse to dovolj izraziti! I Pomagajte Bolgarom! Darove sprejema upravništvo Slovenca". mu je dr. Nagy odgovoril, da zna latinico in cirilico. Radič se je moral nato udati. Nekateri poslanci so bili nad znanjem dr. Nagyja naravnost presenečeni. Videlo se je, da kandidat boljše piše, kakor nekateri člani verifikacijskega odbora. Verifikacijski odbor je proglasil soglasno, da je dr. Nagy napravil izpit. Nato je moral dr. Nagy zapustiti verifikacijski odbor, da so lahko člani verifikacijskega odbora izmenjali misli o njegovi sposobnosti. Kandidat je napravil izpit soglasno, izvzemši zemljoradni-škega poslanca Tupanjanina, ki je glasoval proti, ki je pa zato dobil od Radiča ukor. Briand pred katastrofo? v Pari«, 26. aprila. (Tel. >Slov.<) >Humn-nite« javlja danes senzacijonalno vest, da je Briund v nasprotju s pomirljivimi buletini težko obolel in da se je včeraj celo računalo s tem, da ne bo preživel noči. Ta bolezen bo dovedla do težke kabinetne krize. Poincare želi po volitvah sam prevzeti zunanje ministrstvo. Velika težkoča je v tem. da zunanje ministrstvo zahteva zase Herriot, da nadaljuje svojo začeto politiko miru in sprave. Herriot namerava izstopiti iz kabineta, če bo Poincare postal Briandov naslednik. Te na videz pretirane vesti soglašajo z govoricami, ki se širijo v zadnjih dneh. — Briandovo stanje se je poslabšalo. Pritisnila je pljučnica. Vročina j znaša 39 stopinj. Briandovo stanje je resno, 1 nikakor pa ni alarmantno. Davi razširjene alarmantne vesti o bo-lesni zunanjega ministra Brianda so se na srečo izkazale kot zelo pretirane. Briandovo stanje se je v zadnjih dneh res poslabšalo. Težki španski bolezni se je pridružila še infekcija na pljučih z visoko vročino. Povod za vznemirjenje je dalo dejstvo, da je bolezensko stanje v zadnjih treh dneh postalo stacionarno. Zadnjo noč je bilo stanje res zelo vznemirljivo, tako da so redakcije velikih listov že pripravljale nekrologe. Šele danes popoldne se je stanje nekoliko zbolj-šalo, tako da je upati na skorajšnje okrevanje zunanjega ministra. Levičarji so se strnili v Pariz, 26. aprila. (Tel. >Slov.<) Strnitev levičarskih strank za ožje volitve se je izvršila v 95% vseh volilnih okrajev s presenetljivim aktivnim sodelovanjem narodnemu edinstvu pripadajočih levičarskih ministrov, pred vsem Herriota, Sarrauxa in Perriera. liaiilm infrliin w Romun« do pa vlludni v Bukarešt, 26. aprila. (Tel. >Slov.<) Na današnji seji ministrskega sveta je notranji minister Duca poročal o svojih razgovorih z zunanjim ministrom Titulescom. Sklepalo se bo tudi o tem, ali naj se dovoli kongres na-rodno-kmetske stranke v Albi Julii. V političnih krogih se smatra, da bo vlada kongres dovolila. Novi italijanski poslanik Preziosi je včeraj regentskemu svetu predložil svoja po-verilna pisma. Kakor poroča »Adeverulc, se je pri tem govorilo tudi o prijateljskem in zveznem paktu med Italijo in Romunijo. Odgovor regentskega sveta je bil baje hladen, pa vljuden. Italijanski poslanik prepoveduje tuje liste v Bukarešt, 26. aprila. (Tel. >Slov.<) Novi italijanski poslanik Preziosi, ki je včeraj predložil regentskemu svetu svoja overilna pisma. je glasom vesti lista »AdeveruL: zahteval od romunske vlade, da se list »Adeverulc prepove, ker je včeraj v nekem članku baje napačno objavil govor italijanskega poslanika in odgovor romunskega zunanjega ministra. Ta vest se uradno ne potrjuje. Kam hoče \ШЦа v Milan. 26. aprila. (Tel. >Slov.<) Na seji upravnega sveta kreditnega zavoda za itali- janske delavce v inozemstvu, katere so se udeležili tudi Mussolini, finančni minister Vol-pi in drž. podtajnik za zunanje stvari Grandi, se je sestavil načrt za koloni,jalni ekspanzij-ski program. Nujna naloga je finansiranje naselbinskih podjetij v italijanskih kolonijah in ostalih afriških pokrajinah. Tako računa vlada glasom vesti »Corriera«' s tem. da se v Tripo-litaniji zasadi .150.000 ha zemlje. Francoski prošest prottS fašizmu v Pariz, 26. aprila. (Tel. »Slov.*) Francoska liga za človeška prava protestira proti postopanju izjemnega sodišča za varstvo države v Milanu, ki sodi aretirance strankarsko brez zagovornika po tajni preiskavi in proti njegovi razsodbi nc bo nobene pritožbe- Po uradnih poročilih je bilo od 460 aretirancev radi milanskega atentata dosedaj nad 300 zopet izpuščenih. Od aretiranih ljudi bo to sodišče 42 oseb I izročilo rednemu sodišču radi prestopkov proj} državni oblasti, šest aretirancev pa je resno' j osumljenih, da so bili udeleženi pri milanskem 1 atentatu. Italijanski kralj profesor. v Milan, 26. aprila. (Tel. »Slov.«) Na predlog rektorja je turinsko vseučilišče soglasno sklenilo, da imenuje italijanskega kralja za prvega profesorja honoris causa na fakulteti i za literaturo in filozofijo. Z Monoštrom še nI pri kra'u v Ženeva. 26. aprila. (Tel. »Slov.c) Komite trojice Sveta Društva narodov je v itali-jansko-madjarski tihotapski aferi imenoval še dva nova izvedenca za železniški promet in carinska vprašanja, ki bosta v Bazlu pregledala železniške in carinske dokumente, katere je predložila madjarska vlada. V to svrho sta bila imenovana generalni direktor holandskih Seleznic Jakob Kalf in predsednik upravnega eveta neke velike transportne firme v Bazlu. Komite trojice ee bo začetkom maja sestal v Haagu, da sestavi poročilo zasedanje Sveta Društva narodov. V Širni zm^ala razsodnost v Jeruzalem, 26 aprila (Tel. »Slov «) Končni rezultat volitev druge stopnje za sirsko narodno skupščino je potrdil pričakovano zmago zmernih nacionalistov. Mesto Damask je v zastavah, da izrazi simpatije za francosko vlado. Francoskim oblastem so za njihovo nevtralno postopanje poslali pismeno zahvalo. Grlo zbirajo za nesrečneže v Atene, 26. aprila. (Tel. »Slov.c) Tekom noči je bilo v Korintskem ozemlju več potresnih sunkov, med njimi dva močnejša. Angleška vojna ladja >Aigle< je dospela v Pire.j s 600 šotori in več tisoč odejami. Vojaštvo pomaga razkopavati razdejane hiše v Korintu. Vse grško prebivalstvo od najvišjega do najnižjega stanu globoko sočustvuje z nesrečnim prebivalstvom v Korintu. Gojenci nekega si-rotišča so zahtevali, da se jim en dan odtegne hrana in da naj se vsota, kolikor stane hrana za en dan, izroči stradajočim prebivalcem v Korintu. V vsej Grški se prirejajo velike zbirke za pomoč nesrečnemu prebivalslvu. List »Hestia« je pod protektoratom državnega predsednika Konduriotisa v treh dneh nabral 5,500.000 drahem. K zbirki so prispevali tudi delavci in kmetje. v Milan, 26- aprila. (Tel. »Slov «) Mussolini jc poslal v Korint poizvedovalno ladjo »Ve-nezia z dvema torpednima rušilcema kot pomožno ekspedicijo za pomožno akcijo italijanskega Rdečega križa. i» Bremen ' m več za rabo v Newyork, 26. aprila- (Tel. »Slov «) Direktne brzojavke iz Greenly Islanda poročajo, da so letalci »Bremena« opustili misel z »Bremenom« poleteti v Newyork, ker je vreme slabo in ker motor letala ni v redu. Kohl, f liinefeld in Fitzmagrice so davi ob sedmih odleteli z Greenly Islanda na Fordovem letalu v Murray Вау, odkoder bodo jutri nadaljevali polet v Newyork. Iz Qucbeca se poroča, da je Fordovo letalo z »Bremenovo« posadko nekoliko pred 4. uro popoldne pristalo na letališču Saint Agnes pri Миггау Вауи. Newyorški župan Walter je sprejel brzojavko nemških letalcev, da bodo prileteli v Newyork v petek popoldne. Nov prekooceanski polet. v Pariz, 26. ar 'la. (Tel. »Slov-«) Poljska letalca Žikovski in Kašula se v Le Bourgetu vadita za polet preko Atlantskega oceana s svojim letalom, ki ima motor s 650 konjskimi silami. Nov zračni rekord. v London, 26. aprila. (Tel. »Slov.«) Angleški pilot Broad je danes popoldne dosegel nov zračni rekord. S prometnim letalom, ki je bilo obremenjeno z bremenom 1000 kg, je dosegel na progi 100 km hitrost 161 angleških milj na uro. Vatikanske dipl. spremembe Rim, 26. aprila. (Tel. »Slov.«) »Tribuna« poroča o velikih izpremembah v vatikanski diplomaciji. Tako poroča danes, da bo monsg. Bartoloni imenovan za apostolskega nuncija v Kovnu- Nuncijaturi v Kovnu sc v Vatikanu pripisuje velika važnost, tako radi odnošajev napram Poljski in Nemčiji, kakor tudi radi tega, ker je opazovalna postaja za Rusijo. De Fontenay nastopil. Novi francoski poslanik pri Vatikan n De Fontenay je danes dospel v Rim. ★ Maršal Petain nn manevrih. Maršal Pe-tain se na admiralski ladji >ProvenceSlov.<) General Duchesne, član velikega generalnega štaba, je na podzemeljski železnici zgubil mapo z vojaškimi dokumenti. Tatvina dokumentov ni izključena. General se je peljal s podzemeljsko železnico, da bi dokumente prenesel iz vojnega ministrstva v Ecole militaire. Ko je zapustil vlak, je opazil, da nima več mape. ★ 5000 osel) umorjenih. »Daily Telegraphc poroča, da so o priliki vstaje v Kingmenu 150 milj zahodno od Hankava plenilske tolpe umorile 5000 oseb od 100.000 prebivalcev. Turki uvedli arabske številke. Turška poslanska zbornica je sklenila, da namesto turških številk uvede arabske številke. Vodstvo SDS in demokrati Značilno pismo volivca, zaupnika in agitatorja SDS. Čitatelji »Jutra« se Vam iskreno zahvaljujejo za članek, ki nam popisuje neslano dnevno prerokovanje »Jutra« o padcu vlade. Prorokovanja so nehala., te more smo torej rešeni. Ali že nas kliče »Jutro« v drugi poučni tečaj, naučiti se moramo, da bomo kakor papige čvekali: »Vlada je za nič, vlada je nesposobna, vlada ne dela!« itd. Naučiti šc moramo tudi misliti in govoriti tako, da na Vukičeviču ne bo ostalo niti trohico dobrega. To se zove »stvarna in nepristranska kritika«. Dobili smo soborce Pašičevce in Radiča. Kar smo včeraj obmetavali z blatom, nam danes prezentirajo kot »slaščico« za Iiza-nje! Za uspešno prebavo izdeluje tvornica KDK cementirane želodce. Vsi, ki si ne pustijo umontirati želodcev te vrste, se uvrstijo med nesposobne, to je v špecijalno kategorijo SDS, v »malkontente«. V to kategorijo spadajo tudi vsi, ki hočejo misliti z lastnimi možgani in se od »Jutra« ne pustijo vtepsti v glavo, da je vse, kar dela sedanja vlada, slabo, zločinsko in bedasto. Da gre pouk uspešnejše naprej, izdeluje tvornica KDK tudi zelnate in slamnate glave, patent »R.-P.« Iz »Jutra« vidimo, da smo že vsi »fasali« te pa-tentbuče in naši dobri voditelji mislijo, da jih tudi nosimo s posebnim zadoščenjem in zadovoljstvom. Po »Jutru« smo danes popolnoma prepričani, da smo sc vedno borili za decentralizacijo, da smo vedno ljubili Radiča in še posebno hvalili nje;'ov razum in delovanje, da smo vedno želeli na krmilu le Pašičevcc in Radičevce, da smo vedno trdili, da prečani plačujejo več davkov kot Srbi itd. Sedaj vemo tudi, da je Srbija zakrivila vojno, da je inozemsko posojilo oslarija sedanje vlade, da je Stabilizacija dinarja za nič, da sc vlada ne briga za stanovanjski zakon in še marsikaj takega. Mi vemo, da vlada ne dela, če dela, mi vemo, da vlada nič ne dela, pa veliko, veliko slabega naredi. Z eno besedo, mi vse vemo in vse verujemo, kar se nam prezentira. Naše zeljnate in slamnate glave so se nam po mišljenju »Jutra« že trdo prirastle ter se bujno razvijajo. Napredek v tej smeri je tako rekoč tehnično-politično na vrhuncu. Po pravici se torej lahko ponašamo, da smo naprednjaki. Tako stoji cela zadeva po zagotovilu »Jutra« in so o tem gotovo tudi popolnoma prepričani tvorničarji in monterji KDK. Temu se tudi ni čuditi, saj so morali svoje izdelke najpreje preizkusiti na lastnih giavah in želodcih. Nedvomno se je pri njih operacija izborno obnesla. Poglejmo pa enkrat resnici v obraz! Poglejmo v vrste pristašev SDS in kmalu sc bomo prepričali, da se tvorniške pošiljke KDK siccr še vedno potrpežljivo sprejemajo, vendar pa po večini rezervirajo za vodstvo pošiljateljev. Kjerkoli se sestaneš z demokrati, je sodba enoglasna v tem, da se sedanja vlada res trudi in tudi marsikaj dobrega doseže, da je zveza z Radičem za vsakega demokrata naravnost sramotna, za nacionalista pa klofuta v obraz, da jc že zadnji čas, da so zginili s površja gotovi koruptni elementi, ki si nadevajo Pašičevo firmo in da vodstvo SDS gazi danes vse, kar nam je sveto ter se dovoljuje predočevati za zlato telo to, kar smo do sedaj zaničevali. Tako in nič drugače misli danes vsak pošten demokrat. Vodstvo SDS nas ni povpraševalo po našem mnenju, ko je počelo voziti po današnjih krivih potih. Zato pa ludi samo vodstvo pleše okoli teleta, ki si ga jc stvorilo brez našega privoljenja. Mi nc plešemo z Vami! Kar se je do sedaj šepetalo, naj pride na dan! Resnica nam bodi sveta! Naših svetinj si ne pustimo gaziti od nikogar, pa če je še tako potreben — korita I Čas je že, da izginete г površja ter napravite mesto pravim demokratom! Mi se borimo za čista naša demokratska načela in ne za naše voditelje, ki si hočejo priboriti za vsako ceno — mag ari, da nam pogazijo vse, kar nam je sveto — leto, kar je njim v lastno in osebno korist. Pred leti so naši voditelji nameravali kompaktno prestopiti v radikalno stranko. Ko se je dovolil en pristaš opozoriti, da bi se večina ne strinjala s tem, je odgovoril neki naš vodja: »Ali mislite, da bomo zato napravili plebiscit?« Kakor tedaj, tako hodite tudi danes po samosvoji poti, ne meneč se za to, kaj o tem misli Vaš pristaš. Ne čudite se, da se bodete naenkrat znašli popolnoma osamljeni! Razcepili ste demokratsko stranko, gazite naša načela, vezete se z našimi nasprotniki, pojdite še naprej ali brez brez nas — v prepad! Če smo kljub vsemu še glasovali za Vas, smo to vedno delali v nadi, da se še v pravem času spametujete. Kdo na deželi pa pozna g. dr. Žerjava, g. dr. Kramerja? Kdaj smo ju videli med nami? Kdaj sta se brigala za malega človeka? Kakšne simpatije uživata ta dva človeka v ljudstvu in za kaj? Za katere zasluge? O tem ni duha nc sluha! Upravičeno lahko trdimo, da je vodstvo SDS aristokratsko in niti najmanje demokratsko ter se sploh briga le za svoje osebne interese. Načelo naših voditeljev je: »Daj, daj in zopet daj! Žrtvuj se, to je tvoja dolžnost!« Nesramnež in izkoriščevalec je pa vsak demokrat, ki se jim približa s kako, pa bodisi š«» tako skromno prošnjo. Dokler imaš frak in poln žep, si dobrodošel. Čc pa prideš kot prositelj, si vreden le prezira. To so demokratska načela naših sedanjih voditeljev. Vse to, kar sem tu popisal, bo podpisal vsak demokrat ter priznal, da ni mislil in ob čutil nikdar drugače. Ne pišem to zato, da bi se prilizoval sedanji vladi, tudi ne zato, da bi gazil demokratska načela, temveč v dobri nadi, da bo ta članek pokazal, kje je čista resnica. Tudi demokrat ve ceniti delo nasprotnika, ko spozna, da je res dobro in v občo korist. Ve naj pa tudi vodstvo SDS, da nismo lutke, temveč vsaj toliko preudarni možje, da vemo, kaj je prav in kaj ne. Demokrat, volivec SDS.,, Vidi se, da ni več Slavenske banke Maribor, 26. aprila 1928. Suša, huda suša je zavladala v strankini blagajni SDS! Ni več Slavenske banke, Žerjav ni več minister za »šiunec, Trboveljska je uvidela, da je nesmiselno izmetavati milijone za falitno SDS, najboljši viri za stranko: njih pristaši — trgovci so v denarnih težavah ali celo pred konkurzom! Tajniki SDS se javno pritožujejo, da ne dobivajo redno mesečne plače. Če ni denarja, je težka stvar. Radi tega so se vrgli samostojni demokrati na »zbirco«, posebno v Mariboru. Na stotine tiskanih pozivov je poslal odbor SDS po Mariboru. In celo pri naših najboljših somišljenikih prosjačijo in milo prosijo za »strankin davek«. Kako sijajno evidenco imajo v tajništvu SDS o svojih pristaših. znaDi osobito to, da so poslali pozive za strankin davek SDS nekaterim občinskim svetnikom SLS! Prosjačijo tudi pri naših obrtnikih, trgovcih in gostilničarjih. Jn silno »ljubeznjivi« so gospodje iz tajništva SDS. Celo groziti znajo z bojkotom in Orjunol Še nemškega denarja se no branijo. Če so le zvedeli kje za kakega potičnega Nemca, kar osebno so ga po gospodu z usnjato suknjo milo povabili, da prispeva v posušeno kaso SDS. — Tako izgleda pri SDS v času, ko je Sla venska banka v večnosti! Sezomki kredfti Narodne bsnke r Belgrad, 26. aprila. (Tel. -Slov.«) Glavni odbor Narodne banke je včeraj razpravljal o sezijskih kreditih. Ker vlada težka kriza, je sklenil, da sezonskih kreditov ni treba vrniti do 31. maja tekočega leta, kakor je bilo predvideno, marveč je sklenil, da lahko dolžniki vrnejo te svoje kredtfe do 31. maja prihodnjega leta. Ta lep koralr Narodne banke bo veliko pomagal našim gospodarskim krogom v teh težkih dnevih. Virmanski promet poštne hranilnice r Belgrad, 26. aprila. (Te'. ?SIov.c) Po-čenši s 1. majem otvori poštna hranilnica virmanski promet s poštno hranilnico na Dunaju in čekovnim zavodom v Curihu. Za virman jo plačati od 1000 Din 2.50 Din, za izplačilo v gotovini pa na 1000 Din 5 Din. Dard pri dr. Mar nkoviču r Belgrad, 26. aprila. (Tel. »Slov.c) Zunanji minister dr. Marinkovič je danes sprejel francoskega poslanika D a r d a. To je prvi diplomatski obisk po MarinkoviČevi vrnitvi i/, inozemstva. Zunanji minister je bil nato sprejet v daljši avdienci nri kraliu. Pri Sv. Križu se je v kaplani j i preuredila (det prvega g. kaplana v lepo društveno sobo. Isto-lam sc gradi sedaj tudi novo nadžupnijsko gospodarsko poslopje, ker je stari kozolec dne 3. novembra pr. 1. pogorel. Podružnica SPD priredi v nedeljo, dne 29. t. m. svoj prvi letošnji izlet na Donačko goro, kjer se bo obenem vršil tudi občni zbor podružnice. Odhod iz Slatine je ob 7 zjutraj. Po dohodu tja se bo brala na gori v cerkvi Sv. Donata sv. maša po članu Aljaževega kluba. V slučaju slabega vremena pa bo podružnični občni zbor isti dan ob 3 po- poldne v gostilni g. Franca Agrizka pri Sv. Križu. * * * Proga Ponikva-Poljčane. Že leta in leta sc prekljamo za medpoetajo na 16 km dolgi progi Ponikva—Poljčane. Ljudstvo je pripravljeno dati ves les zastonj in tudi navoziti gramoza itd. in denarne prispevke. Proga je predolga. Živila še dva invalida, ki sta na mestu, kjer preko klanca vlak bolj počasi vozi, skočila iz vlaka in postala vsled tega invalida. Obljublja se nam vedno, pa obljub smo že siti; zdaj bi »se radi še tudi vozili._ Zahteve tohačnesa de!avstua Na shodu tobačnega delavstva v Ljubljani, ki se je vršil v pondeljek dne 23. t. m. je bila soglasno sprejeta na naslov Upravo monopolov v Belgradu naslednia resolucija: Celokupno delavstvo tobačne tovarne v Ljubljani, zbrano nn svojem shodu v Mestnem domu v L'ubljani, dne 23. aprila 1928 je po zaslišanju pcočila zastopnikov delavstva sprejelo soglasno naslednjo resolucijo: 1. Meseca novembra leta 1926. je poslalo io-f.ačno delavstvo v Ljubljani po svojih strokovnih organizacijah Upravi monopolov in g. finančnemu ministru važno spovenico, podprto z inaterijalom o predvojnem in povojnem stanju tobačnega delavstva v Ljubljani, v kateri je tobačno delavstvo zahtevalo katcgorizacijsko ureditev plač in pokojnin s posebnim pravilnikom na podlagi predvojnih prejemkov z ozirom na sedanje valutne in draginjske razmere, ker sedanji sistem plač v tobačni tovarni ic krivičen in gospodarsko stanje tobačnega delav--l»a skrajno slabo. 2. Kakor je tobačno delavstvo informirano, je tak pravilnik, s katerim bi se uredila kategorizacija, plače in pokojnine delavstva v tobačnih tovarnah že predložila g. finančnemu ministru v podpis, ki pa je pravilnik meseca januarja t. 1. vrnil, na intervencijo delavskih organizacij iz Bosne in Dalmacije Upravi monopolov, z naročilom, da pravilnik razširi na vse monopolno delavstvo, ker se je pravilnik nanašal samo na delavstvo tobačnih tovarn. 3. Ker bo ta pravilnik tvoril tudi podlago pravilniku o pokojninah monopolnega delavstva in ker je tudi pravilnik o pokojninah enako važen in nujno potreben za monopolno delavstvo, zato z ozirom na zgoraj navedeno zahtevamo: a) Uprava monopolov naj pri korekturi pravilnika o kategorijah in plačali monopolnega delavstva upošteva spomenico iz meseca novembra 1926 in priloženi materijal ter čimpreje zopet predloži pravilnik o kategorijah in plačah monopolnega delavstva g. finančnemu ministru, kot nujen predlog v podpis. I)) Novi prejemki monopolnega delavstva naj se ur^do na podlagi predvojnih, ki so veljali v tobačni tovarni v Ljubljani in nai se upošteva valutmj гздтегје in sedanje draginjske razmere, kakor sino te ugotovili v priloguh spomenice iz meseca novembra leta 1926. c) Pokojnine tobačnih vpokojencev v Ljubljani, naj se urede s posebnim pravilnikom ali zakonom, ker tobačni delavci oziroma vpokojenci v Ljubljani, so si pridobili pod bivšo avstro-ogrsko državo posebne pravice do eksistenčne pokojnine, na podlagi »Statuta o oskrbnem sistemu za delavce tobatnv reiije in njih preosta'e svojce< iz leta 1910. Vsled tega ^slečenega prava« naj se predvojne pokojnine valorizirajo, z novim posebnim pravilnikom | oziroma zakonom, pa naj se ustanovijo za tobačne delavce v LJubljani pokojnine na podlagi zgoraj omenjenega »Statuta« tako, da bo po 35 letih službe prejemal vpokojenec(ka) kot pokojnino nezmanjšano aktivne prejemke, ki se naj določijo z novim pravilnikom v smislu točke b) te resolucije. Pravilnika naj se pošljeta poprej strokovnim organizacijam v pogled in soodločevanje. Prosimo nujne rešitve in odgovora. Slovensko zdravniško društvo v LiubHani je obravnavalo na mesečnem zborovanju dne 19. t. m. splošno zanimive probleme. Uvodoma je naznanil predsednik dr. Fr. Derganc, da vabi Rdeči križ zdravnike k čim številnejšemu pristopu. Pomen Rdečega križa se je po svetovni vojni nepričakovano dvignil, posebno, odkar je sprejel Mednarodni Rdeči križ na prva mesto delovnega programa ljudsko organizacijo proti napadom s strupenimi plini. Tu prihaja ljudska samopomoč v prvi vrsti v poštev, seveda v lojalnem sodelovanju s pristojnimi vojaškimi, sanitetnimi in tehničnimi oblastvi. Opozarja samo na ameriški strupeni plin »lujizit«, ki je v stanu z 12 bombami v 4 urah zadušiti ves Berlin, torej 4 milijone prebivalcev. Slovenci mejimo z močnim in brezobzirnim nasprotnikom, ki more že par ur po vojni napovedi s strupenimi plini za večno rešiti problem slovenskega naroda. Zato je nujno potrebno, da slovenski zdravniki potom Rdečega križa iu s predavanji o grozotah bodoče kemične vojne opozorijo ljudstvo na pretečo nevarnost. — Prof. dr. Al. Zalokar je podal nato svoje instniktivno predavanje o pogubni porodniški komplikaciji čelne lege, ki jo sam uspešno rešuje z lastno, originalno operacijo (simfizeotomijo). Neugodnega izida so večinoma krive naše nerazvite prometne razmere. Vsak večji kraj bi moral razpolagati s potrebnimi občili (telefon, rešilni avtomobil), ki bi v najkrajšem času obvestila in privedla zdravnika na lice mesta, ali pa boinico v bližnjo, moderno urejeno porodnišnico. — Asistentka dr. Marija Finkova je demonstrirala zanimiv slučaj otroka s poševno glavo (caput obstipum) in navedla originalno razlago, čije pravilnost potrjuje spontano ozdravljenje. — Primarij dr. Fr. Derganc je končal nato svoje predavanje o »spoznavno-kritični medicini«. Kriza medicinske znanosti ima dva vira, nepravilno metodo in nepravilen predmet. Dosedanja nepravilna meioda individualnega izsledova-nja se ima dopolniti z metodo znanstvene kolabo-racije (sotrudnosti) vseh strokovnjakov. Vsak individualen izsledek je samo nenierodajen prispevek k skupnemu delu. Se boli ovira medicino v napredku dosedanji nepravilni predmet ntaterijalizma. Zdravniška praksa dokazuje vsak dan, da sodeluje pri zdravljenju poleg materije še neki drug neznan, a mogočen faktor. Uspešnost empirične psihoterapije (Freud) je na novo odkrila in potrdila staro ljudsko dušo v znanstveni, eksperimentalni obliki. Nepravilni predmet materijrlističnega mo-nizma jc nadomestil pravi ni predmet dtializma (ideorealizma). Empirični iu znaastveni dualizem je postal svetovni nazor modernega izobraženca, posebno tudi zdravnika, ter premostil prepad, ki ga je izkopal med ljudstvom ia inteligenco monističai materijalizem. Šolske vesti Ukazna napredovanja učiteljev(-lc) v ljubljanski in mariborski oblasti: v 1. skupino П. kategorije: Alojzij Pelerlim, srezki šolski nadzornik v Kočevju, Josipina Arh, učiteljica v Bohinjski Beli, Oroslav Zeleznik, šolski upravitelj v Srednji Bistrici (Dol. Lendava), Emilija Sorec-Po-žegar, učiteljica v Selih, Pavla Pistotnik-Bergant, učiteljica v Mozirju, Marija Minati-Habe, učiteljica v Studencu Igu, Terezija Rus, učiteljica v Ribnici (Kočevje), Milena Sušnik-Kaučič, učiteljica v Novem mestu. — V 2. skupino II. kategorije: Simon Fišer, učitelj v St. Petru, Medvedje selo (Šmarje), Ivan Lahajner, šolski upravitelj v Dobravi (Radovljica), Mara Pirnat-Brežnik, učiteljica v Novem mestu, Ana Košča, učiteljica v št. Petru (Ljubljana okol.), Rozalija Mušič-Clarici, učiteljica v Smihelu (Novo mesto). — V 4. skupino II. kategorije: Franc Remškar, učitelj v Loškem potoku (Kočevje), Anica GaberjSek, učiteljica v Zalogu (Kamnik), Maks Tomažic, učitelj v Sv. Štefanu (Šmarje), Roza Roš, učiteljica v Mekinjah (Kamnik), Marija Drovenik, učiteljica v Gančanih (Dolnja Lendava), Franja Oolovič, učiteljica v Orešju (Brežice). — V 3. skupino III. kategorije: Ivana Miklavec, učiteljica ženskih ročnih del v Črnomlju, Karla Frohlih, učiteljica ženskih ročnih del v Črnomlju. — F.lviri Omrzel, učiteljici ženskih ročnih del v Met'iki je priznana stalnost v drž. službi. — Valerija Drnovšek-Berge, učiteljica v Trbovljah-Vodah je podala ostavko na državno službo. — Irma Meža, učiteljica, dodeljena velikemu županu mariborske obiasti (prosvetni oddelek), se dodeli okrajnemu g'avarju Maribor desni breg v pisarno šolskemu nadzorniku. Upokojeni so sledeči učitelji(-ce): Ivan Lak-ner, učitelj v Kočevju, Armin Brence, šolski upravitelj v Sv. Andražu pri Velenju, Janko Vozel, šolski upravitelj v Trebnjem, Ljudmila Polianec, strokovna učiteljica v Mariboru, Ivan Pav'ovič, učitelj v Vidmu (Krško), Ana Bitenc, učiteljica v Dobju. PRIMORJE : SLOVAN Ta za ljubljansko okrožno prvenstvo I. razreda odločilna prvenstvena tekma bo v nedeljo, 29. aprila ob 16 na igrišču Primorja. Sodi jo po sklepu LNP zagrebški sodnik. Slovan se je letošnjo pomlad s svojim žilavim nastopom ter z izpopolnitvijo svojega moštva povzpel preko Jadrana in Hermesa na tretje mesto prvenstva. Slovan igra pravzaprav najmodernejši nogomet z dolgimi pasovi ter z okretno, naglo igro, ki spravi tudi rutiniranega nasprotnika iz ravnovesja in mu je v stanu ogrožati zmago. Primorje bo nemara igralo s tremo, prvenstvo lx> na kocki. Naj izpade kakorkoli, svetovati je obema kluboma, oziroma moštvi-ma, da se borita fair, vzgledno in da naj le znanje ter sreča odločita izid. Od občinstva pričakujemo, da se ravna tudi v tem smislu in da ne kaže sovražnosti prav do nobenega moštva. Vsako se bo borilo pošteno za svoje cilje, za zmago. Režijo je vodil Tito Strozzi. Na predslavo so bile povabljene vse uprave Narodnih gledališč, veliki župan dubrovniške oblasti in župan mesta Dubrovnika. # * * S. K. »Jadran' Drevi ob 20 sestanek vseh aktivnih igralcev v Narodni kavarni. — Tajnik. DAVISOV POKAL i Zgodovina Davisovega pokala nam pokaže obenem spremembe v razmerju moči. V letih 1C00. do 1906. je vodila Anglija, od 1907. do 1919. Avstralija, od 1920. do 1926. Amerika; sedaj ima pokal Francija iu njena naloga je, da ga obdrži v Evropi. Za vse Evropejce je bilo dobro, da so Amerikanci |>okal izgubili; prvič so Amerikanci sedaj prisiljeni, da bodo prišli v Evropo, pri koji priložnosti bodo igrali tudi na turnirjih in v tekmah deželnih reprezentanc; drugič so pn sedaj Francozi za kontiuentnlne turnirje prosti, njih pomen raste, pričakovati je finnncielnih iu športnih uspehov. L. 1907., 1910. ter v letih 1915. do 1918. ni bilo tekem; zato se vrši boj za pokal letos 23ič. A nikdar še ni bilo zanimanje zn pokal tako živahno kot sedaj. Saj ne gre samo za dežele, katera bo zmagala, temveč se osredotoča zanimanje prav tako na posamezne igravce. pn naj se imenujejo le-ti Tildeu ali Lacoste aH Borotra ali kakorkoli. Mislijo, da bo v evrojiskem pasu zmagala Avstralija, a vsaka druga deželu pričakuje zase na tihem kakšnega presenečenja. Zlasti Italija in Nemčija, morda tudi Anglija, Danska in Holand-ska in Češkoslovaška. Senzacije so zmeraj dobrodošlo in prav Davisov pokal jih je zmeraj prinesel. Katera senzacija bi bila večja: Nemčija kot zmagovalka evropskega pasu proti Avstraliji ali pa Amerika kot končna zmagovalka proti Franciji? PETROLEJSKI KRALJ ZA ŠPORT Največji dve pelrolejski družbi sveta sla ameriška Standard Oil in angleško-holandska Royal-Dutch; predsednik zadnje je 11. Deterding. Ob priliki amsterdamskega obiska je govoril Deterding v tamošnjem liceju o pomenu športne vzgoje. Neki njegov prijatelj ga je nedavno vprašal, kaj je treba napraviti, če hočem postati predsednik družbe Royal-Dutch. Odgovor na to vprašanje ni tako enostaven, je dejal Deterding. Vsekakor je za dosego uspehu selo potrebna absolutna samozavest, zaupanje v samega sebe; in prav to zaupanje se najbolj okrepi s športom. Spori nas uči, kaj moremo doseči z dosledno vajo. Z vajo in vztrajnostjo moremo veliko doseči, to vsakdanjo modrost bi morali poznali vsi. Spori druii ljudi in jim daje čut skupnosti. Vzgoja k športnemu čutenju je isto kot vzgoja k narodni zavesti. Narodi, ki narodno čutijo, se učijo medsebojnega spoštovanja; in iz tega medsebojnega spoštovanja izhaja pravo mednarodno čutenje. Prav pri mednarodnih športnih tekmah se to čutenje najbolj pokaže. Tako postane šport most k mednarodni mu sporazumu. Spori more pomenili za narode več kot mednarodne konference. — Ali nismo mi to že večkrat poudarjali! — Olimpijske igro so pred durmi in ploskali bomo zmagovalcem, katerekoli narodnosti bodo. Tu se učimo cenili človeka po njegovih uspehih. To ie pol, po kateri moramo hoditi. — Za gojitev športa ni nihče prestar. Jaz som star 63 let, pa se v tenisu ne ustrašim zlepa koga. Športni duh nam daje pogum. Naii parlamentarci bi morali vsekakor biti boljii športniki nego so! Kje vendar je treba dandanes šo več poguma kot v parlamentu! Najvažnejši lastnosti moža sta samozavest in zvestoba prepričanja; spori nam jo vzgoji. Ob teh dveh lastnostih bo človeštvo ozdravelo.« Kaj pravijo naši parlamentarci na to? Če bo sploh kdo tole bral. Dvomimo. Eden bo že bral, če bo imel čas in priliko, in veseli nun. da ravno ta. Gospodarski položa j in gospodarske zahteve (Iz govora dr. F. Windischerja, predsednika Trg. društva >Мегкшч za Slovenijo v Ljubljani na občnem zboru društva.) Gospodarske prilike v Sloveniji I. 19?7. Prilike v naši domači trgovini že več let niso všečne, pa tudi za preteklo leto žal ni mogoče trditi, da so se izboljšale gospodarske razmere v trgovini. Položaj je negotov in je trgovanje težavno tako za trgovca na debelo kakor za trgovca na drobno. Gmotni položaj trgovstvn je oslabel. Mnogo samostojnih trgovcev je zapadlo gospodarski smrti. Število konkurzov je še jako visoko. Mnogi pridni stari gospodarji so prišli v plačilne težave ter morali iskati poravnave za svoje obveze. V trgovini na debelo je treba veliko previdnosti, pa navzlic temu ni mogoče ogniti se mnogim izgubam. Položaj trgovca na drobno je neugoden. Število novih trgovin se množi, kupovalna sila odjemalcev v mestih kakor ua deželi pa močno pada, ker mora lako naš kmetovalec kakor javni in zasebni nameščenec najskrbnejše obračati svoje pičle dohodke. Ob veliki denarni su*i svet skrbno ravna z denarjem in kupuje samo najpotrebnejše. Pri tem je dejstvo, da treba prodajati mnogo blago tako v oblačilni kakor v hranilni stroki na upanje in obroke. Zadolževanje raste in število tistih, ki v gotovini plačujejo, postaja vedno manjše. V trdih prilikah in ob slabih kupčijah je neogibno Ireba stediti, pa se kot usedlina vseh teh neugodnih gospodarskih razmer prav neprijetno občuteva znatna brezposelnost. Razmero na delovnem trgu. Število tistih, ki službe in mesta iščejo, je dokaj večje nego število razpoložnih mest in služb. Mnogo pridnih in veščih nameščencev prihaja tako v neblag in skrbipoln položaj, ki se žalibog jasno dovolj vidi pri naši posredovalnici služb. Pomanjkanje služb in mest je pojav, ki se po voiski pojavlja ne samo pri nas. Prilike so se proii predvojnim časom bistveno izpremenile. Slab položaj upokojencev, ki prejemajo le skromne in nezadostne pokojnine, bridek položaj številnih redueiran-cev, katerih število vedno narašča, privaja do tega, da je borba in tekmovanje za mesta in službe v privatnih podjetjih mnogo ostrejša v naših dneh, kakor smo je bili prej vajeni. Civilni in vojaški upokojenci so bili prej dobro ali vsaj zadostno preskrbljeni in so se redko potegovali za službo in postranski zaslužek. Dandones imamo iz znanih razlogov dovolj razmeroma mladih upokojencev in mnogo reducirancev, ki se vsi oglašajo kot tekmeci na trgu za službe in mesta. Ta pojav prav bistveno učinkuje na razmere in ostri položaj. Predrugačile so so tudi prilike zn žene, kajti število ženskih uslužbenk lako v javnih kakor v zasebnih službah je močno naraslo in še narašča, pa je na ta način število interesentov za privat. in javne službe jako poskočilo v breme moških interesentov. Nujno želimo, da se položaj državnih in javnih nameščencev izboljša. Le tako je mogoče dobiti dober uradniški ustroj. Le pod leni pogojem je mogoče misliti, da postane služba pri državi zopet vabljiva za spretne in darovite ljudi, sicer je državi v največjo škodo, ako vse, kar je dnrovitogn in sposobnega, stopa v zasebne službe in proste poklice, dočim si mora državna uprava pomagali z onim, kar drugod ne najde mesta. Slaba za državo, ako si morn pomagati samo z duševnimi poberovci! Državna uprava mora trpeti neposredno in posredno, ako so v trdi borbi, ki se razvija vsak dan za pride in koristi, na njeni strani slabiči, na strani zasebnikov s svojimi interesi pa samo sprotne, umne In veščo glave. Država rabi zn svojo upravo talentiranih ljudi in jih more dobiti samo, ako jim nudi v gmotnem in moralnem pogledu primerno in vabljivo ekzistenco. Krošnja rstvo. V neblag i h gospodarskih razmerah je za domačega nastanjenega trgovca zadnja lela prava šiba postalo nedovoljeno kroSnjnrenje z blagom od kraja do kraja ter od hiše do hiše iu temu slično detajlno potovanje, to je obiskovanje zasebnih strank, ki ponujanega blaga ne potrebujejo v svojem kup-čijskem obratu, zaradi zbiranja naročil, odnosno prodaje ponujanega blnga. škoda, storjena nastanjenemu trgovcu, je velika in težka, pa je razumljivo, da je proti nedopustnemu krošnjarstvu vseh vrst velika nevoljn in nezadovoljnost med domačo nastanjeno trgovino. Tudi mi mornmo z vso odločnostjo zahtevati, dn poklicana državna oblastva z vso odločnostjo zatirajo gospodarsko kvomo kroš-njarstvo in nedopustno agentovanje. Splošna in strokovna izobrazba. V svojem skromnem delokrogu smo se trudili pripomoči do širjenja splošne in strokovne iz-obrazbe. Naš pomladek ni tako izobražen niti strokovno niti splošno in zlasti ne jezikovno, kakor bi bilo dandanes potrebno. Za kontorske službe pa tudi za potniške in posredovnlni poklic je občutni nedostatek pomanjkanje jezikovnega znanja. Resnica, ki jo vsi vidimo, je, da znanje tujih jezikov pri naši mladini nevarno nazaduje. Za nekaj let bo umetnost dobiti uslužbenca, ki bo obvladal nemščino ali laščino. 1'ouk v naših šolah v tem pogledu potrebuje brezdvomno reforme. Tujim jezikom treba posvetiti dokaj večjo nego in pozornost. Tudi znanje srbohrvaščine ni tako, kakor je — in še bolj postane — potrebno. Neprijetno je dejstvo, dn je zanimanje za strokovne knjige zelo majhno in se celo knjige kakor »Trgovske korespondenca« zelo počasno prodajajo. Ko si danes dajemo račun o preteklem letu, je treba opozoriti tudi na okolnost, dn je zanimanje zn lastne organizacije in nn-prnve med trgovskim stanom zelo slabo in nezadostno. Naše društvo, ki je malirn stnnovskah trgovskih združb, šteje snmo 1086 članov in sicer ne več kakor 328 trgovcev in 717 trgovskih sotrudni-kov. Pri tem je treba znrndl primere poklicati si v spomin, da znnšn število trgovcev v Sloveniji okoli 12.000. Mlačnost opnžnmo pri organizacijah pn tudi pri številu naročnikov za 1 iste, ki se noč in dan trudijo za trgovski prid in korist. (Konec sledi.) GOSPODARSKA LITERATUR \ »Narodni gospodar«, je naša najboljša zndruž-niškn revija in tudi splošno gospod:4ska. Zndnja, 4. številka prinaša: Nnčelstveno poročilo nn glavni skupščini zveze; Amortizacije; K krizi mlekarstva; Hmeljarstvo v Sloveniji; Vprašanja in odgovori; Zadružništvo. Iz te rubrike je posneli, da je v proračunu ljubljanskega oblastnega odbora za I. 1928. določeno zn 'zadružništvo 741.000 Din, kar priča o razumevanju naših oblastnih odborov zn zadružništvo. Almanah denarnih zavodov kralj. SHS Jeseni letos bo izšel Almanah denarnih zavodov kraljevine SHS*. ki bo vseboval: Statistiko o našem ban- karetvu; detajlni pregled vseh denarnih zavodov in zuvarovnlnic po stanju 31. dec. 1927; jugoslovanske borze; kreditno zadružništvo; popis velikih svetovnih bank; pregled izvozne industrije. Sedaj je cena (vez.) 200 Din; ko izide iz tiska pa 250 Din. Naslov uredništva tega Almanaha je: Glavno uredništvo Almanaha SHS, Zagreb VI., pošlni predal 64 Oličnl zbori: Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani 24. mnja ob 16 v društv. prostorih (bilanca; dojjoln. vol. nndz., volitev revizorjev); Ljubljanski velesejem, razstavna reg. z. z o. z. v Ljubljani v prostorih Zveze ind. 7. mnja ob 11 (bilanca 1927: volitev uprave in nadzorstva); Zveza slovenskih zadrug, r. z. z o* z. v Ljubljani 7 maja ob 15 v Kmet. družbi (bilanca; vol. načelstva in nadzorstva); »Ar-bort, lesna trg. in ind. d. d. v Ljubljani 9. mnja ob 10 v Kred. zavodu (bilanca, delna volitev upravo in nadzorstva). Poštnočekovni promet v marcu t. 1. je znašal 4170.1 milj. Din (februarja 1928 3801.2), od tega brez gotovine 45.2 (46.1). Stanje vlog so je povišalo od 622.5 lin 629.8 milj. Din, od tega v Ljubljani od 109.5 nn 110.05 milj. Din. število računov je naraslo od 15.396 na 15.541, od tega v Ljubljani od 4768 na 4797. Nadalje so narasle tudi hranilne vloge od 25.4 na 20.95 milj. (povprečna vsota posamezne vloge pa je padla od 1020.71 nn 971.10 Din). Nemčija gradi najvož ladij. Statistika o lndje-delstvu v prvem četrtletju 1928 kaže, da je bilo do-.gotovljenih 407.000 ton ladijskega prostora v Angliji, v Nemčiji pa 444.000 ion, nadalje v Franriji 103.000, v Holandiji 163.000 ton in v Italiji 171.000 ton. iBorsza Dne 26. nprila 1928 DENAR. Med deviznimi tečaji je danes čvrstejši edino Berlin; Curih, Dunaj in Praga so ostali neizpremenjeni, dočim so drugi tečaji popustili. Promet je bil srednji. Privatno blago je bilo v devizah Trst in Ne\vyork, ostalo pa je dala Narodna banka. Dsvizni tečaji na ljubljanski borzi 26. aprila 1928. povpraš pon. srednji sr. 25.1V Amsterdam 2287.25 2295.25 229' i.25 229O.J0 Berlin 1357.25 1860.78 1359.25 135У.75 Budimpešta — 992.50 — Curih 1093.50 1096.50 1095'— 1095.— Dunaj 797.90 800.40 799.46 799.16 London 276.97 277.77 277.37 277.40 Ne\v< ork 56.71 56.91 56.81 56.81 Pariz — 223.68 — 22?.'8 Praga 167.96 168.76 168-26 168.''6 Trst 29o.l25 300.125 2УЈ. 125 299.35 Zaereb. Berlin 1357.50 -1300.50, Curih 1093 50 —1006.50, Dunaj 797.98-800.98, London 276.97 -277.77, Newyork 56.697—56.897, Pariz 222.68— 224.68. Praga 167.96—1(58.76, Trst 298.235—800.235. Belprad. Berlin 1357.75—1360.75, Budim]), M;i 991-904, Curih 1093.5-1096.5, Dunaj 799.8-SOi.!« London 276.97—277.77, Ne\vyork 56.81 56.91, Pariz 222.68—224.68, Praga 167.96-168.76. Trst 298.25—800.25. Curih. Belarad 9.13125, Berlin 124.15, Budimpešta 90.625, Bukarešt 3.25, Dunaj 73, London 25.325, Ne\vyork 519.10, Pariz 20.4225, Praga 15.:,77, Trst 27.345, Sofija 3.75, Varšava 58.10, Madrid 86.45. Dunaj. Devize: Belgrad 12 5030, Kodanj 190.50, London 31.666, Milan 37.435. Nevvjork 710.50, Pariz 27.955, Varšava 79.665. Valute: dolarji 709.20, lira 35.41. Prasa. Devize: Lirn 177.25, Belgrad 59.40. Pariz 132.75, London 16-1.75, Ne\vyork 33.75. Dinar: Newyork 176, Berlin 7.36. Londor 277.80. VREDNOSTNI PAPIRJI. Čvrsta tendenca za vojno škodo je danes ponehala in je kurz danes popustil, ludi ngrari so popustili. Med industrijskimi papirji je popustila Trboveljska; hausso, dosegla je 66.5*) na Dunaju, so povzročili pariški in švicarski nakupi. Ljubljana. 7?', invest. posoj. 9050 den., ngrari 58 den., Celjska 158 den.. Ljublj. kreditna 126 den., PraStediona 806 den., Kred. zavod 157—175, Vevče 135 den., Kranj. ind. 300, Kuše 265—280, Stavbno 56 den., šešir 110 den. Zagreb. 7% invest. nosoj. 91, agrari 58.25, vojna odškodnina 437—438.50, maj 439.26—440, dec .462, Hipo 58.50, Jugo 87.50—88.50, PraStediona 807.50, Ljublj. kreditnn 128 den., Šečerana 530— 545, Dravn 370—375, Slavonija 11—13, Trbovlje 510-525, Ve* če 138 den. Belcrad. Narodno banka 6600, vojna odškodnina 438, 436.75 (900), uit. apr. 430—437, uit. maj 146, 447, uit. junij 442—441.50, uit. julij 452, Belgr. zadruga 5t,0, Zem. banka 48, Rdeči križ 55. Tob. srečke 100. 7% inv. posoj. 90.50—91.50, ngrari 59. Dunaj. Podon.-savska-jndran. 81.60, Hipo 7.10, Alpine 41.60, Lcykam 9.90, Trbovlje (55.75, Kv.nilska ind. 38, Ituše 33, Gulmann 26.25, Slavex 15. ШЛОО. Ljubljana. Les: Hrastovi frizi 70% I. II.. po kupčevi noti fko vag. nnkl. post. 1 vag. po 1000, trami po kupčevi noti fko vng. nakl. post. I vng. po 325; zaklj. 2 vag. Tendenca neizpremenjena. Dež. pridelki (vse snmo ponudbe; slov. post., plač. 30 dni. dob prompt): Pšenica 78—79 k<» 2% baška »95—397.50, slav. 8M.50-892 50, koruzi nova času prim. suha kval. gnr. S25—327.50. maj 327.50— 330, Činkvantin času prim. suh 335-310, oves baški zdrav rešetan 305 310, nj-!n zdrava ro-šetana suha 295, moka 0 g vr.g. bi. Гко Ljubljana plač. po prejemu 560—560; zaklj. 4 vi>g. pšenice. Tendenca čvrsta. Novi Sad. Pšenica bač. 355—357.50, potiska 357.50—SGO, bnn. 350-357.50, ječmen bač. 2<)5— 300, mar. 260—265. oves 257.50—260, koruza ba8. 282.50—287.50, mnj 287.50 292.50. junij 292 50— 295, bela 287.50-292.50, ban. 280 - 285, moka 0 t» in gg 480- 490, št. 2 4(50-470, št 5 440 -450, št. 6 410-420, št. 7 850 -360, št. 8 240 245. otrobi: bč. 227.50—282.50. ban., slav. 225-230. Promet: 19K vng. pšenice, 75 vag. koruze, 8 vag. moke, 8И vag. ječmena. Budimpešte (terminska borza). 2R. aprila Tendencn čvrsta. PSenion msj 38.78. 38 74. znklj 33.72—83.74, okt. 31.90-31.88, zaklj 81.90 - 31 92, rž maj 32.98. 3?.5Ч. zakli. 32.84-R2.88, okt. 28.10, 28.14. zaklj. 28.12-28.14. inrtev. Na mizi je ležal revolver. Policijska komisija je ugotovila, da je Nikolič umrl, ker je dobil strel v glavo. Ni pa še jasno, ali je Nikolič izvršil samoumor ali je bil umorjen. k Pojasnjen umor v Mostarju. Pred nekaj dnevi je bil v Mostarju kakor smo že poročali na zahrbten način umorjen trgovec Manojlo Miličevič. Umora je bil med drugimi osumljen tudi 21 letni delavec Mchmed Drljevič, pri katerem so našli krvave hlače. Pod pritiskom mnogih dokazov je Drljevič končno priznal, da jc Miličeviča umoril in ga oropal za Din ter nekaj dragocenosti. к Gg. duhovniki sc prosijo, da bi sporočili, če bi bilo v doglednem času kakšno boljše mesto za organista na razpolago. Prosilec je Štajerc, še mlad, poročen, brez otrok, odločno katoliški, zvest in marljiv, izvrsten organist. Na sedanjem mestu je že več let v službi in je obenem tudi tajnik velike mlekarne s podružnico in prodajo v Trstu in vodi trgovino s kmetskimi potrebščinami. Spričevala gg. duhovnikov na razpolago I Radi odbitega državljanstva bo v kratkem prisiljen na odhod. — Sporočila prosimo na naslov: M. Planinšek, organist, Krusira p. Castelnuovo d' Istria V. G. Italia. k Za potresne žrtve v Bolgariji je podaril v roke Oblastnega odbora Rdečega križa 240 dinarjev I. Ljubljanski strelski klub. Prisrčna hvala. Računaj pravilno kupi dobro in poceni! Oblačila kupiš najbolje in najceneje pri tvrdki Drapo Schwab, Ljubljana. k Tobačna tovarna v Ljubljani kupi za rekonstrukcijo stropov okoli 130 ms rezanega stavbnega lesa, in sicer stropnih tramov, plohov, desk in pristenic. Lesni industrijci se vabijo, da predlože tobačni tovarni s 5 Din kolekovane ponudbe do 3. maja 1928. Podroben izkaz lesa se dobi brezplačno v tobačni tovarni, kjer se bodo dogovorili tudi dobavni termini. k O sezonskih boleznih. Ob prehodu zime v poletje mnogo trpi človek vsled spremembe temperature. Ostri vestrovi dražijo občutljive sluznice ust in nosu, a često nagle premene temperature delujejo na telo tako, da se s tem oslabi telo in je bolj podvrženo prehladu: nahodu, hripavosti, otežkočenemu dihanju, trganju v sklepih itd. Kako se ubranimo temu zlu? Treba je, da sc poslužimo preizkušenih sredstev. Najlažje se bomo obvarovali prehlada ■/ uporabo žc vsem dobro in dolgo poznanega Aspirin-a, kateri že skozi desetletja dobro služi in jc poleg tega neškodljiv. CfuMfana NOČNA SLUŽBA LEKARN Drcvi imata nočno službo: Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. ★ O Nocojšnji cerkveni koncert zasluži izredne pozornosti glasbo ljubečega občinstva. Ta koncert bo nudil poslušalcem nadvse zanimiv stilni pregled glasbenega ustvarjanja iz konca XVII. stoletja, ker so na sporedu italijanski nemški, francoski in angleški mojstri te staroklasične dobe. Vstopnice so v predprodaji v Jugoslovanski in Matični knjigarni, zvečer pa pri obeh vhodih v stolnico. © PogTeb ge Lcmeževe včeraj ob štirih popoldne je bil veličasten. Veliko ljubezni je spremljalo dobro, tako rano umrlo gospo na njeni zadnji poti. Pred hišo žalosti so pevci odpeli žalostinko, po vsej poti pa je godba igrala žalne koračnice. Pogreba so se poleg številnega »rodstva in občinstva udeležili tudi zastopniki občine s podžupanom prof. Jarcem in dr. Zamikom na čelu, zastopniki naših delavskih ustanov zlasti OUZD in Delavske zbornice in številni stanovski tovariši dr. Lemeža. © Stavbi palač Pokojninskega zavoda in Delavske zbornice na Miklošičevi cesti sta v surovi zgradbi že dovršeni in so pričeli že z notranjimi deli. Kakor čujemo, je najel francoski konzulat v Ljubljani vse prvo nadstropje v novi stanovanjski palači Pokojninskega zavoda za svoje urade. Tudi ostali prostori in stanovanja v obeh palačah so večinoma že oddana. Zgradba stanovanjske hiše državnih železnic med novo palačo Pokojninskega Zavoda in Ljubljanskim dvorom naglo napreduje. Stavbo izvršuje Stavbena družba. O Nesreča. 48 letni Franc Valenčič, uslužbenec državne železnice, je šel včeraj popoldne po nekih opravkih na streho hiše nasproti Tehnične srednje šole, kjer stanuje. Tu se mu je spodrsnilo in Valenčič je padel na tla. Zlomil si je desno nogo- Prepeljali so ga v bolnico. 0 Stanje Zdravka Deleje. Zdravko Deleja, ki je v Bohinju ustrelil Ljubico Likarjevo in nato poskušal izvršiti samoumor, je znatno okreval, tako. da ga je mogla v sredo popoldne zaslišati policija- Deleja zelo težko govori in odklanja vsako izjavo o vzroku svojega dejanja, dokler se ne posreči operacija, ko mu bodo vzeli kroglo iz prsi. O Kje je košara? Pred dnevi je prišla v Ljubljano Jožefa Zaveršek iz Sv. Jerneja na Dolenjskem. Tu se ji je nenadoma omračil um in dekle se je zopet vrnilo v domači kraj. Oddali eo jo v opazovalni oddelek ljubljanske bolnice. V Ljubljani je imela s seboj košar.), polno obleke v vrednosti 4000 Din in je to ko- šaro izgubila. Sedaj nc more roditeljem nič povedati, kam jc košara z obleko prešla- Če bi morda kdo kaj vedel o usodi te košare, naj javi revirnemu nadzorniku g. Grudnu na policijskem ravnateljstvu v Ljubljani. O Tatvine koles se v Ljubljani naglo mno-že. Lastniku betonskega podjetja Vinku Batte-linu je bilo z dvorišča v Slomškovi ulici ukradeno 700 Din vredno kolo znamke »Puch«. — Trgovskemu vajencu Antonu Sintiču je neznan zlikovec zmaknil 800 Din vredno kolo, last njegovega gospodarja trgovca Ivana Kosa. Kolo jc bilo ukradeno izpred Kosove trgovine na Sv Petra cesti. 0 Poskušen samoumor. Včeraj opoldne se je v gostilni Lasan na Dunajski cesti obesil na stranišču 35 letni brivski pomočnik Maks Dolenc. Obesil se je na vrvici od čevljev. Dolenca so še pravočasno sneli in ga z umetnim dihanjem spravili k življenju, nakar so ga prepeljali v bolnico, kjer upajo, da ga bodo rešili. O Lizol. Včeraj zjutraj je samomorilnem namenu izpila večjo količino lizola 23 letna Kati V na Sv. Jakoba trgu. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so jo rešili smrti. O Policijski drobiž. Aretiranih je bilo nekaj oseb in sicer tri ženske radi postopanja, trije moški radi beračenja in dva moška radi suma tatvine. — Prijavljeni sta dve manjši tatvini perila in obleke. — Gospa M. Ć. je prijavila policiji, da je neznano kam izginil njen mož. 0 Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Mar Ш ar □ Iz železniške^lužbe. V delavnico držav-| nih železnic v Maribor je prestavljen iz gene-; rahiega ravnateljstva v Belgradu g. inžener i Leopold Šavpah. □ Živahno zanimanje za občinska lovišča. Te dni so se na mariborskem glavarstvu vršile licitacije občinskih lovišč. Zakupne cene so letos izredno visoke. Za lovišče v občini Rošpoh je bilo največ konkurentov. Mestni lovci so hoteli dobiti lov, a so jih domačini prehiteli- Celih 4700 Din dobi razmeroma mala občina za lovišče letne zakupnine. Isto je bilo za lovišče pri Sv. Petru. Z visokimi zakupnimi cenami bodo kmetske občine dobile lepe dohodke. П Nadaljevanje asfaltiranja Tatenbachovc ulice se je včeraj zopet pričelo. Tekom nekaj dni bo Tattenbachova ulica od Glavnega trga mimo Narodnega doma do »Prleka« na novo urejena. □ Loška ulica je dobila električno razsvetljavo, kar je bila nujna potreba. Ponočnjakom bo stikanje v nočnih urah otežkočeno. □ Velika tombola v prid ferijalne kolonije Podmladka R. križa. Naši mali člani in članice Podmladka Rdečega križa že pridno zbirajo denarna sredstva za siromašno in bolehno deco, da jo pošlje o počitnicah v ferijalno kolonijo ob morju. Ker je pa število zdravja potrebnih izredno veliko, jc sklenil odbor PRK, da priredi v ta namen dne 3. julija t. 1. veliko javno tombolo. Raditega se obračamo tem potom do p. n. trgovcev z vljudno prošnjo, da priskočijo akciji po možnosti na pomoč z darovi, četudi malenkostnimi. V prihodnjih dneh se bodo zglasili pri p. n. tvrdkah pooblaščenci PRK in prosimo, da se jim izroče za tombolo namenjeni darovi. Upamo, da bodo p. n. trgovci kakor vedno tudi sedaj izkazali ljubezen do mladine, naše bodočnosti. Odbor PRK. □ Gasilno in reševalno društvo v Mariboru. Dvajset let je že od takrat, ko je bil poleg gasilnega društva ustanovljen še rešilni oddelek, kateri ves čas svojega obstanka na splošno zadovoljnost občinstva usj)ešno deluje. Re- ROPIAN * SPISAL И. SlENftiroiCZ • V "Te . ■■■P šijj Vfjv", 1v ■-■ •y\ i 1 ii zaCne oblavlfafl 1. maja f. L Slovence Aho hotel ob bronlu novega Slenhlewlczevetfa romana »NA POLJU SLAVE- premeti res nehal lepih ar, Ша? Slovenca«! 51Ш Znameniti roman je delo pisatelja, ki je spisal tudi prekrasne romane Quo vadiš, Z ognjem in mečem, Potop, Mali o it e z, Skozi pustinje in puščave 7 ■■ Л ' Vi ' ■4 Cfublfanako gledališče DRAMA. Začetek ob 8 »večer. Petek, 27. aprila: MLADOST. Red B. Sobota, 28 aprila ob 15. uri: I. N. R. 1. Dijaška predstava pri izredno znižanih cenah. Izven. OPERA. Začetek ob pol 8 »večer. Petek, 27. aprila: Zaprto. Sobota, 28. aprila: ZMAGOVALKA OCEANA, Opereta. Ljudska predstava pri globoko znižanih cenah. Izven. Mariborska gledališče Petek, 27. aprila: Zaprto. Sobota, 28. aprila ob 20. uri: RIGOLETTO. Ab. B. Kuponi. Celjsko gledališče Sobota, 28. aprila ob 8. uri zvečer. DOGODIVŠČINA VRLEGA VOJAKA ŠVEJKA V SVETOVNI VOJNI. Premijera. Nedelja. 29. aprila ob 4 popoldne: DOGODIVŠČINE VRLEGA VOJAKA ŠVEJKA V SVETOVNI VOJNI. Repriza. Prireditve in društyene vesti Pevski odsek »Grafik«« v Ljubljani priredi v soboto, dne 28. aprila 1928 v salonu restavracije pri »Lovu< na Gosposvetski cesti za članstvo ljubljanske podružnice SGRJ ter grafičarjem naklonjeno občinstvo družabni večer. Spored: Petje, jazz-band, šaljiva pošta itd. Vstop proet. Začetek ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor. Slovenska planinsko društvo naznanja, da se vrši njegov osrednji občni zbor v Ljubljani, dne 11. maja 1028 v vrtnem salonu pri Levu na Gosposvetski cesti. Začetek ob 8. uri zvečer. Dnevni red: Pozdrav in poročilo predsednika, tajnika, knjigovodje in preglednikov računov, volitev delegatov ošrednjegn društva za skupščino in event. volitev odbora, snmostalni predlogi in slučajnosti. Zre/л služkinj napravi v nedeljo 29. t. m. popoldanski izlet na Žalostno goro pri Preserjalt. Odhod z glavnega kolodvora ob 14. uri 12 minut. Vnhliene ste vsel — Predeednioa. Cerkveni vestnlk Cerkev sv. Jožefa. V nedeljo praznik varstva sv. Jožefa: Ob 8. uri slovesna sv. maša. Pred mnšo: sv. Jožef zl. St. Premrl, na to: missa solemnis v C zl. Ig. Mitterer 7. orkestrom, gradual, zl. Ant. Foerster, ofert. zl. 1. Gtlttler, po maši: sv. Jožef, zl. dr. Fr. Kimovec. Orel Šišenski Orel. V nedeljo, dne 29. t. m., priredi šišenski Orel telovadno akademijo, ki bo gotovo ena najpeetrejših prireditev v razvoju šišenskega Orla. Na progTamu so zbrane izključno le najnovejše telovadue skladbe. Preskrblte si vstopnice pravočasno! Predprodaja pri g. Poru, Celovška cesta 57, sicer pa na dan prireditve v samostanski dvorani. — K obilni udeležbi vabi odbor. Orlovska srenja v Hnišici. V nedeljo, dne 29. aprila t. 1., bo sreujski svet ob 8. uri dopoldne v Društvenem domu v D. M. v Polju. Prosimo, da se tega srenjskega sveta vsi odsekovni odborniki zanesljivo udeleže ter naj prineso seboj pismena poročila o odsekovnem delovanju. — Dne 6. maja t. 1. se vrši srenjskl članski izlet na Sv. Goro pri Litiji. Na Sv. Gori bo ob pol 11. uri sv. maša. Izlet za odseke v naši srenji je obvezen, če se lioče kdo drugi tega izleta udeležiti, naj se prijavi srenjskemu predsedniku Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 do 90. aprila t. 1. — Odbor. IPoitzvedovanfa Izgubila sc je črnobela boa na poti. Rimska cesta. Gorupova ulica, za Rimskim zidom do Ze-Ijarske ulice. Pošten najditelj se prosi, da jo odda proti nagradi Zel jurska ulica 11. pritličje. Tiarovi Darovi za Bolgare. Tekom včerajšnjega dne je prejela naša uprava naslednje darove: Dr. Aleš Ušenlcnik, 100 Din; dr. Fran Ušeničnik, 100 Din; Hozn Janda-Galle, 50 Din; dr. Logar France, 100 Din; F. I. Gestrin, 50 Din; dr. Ivan Zore, 100 Din; uršulinski samostan 100 Din; Janko Ce-gnar, spirltual, ">0 Din; katehel Ronnč, 50 Din; Tit Slabe. 30 Din; neimenovan. 80 Din; neimenovan. 20 Din; neimenovan, 30 Din; neimenovan, 50 Din; neimenovana, 200 Din; neimenovana 100 Din; neimenovana, 100 Din; neimenovan, 10 Din; neimenovan, 30 Din; neimenovan. 20 Din; neimenovan iz Št. Virfn. 50 Din. ševalno društvo ima moderno urejeno obvezo-valnico z vsemi potrebščinami in dva reševalna avtomobila. Vendar so slučaji, da sta obadva avtomobila na delu in bi še nujno potrebno bilo hiteti na f>omoč tretjemu bolniku- Raditega je reševalno društvo sklenilo nabaviti še tretji avtomobil. V ta namen je že mestna občina društvu darovala precejšnjo vsoto, darovali so tudi mnogi trgovci in drugi radodarni ljudje Da pa bi društvo avtomobil lahko takoj izplačalo, priredi dobrodelno tombolo v nedeljo, 6. maja. Reševalno društvo se občinstvu toplo priporoča in ga vabi k obilni udeležbi. □ Iz mestnega avtobus podjetja. V nedeljo, dne 29. aprila, ko se vrši na Teznem vojaška kontrolna komisija, bo vozil 26 sedežni mestni avobus od Glavnega trga na Tezno in obratno od 7 zjutraj naprej. Vozna cena 3 Din — Na križišču Frankopanove in Ruške ceste se je otvorilo z včerajšnjim dnem zasilno avtobus postajališče. — Z ozirom na našo notico glede ukinitve avtobus zveze v Št. Ilj nam spo roča vodstvo mestnega avtobus prometa, da se omeji vožnja v St. Ilj dne 30. t. m in vozi avtobus od tedaj dopoldan in popoldan samo ob sobotah, nedeljah in praznikih. Vozni red se spremeni že v nedeljo 29. aprila v toliko, da odhaja avtobus iz Št. Ilja namesto ob 18 šele ob 19. uri- □ Prevzem parkkavarne. Kavarno v parku je imel doslej od mestne občine v najemu g. Gabro Voljak. V četrtek je prevzela kavarno v parku mestna občina. Kavama se v parku ni obnesla in radi tega prosi Muzejsko društvo, da se mu prepuste kavarniški prostori, da bo tamkaj namestilo del mestnega muzeja. Poslopje za muzej je premajhno in bi se moralo pozidati še eno nadstropje. Bolj priporočljivo nego nadzidava novega nadstropja, bi bil prepust parkkavarne Muzejskemu društvu. □ Novo bazensko kopališče na Felberjevem otoku bo otvorjeno začetkom julija. Proti kopališču bo vozil do Kamnice do gostilne Kopriva veliki mestni avtoomnibus. Od Kamniške ceste do kopališča je le par minut. Z levega brega Drave bo peljala na kopališčni otok brv. Studenci bodo zvezani s Felberjevim otokom z novim brodom- Cel/e ©• Teharje. Prošlo nedeljo se je vršfl tukaj v dvorani gostilne šušterič shod SLS, ki м ga Tehnrčani v izredno obilnem številu obiskali. Na shodu je podal poslanec g. Ivan Vesenjak, poljudno in izčrpno poročilo o naših novejših zakonih, predvsem o davčnem in finančnem zakonu ter zakonu o nošenju orožja. Seznanil nas je tudi c najnujnejših problemih naše notranje in zunanje politike. Zborovalci so vzeli poslaačevo poročile soglasno na znanje in navdušeno odobrili resolucijo, v kateri izrekajo popolno zaupanje poslancem Jugoslovanskega kluba, predvsem pa voditelju Slovencev ministru g. dr. Korošcu, ter dajejo tudi duška svoji želji, dn ostane notranje ministrstvo še dolgo v rokah voditelja Slovencev, ker je le tako možno upati na zboljšanje po demokratih in radičevclh ekozi leta ustvarjenega težavnega položaja. & Vodstvo Zdravstvenega doma т Celjn nas naproša za objavo sledečega odloka ministrstva za narodno zdravje: Gospod minister narodnega zdravja je odredil v svojem odloku H. št. 15.521 z dne 30. marca 1928, da ee vsi, dosedaj ločeni socialno-higieneki oddelki v Celju (Drž. bakteriološka postaja, Pasteurjev zavod, Ambulatorij za venerifne bolezni, Protituberkulozni dispanzer in Šolska poliklinika) združijo v enotno ustanovo »Zdravstveni domc v Celju. Dopisi Trbovlje 1. maj proslavi kršč. soc. delavstvo »Strokovne zveze rudarjeve in Krekova mladina v Trbovljah po sledečem sporedu: 1. Zjutraj ob 8. ur: služba božja s cerkvenim govorom. 2. Po sv. opravilu zborovanje v Društvenem domu, govornik predsednik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev g. Miha Krek iz Ljubljane. 3. Popoldne ob pol 5. uri skloptično predavanje »Življenje rudarjev«. Predava g. prof. Remec, iz LJubljane. Vstopnina 2 Din. ф Redni sestanki delavcev v tajništvu Strokovne zveze rudarjev na Vodah se bodo vršili vsako sredo ob 6. uri popoldne. Trojčki. Rudarju Zaplotnik Janezu na Doberni je njegova žena povila trojčke, izmed katerih je eden po krstu umrl, dva pa še živita. Mati je zdrava, oče pa na trojčke zelo ponosen Brežice ob Savi Občinske volitve. V torek so bile objavljene od glavarstva potrjene kandidatne liste za občinske volitve. Značilno je, da je le SLS nastopila pod pravim imenom, dočim si je SDS nadela imeni Na-predno-gospodarske in Obrtno gospodarske liste, Nemci pa imajo svojo Gospodarsko listo. Ker je bil dosedanji občinski odbor sestavljen po sporazumu in volitev že 6 let ni bilo, pričakujejo vsi nestrpno izid sedanjih volitev, ki bodo mejnik za novo občinsko politiko. Seja občinskega odbora. V forek 24. aprila zvečer se je vršila zadnja seja sedanjega občinskega odbora pod vodstvom podžupana g. Vidmarja. Po Sporočilih posameznih odsekov je bil stalno nastaven dosedanji začasni občinski stražnik Kobal; na-alje se je sklenila nagrada občinskemu tajniki' Lukežu in knjigovodji Zorku po 250 Din. Rogaška Slatina Krajni šolski odbor je skupno z županstvom započel akcijo za ustanovitev otroškega vrtca in meščanske šole v Rogaški Slatini. V kratkem se bo vršila tozadevna anketa z vsemi merodajtitmi faktorji oblastev in lokalnimi interesenti okraja, na kateri se bodo določile smernice za uresničenje ideje, ki je po prebivalstvu cele doline zelo pozdravljena. Sedanji občinski odbor je pokrenil akcijo, da sc uredi novo pokopališče v dolini, ker je sedanje pri Sv. Trojici postalo premajhno in je vsled slabe cestne zveze neurejeno, kar dela slab utis na zdraviliške goste. Stroški, ki so neizbežni za vsakoletno popravljanje ceste, se bodo obrnili za novo pokopališče in na ta način bo rešena enkrat za vselej pereča zadeva, ki je skozi 50 let povzročala pretnre. msrce ттшштттштш^ BeSgraisko pismo Petindvajset let dela Sime Panduroviča. Mislim, da slovenskemu literarnemu občinstvu ni neznan. Saj se je udejstvoval na vseh mogočih književnih področjih: kol pesnik, esejist, književni kritik, umetnostni teoretik, prevajavec. Preglejmo vsaj v najglavnejšem, v kolikor mogoče kratkih in ostrih potezah, silhuetično njegov petindvajsetletni trud. Da podam najprej življenjsko pot njegovo. Rodil se je v Belgradu v letu 1883., kjer je ludi absolviral filozofijo. Književno je nastopil pred petindvajsetimi leti, ko je L 1903. v Srb. Književnem Glasniku objavil nekaj pesmi. Potem je bil so-trudnik pri raznih listih in revijah (S. K. Glasnik, Bosanska vila, Iskra, Brankovo kolo, Savremenik, Delo.) Osnoval je lasten list: Književna nedelja, ki je pa kmalu prenehal. Ze v predvojni Srbiji je bil ujx>števan in six>štovan. Poprevratna neoriientiranoet ga je bolela. Čutil je potrebo po novi reviji in 1. 1919. je začel izdajati kulturno-književni mesečnik: M i s a o, ki ga je vodil do letos, ko ga je dal v roke mlajšim, in ki je danes druga vodilna revija srbska. Izvirnih knjig je izdal pet; troje pesniških zbirk: Posmrtne počasti (1908), Dani i noči (1912), Okovani ?1 ogovi (1918), umetnostno-teoretično studijo: Ogledi iz estetike (1920) in pa knjigo kritik, esejev in študij: Razgovori o književnosti (1927). Po vojni je postal nekam svetlejši in več piše. Obožuje Napoleona in Hamleta. Po svoil ožji domačiji kakor tudi zunaj je preveč razkričan za skrajnega pesimista, pesnika boli in obup*. Preveč, pravim, in po krivici. Ce podrobneje analiziramo najbolj karakteristične njegove pesmi, vidimo, da mu je vse preteklo svetlo, vse sedanje, sodobno, temno in ga teži; čutimo, kako je neprestano koj*d vase in iskal osnov svojim občutjem, padal v resignacijo, razbolelost mladostnika. A vedeti moramo, da je bilo to po eni strani najkrajša prilagoditev njegovi pasivni, rezistenčno-melanholični naravi, na drugi pa, da je bila ta vase zaprta otožnost nekaka manira one dobe, v kateri je nastopal (saj svetobolisko izzvenevajo ponekod že /maj, Jakšič, Vojislav Ilič, še bolj pa Lukovič, Rakič, Danica Markovič, Dis in celo Dučič). Pozneje je ta njegova nota prešla v resnobnejšo moškost. Omenjam, da se je Pandurovič sam izrazil (morda v šali?) kritiku Skerliču, da piše samo, kadar je nerazpoložen. In še ena stvar je, ki navidez potencira njegov pesimizem: prevelika nameianost, nagomilenost težki*, ubijajoče-temnih besedi in izrazov. Nekaj morečega mu je ostalo morda od Francozov (Baudelaire: Les Fleurs du mal). Tudi dekadentstvo francoskih devetdesetih let 90 mu očitati. lasneje negativen je v eni sami pesmi (Sumor-ne težnje), a še tam bolj plaho. Zavidanja vredna je originalnost njegove pesmi. Direktno vplivan ni od nikoder. Že devet-najstleten je imel (Hsto svoj verz in izraz. Po ob- čutju je ponekod soroden Vojislavu IUču, v motivih in izražanju morda Disu. Je izredno subjektiven, psihološko-analitičen (Živojinovič ga imenuje naj-doslednejšega predstavnika te šole v Srbih) in refleksiven. Včasih pri njem utruja razvlečenoet in obilnoet detajlov. Jezikovno je iznajdljiv in zato širok v izrazu. Opisen je malo in še kolikor je, je le radi tega, da že z vnanjim okvirom nakaže potrebno občutje. Poleg miselno-refleksivnih ima tudi nekaj patrijotičnih in družabno-revolucijonar-nih pesmi. Prva zbirka (Posmrtne počasti) je samo-zavestno-ostra; druga že umerjenejša, manj dinamična; tretja (Okovani slogovi) je izbrana iz veeh pesmi do 1. 1918. Simbolike nima visoko razvite in tudi ritmično ni najtečnejši. V kritiki in eseju je močen, široko izrazen in ločen. Ostro je nastopil proti impresionistični kritiki (Ogledi iz estetike). Taine-ovi teoriji kritike nasprotuje (Razgovori o književnosti). Kritika ni posebna književna veja (da je, je dokazoval Lju-bomir Nedič), torej umetnost, ampak je znanost, ki mora biti v rokah zmožnih, poklicnih ljudi, ne pa amaterjev in mazačev. Zahteva pravico, da književniki sami razpravljajo o teoretičnih vprašanjih in da kritizirajo. Umetnosti daje skoro religiozen pomen (Ogledi). Se nekaj o Panduroviču — uredniku! Okrog Misli je zbral celo kopo najmlajših, jih brusil in izbrusil (tako Jevtiča, Raduloviča, Zivkoviča, Dra-gtilinoviča i. dr.) Ze 1. 1921. je izdal: Antologijo n a j n o v i j c lirike, ki jo je sestavil iz f>csmi, pub'iciranih v dveh letih v svoji Misli (za-stopani: Miličevič, Krklec, Tatralja, Mitrov, Mas-suka, Ujevič, Glumac itd.) Predlanskim ie prišla že druga, z deli najmlajših jiomnožena izdaja, ki dostojno predstavlja najnovejšo srbsko lepo umetnost. Prevajal je — in to kleno in jezikovno bogato — iz Shakespeareja (znana je njegova predlanska časopisna polemika z drugim prevaiavcem Shakes-peare-a, Svet. Stefanovičem o pravilnosti prevoda, Id je prišla celo pred sodišče), Hugoja, Racineja, Rostanda. Na koncu naj omenim, da trni je hotelo Društvo književnikov aranžirati majhno proslavo, pa jo je blagohotno odklonil. Pač pa je ožii krog srbskih kulturnih delavcev ob jubileju izdal drobno, oblikovno neiubilantno: Spomenico Sime Pan-duroviča (Izdaia: Kniiževne revlie, Belgrad, cir., str. 101., 15 Din) s slavljenčevo sliko, ki obsega bolj ali manj informativne članke. Osma št. S. K. Glasnika obsega konec novele Veljka Petroviča: Mica, nadaljevanje romana M Crnjanskega: Seobe, pesmi Drag. Domjaniča, Krk-leca, Atfireviča, Andreja Adyja (prev. z madž.), prvi del študije o George Mereditu, razpravo: Slikarstvo u Sv. gori v Vasičevem prevodu iz: Revue archčologique, članek dr. Dušana Nedeljkoviča: O Konfučijevom istočnjačkom pozitivitetu, Dimitrija Popoviča razpravico: Ivanjdanski atentat i Rusija. Pregledi so topot zelo aktuelni, tako književai (dr. Nikola Banaševič: O našem romanu), kakor tudi znanstveni (dr. A. llaler: Benedetta Croceja: Storia d'Italia dal 1871. ali 1915.) in umetniški (Branko Popovič: O savremenoj čehoslovačkoj arhitekturi. Belgrad, 23. aprila 1928. Tone P. Knjige in revije V Kristusovi šoli. Prvi zvezek. Mala skrivnost Nemški spisal o. Kasijan Karg, kap. reda. Slovencem priredil o. Herman Vodenik, ref. ristercijan. Izdala Katoliška knjigarna v Gorici. Cena 8 Din. Slovenski verniki so s tem prevodom dobili sloveče delo, ki je med Nemci razširjeno v stotisočih izvodih. Knjižica vsebuje navodila za cel tečaj (ki traja 1 do 2 meseca), ki ga vsak tudi najbolj priprost vernik zamore sam predelati, da se uvede v prisrčno, globoko, jx>božno življenje. Lepo označuje to dragoceno knjižico prelagatelj, ki pravi: »Blago, pobožno preprosto slovensko ljudstvo, kmetje, delavci, delavke, obrtniki, hlapci in dekle, prav je, da izpolnujete božje in cerkvene zajx>ve-ai; toda nikakor ne mislite, da je to že višek našega krščanskega življenja. Tudi vi ste pozvani k popo'nosti. Iz knjižice »Mala skrivnost« se boste naučili, kako lepo, kako lahko dostopno za vse je življenje v neprestani, tesni zvezi z Bogom, ne da bi bilo zato treba pri vnanjem življenju in delu kaj spremeniti. Delali boste isto kakor doslej, samo z vse drugačnim duhom. Med Nemci jih je ta knjižica osrečila na stotisoče. Naj bi storila isto tudi med Slovenci. • Mladost, štev. 4 (april) prinaša sledečo vsebino: Maj (F. K. R.), Tam doma!, pesem (Franjo Neubauer), zgodba treh src (Brat Janez), o varčnosti. O zabavi (I. Dolenec). Mehikanski junak (iz španskega prevedel urednik). Naše narodno občestvo (Caranfanus), Slavnostni govor na VI. telov. akademiji J. O. Z. (Dr. Joža Basaj), Priznanje in zahvala. Od zmage do zmage, Študij socialnega vprašanja in življenje, Po svetu okrog, Iz kraja v kraj, urednikov radio. The Slavonic Review prinaša v svojem zadnjem zvezku med drugim precej obširen, informativen članek (17 str.) Josipa Vidmarja o »moderni« slovenski literaturi, to je od Va'entina Vodnika do najmlajših. Enciklopedijo svetovne literature namerava izdati literarna in umetnostna sekcija komunistične Akademije v Moskvi. Enciklopedija bo obsegala: zgodovino svetovne literature, sodobno literaturo sovjetskih republik, zapadne Evrope, Amerike in Orienta, estetske teorije, jezikoslovje, metodologijo, zrodovino literarne kritike, literarno terminologijo, bto- in bibliografijo i. dr. Enciklopedija je preračunana na 6 zvezkov, prvi zvezek im* iziti že maja tega leta. Glasba CerkTeni koncert, ki bo drevi v ljubljanski stolnici, je III. javni koncert orkestralnega društva Glasbene Malice v tekoči sezoni. Na tem koncertu nastopi orgelski mojster Stanko Premrl, ravnatelj stolnega kora s samostojnimi orgelskimi skladbami ter kot spremljevalec orkestra in pevskih točk. Premrl je najodlifnejši slovenski orgelski virtuoz in izvrsten poznavalec zlasti klasične orgelsko literature. Kot nre7.162 S35 529 345 392 577 567 916 49.008 055 087 355 364 457 583 618 642 581 755 810 840 875 863 61. 069 236 62-433 63 020 183 181 614 259 934 64-312 65 167 271 530 531 721 66 569 67-743 662 247 973 705 288 788 784 952 6 8 211 579 437 240 434 868 69-858 70-019 079 71-245 742 992 72-122 431 571 5°8 73 243 614 489 509 422 7 4 590 75.OI8 174 595 986 76 307 943 957 679 888 660 978 655 77-504 985 104 232 039 168 340 689 047 713 110 317 048 058 78 672 299 654 028 181 361 190 114 79-295 611 963 8 0 009 293 986 81-236 353 857 468 82-312 554 885 785 537 709 441 19* 305 600 83-133 603 835 84-438 702 021 85 187 480 783 478 974 629 326 058 696 8 6 085 019 594 87-878 88 873 173 275 850 680 190 998 89-88-1 773 139 950 805 90-141 381 597 293 511 091 372 732 91.861 520 547 92.675 676 93-915 953 970 94.ЦЗ 085 716 353 960 95-536 668 805 0 6 697 97 '27 491 153 381 08-434 000 830 149 464 422 453 09 186 491 531 10O.OR7 099 1 01-543 166 1 02 261 793 119 382 437 1 03.951 560 974 344 458 989 912 652 911 043 396 104.493 438 055 869 890 225 105--102 524 465 435 433 1 06 973 888 024 300 607 *П7.Ш "18 042 108 534 091 057 1 09-418 831 521 065 176 110-482 962 921 501 161 111.760 146 032 319 882 226 253 214 603 112-991 597 869 113-657 143 069 470 490 318 262 114.141 36? 193 010 H<017 760 245 117-837 591 905 819 682 501 687 118 762 044 893 639 119 265 054 255 074 999 832 170-332 281 122-713 068 720 945 123.62* 8?3 815 006 174.814 274 187 275 251 708 125551 126-331 531 177 668 1 78-319 129949 931 654 811 350 072 143 802 888 644 266 536 388 774 131-165 486 129 141364 797 304 132-112 450 278 410 064 875 844 080 788 022 528 024 ПЗ.ЗВ* 330 632 282 301 134-484 445 436 874 605 470 450 135.343 288 506 306 286 953 1 37.2P0 362 365 186 050 388 779 138 076 313 734 790 776 1 39-253 587 674 112 158 608 508 1 4П 588 194 715 880 658 325 044 141.722 855 208 327 1 47.944 992 122 192 1 43 "^t 13' 865 634 847 947 144 594 546 575 104 034 573 14* 127 518 521 146^4)2 361 177 1 47.283 347 307 3'0 316 i 426 338 851 14R 229 149 796 776 fiOO 566 824 140 307 313 394 151.234 871 442 1nista Debussyja, izmed katerih je večji del nastal že v letih 1882 in 1883. 172-298 264 921 207 869 425 460 055 1 73-106 463 301 174-162 031 413 839 851 963 194 470 466 17 5 819 513 049 469 050 651 904 948 1 76 191 341 159 979 187 1 77-150 603 298 361 402 1 78 -154 816 6-10 512 1 79.299 924 731 716 1 80 748 243 736 495 181-070 403 720 892 448 717 641 993 1 82-064 116 437 797 569 8-12 908 187 484 211 911 465 1 8 3 042 094 466 01R 388 462 113 857 610 216 114 941 237 386 1 84 737 496 831 567 499 414 949 167 886 185-878 941 203 055 871 282 1 86 732 125 812 586 478 819 1 87-936 318 093 500 1 88-660 596 753 717 842 672 189 471 032 310 503 231 209 959 979 667 190-109 560 1 9 1 816 690 862 747 069 1 92-103 052 235 189 997 060 1 93 422 250 282 364 528 737 201 194.623 299 569 257 114 1 9 5 307 027 167 267 123 196-238 058 451 191 228 018 658 1 97.443 922 403 230 040 432 1 98-555 185 985 1 99 139 057 200 827 103 740 705 398 625 706 154 201-928 758 202-123 572 505 2 03-565 65-1 434 281 047 204 062 863 180 240 603 109 889 738 695 364 205-987 730 401 206-096 068 276 207 492 879 328 208-804 674 429 805 294 180 288 667 2 09 002 2 1 0 642 954 269 486 027 211-914 752 473 934 499 003 308 2 1 2-189 550 790 213-139 868 057 016 940 214 080 961 163 351 282 618 2 1 5 202 640 074 684 2 1 6-287 324 024 624 217-998 085 785 887 538 2 1 8 382 895 922 268 262 106 774 332 601 973 328 2 1 9-275 142 469 557 211 986 220 995 898 267 797 764 064 221-975 402 377 222 058 300 312 976 207 643 198 913 223 813 150 628 224 894 170 020 680 776 659 205 &37 787 225-294 010 259 226 103 881 060 012 226 401 414 741 227 244 560 374 2 28-019 9R9 465 897 229 736 874 689 2 3 0 223 605 763 936 213 763 811 23 1 717 298 452 948 232 346 150 259 233 657 511 476 631 552 234-686 806 427 037 896 130 550 488 043 235-087 101 105 285 236-588 824 237 308 797 712 510 036 238 070 664 270 423 125 323 403 840 239 629 224 241-465 106 662 918 948 24 2 117 453 210 290 782 2 43-621 173 108 997 422 953 093 001 695 844 24 4-580 846 047 919 889 930 767 245-340 631 250 24 6-933 118 247-314 24 8-616 852 587 582 359 6-13 013 249 755 394 382 101 040 453 597 947 250-939 127 051 032 251-301 297 169 820 49'» 25 2 637 682 189 729 727 765 2 53 795 137 613 270 690 254-833 243 843 870 431 551 696 255 646 390 161 044 2 56-895 459 783 032 257-849 251 381 258-635 2 5 9 779 500 858 013 238 260-025 327 901 049 865 256 462 261-983 185 293 998 091 859 226 190 402 262-958 377 390 715 263-003 141 264-820 733 233 26 5 038 725 2 66-035 702 277 039 079 I 267-080 228 710 485 920 268^71 269-958 214 511 i 195 591 814 032 873 240 270-029 089 387 245 073 I 153 093 271 218 930 951 729 272-379 483 695 363 390 273-083 570 838 808 2 74-657 150 275-930 302 830 010 575 771 459 276 885 705 510 791 882 662 024 503 141 277 359 483 828 985 622 505 278 252 008 415 075 978 2 79 168 955 786 442 699 280-499 104 444 978 281-082 368 362 096 2 82-093 310 060 283-429 438 061 284-683 428 759 2 8 5-947 631 520 28 6 304 800 582 287-265 020 513 867 133 288 100 406 827 030 289 989 873 2 90-267 677 29 1 478 405 553 715 758 852 292-810 525 250 261 014 2°3-749 333 807 903 552 294-597 688 859 147 860 768 30!) 295-911 419 985 121 560 2 96-078 857 799 942 297-023 920 690 096 053 844 298 392 858 44? 299-140 574 668 079. GLAVNI DOBITKI: 14.394 1 5.600 21-258 5 4 722 59-195 59.075 59 857 8.1-654 1 22-996 1 29 920 1 62-901 Ш.827 187-997 1 92-391 201-701 2 1 3-904 217-632 227 <>61 233 487 2 53-189 2 6 2 062 2 6 7 044 286 470 289-957 Izdajanje dobitkov se je pričelo 20. aprila 1928 v prostorih Invalidske zadruge v Belgradu Zeleni venac 7, in traja do 1. junija 1928. Prosijo se vsi oni, ki so prejeli srefke Invalidske zadruge po 10. aprilu 1928, da se požurijo s plačilom za prejete izvode v go'*vini no oreišniein navodilu Invalidske zadrujie. / / ve/d 1Ш/Ш911? vrvenjehs Stari in Novi Korint Zadnja poročila iz Grčije javljajo, da so ponavljajoči se potresni sunki uničili še vse ostale hiše v Korintu, tako da stoji v celem mestu samo še ena edina hiša. Ta Korint, ki ga je sedaj uničil potres, pa ni stari, klasični Korint, ki je znan vsakemu kristjanu, če ne po drugem, pa po Pavlovih pismih. Ta stari Korint, to bogato in sijajno helensko mesto je že'okroglo 2100 let v razvalinah. Porušili so ga Rimljani leta >146. pr. Kr., ko so ga pod Mumijem zavzeli. Pač je dal Cezar malo pred svojo smrtjo mesto zopet pozidati; tudi slavna vsetišča in druga javna poslopja so obnovili. Toda že koncem 3. stoletja po Kristusu so Gotje pod Alarichom Korint znova opustošili. Kar se je potem še dvignilo iz razvalin, so v 8. stoletju na svojih pohodih uničili Slovani. Vedno bednejše in neznatnejše je postajalo nekdaj tako slavno mesto, posebno potem, ko so ga leta ST459. osvojili Turki. Cvetoča ko-rintska trgovina je že davno propadla in se popolnoma umaknila v Patras. Sele pred dobrim stoletjem, ko se je leta 1822. osvobodil turškega gospodstva, je začel Korint polagoma pozet vstajati. Toda nesreča je že zopet prežala na mesto: dne 21. februarja 1858. je naselbino uničil potres. 5 tem se je zaključila zgodovina 3000 let starega mesta, kajti od tedaj do danes se je bila v njegovih razvalinah naselila le mala vasica, obsegajoča par revnih koč. Mesto, ki ga je sedaj uničil potres, leži 6 km severnovzhodno od starega Korinta, neposredno ob morju, ob prekrasnem, temno-modrein korintskem zalivu; to je čisto novo, po potresu leta 1858. nastalo mesto, ki ga Grki imenujejo Nea-Korinthos — Novi Korint. Samo ime opominja na njegovega slavnega predhodnika; kajti nič sijaja in veličine starega Korinta ni prešlo na naslednika. Občina šteje 7000 do 8000 duš, dočim je štel stari Korint, ko je bil na višku svojega razvoja, do 80.000 prebivalcev. Novo mesto ima čisto nove ulice in puste poslovne zgradbe. Nad tem junaškim ozemljem se še vedno razpenja jasno grško nebo in ob imenu Korint oživi pred našimi dušnimi očmi vsa sijajna preteklost znamenitega mesta. Komaj dva kilometra od Novega Korinta se pri majhnem pristanišču Poseidonia začne Korintski kanal, ki deli celinsko ožino in veže Korintski zaliv v Aeginskim. Ožina je pa najožjem mestu široka samo 6.3 km in so tu že stari Grki imeli naprave za vlačenje ladij i/, enega zaliva v drugega. Dasi je pa kanal primeroma kratek, vendar je bilo treba pri zgradbi premagati velike ovire. Skalne stene Lctalec Fitzmaurice, ko mu je bilo seveda — 30 let. na obeh straneh kanala so se izkazale kot razjedene in trhle ter je bilo treba kanal zavarovati z umetnimi zidovi. Razen tega je pa ravno pod to ožino ognjišče potresnega gibanja, kar se je pokazalo topot. Poročila sicer pravijo, da je ostal kanal, ki so ga otvorili leta 1893. in je 22 metrov širok, nepoškodovan, vendar se je zelo bati, da ga nekega dne doleti usoda, kakor je doletela staro in novo mesto Korint. V Korintu je stiska prebivalstva nepopisna. Nekaj žensk je zaradi groze in pomanjkanja znorelo. Vse prebivalstvo je iz mesta zbežalo v okolico. Ob potresu je bilo v mestu strašno kakor v peklu. Na begu je mnogo ljudi obnemoglo in obležalo. Stisko povečujejo strašni nalivi. ska poročila o kaki mogoči vojni kakor pa za najskrbneje izdelane politične razprave. Ce bi pa listi poučno pisali o drugih deželah, bi zelo veliko storili v prospeh svetovnega miru. Tovariši Abbottu niso pritrdili. Naglašali so, da bi bilo vsakega lista kmalu konec, ki bi svojim poročevalcem naročil kaj takega. List se mora ravnati po željah svojih čitate-Ijev in urednik nima naloge, da bi za čita-telje mislil ali da bi pisal za izobražene ljudi, marveč mora pisati le to, kar pretežni večini, masi ugaja. — Neki drug govornik je zbadljivo pripomnil, da je ameriško časni-štvo industrija, ki stremi zgolj za dobičkom. Ta je odvisen od prodaje lista, prodaja pa zopet od tega, da je vsebina lista primerna za čitatelje, katerih duševnost ni višja nego duševnost 14 letnih otrok; kajti dušeslovci so ugotovili, da stoji ameriško prebivalstvo povprečno na tej višini. Enoličnost, ki jo je prinesla doba strojev, se mora zakriti s senza-cijskimi poročili o vojni, zločinih in podobnih stvareh; Listi, ki so pisani za inteligentne ljudi, pač nikdar ne dosežejo 300.000 do 500.000 naročnikov. Za življenje gre! V španski bikoborbi Re zgodi, da razjarjen bik konja enostavno nabode nn roge. Svetovna razstava tiska. Slika nam kaže pročelje v se bo v maju otvorila mednarodna razstav Potres se je razširil tudi na Lamio; prebivalstvo beži v gore. Potres se je čutil tudi v Atenah in Pireju, kjer je nastal med prebivalstvom tem večji strah, ker je morje naraslo za po! metra više nego običajno ob plimi. Grška vlada se trudi, da gorje v potresnem ozemlju kolikor mogoče omili. Potresna stiska v Bolgariji i n Grčiji Kralj Boris je v Sofiji sprejel dopisnika Češkoslovaškega korespondenčnega urada in mu opisal svoje vtise ob obisku v potresnem ozemlju. Rekel je, da je to največja potresna nesreča, ki je kdaj zadela Bolgarijo. Potres, ki je prizadel Cirpan in Borisovgrad, jc bil valovit vodoraven sunek, in zato manj poguben, potres 18. t. m., ki je uničil Plovdiv, pa je pričel v navpični smeri in je bil zato nad vse poguben. Plovdiv in 20 okoliških krajev je do tal porušenih- Strašna nesreča bi se bila skoro pripetila j na železnici. Osebni vlak je prispel na postajo ; v trenotku. ko je nastal prvi sunek. Komaj je bil zadnji vagon preko mostu na Marici, se je most udri za cel meter. Prebivalstvo v potresnem ozemlju je v največji stiski; nima ne strehe ne hrane. Bolezni se širijo. Prvi je prihitel na pomoč italijanski Rdeči križ. Po uradnih podatkih so pri potresu izgubile življenje 103 osebe, ranjenih je bilo 700- j Število porušenih hiš znaša nad 10.000, za pre- ! bivanje neporabnih je nadaljnih 10.500 hiš. ! Brez strehe je 200.000 ljudi- Škoda znaša 2 in pol milijarde levov. Avstrijska letalka poleti preko oceana Bivši častnik in vojni letalec R i s t i c s poleti z dunajsko igralko gospo Lili D i 11 e n z preko Atlantika v Severno Ameriko. Podjetje bo financirala neka dunajska skupina, ki kupi v ta namen sestrsko letalo »Bremena«, to je tip »Junkers W 33«. — Ristics je 33 let star. Lani je skupaj z Edzardom dosegel za Nemčijo svetovni rekord 52 ur v trajnem letu. — Nemški listi protestirajo proti novemu poletu, dokler uspehi »Bremena« niso ugotovljeni. Kako dobi list pol milijona naročnikov V New Yorku so padle na slavnostnem obedu, ki ga je priredilo Združenje zunanje politike — Foreign Policy Association — zelo zanimive besede o časopisju. Urednik lila »Christian Science Monitor« Abbott, je v svojem govoru izrazil željo, dn naj bi ameriSki listi svojim zunanjim zastopnikom naročili, da naj ne pošiljajo nikakih političnih poročil, ki bi vzbujale zaničevanje in sovraštvo proti kaki tuji državi. Ameriški čita-telj se danes dosti bolj zanima za senzacij- elikanskega ruzstavljulnega prostora v Kolnu, kjer a. Katoliški tisk ima poseben oddelek. Po nesreči postal milijonar Na Holandskem je nedavno umrl ustanovitelj velikega tobačnega podjetja na Sumatri : Deli Tabak Co«, Nienhnys. Tega moža je nesreča napravila za mnogokratnega milijonarja. Kako? Nienhnys se je pred 65 leti kot 20 leten mladenič odpravil na Javo, da bi poizkusil svojo srečo. V uradu neke holandske družbe je dobil prvo službo. Toda niso bili zadovoljni z njim ter so ga odpustili iz službe. Ker ni mogel dobiti drugega mesta, se je vdinjal pri arabskem trgovcu s konji, ki ga je poslal na majhni ladji s transportom konj v Singapore. Neugodni vetrovi so pa vrgli ladjo na močvirno obalo Deli, tedaj še nepreiskanegu vzhodnega dela Sumatre. Nienhnys je bil prisiljen zapustiti ladjo in gaziti preko močvirja na kopno. Tam so ga sprejeli domačini, ki so ga odvedli k svojemu sultanu. Le-ta ga je na svojem tronu — vrču za olje — zelo prijazno sprejel in mu gostoljubno ponudil domačo cigareto. Vonj te cigarete je bil tako čudovit, da je Nienhnysa na-vdušil. Vprašal je sultana, kje je dobil ta tobak, nakar mu je sultan ponosno pokazal po pokrajini, češ vse tod raste tobak divje. Nienhnys je vedel dovolj. Porabil je prvo priliko in se odpeljal nazaj na Holandsko, kjer jo v zvezi z uvoznikom indijskih dišav Jans-senom v Amsterdamu in bivšim kolonijalnim ministrom Cremerjem ustanovil delniško družbo »Deli Tabak Co«. Podjetje je sijajno uspevalo in se razvilo v eno največjih na Su- ; niatri. Znamenita najdba na otoku Cipru I Na otoku Cipru, ki je videl žc toliko zgo-dovine, že mnogo let razkopava razvaline Švedska arheološka ekspedicija. Vendar ji sreča vsa ta leta dela in truda ni bila tako mila kakor te dni nekemu tukajšnjemu kmetu, k: je na lepem našel doslej najznamenitejšo ciprsko starino: izvrstno ohranjeno glavo velikega brončenega kipa, o katerem sodijo, da je predstavljal enega rimskih cesarjev. Kmet ; je našel potem na istem mestu še več ostankov I kipa. Vse je nesel ciprskemu guvernerju Siru j Rolandu Storrsu. Strokovnjaki so mnenja, da je kip predstavljal cesarja Septima Severa, ker so poteze na najdeni glavi njegove. Iz atributov, ki jih jc držal v rokah, se da sklepati, da it bil cesar vpodobljen kakor bog — Zevs ali Pozejdon. Kip so našli v bližini najstarejše ciprske naselbine — Kythraje. Kaj želodcu prija Dne 5. maja t. 1. otvorijo v Berlinu ogromno razstavo, ki bo imela samo en namen: pokazati, kaj človeškemu želodcu prija. Razstava bo največja, kar se jih je kdaj vršilo v Berlinu in bo dajala najpopolnejši pregled o vseh vpra Sanjih človeške prehrane. Prostori ■ bodo obsegali 45.000 m2. Na razstavi bodo predvsem modeli v živlienski velikosti, ki bodo kazali Trda buča. >Mama, Franc mi je punčko polomil.» >Kako pa je to napravil?< >Jaz sem jo na njegovi glavi razbOa.c sestavo telesa ter potek prehrane v njem. Poleg tega poljudno-znanstvenega bo industrijski oddelek. Tu bodo razstavljeni vsi mogoči stroji in priprave za izdelovanje živil: mlin, pekarna, oljarna itd. Vse v obratu. V pekarni bodo spekli v roku šesturnega delovnega časa po 15.000 hlebcev kruha. V posebnem paviljona bo predočena uporaba sadja za jed in pijačo, v drugem paviljonu uporaba mleka. Posebni oddelki bodo pokazali, kako se umno' goje najrazličnejše vrste domačih živali, ki dajejo človeku hrano, in kako se prideluje dobra zelenjava. Velika, vzorno opremljena kuhinja bo podajala zgled kako se higijenično pripravljajo jedi. Izredno zanimiv bo oddelek, ki bo po-setnikom predočeval »prehrano tujih narodov«* Razstava bo odprta sto dni. Sandino oplenil zlat rudnik Indijanski tekač je v Puerto Cabezas pri« nesel vest, da je nicaraguajski revolucijonarni vodja s skupino svojih najboljših mož napadel ameriški zlati rudnik La Luz in oropal vse zlate zaloge. Kot talce je odvedel štiri ameriške in enega angleškega nameščenca. Razen tega so njegovi ljudje ujeli do 100 rudarjev domačinov. Rudnik cenijo na 40 milijonov dolarjev. Poleg zlata je Sandino dobil velike zaloge živil in drugih potrebščin, ki mu bodo v njegovi tidnjavi zelo dobro služile. Zaplenil je tudi 75 ladij na katerih so vozili rudo v Puerto Cabezas. — Sandino je rudnik zasedel in bodo imeli Američani dosti sitnosti, predno ga preženo. Z brzino 200 milijonov na uro v smrt „ Američan Frank Lockhart v Dayton Beachu je hotel s svojim avtom pobiti dosedanji svetovni rekord. Drvel je z brzino nad 200 milj na uro. Ko se je četrtič približal odru, je njegov voz zašel na mehka tla v pesku, se večkrat zavrtel, skočil v zrak, se postavil navpično, zavrtel večkrat okolu svoje osi in se slednjič zvrnil. Lockhart je padel z obrazom na zemljo in bil hipno mrtev. Umor v ubožnici V ubožnici občine Braunau ob Inni je oskrbovanec Feliks Gliick ustrelil 63 letno ubogo Marijo Zeuz, ker sta se nekaj sporekla. Kaj nosijo najmodernejše l'ariteiike ш ulavi.