Novogoriški univerzitetni kampus bo zrasel ob Kornu Travnik, občina odslavlja izvajalca del Primorski Pravi odgovor desnici v Avstriji Ivan Lukan Streli na nekdanje ujetnike na spominski proslavi v nekdanjem nacističnem koncentracijskem taborišču Ebensee v Zgornji Avstriji, antisemitske izjave dijakov neke gimnazije na Dunaju med obiskom v Auschwitzu, alarmantni rezultati ankete, po katerih že več kot polovica avstrijskih prvovolivcev podpira desničarski stranki FPÖ in BZÖ: s temi zaskrbljujočimi dejstvi je bila soočena avstrijska javnost v preteklem tednu. Veliki del javnosti, mediji in seveda judovske organizacije v Avstriji so se primerno odzvale na zaskrbljujoč in vse bolj množičen pojav naraščajočega neonacizma in antisemitizma med mladimi v Avstriji. Zahtevali so ofenzivno strategijo, na primer v izobraževalnem sistemu, prav tako pa tudi jasne besede avstrijske politike oziroma politikov. Žal so slednji - z nekaterimi redkimi izjemami - kljub takšnim incidentom, ki sta se dogodila v Ebenseeju in v Auschwitzu, molčali. Nekateri so celo menili, da gre pač za nepremišljena dejanja mladoletnikov, ki se ne zavedajo svojih dejanj. In tudi varnostni organi so zadevo Ebensee skušali potisniti na rob: v začetku sploh ni bilo informacij, nato pa so zadevo predstavili kot akcijo brez resnega političnega ozadja. Obe največji politični stranki v Avstriji, socialdemokratska in ljudska stranka, se očitno vse bolj bojita, popuščata pred vse močnejšim desničarskim taborom in molčita, namesto da bi se mu odločno zoperstavili. Tako gledano je srečno naključje, da sta se - še pred aktualnimi dogodki - dogovorila predsednika avstrijske in slovenske države Heinz Fischer in Danilo Türk, da 5. junija obiščeta nekdanja koncentracijska taborišča na obeh straneh Ljubelja, kjer so trpeli in umirali ujetniki iz 16 evropskih držav. Prav tako bosta odkrila tudi tablo, ki bo spominjala na židovsko družino baronov von Born oziroma na usmrtitev barona Friedric-ha von Borna, ki mu je bilo odvzeto zemljišče, na katerem so nesrečniki potem zgradili taborišče. Prav v luči najnovejših incidentov v Avstriji bo to dejanje močen poziv, da je v Avstriji za obrambo demokratičnih vrednot treba še marsikaj storiti. dnevnik NEDELJA, 17. MAJA 2009_ št. 116(19.515) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Vznemirjenje zaradi Fiatovih načrtov v tujini in ogroženih delovnih mest Protest delavcev v Turinu se je izrodil v obračunavanje Pripadniki sindikatov baze proti zveznim Fim, Fiom in Uilm opčine - 43. redni občni zbor ZSKD O izzivih in spremembah, ki jih zahtevata nov čas in prostor OPČINE - Zveza slovenskih sednika, blagajnika in nadzornega od- lavnicah, v okviru katerih so izobli- kulturnih društev je včeraj v dvorani bora, so udeleženci odobrili spre- kovali več predlogov za nadaljnje de- Zadružne kraške banke priredila 43. membe pravilnika o podporah člani- lovanje ZSKD. redni občni zbor. Po poročilu pred- cam in bilanco. Sledilo je delo v de- Na 5. strani TURIN - Vznemirjenje med delavci avtomobilskega koncerna Fiat zaradi nevarnosti zapiranja tovarn in krčenja delovnih mest v Italiji se je včeraj izrazilo s protestnim shodom po turinskih ulicah in zborovanjem pred Lingotom. Organizatorji, zvezni kovinarski sindikati Fim, Fiom in Uilm pa so med govori doživeli ostro, tudi fizično nasprotovanje pripadnikov baznih sindikatov Cobas, ki so vodjo sindikata Fiom (Cgil) Rinaldinija s silo potegnili z govorniškega odra. Zvezni sindikati, ki so zelo zaskrbljeni za Fiatove načrte v tujini, so napade označili za škvadristične, Cobasi pa so zavrnili obtožbe o agresiji in govorili o provokaciji zveznih sindikatov. Na 2. strani Na Tržaškem volilni obisk Serracchianijeve Na 4. strani Kitajski trgovci v Trstu utajevali davke Na 5. strani Krminskega tatu izdal cigaretni ogorek Na 9. strani V Gorici Slovik odpira nove prostore Na 9. strani Kolesarska ekipa Team Eppinger je prava tržaško-slovenska športna naveza Na 24. strani slovensko stalno gledališče Art export Žanine Mirčevske za »pevski« zaključek sezone „nega Mm DadMidlaS TRST - Slovensko stalno gledališče je v petek predstavilo zadnjo produkcijo v sezoni. Gre za komedijo Žanine Mirčevske Art eksport, povzeto po motivih komedije Carla Goldonija Impre-sarij iz Smirne (1759). Žanina Mirčevska nastopa tudi kot dramaturginja in je torej z režiserjem Eduardom Milerjem soavtorica predstave, v kateri je načetih veliko, morda celo preveč tem. Prva je kritika določenih umetnikov, druga zadeva položaj sodobne umetnosti, tretja pa obravnava medrasne in medetnične odnose. Vsekakor so protagonisti operni pevci, dobra igralska zasedba pa se s petjem spopada bolj ali manj uspešno. Na 26. strani velik poletni I9| IŽF2(MM BBM in udobno uSffiSo Avtobusa št. 11 in 25 vas pripeljeta prav do nas! Ul. Eremo 259 5 min. od Katinare, 100m od parka Revoltella Tel. 040/910342 2 Nedelja, 17. maja 2009 DNEVNE NOVICE / italija - V Turinu so se zbrali delavci tovarn koncerna iz vse Italije Protestni shod delavcev Fiata se je končal z grožnjami in neredi Skrajneži skušali preprečiti govore sindikalistov na zborovanju pred Lingotom TURIN - Zagotovila Sergia Marchionneja niso pomirila razburjenih Fiatovih delavcev, ki so prišli včeraj v Turin iz vse Italije, da bi zahtevali ohranitev vseh italijanskih tovarn avtomobilskega koncerna in z njimi delovnih mest. Po oceni organizatorjev se jih je zbralo 15 tisoč, po podatkih kvesture osem tisoč, epilog protesta pa so bili neredi pripadnikov baznih sindikatov Cobas s fizičnim napadom na vodjo kovinarskega sindikata Fiom (Cgil) Gian-nija Rinaldinija. Protest so namreč organizirali kovinarski sindikati Fim, Fiom, Uilm in Fismic. Sindikate vznemirja predvsem Fiatov načrt za Opel, ki ga mora Marchionne nemški vladi predložiti do 20. maja. Italijanski delavci se bojijo, da bodo morali ambiciozne načrte Fiatovega prvega moža plačati s svojimi delovnimi mesti in z zaprtjem tovarn na jugu države. Najbolj glasni so delavci iz tovarne v Pomiglianu, ki so prišli v Turin s posebnim vlakom, oblečeni pa so bili v bele majice z napisom »Pomigliana ne damo«. Z govorniškega odra je bilo slišati predvsem zahtevo, naj Fiat razpravlja tudi z italijanskimi sindikati, tako kot to počne z njihovimi kolegi v ZDA in v Nemčiji, veliko kritike pa je v zvezi s tem letelo na pasivnost rimske vlade. Neredi so izbruhnili na koncu protestnega pohoda, med govorom zastopnika Uilm, ki so mu protestniki začeli vzklikati »Prodan, prodan!« Iztrgali so mu mikrofon, si s pomočjo udrihanja s pasovi utrli pot na oder in z njega potegnili Rinaldinija, nato pa so improvizirali svoj govor. Vodjem kovinarskih sindikatov ni preostalo drugega, kot da so prizorišče z večino delavcev zapustili. Gianni Rinaldini tik preden so ga pripadniki sindikatov baze potegnili z odra ansa šrilanka Popoln poraz tamilskih tigrov vodi v samomor KOLOMBO - Šrilanški predsednik Mahinda Rajapakse je sporočil, da je šrilanška vojska dokončno porazila uporniške tamilske tigre, predstavniki obrambnega ministrstva pa so objavili, da so vojaške akcije končane in da je šrilanško ozemlje prvič v zadnjih nekaj desetletjih v celoti pod nadzorom vladnih sil. Vladne sile so obkolile uporniško vojsko in ji onemogočile izhodne poti tako na morju kot na kopnem. Uporniki se zadržujejo na obkoljenem delu ozemlja in se pripravljajo na množični samomor. Tamilski tigri se že 37 let borijo za neodvisno državo Tamilcev na severu države. V tem času je v spopadih z vojsko umrlo več kot 70.000 ljudi. Slavje ob zmagi so nekoliko zasenčile obtožbe, da je vlada v ofenzivah ubila tudi več tisoč civilistov. turin - Knjižni sejem Številni ugledni gostje Med drugimi Ala al Aswani in Orhan Pamuk - Špansko priznanje Claudiu Magrisu TURIN - Program včerajšnjega dne knjižnega je bil zelo raznolik in bogat. Osrednjo temo, Jaz in drugi, so nadalje razvijali na srečanju z znanim isla-mistom Tariqom Ramadanom. Gost tokratne prireditve je Egip in njegovo literaturo je včeraj zastopal Ala al Aswani, uveljavljeni pisec, ki pa ni opustil zo-bozdravniške prakse. Med uglednimi gosti, katerega so sprejeli s posebej toplimi apalvzi, je bil včeraj turški pisatelj Orhan Pamuk. Na sejmu so se spomnili tudi 40-letnice sicilske založbe Sel-lerio, kateri je potrebnega kisika za preživetje pred 15 leti vdihnil Camilleri s prigodami danes najbolj priljubljenega kriminalista Montalbana. In še nekaj se je zgodilo včeraj: tržaškemu piscu Claudiu Magrisu so podelili visoko špansko literarno priznanje (na sliki Magris s špansko ministrico za kulturoA. Gonzales Sinde, f. Ansa). Biden začenja v torek turnejo po Balkanu WASHINGTON - Ameriški podpredsednik Joseph Biden bo obisk na Balkanu začel v torek, 19. maja, v Sarajevu, nadaljeval v sredo v Beogradu in ga končal v četrtek na Kosovu, kjer se bo v Prištini pogovarjal z državnim vrhom in obiskal ameriške vojake v oporišču Bondsteel, so včeraj uradno sporočili v Washingtonu. Neimenovan visoki predstavnik administracije predsednika ZDA Baracka Obame je novinarje seznanil s potekom obiska, med katerim bosta Bidena uvodoma v BiH spremljala visoki predstavnik EU za varnostno in zunanjo politiko Javier Solana in visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko. Osnovni namen obiska v regiji je pokazati, da se ZDA »vračajo« in skupaj z Evropo ne nameravajo izgubiti velikih prizadevanj in vlaganj, da bi regijo odmaknili od etničnega čiščenja, nasilja in delitev. (STA) Obama spet odpira vojaška sodišča za teroriste WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama se je odločil, da bodo posebna vojaška sodišča za osumljene teroriste, ki so jih zasnovali v administraciji Georgea Busha, znova odprli za sojenje ujetnikom v taborišču Guantanamo na Kubi, vendar z novimi pravili, domnevno bolj poštenimi do obtožencev. Obama je sporočil, da imajo vojaška sodišča v ZDA dolgo tradicijo in da so primerna za sojenje sovražnikom, ki kršijo pravila vojskovanja, če so seveda pravilno postavljena in vodena. Vojaška sodišča naj bi bila legitimen forum za pregon domnevnih teroristov in najboljši način za zaščito države ob varovanju vrednot. Njegova odločitev je izzvala razočaranje med zagovorniki človekovih pravic in med nekaterimi demokrati, vendar pa je tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs novinarjem pojasnil, da predsednik ZDA dela to, kar je v najboljšem varnostnem interesu ZDA. (STA) Medvedjev pozval Nato k spoštovanju dogovorov MOSKVA - Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je izrazil zaskrbljenost nad zadnjimi potezami zveze Nato, ki v Gruziji izvaja vojaške vaje. V pogovoru z italijanskim premierom Berlusco-nijem je pozval Nato, naj se, če si želi boljših odnosov z Moskvo, drži načel, o katerih sta se strani sporazumeli že leta 2002. Povedal je, da ima v mislih dogovore o dvostranskih odnosih, ki sta jih strani sprejeli na vrhu v Pratici di Mare. V italijanski vojaški bazi so tedanji ruski predsednik Putin in predstavniki Nata podpisali sporazum, ki je Moskvi med drugim dal večje pristojnosti znotraj sveta Nato-Rusija. (STA) indija - Po neuradnih podatkih mesec po volitvah v državi z več kot milijardo prebivalcev Zmaga Kongresne stranke Sonie Gandhi Sinočnje projekcije dajejo koaliciji sedanjega premiera Singha 254 od skupaj 475 sedežev v spodnjem domu indijskega parlamenta Predsednica Kongresne stranke Sonia Gandhi in premier Manmohan Singh ansa NEW DELHI - Indijski premier Manmohan Singh je razglasil zmago vladajoče koalicije pod vodstvom Kongresne stranke na parlamentarnih volitvah, ki so potekale skoraj mesec dni. Potem ko prve projekcije in delni uradni izidi nakazujejo prepričljivo zmago koalicije, se je volilcem globoko zahvalil za množično podporo. Predsednica stranke Sonia Gandhi je na skupni novinarski konferenci s premierom dejala, da so Indijci pravilno izbrali, ko so znova izkazali zaupanje Kongresni stranki. »Indijci vedo, kaj je dobro zanje in vedno prav izberejo,« je dejala. Singh, ki bo kot kandidat Kongresne stranke gotovo dobil še en petletni premierski mandat , pa je pozval vse sekularne stranke, naj se poenotijo, tako da bo Indija dobila močno in enotno vlado. Volilna komisija sicer nadaljuje s preštevanjem več kot 400 milijonov glasovnic, prve projekcije pa so pokazale, da bo prepričljivo zmagala vladajoča koalicija pod vodstvom Kongresne stranke. Po zadnjih podatkih volilne komisije, ki jih je objavila sinoči, naj bi koalicija dobila 254 sede- žev, Kongresna stranka pa 204. Končni izidi naj bi bili znani danes. Na sedežu Kongresne stranke v New Delhiju in drugod so včeraj bučno proslavili volilno zmago. Stranki sicer verjetno ne bo uspelo zasesti 272 sedežev oz. večine v parlamentu, ki je potrebna, da bi stranka sama oblikovala vlado. Kljub temu pa naj bi ji zmanjkalo le od 20 do 30 sedežev, ki jih bodo zlahka zapolnili s pomočjo dveh manjših koalicijskih strank. Predsednik Pratibha Patil bo po pričakovanjih stranki z največ glasovi zaupal mandat za sestavo nove vlade, ki mora biti v skladu z ustavo imenovana najpozneje do 2. junija. Volitve so bile ključnega pomena za Indijo, ki šteje več kot milijardo prebivalcev, katerih 80 odstotkov živi z manj kot dvema dolarjema na dan. Država bi namreč lahko spričo globalne gospodarske krize, upočasnjene gospodarske rasti in grožnje terorističnih napadov, ki se zdi po lanskih večdnevnih napadih v Mumbaju še večja, po volitvah zapadla v politično nestabilnost. Izidi pa sedaj zbujajo upanje v trdnejšo vlado. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 17. maja 2009 3 obletnice - Slovenski premier Borut Pahor na Mali gori nad Ribnico Tigrovstvo postaja del našega zgodovinskega spomina Skupaj z narodnoosvobodilno borbo sta Primorce priključila marični domovini LJUBLJANA - V zadnjih desetletjih tigrovstvo postaja del slovenskega kolektivnega zgodovinskega spomina, kot si zasluži. »Majhen narod, kot je naš, si ne sme nikoli privoščiti, da bi zmanjševal pomen svojih lastnih velikih ravnanj,« je premier Borut Pahor dejal na slovesnosti v počastitev prvega oboroženega upora proti okupatorju in poudaril pomen tigrovstva. Kot je dejal na Mali gori nad Ribnico, je to »vir nacionalnega ponosa in hrabrega, nikoli proti drugemu narodu uperjenega sodobnega, vedno aktualnega slovenskega patriotizma«. Po Pahorjevih besedah namreč »ni naključje, da Primorci nekako težje sprejemamo razpravo o karakterju osvobodilnega boja proti okupatorju, ki je v slovenskem prostoru živahna še danes«. Vendar, kot pravi, je dejstvo, da sta tigrovstvo in narodnoosvobodilna borba izborila svobodo, Primorce pa priključila matični domovini. »Tigrovstvo in partizanstvo sta zavarovala našo svobodo v najbolj elementarnem pomenu te besede. Pol stoletja pozneje je bilo treba suvereno slovensko državo znova braniti z vojaškim uporom,« je poudaril premier. Po njegovem namreč ni močnejšega orožja »od morale te moči«. »Zgodovinske izkušnje jemljemo kot vir navdiha za naša prihodnja ravnanja. V uporništvu vidimo znak naše moči. Ta notranja moč slehernega posameznika in celotne skupnosti nam daje potrebno samozavest in zmagovalno miselnost. Privzeli smo jo tudi od tigrovcev in partizanov in veteranov vojne za Slovenijo,« je poudaril. Problemi, s katerimi se danes spopadamo, pa so po Pahorjevih besedah drugačne narave in terjajo drugačen napor, da bi jih premagali. Vendar se, kot pravi premier, »ob vsem znanju, predanosti, iskanju najboljših rešitev in enotnosti zanje, v teh mesecih vedno znova dokopljem do spoznanja, da je pri vsem moč morale še vedno najvažnejša«. Kot je poudaril premier, so uporniki »za našo svobodo žrtvovali življenje, današnji čas pa od nas tega ne zahteva«. »Terja pa žrtvovanje sebičnosti in prevlado dela v skupno dobro. Danes svoboda marsikaterega posameznika ni ogrožena v elementarnem smislu, temveč v ekonomskem in socialnem,« še ocenjuje Pahor. (STA) Žbogar z Rehnom le po telefonu RIBNICA - Slovenski premier je včeraj ob robu slovesnosti na Mali gori nad Ribnico potrdil, da se je zunanji minister Samuel Zbogar v petek po telefonu pogovarjal z evropskim komisarjem Ollijem Rehnom in ga seznanil s slovenskim odgovorom na njegov predlog. »Mi smo opravili svoje, sedaj je na potezi komisar Rehn,« je dejal Pahor. Na vprašanje, ali je Slovenija Rehnu že poslala uradni odgovor na njegov predlog za rešitev slovensko-hrva-škega spora glede meje, pa je le povedal, da se je v petek z Rehnom po telefonu pogovarjal minister Zbogar. Ta se bo jutri v Bruslju udeležil zasedanja zunanjih ministrov EU, kjer bo lahko s komisarjem za širitev Rehnom o tem bolj podrobno govoril. Na MZZ so včeraj za STA povedali le, da do ponedeljka ne bodo dajali nobenih izjav na to temo. Sen. Mariangela Bastico jutri v FJK TRST, ŠPETER - Jutri se bo senatorka Demokratske stranke Mariangela Bastico, prejšnja podministrica za šolstvo v zadnji Prodijevi vladi, mudila v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Predvidena so razna srečanja in pobude, med njimi tudi obisk dvojezične šole v Špetru, saj je v vladi tudi neposredno sledila priznanju dvojezične nižje srednje šole. V spremstvu senatorke Tamare Blažina si bo ob 11.30 ogledala šolo in se srečala z ravnateljico prof. Zivo Gruden. Ob 16. uri pa bo v dvorani Igo Gruden v Nabrežini sodelovala na javnem srečanju na temo Reforma višješolskega sistema: kakšne perspektive za slovensko šolo v Italiji, ki ga prireja koordinacija Slovencev v Demokratski stranki. Po uvodnem posegu senatorke Blažinove bo govorila Basti-cova, nato bodo posegli še ravnatelji in vodja urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu Furlanije-Julijske krajine Tomaž Simčič. evropske volitve - Igor Komel in Mirjam Muženič Primorska kandidata skupaj na simbolnem trgu dveh Goric Mirjam Muženič in Igor Komel sta za srečanje pomenljivo izbrala skupni goriški trg pred severno postajo bumbaca meja - V odgovor na Mesicevo izjavo Türk brani amandmaje k Rehnovemu predlogu AMAN - Slovenski predsednik republike Danilo Türk je včeraj ob robu obiska v Jordaniji zavrnil zadnjo izjavo hrvaškega predsednika Stipeta Mesica, po kateri se bo »slovensko-hrvaški spor o meji prej ali slej rešil na podlagi mednarodnega prava«. Danilo Türk je poudaril, da so slovenski amandmaji k Rehnovemu predlogu v skladu z mednarodnim pravom, kot bodo tudi vse rešitve. »Slovenija bo še naprej v skladu z mednarodnim pravom ščitila svoje legitimne interese in se zavzemala za konstruktivne rešitve. Besedna konfrontacija ni pot do napredka, poiskati je treba ureditev, ki bo v korist obeh strani,« je dejal Türk. Ob tem je ponovno predlagal, da se »pregreta retorika konča in da se poslušajo argumenti slovenske strani«. Mesic je pred tem hrvaškim novinarjem v Amanu, kjer se udeležuje Svetovnega gospodarskega foruma o Bližnjem vzhodu, med drugim povedal, da sta se v petek ob robu svetovnega foruma kratko se-šla s slovenskim predsednikom. »Pozdravila sva se, a se nisva veliko pogovarjala. Rad bi se z njim pogovoril, ne vem pa, ali bo za to priložnost,« je dejal Mesič. Hrvaški predsednik, ki je ponovil, da je njegova država brezpogojno sprejela zadnji predlog evropskega komisarja za širitev Olli-ja Rehna za rešitev spora glede meje, čeprav je imela tako kot Slovenija do njega pomisleke, je ponovil, da se bo spor slej ali prej rešil na podlagi mednarodnega prava, saj so mednarodne konvencije nastale prav za rešitev tovrstnih sporov. (STA) GORICA - Kandidatka Liberalne demokracije Slovenije za evropsko poslanko Mirjam Muženič in neodvisni kandidat liste »Levica in svoboda« v severno-vzhodnem italijanskem okrožju Igor Komel, sta se v petek srečala na trgu pred goriško severno želežniško postajo. Snidenje je želelo biti odraz prijateljske vezi med Primorci v sosednjih državah, istočasno pa tudi želje po nadaljnem in prijateljskem sodelovanju med Slovenijo in Italijo. Komel je v svojem pozdravu (z italijanske strani trga) predstavil Muženičevo kot »za-mejko« saj je s svoj novinarskim delom dolga leta vestno in neutrudno poročala o življenju in boju za pravice Slovence v Italiji in tako bistveno pripomogla k poznavanju slovenske manjšinske stvarnosti v Sloveniji. Primorksa kandidatka v Sloveniji (iz slovenske strani trga) pa je še dodatno izpostavila kot prednostno skrb spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin, med njimi tudi narodnih manjšin in še posebej pravic žensk in otrok. »S Komelom« je poudarila, » že vrsto let sodelujeva in prepričana sem, da sva z skupnim delom znala opraviti marsikatero pozitivno in konkretno potezo.« 2007-2013 PROGRAM RAZVOJA PODEŽELJA 2007-2013 AVTONOMNE DEŽELE FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA - Glavna direkcija za kmetijske, naravne in gozdne vire ter gorske predele -Služba za splošne, upravne zadeve in evropsko politiko Ukrep 132 - „Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane". Prošnje za pomoč, leto 2009. PONOVNO ODPRTJE ROKOV Obveščamo, da od 7. maja 2009 so ponovno odprti roki za predstavitev „prošenj za pomoč" za leto 2009, ki se nanašajo na Ukrep 132 - „Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane" Programa razvoja podeželja 2007-2013 avtonomne dežele FurlanijeJulijske krajine. „Prošnje za pomoč" za leto 2009 Ukrepa 132 izpolnjene in izdane v informatski obliki izključno z uporabo portala sistema SIAN (Sistema Informativo Agricolo Nazionale, http://www.sian.it) po predvidenih predpisih, opremljena z zahtevano dokumentacijo, sprejemajo v papirnati obliki do 29. maja 2009 v Deželni agenciji za razvoj podeželja: Agenzia regionale per lo sviluppo rurale - ERSA, Servizio divulgazione, assistenza tecnica e promozione. Via Carso, 3, localitaScodovacca, Cervlgnanodel Friuli (Ud). Direktor službe dr. Serena CUTRANO r.ECISNE AUTONSMA FRIULI VeNEZIA GIUUA DOBAVA IN MONTAZA Leseni podi Okna in okvirji Notranja vrata Blindirana vhodna vrata GIOMA - Ulica Remis, 21 - S. Vito al Torre (UD) Tel. in Faks +39 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it Fondo europeo agricolo per lo sviluppo rurale: 1'Europa invastB rBllazona rurali 4 Nedelja, 17. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu evropske volitve - Kandidatka DS Debora Serracchiani obiskala Boljunec, Milje in Repen Le Demokratska stranka se resnično zanima za Evropo Na srečanjih s predstavniki in simpatizerji ter s kandidati na upravnih volitvah je orisala svoj program V olitve 2009 Tudi dolinski krožek Demokratske stranke je v petek priredil srečanje z Deboro Serracchiani, ki je glavna kandidatka za evropski parlament iz Furla-nije-Julijske krajine. Srečanje je potekalo na kmetiji Edija Zobca v Boljun-cu. Kandidatko so predstavili senatorka Tamara Blažina, ki je izpostavila dejstvo, da je Debora Serracchiani edina kandidatka iz naše dežele, za katero obstajajo konkretne možnosti za izvolitev, predsednica pokrajinske skupščine DS Laura Famulari in pokrajinski tajnik Roberto Cosolini, za katerega bi FJK prvič po koncu mandata Mitje Volčiča lahko spet dobila evropskega poslanca. Dobrodošlico je izrekel dolinski tajnik Emil Coretti, ki je vse prisotne pozdravil tudi v imenu županje Fulvie Premolin, ki ponovno kandidira s podporo leve sredine. Sama Debora Serracchiani je izpostavila pomen evropskih volitev in nakazala izhodišča, na podlagi katerih je izoblikovala svoj volilni program. Srečanje, na katerem so bili prisotni tudi kandidatke in kandidati DS za občinski svet, spada v niz pobud, v teku katerih se je Debora Serracchiani soočala tudi z občani iz Milj in s Krasa. Kmečki turizem Omarja Maruc-cellija v Repnu je zvečer ob sodelovanju zgoniškega in nabrežinskega krožka DS gostil še tretjo »etapo« obiska Debore Serracchiani v naši pokrajini. Številne prisotne je najprej nagovoril pokrajinski tajnik Cosolini, pozdravila pa sta še županska kandidata za Re-pentabor in Zgonik Kazimir Cibi in Mirko Sardoč. Serracchianijeva je predstavila svoje poglede in pristop. Poudarila je, da je resnično zanimanje za evropski parlament pokazala v glavnem le DS, ki je predstavila tudi ustrezen program. To v nasprotju z desno sredino, ki se Evrope v glavnem otepa in je s svojim obnašanjem že večkrat dokazala, da jo doživlja prej kot nadlogo kot pa pomemben element, sploh pa vidi v volitvah le nov možen uspeh, ki se ga da unovčiti v notranjepolitične namene. Rezultat tega je neresna izbira kandidatov in pa utišanje volitev v medijih, s katerimi razpolaga. Pa vendar, je še pristavila kandidatka, bi Italija brez Evrope v teh težkih gospodarskih časih doživela pravo katastrofo. Petkova turneja Debore Serracchiani na Tržaškem se je zvečer zaključila v Repnu kroma Jutri predstavitev Pahorja (SSk) in Dorfmanna (SVP) Jutri bo Herbert Dorfmann, nosilec kandidatne liste Južnotirolske ljudske stranke (SVP) za evropski parlament, gost deželnega svetnika Slovenske skupnosti Igorja Gabrovca. Ob 10. uri se bo v palači deželnega sveta v Trstu skupaj z Borisom Pahorjem, kandidatom SSk na listi SVP, srečal s tržaškimi in goriškimi županskimi kandidati in kandidatkami SSk. Ob 11. uri pa bo v kavarni Tommaseo Dorfmanna in Pahorja predstavil deželni tajnik SSk Damijan Terpin. Dolinski kandidati DS jutri v Ul. Donota Jutri bodo na sedežu Demokratske stranke v Ul. Donota 1 v Trstu ob 12.30 predstavili kandidate DS za dolinski občinski svet in poglobili tudi nekatere programske točke. Zgoniški kandidati SSk jutri v vinoteki v Zgoniku Slovenska skupnost bo kandidate na volitvah v občini Zgonik predstavila jutri v vinoteki v Zgoniku ob 20. uri. evropske volitve - V Trstu srečanje predstavnikov Evropske ljudske stranke Evropa, kakršno si želi EPP Italijanski zunanji minister Frattini orisal dokument o volitvah - Ob robu zasedanja srečanje s predsednikom ezulske zveze Codarinom Evropa mora vključevati, biti varna, sposobna obvladovati mednarodne gospodarske krize ter predstavljati mirovno silo na mejah in drugih tveganih območij po svetu. To je vsebina dokumenta, ki ga je na včerajšnjem zasedanju predstavnikov Evropske ljudske stranke v skupščini evroskih dežel, ki je potekalo na tržaški Pomorski postaji (na sliki KROMA) orisal italijanski zunanji minister Franco Frattini. Na zasedanju, ki so se ga udeležili tudi kandidata Ljudstva svobode na evropskih volitvah Eli-sabetta Gardini in Giovanni Collino ter generalni sekretar EPP Antonio Lopez-Isturiz, je Frattini poudaril potrebo po skupni evropski politiki na področju varnosti in priseljevanja, prav tako mora Evropa enoglasno spregovoriti glede mednarodnih kriz in vprašanja miru, npr. na Balkanu, v Pakistanu in Afganistanu. Prav tako mora Evropa dvigniti glas v slučaju gospodarskih kriz, kot je tista, ki trenutno vlada. Col-lino, ki je med drugim poudaril močno skupno identiteto EPP, pa je med prednostnimi nalogami med drugimi omenil pomen svobode posameznika in skupnosti, solidarnosti, subsidiarnosti, tržno-socialno gospodarstvo in varnost. Minister Frattini se je včeraj ob robu zasedanja EPP sestal tudi s predsednikom zveze istrskih beguncev Ren-zom Codarinom, kateremu je izrazil pozornost do odnosov med vlado in ezuli in poudaril pomen dialoga za ugotovitev možnih poti, po katerih priti do rešitve vprašanja o ezulski imovini. upravne volitve - LS in UDC v Dolini Desna sredina stavi na Roberta Massija upravne volitve - Na Pesku predstavili listo SSk v občini Dolina Več novih imen in mladih Mahnič: Zaupati ljudem, ki so dobro delali - Premolinova za kakovost življenja občanov Na volitvah v Dolini za Ljudstvo svobode in Sredinsko unijo za župana kandidira Roberto Massi, ki je včeraj v restavraciji Casa Rosandra na Krmenki (na sliki KROMA) ob prisotnosti tržaških voditeljev desne sredine predstavil program in listo, na kateri so Roberta Clon, Roberto Drozina, Mauro Lesti, Grazia Sartoretto, Gabriele Cinquepalmi, Marino Kriz-man, Francesco Bettio, Fulvia Cescutti, Francesco Clun, Roberto Gazzaneo, Marco Miani, Franca Montini, Roberto Pesavento, Emanuela Rossone, Roberto Volpetti in Mario Valci. Na Pesku pri Kariševih je včeraj sek-cijski tajnik Sergij Mahnič predstavil listo Slovenske skupnosti za upravne volitve v občini Dolina (na sliki KROMA). Podčrtal je, da je lista s celo vrsto novih imen in mladih ljudi, ki so pripravljeni biti na razpolago krajevni politiki z svojim znanjem in izkušnjami. Ni bilo dvomov, da bo za župansko kandidatko ponovno potrjena dosedanja županja Fulvia Premo-lin. Delo, ki si ga je zastavila dosedanja uprava, je bilo opravljeno in zato se prepričano obračajo na volivce, da ponovno zaupajo vodilno vlogo v občini svojim ljudem, ki so dobro delali. Kandidati SSk za občinski svet so Marko Savron, Aljoša Novak, Tania Bait, Albert Tul, Samuela Bandi, Patrick Curman, Marko Kariš, Lu-ca Kocjančič, Nada Petaros, Damian Ra-seni, Branko Slavec, Nataša Smotlak, Aleš Stefančič, Guerrino (Rado) Strain in Ste-vo Zahar. Po besedah županje Fulvie Pre-molin je v novem programu poudarek na kakovosti življenja občanov, na okolju in energetiki pa tudi na šolstvu, kulturi in solidarnosti, kar je nadgraditev vsega, kar je bilo izpeljano. Izrazila je željo, da bi se v primeru zmage še sestajali z vsemi, ki želijo sodelovati pri upravljanju. Pozdravil je tudi deželni svetnik Igor Gabrovec, ki se je pohvalno izrazil o opravljenem delu in zaželel vsem, da bi po volitvah re- sno poprijeli zadevo in dosegli dobre rezultate. Sledil je nastop nosilcev list, Marka Savrona in Aljoše Novaka, ki sta obrazložila razloga za sprejetje kandidature in poudarila prizadevanje za uresničitev točk programa. / TRST Nedelja, 17. maja 2009 5 opčine - 43. redni občni zbor Zveze slovenskih kulturnih društev »Kakovost je vselej pomembnejša od množičnosti« Ob predsedniškem in blagajniškem poročilu obravnava sprememb pravilnika in delo v delavnicah »Zveza slovenskih kulturnih društev, tako kot druge slovenske ustanove v Italiji, je pred zahtevnim obdobjem, ki terja poglobljeno analizo in razpravo o vlogi naše kulturne organizacije in o njeni organiziranosti danes in v prihodnosti.« S temi besedami je predsednik ZSKD Marino Mar-sič začel svoje predsedniško poročilo na včerajšnjem 43. rednem občnem zboru ZSKD v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ki se ga je udeležilo 47 članic od skupnih 87. Svoj pozdrav je pred samim predsednikom sicer prinesel predsednik SKGZ Rudi Pavšič, ki je opozoril na potrebo po novih pristopih in spremembah, da bo slovenska skupnost v Italiji uspešna in učinkovita na tem prostoru, za kar je organiziranost poglavitnega pomena. Za mikrofon je nato stopil Vojko Stopar, odgovoren za mednarodne odnose pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, ki je razmišljal o novih povezovalnih in razvojnih poteh oz. usmeritvah Zveze, ravnatelj goriškega Kulturnega doma Igor V dvorani Zadružne kraške banke so se na včerajšnjem občnem zboru ZSKD zbrali člani 47 včlanjenih društev kroma Komel pa je za njim opozoril na zanimivo zorano ledino in na skupno vodenje nadaljnjih projektov. Vloga ZSKD, kako ljudje ocenjujejo njeno delovanje in, ali je sploh danes še potrebna, so bila samo nekatera od vprašanj, na katera je skušal najti odgovor Marsič; obžaloval je pomanjkanje svežih idej, »saj smo ponekod še vedno zasidrani v našo polpreteklo zgodovino,« je dejal in poudaril, da moramo danes gledati v prihodnost, razmišljati racionalno in z dolgoročnimi strategijami. Potožil je nad italijansko zakonodajo, ki zahteva od organizacij brezhibno vodenje računov, »tako da se je Zveza spremenila v nekakšen upravno-fiskalni-finančni urad« in kulturno-vsebinski re-sor je posledično postal deficitaren. Dotaknil se je tudi prioritet: Trst potrebuje društveno prisotnost in vidljivost v samem mestnem jedru, Gorica pa je šibka v periferiji, medtem ko so v Benečiji in Reziji stiki in povezovanja med društvi skorajda nemogoči. Poudaril je tudi potrebo po čez- mejni povezavi in sodelovanju, po pletenju kulturnih odnosov med različnimi skupnostmi ter pohvalil skupne prireditve po zgledu vzhodnokraških društev, »saj je kakovost pomembnejša od množičnosti«. Temelj delovanja pa ostaja vselej komunikacija na relaciji Zveza - društva, na podlagi katere bi se lahko evidentiralo najbolj pereče probleme in skušalo najti njim ustrezne rešitve. Blagajnik Marko Rupel se je po obračunu lanskega poslovanja (izguba je znašala nekaj več kot 21 tisoč evrov, medtem ko kaže rezultat poslovne dobe za kritje izgube preteklih let 68 tisoč evrov oz. nekaj več kot 10% letnega obračuna) lotil sedanjega finančnega stanja, pri čemer je izpostavil korenito spremembo organiziranja pobud in dodeljevanja prispevkov oz. uvedbe konservativne stroškovne politike. O potrebi po strogem proračunskem nečrtovanju pa je v imenu nadzornega odbora spregovoril David Peterin. Beseda je nato tekla o posodobitvi pravilnika o sofinanciranju delovanja članic, pri čemer je izstopalo, da bo vodstvo odslej dosledno in strožje upoštevalo določila in kriterije za podporo aktivnosti članic. Letos je bilo na Zvezi potrebno uvesti določene ukrepe za sanacijo deficita iz prejšnjih let in zmanjšanje primanjkljaja. Začasno so tudi zamrznili izplačevanje prispevkov društvom, saj niso pri ZSKD še prejeli sredstev za tekoče leto. Z večino glasov so udeleženci nato odobrili spremembe pravilnika in bilanco. Med razpravo je predsednica pokrajinskega odbora ZSKD za Goriško Vesna Tomšič postregla z vprašanjem o dvojnem članstvu društev (t.j. v ZSKD in v Slovensko prosveto) in se pri tem zaustavila še pri »vrtičkarstvu« ali pri gojenju različnih specifik, ki naj bi se med seboj povezale na društvenem in pokrajinskem področju. Za njo so se oglasili še Vera Tuta Ban, Robi Jakomin, Ivica Švab in Alen Ker-mac, ki so analizirali dvojno članstvo, opozorili na finančne težave in apelirali k večjemu povezovanju. Formalnemu delu je nato sledilo delo v delavnicah o vlogi ZSKD v prihodnosti (vodila sta jo Vojko Stopar in Marino Marsič), zborovstvu (Luisa Antoni in Aleksander Co-retti), instrumentalni glasbi (Daniel Leskovic in Marko Rupel) ter mladinski dejavnosti in gledališču (Peter Milova-novič in Vesna Tomsič). Namen teh je bil evidentirati problematiko in odprta vprašanja na posameznih področjih delovanja, na osnovi katerih so oblikovali predloge za smotrno načrtovanje prioritet delovanja Zveze in članic. (sas) občina dolina - Prireditev Od Majence do Majence Oljke za novorojenčke 28 oljčnih drevesc za najmlajše dolinske občane - Pobuda oljkarja Fior Rossa, dolinske občinske uprave in Pokrajine Trst Dvorana dolinskega občinskega sveta se je v petek spremenila v pravi oljčnik. 28 poldrugi meter visokih drevesc vrste belica, starih kakih 18 mesecev, je pričakalo svoje nove mlade lastnike: najmlajše dolinske občane, rojene v obdobju od lanske do letošnje Majen-ce. Kajti prav Od Majence do Majen-ce je naslov prireditve, ki si v dolinski občini vse bolj utira pot v tradicijo. Zamisel o nevsakdanjem, a simbolno nabitem darilu domačim novorojenčkom - oljčnemu drevescu, seveda - se je porodila lani Gioacchinu Fior Rossu in njegovi življenjski in delovni družici Adriani Zerjul. S svojimi 2.300 oljkami je Fior Rosso v nekaj letih postal oljčni kralj Dolge krone. Predlog je padel na plodna tla domače občinske in pokrajinske uprave. Ti sta poskrbeli za mlada drevesca, Fior Rosso za stekleničico ekstradeviškega oljčnega olja lastne biološke proizvodnje, in tako je bilo zadoščeno tudi vsedržav-nemu zakonu, ki poziva občine, naj za vsakega novorojenčka posadijo drevo, je med petkovo prireditvijo spomnil občinski odbornik za kmetijstvo Antonio Ghersinich. Izvedenka Mariza Čepak je spomnila na zdravstveno blagodejne značilnosti in učinke ekstradeviškega oljčnega olja. Po sestavinah se ne razlikuje mnogo od materinega mleka, tako je bil sklenjen krog z mladimi dobitniki drevesc in njihovimi mamicami. Botra podelitve oljk je bila predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat. Tudi njen, sedaj 31-letni sin, je ob rojstvu prejel v dar oljko, ki od takrat pridno raste na dvorišču. Oljke je, skratka, podelila prava, vešča roka. Od lanske do letošnje Majence je v dolinski občini zavekalo 28 malčkov. Malčki so bili v dvorani občinskega sveta veselo razpoloženi kroma Prav na dan, ko so v Dolini podirali maj, se jim je pridružil še eden, danes petdnevni Angelo iz Doline, ki pa se bo udeležil podelitve oljke prihodnje leto, ker je bil v petek še pridržan v porodnišnici. Tako si je oljko najmlajšega »prislužil« Manuel, doma iz Drage, rojen 5. maja letos, medtem ko je oljka »veterana« šla Boljunčanu Abelu, ki bo čez pet dni upihnil prvo svečko. Na drevescih so bila s sinjim oziroma rožnatim trakcem privezana imena prejemnika. Predsednik pokrajinskega sveta (in tudi sam olj-kar) Boris Pangerc jih je izklical, fantki in deklice so v naročju mamic ali očkov prispeli po dvojno zeleno darilo: oljko in stekleničko olja. Mala Sofia je kar sama stekla do »botre« Marie Terese, saj je že shodila. Ob njej so oljko mladega življenja prejeli še Daisy, Caterina, Kevin Ardian, Erik, Gabriele, Peter, Cristina, Kimi, Sofia, Jason, Edi, Luca, Matilda, Patrick, Enrique, Samuele, Aljaž, Luca, Aurora, Mija, Camilla, Ailin, Sofia, Petra in Chiara. Največ novorojenk in novorojenčkov, pet, je doma iz Doline, štirje so iz Ricmanj, po trije iz Boljunca, Mačkolj, od Domja in iz Loga, po dva iz Frankovca in od Krmenke ter po eden iz Krogelj, Lakotišča, Prebenega in Drage. V oljčni dvorani dolinskega občinskega sveta so imeli - ob govornikih - glavno besedo prav malčki s svojim živah- nim čebljanjem. Le ko je tamburaški ansambel SKD France Prešeren pod taktirko Ervina Zerjala zabrenkal nekaj znanih melodij, mu je mlado poslušalstvo zvedavo prisluhnilo. Ob koncu je prejela darilo tudi »botra« Maria Teresa: velik šop cvetja, komplet stekleničk ek-stradeviškega oljčnega olja in elektronski fotografski album z obiska v Pan-gerčevem oljčniku. Prav predsednik-oljkar Pangerc je z vrha svojih bogatih oljkarskih izkušenj ocenil, da je »sedaj najboljše obdobje za sajenje oljke, ker se hitro prilagodi terenu.« Kot nalašč za oljčna drevesca najmlajših dolinskih občanov. M.K. center trsta Kitajski trgovci utajevali davke Več kitajskih trgovcev je v tržaškem mestnem središču redno ponarejalo račune, da bi utajili davek na dodano vrednost IVA, neposredne davke in deželni davek na proizvodne dejavnosti IRAP. Po ocenah finančne straže naj bi devet trgovin skupno utajilo 2,5 milijona evrov. Omenjeni kitajski državljani, ki že več let živijo v Trstu, upravljajo trgovine s tekstilnimi izdelki. Po ugotovitvah finančne straže so trgovci izdajali lažna potrdila in s tem prijavljali neobstoječe stroške, posledično pa plačevali manj davkov. Nekateri izmed njih so lažna potrdila celo prodajali trgovcem, ki živijo in delajo v drugih italijanskih pokrajinah. V zameno so prejemali od tri do deset odstotkov navedenih stroškov. Goljufija je med drugim omogočala trgovcem, da so svoje blago prodajali po krepko znižanih cenah. Predor ni dirkališče Tržaški mestni redarji zelo pogosto nadzorujejo promet ob izhodu iz predora Kras, na novi hitri cesti, kjer vozniki radi pritisnejo na plin, kljub temu, da velja v predoru hitrostna omejitev 80 kilometrov na uro. V petek zjutraj so pri Katinari ustavili tri voznike, ki so predor zamenjali za dirkališče. 43-letnik iz Verone je dosegel »nadzvočno« hitrost 144 kilometrov na uro, 54-letni Goričan 136 km/h, Milančan pa 127 km/h. Prvi bo moral za globo odšteti petsto evrov, ostala dva pa po 370 evrov. V zadnjem mesecu so redarji na omenjenem odseku zabeležili 77 hitrostnih prekrškov. Obrcal je avtomobil Tridesetletni Tržačan se je včeraj ob 6. uri zjutraj znesel nad parkiranim avtomobilom v Ul. Muda vecchia v tržaškem getu. Vozilo je pošteno obrcal, mimoidoči pa so poklicali policijo, ki je mladeniča zatem ustavila na Velikem trgu. Pregledali so ga, v žepu je imel 30 gramov hašiša. Priprli so ga zaradi posedovanja droge in povzročanja škode. V Nabrežini dobrodelna prodajna razstava slik Združenje »Amici dell' Hospice Pineta Onlus« prireja v sodelovanju z Občino Devin-Nabrežina dobrodelno prodajno razstavo slik in fotografij, izkupiček katere je namenjen opremi oddelka rakastih bolnikov v Nabrežini. Razstava bo v Kamnarski hiši Igo Gruden v Nabrežini od 18. do 22. maja in bo odprta vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Poletni jadralni tečaji za otroke TPK SIRENA in ZSSDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teori-čne in praktične tečaje v razredu optimist in laser. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Prvi tečaj od 15. junija do 26. junija. Podrobnejše informacije na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Mira-marski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18.00 do 20.00 ter ob sredah od 9.00 do 11.00; tel. 040-422696, e-mail: tpkcntsirena@libero.it. e Nedelja, 17. maja 2009 TRST / milje - Danes ob 1 9. uri Oj božime, tele dolince ••• Društvo Slovencev miljske občine vabi danes na zaključno prireditev sezone, in sicer na koncert oz. predstavitev CD-ja »Oj božime, tele dolince ...«. Posvetne in nabožne ljudske na-peve iz Nadiških dolin in Rezije sta priredila Daniele Zanettovich in Julijan Strajnar, na koncertu pa bodo nastopili Godalni kvartet Glasbene matice, mezzosopranistka Elena de Martin ter pianist Davide Clodig. Daniele Zanettovich se je rodil in študiral v Trstu, kjer je na Konservato-riju G. Tartini diplomiral iz klavirja pri profesorju De Rosi, iz zborovskega petja in kompozicije pa pri profesorju G. Viozziju. Kot skladatelj je prejel veliko prestižnih priznanj in nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Njegov opus, ki obsega gledališko, simfonično, zborovsko in komorno glasbo, se uspešno izvaja po vsem svetu. Julijan Strajnar se je kot muzikolog posvečal zbiranju in raziskovanju slovenske ljudske glasbene ustvarjalnosti. Svoja spoznanja o ljudskih godcih in ljudski glasbi je objavil v knjigah, zbrano živo sporočilo pa na ploščah. Poleg znanstvenega, uredniškega, publicističnega in zbirateljskega dela je bil ves čas tudi glasbeni ustvarjalec. Elena De Martin je diplomirala iz solo petja na konser-vatorijih G. Tartini v Trstu in B. Marcello v Benetkah. Nastopala je na pomembnih mednarodnih ustanovah in festivalih v Italiji in Evropi. Davide Clodig je študiral klavir na Glasbeni matici in diplomiral leta 1999 na Konservatoriju J. Tomadini v Vidmu. Poučuje klavir in je koordinator Glasbene matice v Špetru pri Čedadu. Vodi razne zborovske skupine. Sodeloval je pri objavi glasbe za otroke ter pri et-nomuzikoloških raziskavah.Veliko je tudi koncertiral. Od ustanovitve leta 1985 dalje se Godalni kvartet Glasbene matice neprekinjeno udejstvuje na glasbenem področju. Izvaja tradicionalni klasični repertoar za godalni kvartet in pa tudi skladbe sodobnih skladateljev, predvsem srednjeevropskih. Pristnost in lepota nabožnih in posvetnih ljudskih napevov pridobita posebni čar v komorni preobleki. D. Zanettovich in J. Strajnar sta oplemenitila čustveno-mistična in izpovedno-li-rična sporočila nekaterih pesmi. Razposajeni in dramatični trenutki drugih motivov včasih nepričakovano privrejo v ospredje. Z ostrimi dinamičnimi kontrasti, plastično zvočnostjo harmonizacije, originalnim izborom in povezavo motivov se skladbe pretvorijo v avtonomne umetniške stvaritve, ki so dostopne vsaki publiki. Zgoščenka je nastala na pobudo Slovencev po svetu in Glasbene matice. Cd so premierno uprizorili v cerkvi sv. Lenarta v petek, 15. maja. Na Tržaškem bo prvič predstavljen prav v Miljah danes ob 19. uri v dvorani Roma (rekreacijski center Penso). Jutri v DSI: Iran se prebuja Gost jutrišnjega večera v Društvu slovenskih izobražencev bo Veselka Šorli Puc, slikarka in publicistka, ki bo govorila o Iranu ter najnovejših težnjah po spremembi v iranski družbi, ki je leta 1979 pozdravila islamsko revolucijo kot izraz samostojnosti države, a se je kmalu znašla nemočna v kleščah homenijevih privržencev in njihovega integralizma. Vse ima svoj izvor v enostranski razlagi in interpretacij Korana, ki jo režim tri desetletja vsiljuje iranski civilni družbi. Izhodišče predavanja bo knjiga Shirin Ebadi, Nobelove nagrajenke za mir za leto 2003, ki se desetletja bori za demokracijo in človekove pravice. Naslov knjige je »Iran se spreminja« in je zgovorna priča teženj za spremembe v družbi, v kateri zavzemajo ženske vse večjo vlogo in težo, zahvaljujoč se visoki izobrazbi in vse večji angažiranosti. Želja po spremembah se krepi in širi, vendar se vsi zavzemajo za notranji razvoj in zavračajo kakršenkoli poseg od zunaj, ki bi ga vsi razumeli kot napad na suverenost države. Veselka Šorli Puc je dve leti preživela v Teheranu kot žena lani umrlega Matjaža Puca, ki je vodil slovensko ambasado v Iranu. Večer bo v Peterlinovim dvorani, Ul. Donizetti, 3. Začetek ob 20.30 emergency - 15 let delovanja tržaške skupine Za spodbujanje vrednot solidarnosti in sodelovanja S svojo stojnico so bili člani tržaške skupine humanitarne organizacije Emergency včeraj prisotni na Trgu Cavana. Drevi bodo ob 20.30 v hotelu Jolly (Korzo Cavour 7) svoj petnajsti rojstni dan proslavili s predvajanjem dokumentarnega filma Domani torno a casa kroma Včeraj danes Danes, NEDELJA, 17. maja 2009 PASKAL Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 20.33 - Dolžina dneva 15.00 - Luna vzide ob 1.56 in zatone ob 12.40 Jutri, PONEDELJEK, 18. maja 2009 ERIK VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,5 stopinje C, zračni tlak 1015 mb raste, veter 14 km na uro severo-zahod-nik, vlaga 66-odstotna, nebo rahlo po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,1 stopinje C. OKLICI: Marco Volterrani in Jelena Ču-rovic, Francesco Lukarich in Anna Chicco, Mauro Facchinetti in Gabriel-la Porchia, Luca Bliznakoff in Addolo-rata Lo Re, Martino Jerian in Daniela Cedolini, Tiziano Humar in Deborah Rovan, Mauro Cerne in Barbara Ma-raspin, Raffaele Norcia in Lara Vatan-doust Ghadikolai, Lorenzo Lucia in Sara Kaleb, Luciano Musuruana in An-tonietta Galasso, Francesco Agostini in Maddalena Bevilacqua, Marco Pische-tola in Ecaterina Josan, Matteo Vidal in Giulia Morello, Julien Claude Nicolas Leboullenger in Michela Stocca, Bruno Gelicich in Loredana Delvento, Emanuele Bak in Maja Košuta, Andrea Forno in Manuela Umani, Alberto Pace in Yulinda Rosi Vin, Gianluca Steffe in Alexia Mirarchi, Alexey Barinof in Olga Galenko. d] Lekarne Nedelja, 17. maja 2009 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 - 040/572015, Ul. Costalunga 318/A - 040/813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A 040/271124, Prosek -040/225340 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 - 040/630213. Od ponedeljka, 18., do sobote, 23. maja 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Ul. Giulia 1 - 040/635368, Oširek S. Vardabasso 1 (bivša ul. Zorutti) - uk Kino 040/766643, Žavlje - Ul. Flavia 39/C -040/232253, Zgonik - Božje polje -040/225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek S. Vardabasso 1 (bivša ul. Zorutti), Korzo Italia 14, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Zgonik - Božje polje - 040/225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 - 040/631661. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. AMBASCIATORI - 16.30, 18.50, 21.15 »Angeli e demoni«. ARISTON - 16.00, 21.00 »Che - Guerri-glia«; 18.30 »Che - L'argentino«. CINECITY - 10.45, 11.15, 15.00, 16.00, 17.00, 18.00, 19.15, 20.00, 21.15, 22.00 »Angeli e demoni«; 11.00, 13.00, 15.20, 17.40, 20.00, 22.00 »17 again - Ritorno al liceo«; 11.00, 13.10, 15.20, 17.35, 20.00, 22.10 »San Valentino di sangue«; 11.00, 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »Star Trek«; 10.50, 13.00, 15.20, 17.40, 22.10 »X - men, le origini«; 19.50 »State of play«; 10.45, 12.50, 15.00 »Hannah Montana - The movie«. FELLINI - 15.30, 17.00 »Il topino Despe-reaux«; 18.30, 20.20, 22.00 »Lezioni d'amore«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.40, 17.35, 19.50, 21.50 »Il sangue dei vinti«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Angeli e demoni«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »State of play«. KOPER - KOLOSEJ - 14.00, 18.00, 20.00 »Coraline«; 19.30, 21.40 »Stari, rad te imam«; 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 »Še enkrat 17«; 15.10, 17.20 »Možje X na začetku: Wolverine«; 16.00 »Pošasti proti Nezemljanom«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »X - Men, Le origini«; Dvorana 2: 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »17 again, ritorno al liceo«; Dvorana 3: 15.15, 17.00 »Hannah Montana: The movie«; 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Star Trek«; Dvorana 4: 18.40, 20.30 »Gene-razione 1000 euro«; 22.15 »Gran Torino«. SUPER - Dvorana je rezervirana. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 19.40, 22.10 »Angeli e demoni«; Dvorana 2: 18.30, 20.30 »Angeli e demoni«; Dvorana 3: 20.00, 22.15 »Star Trek«; 16.30, 18.15 »Earth - La nostra terra«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »San Valentino di sangue«; 16.00 »Hannah Montana - The movie«; Dvorana 5: 15.30, 17.30, 20.00, 22.10 »17 again - Ri-torno al liceo«. SS Prireditve AVALON - Poti umetnosti & wellness-a (Briščiki) vabi na ogled likovne razstave »Barve dobrega počutja« slikarke Luise Milano Rustja. Razstava bo na ogled še danes, 17. maja, od 9. do 21. ure. ZDRUŽENJE AMICI DELL'HOSPICE PINETA ONLUS v sodelovanju z občino Devin-Nabrežina organizira dobrodelno prodajno razstavo slik in fotografij, izkupiček katere je namenjen za opremo oddelka rakastih bolnikov v Na-brežini. Razstava bo odprta od ponedeljka, 18. do nedelje, 24. maja, med 10. in 12. uro ter med 16. in 19. uro, v Kam-narski hiši »Igo Gruden« v Nabrežini. Vljudno vabljeni! MLADINSKI DOM BOLJUNEC IN KD FRANCE PREŠEREN vabita na predavanje ekstremnega alpinističnega smučarja Dava Karničarja »S smučmi z najvišjih vrhov sveta« v torek, 19. maja, ob 20.30, v gledališču France Prešeren v Boljuncu. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabi na predstavitev dvojezične zbirke Claudia Grisancicha, ki bo v torek, 19. maja, ob 17.30, v Salone degli Incontri, Circolo Aziendale Generali, Trg Duca degli Abruzzi 1 (7. nadstropje). Poleg avtorja bodo na predstavitvi prisotni tudi prevajalec Marko Kravos, prof. Marija Cenda Klinc in glavni urednik ZTT-ja Ace Mermolja. SKD BARKOVLJE- Ul. Bonafata 6, prireja v sredo, 20. maja, koncert mešanega mladinskega zbora Trst, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi v četrtek, 21. maja, ob 18. uri, v Ul. S. Francesco 20, na otvoritev »Skupinske razstave Likovnega krožka Slovenskega kulturnega kluba«. Predstavil jo bo Matej Susič, glasbeni utrinek Janoš Jurinčič (kitara). Razstavljajo: Roberta Busechian, Sara Kos, Tina Kralj, Neža Kravos, Irina Lisjak, Taja Luxa, Valentina Oblak, Iva Pertot. UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. GRADNIKA na Repentabru prirejajo igrico »Rdeča kapica v Deželi branja« v režiji Lučke Susič, ki bo v četrtek, 21. maja, ob 20. uri v kulturnem domu na Co-lu. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na koncert ob 105-letnici ustanovitve, ki bo v soboto 23. maja v Športnem centru Ervatti pri Briščikih s pričetkom ob 20.uri. Na večeru bomo predstavili zgoščenko »Na odru«. Uvodne skladbe bo zaigral Mladinski orkester društva. OBČINA REPENTABOR vabi v soboto, 23. maja, ob 19. uri, v Kraško hišo v Rep-nu, na uradno otvoritev občinskega praznika. Sodeluje Slovenski lovski pevski zbor Doberdob, odprtje razstave del Društva likovnikov Logatec, zvečer ples z ansamblom Modri Val. V nedeljo, 24. maja, obuditev praznovanja Binkošti: ob 9.30 slovesna maša na Tabru; ob 10.30 pohod po vaseh Re-pentabra v sodelovanju s krajevnimi organizacijami in Razvojnim društvom Repentabor (Slo), zbirališče pred cerkvijo na Tabru; ob 19. uri povorka re-pentabrskih fantov ob spremljavi godbe na pihala, prihod povorke na trg in ples, ki ga otvori repenrabrska mladina, zvečer ples z ansamblom Kraški kvintet. Vsak dan možnost poskusa jezdenja konja. Urnik razstave v galeriji kraške hiše: sobota, 23. maja, 18.0022.00; nedelja, 24. maja, 11.00-12.30 in 15.00-22.00; sobota, 30. maja, 16.0019.00; nedelja, 31. maja, 11.00-12.30 in 15.00-17.00. SKD LIPA iz Bazovice, ob 110-letnici, vabi v soboto, 23. maja, ob 20.30 v ba-zovski dom na otvoritev razstave »Ba-zovski kotički Štefana Turka«. Vabljeni! DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v nedeljo, 24. maja, ob 18.uri, v Marijin dom v Rojanu (ul.Cordaroli, 29), na muzikal »Moje pesmi, moje sanje« v izvedbi Otroškega pevskega zbora A.M.Slomšek iz Bazovice. Po znanem filmu »The sound of music« (Tutti in-sieme appassionatamente) ga je pirire-dila in zrežirala Zdenka Kavčič Križ-mančič. SKD PRIMOREC vabi na celovečerni koncert MePZ Fran Venturini-Domjo v nedeljo, 24. maja, ob 19. uri, v cerkvi sv. Andreja v Trebčah. GALERIJA MILKO BAMBIČ s prispevkom Tržaške pokrajine vabi do 28. maja na razstavo »Kamni, zidovi in hiše, trate, steze in rastje na Planoti« slikarke Mirelle Schott Sbisà. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, na Opčinah (Proseška ul. 131). illirulHCA .ntt- VABILO Slovenska turistična agencija FIRST&LAST MINUTE ADRIATICA.NET iz Trsta prireja INFORMATIVEN DAN na temo: »NOV WELLNESS OKI II DELIA - TERME OI.IMIA SE PREDSTAVLJA« Ne zamudite enkratne priložnosti in spoznajte najlepši wellness daleč naokrog! V sredo 20. maja bo pred turistično agencijo na ulici San Lazzaro 13, od 10. dO 19 . ure, obratovala predstavitvena stojnica Wellnessa Orhidelia. Ob informacijah pa še posebna ponudba, veljavna izključno 20. maja, in sicer 10% popust za rezervacije na dan predstavitve. Za popestritev bomo tudi nazdravili in si privoščili manjši prigrizek. FIRST&LAST MINUTE ADRIATICA.NET Tel. 040 637025 Ulica San Lazzaro, 13 — Tr§t (Ts) / TRST Nedelja, 17. maja 2009 7 S Izleti SK DEVIN prireja v okviru spomladanskih ljubiteljskih kolesarskih pobud dvodnevni izlet na Koroško 1. in 2. junija, z obiskom znanega Kolesarskega parka in drugih zanimivosti v Prevaljah, Črni, Mežici in okolici. Informacije in prijave do 23.maja na in-fo@skdevin.it ali tel. št.: 340-2232538 in 335-7720105. SK BRDI NA organizira v nedeljo, 7. junija, avtobusni izlet v Gardaland. Vpisovanje poteka na sedežu društva (Repentaborska ulica 38 - Opčine) vsak torek od 19.30 do 21. ure ter ob sobotah od 17. do 19. ure. Informacije: 347-5292058 ali 040-2171189. Vpisovanje se zaključi 26. maja. Vljudno vabljeni. KD O. ŽUPANČIČ obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Umbrijo (Spello, Spoleto, Norcia, Castelluccio in Val Nerina ter Orvieto) in obisk praznika »Vini nel mondo« od 30. maja do 2.junija 2009. Za prijave in informacije kličite na št. 340-3447695 po 19. uri (Tamara). PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 7. junija, izlet v Dobrovo - Goriška Brda ob priliki praznika češenj. Odhod ob 8. uri iz glavnega trga v Boljuncu. Podrobnejše informacije v klubu ali na tel. št. 040228050. NABREŽINSKA KLAPA LETNIKA 1944 vabi zainteresirane soletnike na izlet v Opatijo in Rabac v soboto, 13. junija. Prijave, informacije in rezervacije na tel. št. 040-299220 (Monica), 347-1632273 (Clara) in 339-8161633 (Marjuča). □ Obvestila 60-LETNIKI DOLINSKE OBČINE gremo konec junija na dvodnevni izlet v Salzburg. Če tudi ti iz Trsta ali s Krasa hočeš na drugačen način praznovati letošnji Jubilej, pridruži se nam! Telefoniraj na tel. št.: 040-228647 (Klara), 040-228462 (Sonja) ali 3356434129 (Vojko). DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na predstavitev zgoščenke »Oj božime, tele dolince...« Posvetni in nabožni ljudski napevi iz Nediških dolin in Rezije v priredbi Daniela Za-nettovicha in Julijana Strajnarja danes, 17. maja, ob 19. uri, v dvorani Roma, trg Republike v Miljah. NORDIJSKA HOJA-SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bodo srečanja nadaljevala še danes, 17., 23. in 24. maja. Zbirno mesto v Nabrežini pred društvom ob sobotah ob 8.30, ob nedeljah pa ob 9. uri. Tel.: 349-6483822. PILATES-SKD IGO GRUDEN vabi na poskusne vadbe v maju: ob torkih ob 19. ali ob 20. uri, ob petkih pa ob 18.30 ali ob 19.30. Tel.: 349-6483822. SK BRDINA vabi vse otroke smučarskih tečajev in starše na slavnostni zaključek »4. Primorskega pokala« in »5. Pokala Alternativa sport«, ki bo danes, 17. maja, v Prosvetnem domu na Op-činah. Družabnost se bo pričela ob 12. uri, ob 14.30 pa bo uradni del z nagrajevanjem. Vljudno vabljeni. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 18. maja, v Peterlinovo dvorano, Donizetti-jeva 3, na večer »Iran se prebuja«. Sodeluje Veselka Šorli Purc, prevajalka v slovenščino avtobiografije iranske Nobelovke Ebadi Širin. Začetek ob 20.30. OBČINA ZGONIK sporoča, da se bo na županstvu v Zgoniku v torek, 19. maja, ob 20. uri v prvem sklicanju, vršila redna seja občinskega sveta za razpravo sledečega dnevnega reda na javnem zasedanju: odobritev zapisnika predhodne seje Občinskega sveta z dne 21. aprila 2009; poročilo Župana, priporočila in vprašanja, odobritev obračuna poslovanja za finančno dobo 2008 in zadevnih prilog. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je v torek, 19. maja, ob 15.15, odhod avtobusa iz Padrič za nastop v Cankarjevem domu (ob 18. uri), ob 65. obletnici delovanja Partizanskega zbora iz Ljubljane. V petek, 22. maja, ob 20.45, na sedežu na Padričah, skupna pevska vaja s pevskim zborom Kombinat, v torek, 26. maja, pa redna pevska vaja. JUS TREBČE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 20. maja, ob 20.uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Ljudskem domu v Trebčah. PRVO SREČANJE ŠIVILJSKEGA TEČAJA bo potekalo v sredo, 20. maja, ob 19. uri v prostorih SKD V. Vodnik. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA-ONLUS vabi na predavanje »Onkološke bolezni: zdravljenje na domu ali v bolnici oz. ho-spicu« v sredo, 20. maja, ob 17. uri v galerijo Narodnega doma, ul. Fil-zi 14 v Trstu. Predaval bo dr. onkolog Simon Spazzapan. Vljudno vabljeni! ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO prireja pri KD Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124 v Trstu, dve konferenci na temo »Vesolje v nas«. V petek, 22. maja, ob 20. uri, bo inženir Dario Anderle predaval »O ozvezdjih in planetih v človeku«. V soboto, 23. maja, ob 20. uri, pa bo doktor Sergio Maria Francardo, antropozofski zdravnik, govoril o odnosih med planeti, kovinami in organi v človeku. Rezervacija je obvezna. Tel. št.: 040-280533 ali 339-7809778. Vabljeni. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sklicuje v petek, 22. maja, ob 17. uri v prvem in ob 17.30 v drugem sklicu v Gorici in v soboto, 23. maja, ob 9. uri v Trstu XXIV. deželni kongres SKGZ. Dnevni red: otvoritev in podelitev priznanj SKGZ, poročilo predsednika, pozdravi gostov, razprava, poročilo nadzornega odbora, volitve organov SKGZ in sprememb statuta, razno. AŠD SOKOL sklicuje redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 23. maja, v dvorani Igo Gruden - Nabrežina, št.89, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Sledila bo družabnost. TEČAJ NORDIJSKE HOJE SPDT organizira tečaj Nordijske hoje, ki se bo odvijal v soboto, 23. maja, od 15.30 do 17.30 ure. Tečaj bo zaobjemal pravilno tehniko hoje v naravi s pomočjo palic. Za prijave in informacije pokličite na tel. št.: 040-220155 (Livio). SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlač-nik 2009« v otroškem vrtcu na Pro-seku od 6. do 31. julija, od 8. do 17. ure. Informacije in vpisi do 25. maja, na tel. št.: 040-212289, v jutranjih urah. SLOVENSKI KULTURNI KLUB obvešča, da zapade termin za oddajo literarnih, likovnih in fotografskih prispevkov za natečaj v ponedeljek, 25. maja. Dodatne informacije dobite na tel. številki 040-370846, v Ulici Donizetti 3, v Trstu, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. POLETNA CENTRA V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL za otroke 1-3 let in 3-6 let se bosta odvijala od 29. junija do 11. septembra. Možna je izbira tedna. Za informacije in vpis se lahko javite v pisarni Doma od 8.30 do 16.30, od ponedeljka do petka ali tel. št.: 040-573141. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽI-NA prireja julija in avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Na-brežini št.102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 29. maja. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na Urad za šolstvo, tel. št.: 0402017370. XI FESTIVAL KITARE KRAS v sodelovanju z Glasbeno matico, s Turističnim društvom Škocjan ter s SKD Primorec, vabi na delavnico »Easy guitar«, ki bo potekala od 15. do 19. junija v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnice se lahko udeležijo otroci od 6. leta dalje, ki si želijo kreativnega druženja. Vodja delavnice Dario Viviani bo uvajal začetnike in glasbenike, ki že obvladajo kak instrument v igranje na kitaro in spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, likovnega in gledališkega ustvarjanja. Rok za prijave zapade 7. junija. Prijavnica in informacije na www.guitarfestival-slo.net. POLETNI CENTER V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL za otroke 6-12 let se bo odvijal od 15. junija do 31. julija. Možna je izbira tedna. Za informacije in vpis je na razpolago pisarna Doma od 8.30 do 16.30, od ponedeljka do petka ali tel. št.: 040-573141. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razred u Optimist in Laser. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Datumi tečajev Optimist za otroke od 6 do 11 let, urnik od ponedeljka do petka od 7.45 do 17. ure. 1. tečaj: od 15. do 26. junija; 2. tečaj: od 29. junija do 10. julija; 3. tečaj: od 13. do 24. julija; 4. tečaj: od 27. do 31. julija. Datumi tečaja Europa-Laser za otroke od 12 do 18 let, urnik od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 6. do 17. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Info v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32 ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel. 040-422696, e-mail: tpkcntsirena@libero.it. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA -Šc Melanie Klein in Slovenska pro-sveta obveščata, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 2. do 10. leta, odvijal od 6. julija do 28. avgusta, v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje je možno vsako soboto do 20. junija, med 16. in 18. uro, v ul. Cicerone 8 ali po internetu. Info: tel. 328-4559414, www.mela-nieklein.org. KOLONIJA PRI MORJU ŠPADIČI V ORGANIZACIJI SLOV. DIJAŠKEGA DOMA S.KOSOVEL se bo odvijala od 19. do 27. julija. Za informacije in vpis je na razpolago pisarna Doma od 8.30 do 16.30, od ponedeljka do petka ali tel. št.: 040-573141. KD PRIMAVERA-POMLAD IN KD AGORA ZOE vabita v nedeljo, 24. maja, od 9. do 18. ure, na sprehod v naravo v Nabrežini in okolici za boljše spoznavanje skrivnosti in koristnosti šipka in žajblja, divji rastlini v rojstnem in naravnem okolju. Za prijave in informacije lahko pokličete na tel. št.: 347-4437922. ZAHVALA Po pogrebu drage Slavice Košuta se zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, posebno pa gospodu župniku za pogrebno sv. mašo. Hčerka Mirka z možem in sestra Fani z družino Sv. Križ, 17. maja 2009 ZAHVALA Teresa Makuc vd. Kutin Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani. Svojci Trst, 17. maja 2009 12.5.2003 12.5.2009 V spomin očetu Viniciju Stuparju Spomin nate je vedno z nami, dragi oče. Je čas, ki daje, je čas, ki vzame; pravijo, da je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Tvoji David, Tanja, Sonja Tvojo neizmerno moč in voljo do življenja je prekinila huda bolezen. Zapustila nas je naša ljubljena Devana Pizziga por. Cernich Hvaležni smo ti za vse, kar si nam dala. Mož Redento, sin Igor z ženo Elvino in ostalo sorodstvo Od nje se bomo poslovili v sredo, 20. maja, ob 13.00 uri v ulici Costalunga. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Škedenj, 17. maja 2009 Pogrebno podjetje Alabarda - Boljunec Zadnji poljubček noni Sara in Mitja Draga Devana, zapisana si z zlatimi črkami v naših srcih in društveni kroniki. Veliko si nam dala. Ne bomo te pozabili. Svojcem prisrčen objem. KD in ŽPS Ivan Grbec Devana, hvala ti za vse, kar si mi dala. Wilma Ob težki izgubi naše dolgoletne članice in vsestranske kulturne delavke Devane Pizziga Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca izreka svojcem iskreno sožalje. Ob bridki izgubi drage mame Devane Pizziga izrekamo Igorju in družini občuteno sožalje. Agenzia Marittima Le Navi Trieste sarl Žalovanju se pridružuje Pomorska Agencija Mediterranea Sarl Zapustila nas je tovarišica Devana. Ohranili jo bomo v hvaležnem spominu. Svojcem iskreno sožalje. Tovarišice in tovariši Stranke komunistične prenove Ob izgubi drage Devane izreka svojcem iskreno sožalje TPPZ Pinko Tomažič ZAHVALA Giovanni Callegaris Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega. Posebna zahvala gospodu župniku in vaščanom. Svojci Prečnik, 17. maja 2009 Od našega ljubega Darkota Starca se bomo poslovili v petek, 22. maja, ob 14.15 na domačem dvorišču, od koder ga bomo pospremili na kontovelsko pokopališče. Svojci Kontovel, 17. maja 2009 t 14. maja nas je zapustil dr. Egidio Vrsaj Za njim žalujejo družine H. Dela Haye Vrsaj in Hermans Vrsaj Holandska, 17. maja 2009 Kraško pogrebno podjetje Lipa Žalovanju se pridružuje družina Marcolin in restavracija ''Diana'' t Mirno je zaspala ljuba teta Ana Rakar vd. Pregara Njena dobrosrčnost nam bo vselej v zgled! Z ljubeznijo se je spominjajo nečakinji Tončka in Mira z družinama, pranečaka Deva z malo Magdalo in Francesco, svak Franc in negovalka Mia. Od nje se bomo poslovili v torek, 19. maja, od 8.30 v Ulici Costalunga; v petek, 22. maja, ob 16.00 bo pogreb v Mo- t V 97. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, nono in pranono Giusto Coloni (Just Klun) bivši partizan s Krmenke Žalostno vest sporočajo sin Argeo z Nevo, hči Egle z Robijem, vnukinje Morena z Mauriziom, Malvina z Davidom, Ambra z Zelkom, pravnuki Martin, Matej, Daniel in Francesco ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v torek, 19. maja, ob 13. uri iz mrtvašnice v ulici Costalunga na pokopališče v Dolino. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Krmenka, 17. maja 2009 Pogrebno podjetje Alabarda - Boljunec Ob izgubi Justa Kluna izražamo svojcem občuteno sožalje. KD Fran Venturini B Nedelja, 17. maja 2009 TRST / v sodelovanju s Slovenci po svetu in Glasbeno matico vabi na predstavitev zgoščenke "OJ BOZIME, TELE DOLINCE..." Posvetni in nabožni ljudski napevi iz Nediških dolin in Rezije v priredbi Daniela Zanettovicha in Julijana Strajnarja danes, 17. maja, ob 19.uri v dvorani Roma, trg Republike 8 v Miljah SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA Sto vabita na predstavitev knjige Jože Šušmelj Godbeno društvo Prosek m&s¿A i vabi na koncert ob 105-letniei ustanovitve v soboto 23. maja v športnem centru Ervatti pri Briseikih pričetek ob 20.00 uri Na večeru bomo predstavili zgoščenko "Na odru". Uvodne skladbe bo zaigral Mladinski orkester društva. Mladinski dom Boljunec in SKD F. Prešeren vabita na predavanje s projekcijo diapozitivov ekstremnega alpinističnega smučarja Dava Karničarja »S SMUČMI Z NAJVIŠJIH VRHOV SVETA v torek, 19. maja, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu Pokrovitelja: Zadružna kraška banka Podjetje Electric Rebula (Šempolaj 33) Nekateri vidiki odnosov med sosednjima državama v obdobju 1946-2001 v četrtek, 21. maja, ob 18. uri Narodni dom Trst, ulica Filzi 14 Ob avtorju bo spregovoril prvi predsednik Republike Slovenije MILAN KUČAN 9 Šolske vesti MALČKI OTROŠKEGA VRTCA PAL-ČICA v Ricmanjih vabijo na razstavo likovnih in ročnih izdelkov, ki bo v prostorih otroškega vrtca danes, 17. maja, od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure. UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. SIRKA iz Križa vabimo ob 40-letnici poimenovanja naše šole na prireditev, ki bo v petek, 22. maja, ob 19. uri na šolskem dvorišču, v primeru slabega vremena pa v domu A. Sirka. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil v sredo, 22. aprila, na oglasni deski v ul. S. Anastasio 12, objavljen razpis za potrditev, vključitev in posodobitev pokrajinskih (nekdanjih permanentnih) lestvic učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom. Razpis je na ogled tudi na spletni strani Deželnega šolskega urada www.scuola.fvg.it in na posameznih šolah. Prošnjo za potrditev mora vložiti tudi učno osebje, ki je v omenjenih lestvicah vključeno pogojno, četudi še ni doseglo predvidenega naslova za polnopravno vključitev. Obrazci za vložitev prošenj so isti kot za vključitev v pokrajinske lestvice šol z italijanskim učnim jezikom in zainteresirani jih dobijo na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istruzione.it), na posameznih šolah in na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila. Prošnje je treba oddati Uradu za slovenske šole (ul. S. Anastasio, 12) do petka, 22. maja. ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: Naravoslovni »Živijo Kekec« v Kranjski Gori od 14. do 20. junija (od 1. do 5.raz.), Biološki »Morska zvezda« v Piranu od 21. do 26. junija (od 4.razreda dalje), Jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem od 29. junija do 4. julija (od 10 do 17 leta) slovenščina in jahanje, Kulinarični »Mizica pogrni se!« v Sevnem od 29. junija do 4. julija (od 10 do 17 leta), Krasoslovni »Netopir« v Postojni od 05. do 10. julija (od 7. do 12 leta), Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani od 12. do 17. julija (od 3. razreda dalje), Jadralni »Z vetrom« v Portorožu od 19. do 25. julija optimist in windsurf (od 7. leta dalje), Jadralni »Z vetrom« v Portorožu od 26. julija do 01. avgusta optimist in windsurf (od 7. leta dalje), Angleški »Jezikajte!« v Postojni od 23. do 28. avgusta (od 8. Galerija ul. Sv. Frančiška 20 vabi na otvoritev razstave Tee Volk Bcgke in povesti (Tam tam) Otvoritev bo glasbeno popestril trio Etnoploč sreda, 20. maj, ob 18.30 do 17. leta), Delavnico »Mišk@« v Trstu od 31. avgusta do 04. septembra (od 3. razreda dalje) računalnik, šah in fotografija. Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na mobi: 3202717508 (Tanja) in po e-pošti: fran-milcinski@gmail.com. H Mali oglasi NA PADRIČAH SE JE IZGUBIL golden retriever svetle barve. Star je 4 mesece in sliši na ime Kora. Nosi ovratnico rdeče barve z belimi srčki. Poštenemu najditelju gre nagrada. Tel. 338-4997501 ali 339-1077589. IZGUBIL SEM črno volneno ogrinjalo v obliki trikotnika, izgubljeno v Dolini, pri telovadnici ali v Trstu v S Poslovni oglasi TRGOVINA POHIŠTVA IŠČE dinamičnega prodajalca/ko s polovičnim ali polnim delovnim urnikom. Tel. 347-7866436 ZDRUZENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA 0NLUS vabi na predavanje ONKOLOŠKE BOLEZNI: ZDRAVLJENJE NA DOMU ALI V BOLNICI OZ. HOSPICU v sredo, 20. maja, ob 17. uri v galeriji Narodnega doma Ul. Filzi 14 v Trstu Predaval bo onkolog dr. Simon Spazzapan okolici ulice Della Guardia ali ulice San Sergio v soboto, 9. maja, pozno zvečer. Najditelju gre nagrada. Tel. 335-5762814. IZGUBILA SE JE 7-mesečna zlata prinašalka. Poštenega najditelja čaka nagrada v višini 700,00 evrov. Tel. 335-5291181. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo in obrezujem drevesa. Tel. št.: 3332892869. KUPIM dve stari kraški kamniti kon-zoli-medjona; tel. 335-7235518. PRODAM nissan almera 1.400 ccm, klimatiziran. Tel. št.: 347-2101770. PRODAM prikolico taber 360, na prostoru v Bijeli Uvali (Poreč), cena 2.000 evrov. Tel. št.: 3355702863. V BOLJUNCU na placu dajemo v najem večnamenski prostor. Tel. 3483667766. V NEPOSREDNI BLIŽINI TRŽAŠKE UNIVERZE dajem v najem veliko opremljeno samostojno sobo (v stanovanju skupaj s študentko medicine), prosto od 1. julija dalje. Informacije na tel. št. 335-8146256. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo za pomoč bolnim in starejšim osebam (24 ur dnevno) ali za pospravljanje in pomoč pri likanju. Klicati na tel. št. 347-8601614. V KRIŽU ODPIRAMO gostilno-pizzerijo. Iščemo izkušene osebe za delo v kuhinji, v pizzeriji ter za strežbo. Tel. 348-9234060 ali 340-7908707 Hfl Osmice PRI TEŽAVAH s krčnimi žilami in odprtimi ranami se obrnite na Center za zdravljenje venskih bolezni Portorož - dr.sci.med. J.Zimmermann, specialist kirurg. Brezplačni specialistični pregledi v ŠTANDREŽU(GO) -Ul. San Michele 141: torek 16.00-20.00, TRSTU -Ul. dell'Istria 214: sreda 16.00-20.00 Tel. 00386-31837218 » Društvo slovenskih izobražencev vabi jutri v Peteriinovo dvorano, Donizettijeva 3 na večer Iran se prebuja« Sodeluje Veselka Šorli Pure, prevajalka v slovenščino avtobiografije iranske Nobelovke Ebadi Širin. Začetek ob 20.30. lja v Samatorci 53. Tel. 040-229586 ali 340-1461778. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Nudimo domač prigrizek. Tel. 040-327240. OSMICO sta odprla Igor in Katrin v Gabrovcu 27. OSMICO sta v Medji vasi odprla Paolo in Robi. Točita belo in črno vidno ter nudita domač prigrizek. Tel. 040 - 208726. ROBERTO ŠAVRON je odprl osmico v Zgoniku št. 34. SALOMON v Rupi je odprl osmico. Tel. 0481-882230. V RICMANJIH sta odprla osmico Zoran in Evina. Vabljeni! Čestitke Bari 57 3B 39 B7 77 Cagliari 1 32 10 27 66 Firence 50 7 74 B9 77 Genova B 57 B5 64 56 Milan 55 B6 33 71 67 Neapelj 39 B6 15 66 24 Palermo B2 27 B3 57 13 Rim 7B 65 57 B9 51 Turin 29 67 74 44 26 Benetke B1 6B 75 17 7 Nazionale 52 40 30 6B 5 CESARJEVI so odprli osmico v Sale-žu 24. Toplo vas vabimo na prigrizek in domačo kapljico. Tel. 0402296058. DREJČE FERFOLJA ima odprto osmico v Doberdobu. Tel. št.: 048178377. DRUŽINA PERTOT (Špjlni) ima odprto osmico v Nabrežini, stara vas 10. Vabljeni! FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel. 040-299442. KMETIJA KRALJIČ ima odprto osmi-co v Prebenegu. Na razpolago so tudi mlade kokoši. Tel. 040-232577 OSMICA PRI PIŠČANCIH: Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgoniku 34. OSMICO so odprli Ivan in Sonja Co- Super Enalotto Št. 59 39 50 55 57 78 82 jolly 81 Nagradni sklad 4.662.876,56 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 58.968.313,50 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 21 dobitnikov s 5 točkami 33.306,27 € 1.876 dobitnikov s 4 točkami 372,83 € 69.403 dobitnikov s 3 točkami 20,15 € Superstar 52 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 1 dobitnik s 5 točkami B32.656,75 C 7 dobitnikov s 4 točkami 37.2B3,00 C 309 dobitnikov s 3 točkami 2.015,00 C 4.635 dobitnikov z 2 točkama 100,00 C 30.705 dobitnikov z 1 točko 10,00 C 73.228 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Danes se v cerkvici pri Banih poročita Dolores Ferluga in Mitja Malalan mali Gabriel pa prejme sv. krst. Želim jim vso srečo in zdravje. Mama-nona Cilka V petek, 15. maja, je na tržaški fakulteti za arhitekturo z uspehom diplomirala Erika Kosuta Ob pomembnem življenjskem dosežku ji čestitamo in se z njo veselimo mama, tata in Martin Čestitkam se pridružuje tudi Tomaž z družino Čeprav sam ne priznava rad, FREDI v teh dneh praznuje 50. pomlad. Da bi bil zdrav, razigran, vesel, da bi med nami računalnike dobro oskrbel, da za vselej dolgo ohranil bi nasmeh iskriv, mu prisrčno vošči ves dolinski šolski kolektiv. FREDI iz Boljunca slavi te dni pol stoletja. Njegovi sodelavci mu voščijo mnogo sreče, predvsem pa zdravja. Eršiljo, Miran, Valter, Sonja in Rossana. Jutri praznuje v Doberdobu 17 let ZORA ČERNIC. Vse najboljše ji voščita nona Mari in stric Edi iz Križa. Dragi JAR! Jasna kakor nebo, naj tvoja sreča bo, tiha kakor voda, naj bo tvoja usoda. Imej srečo skozi sončne in viharne dni, pridi do cilja, ki si ga tvoje srce želi. Vse najboljše za tvoj 18. rojstni dan, mama, papa in Neja. Dragi JAR! Danes je tvoj 18. rojstni dan, vedno bodi zbran, da se ti načrti uresničijo in ne uničijo. Vse najboljše, nono, nona, Franka, Marino in Tija. Naš zlati ROMANIN, ponos Doline, bo jutri vstopil med starine: okroglih šestdeset si bo nadel ko-rajžen in vesel. Nazdravlja mu vsak, ki ga pozna, mi pa mu kličemo iz srca še na mnoga zdrava, srečna leta sredi prelepe Doline - kla-pa iz kantine. Loterija 16. maja 2009 Dne 6.5.2009je na univerzi Roma 3 z odliko in pohvalo (110 e lode) magistriral v zgodovini umetnosti dr. Goran Lavriha Z veseljem mu čestita družina Svojemu odborniku Izidorju Sancinu čestitajo za uspešen doktorat iz elektronike predsednik in člani odbora Srenje Boljunec MAJENCA 2009 se iskreno zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k uspešnemu izteku praznika. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Občinska uprava začela postopek za odpoved pogodbe Obnova Travnika obtičala, občina odslavlja izvajalca del Romoli:»Razpisali bomo več javnih dražb«- Spor s podjetjem se bo nadaljeval na sodišču krmin - Kradel v cerkvi 39-letnika izdal cigaretni ogorek Nihče si danes ne drzne napovedati, kdaj bi lahko bil Travnik dokončan in vrnjen mestu bumbaca Karabinjerji iz Krmina z zaseženim plenom bumbaca Obnovi Travnika ni videti konca. Občinska uprava je začela postopek za odpoved pogodbe z izvajalcem gradbenih del na osrednjem mestnem trgu. Odbor župana Ettoreja Romolija je v petek sprejel sklep, s katerim jemlje na znanje, da gradbišče sameva in da tržaško podjetje Luci Costruzioni ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti. Izvajalec ima dva tedna časa, da odgovori, nakar bo občinski odbor lahko sprejel dokument o odpovedi pogodbe, po kateri bo treba razpisati nove javne dražbe za dokončanje obnove. »S sklepom jemlje občina na znanje vsebino sporočil direktorja del Vittoria Ranellette in odgovornega za postopek pri občinskem tehničnem uradu Diega Kuzmina. Ranalletta je v poročilu z dne 5. maja napisal, da "izvajalec ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti in ogroža dokončanje del". Kuzmin pa je na podlagi tega 13. maja pozval občinsko upravo, naj se izreče v zvezi z začetkom postopka za odpoved pogodbe,« je včeraj povedal župan in dodal: »Zato smo sprejeli sklep, ki bo omogočil direktorju del, da uradno posreduje podjetju Luci Costruzioni odločitev občine. Izvajalec bo imel petnajst dni časa, da odgovori, nato pa bo občinski odbor odobril odpoved pogodbe.« Kdaj bo poseg dokončan, je težko napovedati. Po Romolijevih besedah bo po »razporoki« s podjetjem Luci Costruzioni najprej treba preučiti, kolikšen del projek- ta je že bil izveden, nato pa bo treba sklicati več javnih dražb. »Občina namerava sklicati javno dražbo za ureditev dostopa na grad. Morda bo v isti sklop del vključena tudi ureditev predora Bombi. Z manjšimi licitacijami pa bomo poverili več izvajalcem dokončanje trga, ureditev razsvetljave in dokončanje ceste pred cerkvijo sv. Ignacija,« je pojasnil župan in izrazil upanje, da bodo dela za odprtje ceste pred cerkvijo, ki imajo prioriteto, lahko dodelili brez javne dražbe. Za čimprejšnje odprtje prevoznega dela Travnika se zavzemajo tudi trgovci, ki so se zaradi gradbišča in pomanjkanja parkirišč znašli v hudi stiski. Spor med občino Gorica in podjetjem se bo nadaljeval na sodišču. Podjetje Luci Costruzioni je namreč vložilo priziv, s katerim zahteva od občine Gorica dodaten 1.400.000 evrov. Vzrokov, na podlagi katerih podjetje zahteva dodaten denar, je več. Podjetje navaja, da ni bila predhodno opravljena bonifikacija območja, ki ga je bilo potrebno obnoviti. Dalje so se težave pojavile v zvezi z izbiro kamna, ki je bil najbolj primeren za pretlakovanje Travnika. Tržaško podjetje je višje stroške pripisalo tudi dejstvu, da je moralo sproti odpirati obnovljene dele trga, kot so zahtevali trgovci in občinska uprava. Romolijeva uprava ocenjuje, da je zahteva po dodatnem denarju povsem neutemeljena. Rezultat spora pa je, da nihče si danes ne drzne napovedovati, kdaj bi lahko bil Travnik dokončan in vrnjen mestu. (Ale) Izdala sta ga cigaretni ogorek in njegova preteklost. Krmin-ski karabinjerji so v četrtek prijavili 39-letnika, za katerega sumijo, da je v noči med 9. in 10. majem kradel v cerkvi sv. Leopolda v Krmi-nu. Moškega, ki je doma iz Veneta, živi pa na Krminskem, so karabinjerji zaenkrat prijavili zaradi preprodaje ukradenega blaga, v nadaljevanju preiskave pa bodo skušali dokazati, ali je tudi storilec tatvine. Preiskava se je začela v nedeljo, ko je karabinjerje poklical cerkovnik, ki skrbi za cerkvico sv. Leopolda in samostan minoritov, ki so ga menihi zapustili pred enim letom. Cerkovnik je opazil, do sta iz cerkvice izginila svečnika ter relikvarija, v katerih hranijo svetinje sv. Hilarija in Tacijana ter sv. Maksima. Karabinjerje je na pravo pot kmalu spravil indic, ki so ga našli v bližini samostana. Na tleh je bilo nekaj cigaretnih ogorkov, ki so jih spomnili na starega »znanca«. »Sum je v nekaterih izmed mojih mož vzbudila znamka cigaret Chesterfield. Spomnili so se, da jih je kadil Krminčan, ki je v preteklosti že večkrat imel opravka s silami javnega reda,« je povedal mare-šalo Bellinello, ki je vodil preiskavo. Karabinjerji so tudi ugotovili, da je 39-letnik pred leti živel v samostanu, v katerem je deloval center za odvisnike Incontro. Karabinjerji so moškega nekaj dni zasledovali, nakar so pregledali njegovo stanovanje. Ob omenjenih relikvijah je skrival deset slik, pet lesenih svečnikov iz 18. stoletja, štiri srebrne svečnike iz 18. stoletja, dve razpeli iz srebra in medenine ter še nekaj cerkvenih predmetov. Na domu je imel tudi napravo za taljenje kovin. Ukradeno blago je nameraval prodati na črnem trgu. (Ale) 412 Nedelja, 17. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI APrimorski ~ dnevnik nova gorica Schengen: »Če gre za nekaj dni, ni panike« Mirko Brulc bumbaca »Strinjal sem se, če gre za tri ali štiri dni, saj so tudi Avstrijci ob nogometnem prvenstvu poostrili nadzor, čeprav ne ravno na meji in zelo neopazno, a kontrole so vendarle bile,« je v zvezi s ponovno, sicer začasno uvedbo policijskih kontrol na meji zaradi vrha zunanjih ministrov skupine G8, ki bo med 25. in 27. junijem v Trstu, včeraj povedal novogoriški župan in poslanec v državnem zboru Mirko Brulc. Začasno zamrznitev schengenskega režima in ponovno vzpostavitev mejnih kontrol je v petek v Gorici potrdil italijanski zunanji minister Franco Frattini, ki je tudi pojasnil, da bo ukrep ponovnega zaprtja meja zaobjel obdobje vrhov G8 v Trstu in LAquili. O tem se je novogoriški župan prejšnji teden pogovarjal tudi s pristojnimi v Gorici, kjer mu je bilo rečeno, da bodo morali meje tesneje varovati. Izrazil je prepričanje, da ni to nič neobičajnega in da ni treba delat panike, če gre res samo za vprašanje poostrene varnosti zaradi srečanja G8. Brulc je vsekakor pripomnil, da bodo kljub temu zelo previdni, da se »zamrznitev« schengenskega sporazuma ne bi razpotegnila na daljše časovno obdobje, pa čeprav so mu pristojni v Gorici obljubljali, da se to ne bo zgodilo, češ da bo ob koncu junija v polnem teku turistična sezona in tako dalje. »Seveda smo prejšnji teden pisali našemu zunanjemu ministru in notranji ministrici ter ju pozvali, naj natančno povedo, kako se to predvideva, za koliko časa in v kakšnih oblikah, odgovora pa zaenkrat še nismo prejeli,« je še povedal Brulc ter dodal, da odzivov javnosti na predvideno ponovno vzpostavitev mejnih kontrol še ni. Tudi s kolegi župani sosednjih občin, ki mejijo na Italijo, se o tem še ni pogovarjal, saj se je želel najprej podrobneje seznaniti, kako je s tem, potem pa se bodo pogovorili in tudi ukrepali, če bo treba. (nn) gorica - V četrtek odprtje s predavanjem Mencingerja Nov sedež za Slovik Za svoje izobraževalne pobude bo imel konzorcij na razpolago tri predavalnice in računalniško sobo Slovenski izobraževalni konzorcij - Slovik se bo v prihodnjih dneh preselil v nove prostore, v katerih pravkar urejuje svoj sedež. Novi prostori se nahajajo na prvem nadstropju poslopja, v katerega se vstopi z notranjega dvorišča goriškega KB Centra; v njih je imelo svojčas svoj sedež podjetje Tmedia, ki se je zatem preselilo v ulico Malta, tako da so zdaj na razpolago za izobraževalni konzorcij. »Doslej je tajniško delo konzorcija potekalo v tajništvu SKGZ, ki nam je prijazno odstopilo del prostorov. Predavanja smo po drugi strani prirejali v Tumovi dvorani, ki jo uporabljajo tudi druge organizacije, kar seveda ni bilo najbolj funkcionalna rešitev. Ob vsem tem se je v zadnjih dveh letih dejavnost Slovika tako razširila, da smo nujno potrebovali svoj sedež, saj smo včasih s svojimi predavanji zasedli tudi po dve predavalnici,« pojasnjuje znanstvena direktorica Slovika Matejka Grgič. Po njenih besedah je pomanjkanje prostorov pogojevalo delovanje konzorcija, zato Matejka Grgič kroma pa jim je finančna delniška družba KB1909 priskočila na pomoč in dala na razpolago sredstva za ureditev novih prostorih na bivšem sedežu Tmedie. »V novih prostorih smo uredili tajništvo, sprejemnico, kjer bodo razne revije za študente, dalje dve večnamenski dvorani z 12 delovnimi mesti, računalniško sobo s šestimi računalniki in nazadnje še manjšo predavalnico,« razlaga Grgičeva; po njenih besedah bosta obe večnamenski dvorani tako opremljeni, da bodo v njiju študentje in tečajniki lahko uporabljali prenosne ra- čunalnike in z njimi sledili predavanjem. Grgičeva razlaga, da je bila ureditev sedeža potrebna, ker bodo prihodnjo jesen ponudbo Slovika še dodatno razvili. Skupaj z Dijaškim domom bodo pripravili program Ekstra za višje-šolce, med koncem tedna bo potekal multidisciplinarni program za študente, medtem ko bodo še naprej ponujali podjetjem in ustanovam razne izpo-polnjevalne tečaje in seminarje. Novi prostori bodo na voljo tudi zunanjim odjemalcem za organizacijo predavanj in srečanj, uporabljal pa jih bo tudi SDZPI. »Ker smo izobraževalna ustanova, bomo nove prostore predali namenu s predavanjem Jožeta Mencingerja, ki bo spregovoril na temo Konec casino-ka-pitalizma?; predavanje bo potekalo v četrtek, 28. maja, ob 18. uri,« pravi Ma-tejka Grgič in razlaga, da se z Mencingerjevim predavanjem zaključuje niz srečanj, ki so jih posvetili svetovni finančni krizi. (dr) JANOS HASUR (Madžarska) "GLASBENO-GASTRONOMSKI" VEČER GULASH KONCERT Golaž, madžarske, transilvanske, romunske in bulgarske melodije ter pripovedi Kulturni dom Gorica (Ul. I.Brass 20) Jutri/ponedeljek, 18. maja, ob 20.30 Info: Kulturni dom v Gorici (tel. 0481 33288) 4 HUUUH DOM NQMGQHO EKSKLUZIVNI KONCERT IVO POGORELIČ KLAVIRSKI RECITAL Ponedeljek, 25. maja 2009, ob 20.15 uri Kulturni dom v Novi Gorici (Bevkov trg 4). Info: Kulturni dom Gorica, tel. 0481-33 288 Kulturni dom Nova Gorica, tel. +386 05 335 4013. 10 1 8 Sobota, 16. maja 2009 GORIŠKI PROSTOR / števerjan - Ebner in Dorfmann (SVP) gosta stranke Slovenske skupnosti »Manjšina lahko računa na južnotirolsko podporo« V ospredju Evropa, manjšinske pravice, vinarstvo in (ne)izvajanje zaščite Slovenci v Italiji bodo še naprej imeli privilegiranega sogovornika in zagovornika v evropskem poslancu Južnotirolske ljudske stranke (SVP). To sta prišla včeraj povedat političnim zaveznikom iz stranke Slovenske skupnosti (SSk) evroposlanec Michl Ebner, ki se mu izteka tretji mandat, in njegov naslednik v evropskem parlamentu, 40-letni Herbert Dorfmann, poklicni agronom in župan v občini Feldthurns pri Bocnu. Njegova kandidatura je izšla s primarnih volitev v stranki SVP, ki so priklicale 26 tisoč volivcev. Za gosta so pripravili sprejem na domačiji Koršičevih v Števerjanu, kjer so ju poleg somišljenikov SSk - dobro je bil zastopan strankin podmladek - in vidnih predstavnikov ter nekaterih kandidatov na skorajšnjih občinskih volitvah pričakali župan Hadrijan Cor-si, deželni tajnik SSk Damijan Terpin in deželni svetnik Igor Gabrovec. Dosežke sodelovanja med SSk in SVP je najprej izpostavil Terpin, ki je potrdil, da je Ebner velik prijatelj Slovencev. Poudaril je še, da ima SSk na listi SVP za evropske volitve Borisa Pahorja, »ki je morda najbolj ugleden kandidat v Evropi«. Ivo Jevnikar je uvodoma navedel, da je SSk od vsega začetka, od leta 1979, prisotna na evropskih volitvah in da je ravno pri SVP našla zanesljive zaveznike. »Ebner, ki je bil najprej štirikrat poslanec v rimskem parlamentu in nato tri polne mandate evroposlanec, nam je bil vedno na razpolago,« je naglasil in omenil njegovo angažiranje za zaščitni zakon, za Jere-mitišče, za samostojnost Slovenije in za pravice Slovencev na avstrijskem Koroškem. Ebner je spomnil, da se je s slovensko manjšino v Italiji seznanil sredi 70. let. Njene pravice je začel zagovarjati že kot poslanec v Rimu, kjer je s posebno vztrajnostjo in v nenaklonjenem okolju utiral pot zaščitnemu zakonu. Izpostavil je skupne boje s SSk in prizadevanja, da bi spoštovanje manjšin poleg človekovih pravic bilo zapisano v temeljih EU, kar je imelo v Francozih največje nasprotnike, je pripomnil. »Opravili smo korake naprej, sicer ne vseh, ki smo si jih želeli, a šli so v pravo smer,« je dodal. Izrazil je še mnenje, da je današnjo stisko Evrope povzročila prehitra širitev z vključitvijo desetih držav leta 2004, da bo kriza z lizbonsko pogodbo premoščena, da Turčija ne sodi v EU, da naj Hrvaška čim prej vstopi, da pa slovenski argument proti njenemu pristopu ni primeren. Dorfmann je dejal, da manjšinci doživljamo EU drugače, skozi svojo specifiko, in da moramo prispevati k uresničevanju evropskega projekta. Največ besed pa je namenil vprašanjem kmetijstva in še zlasti vinarstva, saj je na tem področju strokovnjak. Predvsem se bori, da se na vseh institucionalnih ravneh uveljavi prepričanje, da je vino produkt kulture, zemlje in človeka. »Tudi ta moja skrb,« je dodal, »me približuje slovenski manjšini.« Nazadnje je poudaril, da bo nadaljeval Eb-nerjevo delo, »vendar z vašim sodelovanjem, ker se politika ne sme rojevati v politikovi glavi, temveč na impulz ljudi«. V razpravi, ki je sledila, so ga tudi opozorili, da je izvajanje zaščitnega zakona za Slovence nezadostno. malnišče »Pokrajinski uradi rešujejo 11 -letne vozle« Na včerajšnji intervju sovo-denjskega župana Igorja Petejana se odziva pokrajinska odbornica Mara Černic in poudarja, da je v občini Sovodnje več perečih okolj-skih vozlov, katerih rešitev je zelo zahtevna. Odbornica omenja vprašanja Malnišča, elektrovoda in tovarne Kemica. »Župan Petejan, ki vodi sovodenjsko občino že 14 let, je že dvakrat izjavil v medijih, da so goriška pokrajina oz. tehnični uradi mojega odborništva krivi, da še ni bil rešen problem Mal-nišča,« pravi Černičeva in nadaljuje: »Goriška pokrajina in sovo-denjska občina sta pred enim letom podpisali konvencijo, s katero sta določili, da bo pokrajina vodila postopek za pridobitev deželnega prispevka 500.000 evrov za izpeljavo prvega posega na Mal-nišču. Prvi poseg predvideva preverjanje dejanskega stanja onesnaženosti na Malnišču, kar je potrebno za načrtovanje primernega sanacijskega posega. Za sanacijo bo zatem treba dobiti dodaten deželni prispevek 1.500.000 evrov. Župan v intervjuju iz dne 15. maja pravi, da eno leto po podpisu konvencije pokrajinski uradi niso naredili še nič. To ne nikakor drži, ker pokrajinski uradi rešujejo razne administrativne vozle, ki so nastali od leta 1997 do leta 2008, se pravi v enajstih letih, med katerimi je sovodenjska uprava "poskušala" sama rešiti problem Mal-nišča,« pravi Mara Černic. Terpin in Corsi sprejemata Ebnerja in Dorfmanna bumbaca vrh - Volilni shod Občinske enotnosti Demokratične vrednote steber volilnega programa doberdob - Predstavili listo Slovenske skupnosti So na strani občanov, ki hočejo spremembo Petkovi predstavitvi list in županskih kandidatov: Občinska enotnost na Vrhu (levo), Slovenska skupnost v Doberdobu (desno) bumbaca »Pri izvajanju svojega programa se bomo oprli na prepričanja, ki so izraz naprednih demokratičnih vrednot. Te izhajajo iz zavesti o boju in žrtvah naših dedov za svobodo in mir v teh krajih, iz vrednot socialne pravičnosti, enakopravnosti med rasami in spoloma, varstva okolja, medkulturnega dialoga. Na teh osnovah smo delali vse doslej in od teh ne odstopamo.« S temi besedami je županska kandidatka Občinske enotnosti v občini Sovodnje Alenka Florenin uvedla petkovo uradno predstavitev liste na Vrhu, ki jo je povezoval Aleš Waltritsch. Številno občinstvo je lahko pobliže spoznalo kandidate, čeprav je, kot je poudaril Waltritsch, njihova predstavitev v večji meri nepotrebna, saj gre za ljudi, ki so močno vraščeni v prostor. Waltritsch je obnovil kulturno-druž-beno angažiranost županske kandidatke od prvih korakov v domačem zboru in društvu do številnih funkcij v raznih manjšinskih ustanovah, sovodenjskem občinskem svetu od leta 1995 do leta 2004 in sedanje odborniške funkcije, kar priča o njeni tesni povezanosti s prostorom in ljudmi. Alenka Florenin je izpostavila teritorialno, starostno in interesno ravnovesje liste Občinske enotnosti ter poudarila, da ta »enotnost temelji najprej na iskanju in dozorevanju sinteze različnih mnenj v okviru iste skupnosti. To je gibanje, v katerem se lju- dje prepoznavajo po idejah in pristopu, čeprav je pot do skupnega cilja včasih težavna.« Predstavitve se je udeležil predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, ki je podprl tako župansko kandidatko kot listo Občinske enotnosti, za njim so posegli še pokrajinski odbornik in predstavnik Zelenih ter gibanja Levica in svoboda Marko Ma-rinčič, koordinator slovenske komponente v Demokratski stranki David Peterin, pokrajinski tajnik Stranke italijanskih komunistov Stefano Fain in pokrajinski tajnik SKGZ Livio Semolič; svojo podporo sta v pisnem sporočilu potrdila senatorka Tamara Blažina in pokrajinski tajnik Demokratske stranke Omar Greco. Prisotni so bili tudi deželni predsednik SKGZ Rudi Pav-šič, pokrajinski svetnik Marko Jarc in kandidat Levice in svobode na evropskih volitvah Igor Komel. Floreninova je orisala glavne smernice programa, predvsem kar zadeva Vrh. Ob ohranitvi šole, ki ostaja trdna točka programa s potrebnimi posegi, kot sta odprava radona in nabava šola-busa za potrebe učencev in malčkov, ki obiskujejo vrtec v Rupi, se bodo pri Občinski enotnosti zavzeli tudi za popravilo nekaterih cestnih odsekov, namestitev novih svetil, internetno povezavo in ovrednotenje jarkov in zapuščine 1. svetovne vojne; v ospredju bo vsekakor tudi reševanje ju-sarske problematike. VOLITVE Vsi po dvojezične volilne izkaznice Občinski svetnik Demokratske stranke Aleš Waltritsch poziva Goričane, naj si preskrbijo dvojezične volilne izkaznice, ki so na voljo v volilnem uradu v notranjih pritličnih prostorih županstva. Dovolj je, da se s staro, samo v italijanščini natiskano volilno izkaznico zglasijo v pristojnem uradu in uslužbenci bodo takoj po izpolnitvi formu-larja izdali dvojezično. Slovensko besedilo dvojezičnih izkaznic sicer vsebuje nekaj napak, za popravilo katerih bo jutri Waltritsch postavil svetniško vprašanje županu in pristojnemu odborniku. »Prav je, da Slovenci potrdimo svojo prisotnost v mestu tudi z dvojezičnimi dokumenti, kot so elektronske in papirnate osebne izkaznice ter volilne izkaznice. Brancatijeva levosredinska uprava je na pobudo slovenskih svetnikov uvedla tudi celo vrsto dvojezičnih potrdil na matičnem uradu in tudi globe mestnih redarjev so lahko na zahtevo posameznika dvojezične,« opozarja svetnik DS Aleš Waltritsch. V občinski sejni dvorani v Doberdobu je bila v petek uradna predstavitev županskega kandidata Daria Bertinazzija, liste in programa Slovenske skupnosti. »Prepričan sem, da prebivalci naše občine si želijo spremembe,« je poudaril Bertinazzi in opozoril, da sprememba ne sme biti zgolj politična, pač pa predvsem v načinu upravljanja občine, v odnosu do občanov in v smotrnem načrtovanju razvoja celotnega občinskega teritorija. »Zavzemali si bomo za popolno izvajanje zaščitnih zakonov, obenem pa si bomo prizadevali za sožitje med obema tu živečima narodoma,« je napovedal Bertinazzi in pojasnil, da se bo zavzemal za konkretno sodelovanje s sosednjimi občinami tako na slovenski kot na italijanski strani, obenem pa si bo prizadeval za ustanovitev novega subjekta, in sicer evropske ekupine za ozemeljsko sodelovanje, ki bo dala pravi razvoj skupnemu obmejnemu prostoru. »Prebivalci občine Doberdob so navezani na svojo zemljo, na svoje korenine in na delo svojih prednikov, zato je razvoj kmetijstva nujno potreben. Zaradi tega bomo takoj po izvolitvi sklicali omizje z vsemi kmečkimi organizacijami na teritoriju, konstruktivno sodelovali z LAS-Kras, razširili kmetijska območja E4 in promovirali kmečki turizem, osmice, gostilne, pridelke naših kmetov in domačo obrt,« je povedal Bertinazzi in po- jasnil, da je kmetijstvo treba povezati s turističnimi dejavnostmi, ki bi zagotovile zaposlitev mladim domačinom. Po mnenju Bertinazzija mora nova občinska uprava uresničiti dolgoročni načrt za smotrno in varčno upravljanje vseh javnih objektov. Kot slab primer upravljanja javnih objektov je omenil paludarij in telovadnico: prvi po desetih letih ni še odprl svojih vrat, druga je v veliko breme občinskemu proračunu. Ber-tinazzi je napovedal, da v primeru izvolitve namerava urediti otroške jasli. Poleg Berti-nazzija so spregovorili tudi vsi kandidati za občinski svet in povedali nekaj o sebi in o izkušnjah, ki jih imajo na raznih področjih. V nadaljevanju je deželni tajnik Slovenske Skupnosti Damijan Terpin poudaril, da je ponosen na tako mlado listo in na takega županskega kandidata. Obžaloval pa je dejstvo, da Demokratska stranka ni sprejela predloga o skupnem upravljanju. Prisotne je nagovoril tudi deželni svetnik Igor Gabrovec in poudaril, da je Bertinazzi med zadnjim mandatom pokazal veliko odgovornost do svoje občine, saj je »rešil« župana Paola Vizintina, ko ni imel več večine. Nazadnje je spregovoril še pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek. Ob zaključku srečanja se je Bertinazzi zahvalil prisotnim in pozval volivce, da naj na evropskih volitvah volijo »za velikega evropskega človeka, Borisa Pahorja«. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 17. maja 2009 1 1 nova gorica - Univerza se bo selila iz Rožne Doline Univerzitetni kampus bo zrasel ob Kornu Uresničitev investicijsko zahtevnega projekta bo postopna in bo trajala več let Novogoriški nogometaši bodo svoje dejavnosti selili v Šempeter, saj bo na mestu igrišča čez nekaj let kampus foto t.b. Zgodba se začenja v letu 1995, ko je bila ustanovljena Fakulteta za znanosti o okolju, predhodnica novogoriške Univerze. Tri leta zatem se je fakulteta preimenovala v Politehniko in leta 2006, ko se je širila tudi s prostori v Gorici, dobila svoje zdajšnje ime, Univerza v Novi Gorici. Tako kot se je z novimi poimenovanji ta osrednja visokošolska izobraževalna ustanova na Goriškem programsko razvijala, so se spreminjale in povečevale tudi njene potrebe po ustreznem prostorskem razvoju. Univerza v Novi Gorici dandanes še vedno deluje v prostorih poslopja nekdanje družbe Primex v Rožni Dolini. Nove razvojne površine je pred tremi leti našla tako preko meje v Gorici kot tudi v Ajdovščini, in takrat so se pravzaprav vnele polemike o tem, koliko mestna občina sploh naredi za to institucijo, zaradi katere je pravzaprav dobila naziv »univerzitetno mesto«. Domicil Univerze v Rožni dolini je že od vsega začetka predstavljal velik problem, za predavalnice sta občina in univerza v vseh teh letih vendarle pridobili gradbeno dovoljenje, del prostorov stavbe pa tega še vedno nima, saj je dokumentacija, kot pravijo na občini, še v pripravi. Sprva se je priložnost za razvoj novih programov nakazovala v neposredni okolici. V igri so bili ob padcu meje opuščeni mejni objekti kot tudi območje južno in zahodno od današnje lokacije v smeri Šempetra. Da bi čim prej našli rešitev in začrtali trajnostno, celovito in usklajeno urejanje prostorskega razvoja in razmer na območju, je mestna občina v letu 2007 že začela s pripravo prostorskega izvedbenega načrta za območje razvoja Univerze. A Univerza se je odločila, da na tem območju svojih programov ne namerava razvijati. Mestni svet občine Nova Gorica je bil tako pred renče V opekarni kriza hujša od pričakovanj Družba Goriške opekarne je v prvem četrtletju letos ustvarila za 1,64 milijona evrov prihodkov in skupaj 718.000 evrov izgube. Prodaja je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem manjša za tretjino, izguba pa za petino višja od načrtovane. Kot ugotavljajo v družbi iz Renč, ki je vodilni slovenski proizvajalec opečnih izdelkov, se učinki finančne in gospodarske krize še posebej močno kažejo v gradbeništvu. Zaradi velikega števila neprodanih stanovanj ter pomanjkanja ustreznih finančnih virov je opazen velik padec gradbenih aktivnosti. Zaradi zmanjšanega obsega poslovanja so že s prvim januarjem v renški družbi 83 zaposlenim delovnik skrajšali na 36 ur tedensko in vodilnim delavcem znižali plače za 15 odstotkov. Tako od februarja prejemajo državno subvencijo za skrajšani delovni čas, ki bo v veljavi do konca leta 2009 oz. do izboljšanja pogojev poslovanja. novo nalogo. Konec novembra lani je imenoval komisijo za pogajanja z Univerzo za določitev (nove) lokacije bodočega kampusa. Komisija, ki je tehtala med tremi možnostmi, Rožno Dolino, lokacijo ob Kornu in Ajševico, je sprejela odločitev, da se Univerzi predlaga lokacijo ob Kornu - pod Kapelo. Po predstavitvi predlagane lokacijo in njenih prednosti si je Univerza vzela čas za temeljito preučitev omenjenega predloga in pred dobrim mesecem dni sporočila svoj odgovor. Omenjena lokacija omogoča dolgoročen razvoj univerze in je, glede lege in površine, primerna za izgradnjo kampusa. Odločitev je zatem sprejel še Forum za razvoj visokega šolstva, ki deluje v okviru Partnerstva za razvoj mestne občine Nova Gorica, in tako so mestni svetniki v četrtek na mize prejeli sklepa o določitvi omenjene lokacije za bodoči kampus in tudi že sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta Univerza ob Kornu. Ta naj bi bil dan mestnemu svetu v sprejem čez leto dni. Lokacija za kampus sodi prav v omenjeni podrobni prostorski načrt, ki predvideva izgradnjo na dobrih 8,6 hektarov velikem zemljišču. Strokovne rešitve bo občina dobila z javnim urbanistično arhitekturnim natečajem, kjer bo izbrala najboljšo rešitev. Na Univerzi zadovoljstva ob sprejemu sklepa ne skrivajo, podpredsednik za raziskave Gvido Bratina se je svetnikom zahvalil že takoj po izglasovanem sklepu. Predsednik Univerze Danilo Zavrtanik za medije te dni ni dosegljiv, saj se mudi na službeni poti v Rimu, svoj odziv pa napoveduje za jutrišnji dan. Dejstvo je, da Univerza v Novi Gorici s svojimi letos 850, v prihodnjem letu pa več kot 1.000 študenti za svojo nemoteno rast potrebuje zadostne in primerne razvojne površine. A to bi lahko dejali tudi za številne druge višje in visokošolske ustanove, na katerih v Novi Gorici študira okoli 4.000 študentov. Mestni svetnik in hkrati direktor Visokošolskega in raziskovalnega središča Primorske Uroš Saksida pravi, da je ta lokacija prvenstveno res namenjena Univerzi v Novi Gorici, a tu bodo z leti zrasli tudi študentski domovi, ki bodo na voljo študentom ostalih visokošolskih ustanov. Besedno zvezo »z leti« gre ob tem še kako poudariti, saj kampus ne bo zrasel prav hitro. Postopnost izgradnje poudarjajo vsi odgovorni na mestni občini, saj gre za investicijsko zelo zahteven projekt, ki je za občutno zadolžen občinski proračun vse prej kot mačji kašelj. Ob tem se zdi postranskega pomena tudi »prah«, ki se te dni v Novi Gorici okoli kampusa dviguje, tudi v medijih, češ da bo kampus s te lokacije izrinil novo-goriške nogometaše. Nogometno društvo Gorica si je s pomočjo občine tu res uredilo pomožna nogometna igrišča, na katerih trenirajo vse selekcije, torej več kot 400 mladih. A do kampusa je še (zelo) dolga pot, nogometaši pa rešitev že imajo. Z občino Šem-peter-Vrtojba so namreč lani podpisali pismo o nameri. Občina Šempeter-Vrtojba je namreč za pridobitev evropskih sredstev za ureditev Športnega parka na lokaciji med železniško progo in bolnišnico potrebovala partnerja, ki bi ji zagotovil primerne vsebine. In te so s svojim programom in nogometno šolo nogometaši tudi zagotovili. Tamara Benedetič števerjan - Mlada Vilenica 2009 Janina Pikapolonica zmagala na natečaju Števerjanska prvošolka Jana Stekar je ponosna na nagrado v razredu ustvarjalcev, starih od šest do deset let bumbaca Med nami pestujemo malo pesnico. Žirija devete mednarodne otroške literarne nagrade Mlada Vilenica 2009 je namreč odločila, da je zmagovalka natečaja v razredu ustvarjalcev, starih od 6 do 10 let, učenka prvega razreda šte-verjanske osnovne šole Jana Stekar. Njeno pesem Pikapolonica so proglasili za najboljšo v natečajnem izboru. Jana si je zanjo zaslužila kristalno pero Mlade Vi-lenice 2009, ki ji ga bodo podelili v soboto, 23. maja, v amfiteatru Kosovelovega doma v Sežani. Jano je nagrada osrečila in je nanjo ponosna. Kot nam je povedala njena učiteljica in mentorica, Sabina Grahek, je prvošolka velika ljubiteljica knjig, saj jih je prebrala kar 114. V šoli je odličnjakinja, po značaju samozavestna, prijazna, zgovorna in zmeraj nasmejana, življenje pa jo za te njene odlike ter hkrati za delavnost in vztrajnost nagrajuje. Naj omenimo, da je letos osvojila tudi nagrado na državnem prvenstvu Mažoretne in twirling zveze Slovenije v Kranju. Na natečaju Mlada Vilenica je šola Alojza Gradnika sodelovala prvič. Tekmovala je s pesmimi šestih učencev, po Janini zaslugi pa se dokopala do zmage. nova gorica - Začasna rešitev Pivka priskočila na pomoč 45 Mipovim delavcem Družba bo odprla dvanajst poslovalnic na področju severne Primorske Iz družbe Pivka perutninarstvo so sporočili, da bodo v torek, 19. maja, odprli dvanajst poslovalnic na področju severne Primorske, ki so do zdaj poslovale v okviru družbe Mip Maloprodaja, ki je, tako kot matična družba Mip, v stečajnem postopku. Gre za dve poslovalnici v Novi Gorici in poslovalnice v Solkanu, Kromberku, Šempetru, Dornberku, Desklah, Kanalu, Ajdovščini, Neblem, Tolminu in Kobaridu. S tem bodo zagotovili delovno mesto 45 zaposlenim od skupno okrog stotih zaposlenih, kolikor jih je delalo v Mip Maloprodaja, od katerih jih je nekaj že našlo drugo zaposlitev. Kot so povedali v družbi Pivka perutninar-stvo, jih je propad Mipa zelo prizadel, saj so s tem izgubili prodajna mesta v verigi mesnic, s katerimi so sodelovali več desetletij, neporavnanih pa je ostalo tudi veliko terjatev. Pivka je ponudbo za prevzem podala takoj po stečaju, saj je želela, da bi prodajalne nemoteno poslovale in ohranile zaposlene na delovnih mestih, in zato, ker vsaka prekinitev v delovanju mesnic močno zmanjša tudi vrednost stečajne mase tako Mipa kot tudi Mipa Maloprodaje. V olitve 2009 Podpora Občinski enotnosti Pokrajinsko tajništvo Levice in svobode, ki se je v prejšnjih dneh sestalo v Gradišču, vsestransko in odločno podpira v vseh treh slovenskih občinah liste Občinske enotnosti; v Števerjanu izreka podporo županski kandidatki Ingrid Komjanc, v Sovodnjah Alenki Florenin in v Doberdobu Paolu Vizinti-nu. Na evropskih volitvah si deželno vodstvo Levice in svobode prizadeva za izvolitev goriškega kandidata Igorja Komela. Nasprotuje zamenjavi Načelnik svetniške skupine Združeni in kandidat SSk za sovodenjski občinski svet Julijan Čavdek poziva župana Igorja Petejana, naj umakne z dnevnega reda občinskega sveta, ki bo 20. maja, sklep o zamenjavi zemljišč - med starim nogometnim igriščem in sovodenjskim Kulturnim domom - s podjetjem Alpe. Po mnenju Čavdka zamenjava zemljišča ne spada med tekoče posle, ki jih uprava lahko opravlja štirideset dni pred volitvami. »Sprejetje tako pomembnega sklepa pritiče novi občinski upravi oz. novemu občinskemu svetu,« poudarja Čavdek. Premaknili volilne panoje Sovodenjski župan Igor Petejan je občinskim uslužbencem naročil, naj premaknejo volilne panoje, zato da bodo bolj vidni. To se uslužbenci že storili, sicer pa Petejan pojasnjuje, da so bili panoji za lepljenje volilnih plakatov postavljeni na popolnoma istih mestih kot v prejšnjih letih. »Če jih občinski svetnik Vladimir Klemše v prejšnjih dneh ni videl, pomeni, da jih tudi v prejšnjih letih še nikoli ni pogledal,« ugotavlja Petejan. »Niso bili informirani« Sodelavci Walterja Devetaka in njegove liste Skupaj za Sovodnje, so se odzvali na izjave župana Igorja Petejana v včerajšnjem intervjuju ob zaključku mandata. »Zanimiva je Petejanova izjava o čezmejnem elektrovodu, o katerem se potihoma govori že od druge polovice leta 2005, v zadnjem času pa vse glasneje. Župan je pozabil povedati, zakaj v vsem tem času načrta ni predstavil javnosti. Prav gotovo mu ne bi bilo težko javno pojasniti, da vkopani elek-trovod nikogar ne ogroža. Odgovor, zakaj do tega ni prišlo, ve le on sam in morda člani njegovega odbora. Dejstvo je, da je tudi v tem primeru odmanjkala informacija, ki je srž demokracije«, piše v sporočilu liste Skupaj za Sovodnje. SSk danes na Jazbinah Županska kandidatka Slovenske skupnosti Franka Padovan in kandidati za občinski svet v Števerjanu bodo danes ob 9.15 sodelovali na volilnem shodu pred cerkvijo na Jazbinah, prihodnjo nedeljo, 24. maja, ob 11. uri pa na trgu pred števerjansko cerkvijo. »Trg živilsko predelovalnih izdelkov se iz trgovskih sistemov seli v diskonte, kjer mi nismo prisotni. Prav zato želimo ohraniti vsako prodajno polico,« je s tem v zvezi povedal predsednik uprave Pivke Janez Rebec. Kljub želji, da bi mesnice odprli čim hitreje, je bil potreben čas za iskanje rešitev, ki bi ustrezale vsem vpletenim, so še poudarili v družbi Pivka perutninarstvo in dodali, da sta programa Mipa in Pivke komplementarna in se nista nikoli prekrivala. Če bo Mip ponovno zaživel do proizvodnje, bodo njegovi izdelki imeli prednost na policah mesnic. Poudarili so tudi, da je Pivka zelo povezana s področjem Vipavske, Goriške in Krasa, kjer redi polovico svojih piščancev. V notranjski družbi so izrazili tudi prepričanje, da predstavlja prevzem trgovin za Pivko veliko tveganje, saj ima poslovalnice v najemu le za kratek čas - slaba dva meseca -, upajo pa, da bodo lahko ob upoštevanju začetnega tveganja Pivke in njene dobrona-mernosti lahko podpisali tudi daljšo najemno pogodbo oz. le to podaljšali do razrešitve Mipovega stečaja oz. do zakonsko dovoljenega roka. (nn) Nesreča na Palkišču Na državni cesti št. 55 na Palkišču se je včeraj okrog 16.30 zgodila prometna nesreča. Trčila sta motor, ki ga je upravljal 21-letni S.D. iz Gorice, in avto, za volanom katerega je sedel 26-letni T.L. ravno tako iz Gorice. V nesreči se je poškodoval motociklist, ki so ga prepeljali na zdravljenje v goriško bolnišnico. Po razpoložljivih podatkih njegovo zdravstveno stanje naj ne bi bilo hudo; na kraju so posredovali prometni policisti iz Tržiča, ki vodijo preiskavo o vzrokih ne- Ponesrečena kolesarka Včeraj okrog poldne je na državni cesti 351 v bližini Fare prišlo do nesreče, v kateri je kolesarka iz Gorice utrpela telesne poškodbe. C.V. se je v spremstvu dveh kolesarjev peljala po Majnicah v smeri proti Gradišču. Iz razlogov, ki jih prometna policija še preučuje, je ženska izgubila nadzor nad kolesom in padla. V nesrečo, so povedali pri policiji, ni bil vpleten noben avtomobil. Na kraju je ob službi 118 posredoval tudi helikopter, naposled pa so žensko odpeljali v goriško bolnišnico z vozilom. 12 Nedelja, 17. maja 2009 GORIŠKI PROSTOR / gorica - V petek se začenja zgodovinski festival eStoria Odštevajo dneve Z jutrišnjim dnem stopi v veljavo prepoved prometa pred ljudskim vrtom na korzu Verdi V Gorici odštevajo dneve do začetka zgodovinskega festivala eStoria, ki bo mesto poživil prihodnjih konec tedna. Ne glede na to bo festivalsko vzdušje mogoče občutiti že z jutrišnjim dnem, ko bodo po središčnih mestnih ulicah začeli postavljati stojnice. Zaradi tega bo od jutri prepovedan promet na korzu Verdi med križiščema z ulicama Dante in Petrarca. V sredo, 18. maja, bodo uvedli prepoved parkiranja še na odseku korza Verdi med ulicama Petrarca in Crispi, saj bodo namestili stojnice, na katerih bodo med festivalom ponujali obiskovalcem zgodovinske knjige. Prepoved prometa bo veljala do torka, 26. maja. Festival bo sicer potekal med petkom, 22. maja, in nedeljo, 24. maja, letos pa nosi naslov Domovine - Državljanstvo in čut pripadnosti od grške polis do globalnega sveta. Med tremi festivalskimi dnevi se bodo v Gorici zvrstila srečanja z uglednimi zgodovinarji in pisci, okrogle mize, knjižne predstavitve in kulturni dogodki. Med drugim bodo v enem izmed festivalskih šotorov postavili na ogled razstavo z naslovom »Dalla Mitteleuropa a Ge-rusalemme, il viaggio di Elia«, v okviru katere bodo razstavljene fotografije Monike Bulaj. Slike so bile posnete v vzhodni Evropi, na Kavkazu, v Turčiji, Iranu in Izraelu, saj se je poljska fotogra-finja opravila na pot, ki naj bi jo opravil prerok Elija. Prireditelji festivala bodo tudi letos poskrbeli za gurmane. Predvideni so trije degustacijski večeri, ki se bodo pričeli ob 19. uri in bodo potekali v notranjem dvorišču knjigarne Libreria editrice goriziana. V petek, 22. maja, bodo spregovorili Paolo Mass-obrio, avtor knjige Il golosario, Francesco Del Zan iz zavoda ER-SA in novinar Adriano Del Fabro. V soboto, 23. maja, bosta večer animirala Giuseppe Barbieri in Allan Bay, ki je avtor zbirke italijanskih kuharskih receptov. V nedeljo, 24. maja, bo Marino Niola govoril o simbolih in mitih, vezanih na hrano. Ker na de-gustacijah bo število mest omejeno, je potrebna rezervacija na številki 0481-539210. isig-ecosoc - Zdravstvo V Gorici sedež mednarodne delavnice Zaradi obmejne lege in pridobljenega znanja Gorica želi v sodelovanju z Združenimi narodi postati mednarodni laboratorij projektov na področju javnega zdravstva. To izhaja iz zaključnega dokumenta, ki so ga sestavili včeraj, po koncu dvodnevne konference Meje in javno zdravstvo v organizaciji inštituta ISIG in ekonomskega in socialnega sveta Združenih narodov (ECOSOC) ter v sodelovanju z inštitutom IUIES in Tržaško univerzo. Posvet se je začel v petek ob prisotnosti italijanskega zunanjega ministra Franca Frattinija, zaključil pa se je včeraj dopoldne. »Na goriški konferenci je bilo v središču pozornosti javno zdravstvo, ki je zelo pomembna tema. O tem priča dokument, ki so ga podpisali sodelujoči izvedenci. Zaradi svoje obmejne lege bi lahko bila Gorica idealen sedež za mednarodni laboratorij,« je povedal direktor inštituta ISIG Alberto Gasparini. Dokument, ki ga bodo prebrali na enem izmed prihodnjih zasedanj Združenih narodov, izpostavlja vlogo obmejnih območij, ki imajo največji potencial na področju razvoja javnega zdravstva. »Gorica se predstavlja svetu z novim načinom ocenjevanja problematike širjenja nalezljivih bolezni. Le-ta sloni na znanju in ugotovitvah, ki so si jih nabrali obmejni kraji,« je povedala predstavnica ekonomskega in socialnega sveta OZN Hanifa Mezoui. doberdob - V soboto Že pete Hrastove Igre brez meja Društvo Hrast bo tudi letos priredilo tradicionalne Igre brez meja za otroke. Otroci se bodo že petič zapored zbrali na travniku pred župnijsko dvorano v Doberdobu in se pomerili v prijateljskih igrah. Letošnja izvedba Iger brez meja bo potekala v soboto, 23. maja. Otroci so se v zadnjih letih na pobudo navezali in se je udeležujejo v velikem številu; lani jih je bilo okrog 50. Otroci bodo ob domiselnih in zabavnih igrah preživeli popoldanske ure na že običajnem prizorišču pri župnijski dvorani v Doberdobu. Vpisnina je brezplačna. Igre so namenjene vsem osnovnošolskim otrokom, dobrodošli pa bodo tudi nižješolci. Zanimive in pestre preizkušnje se bodo začele ob 14.30, sklenile pa se bodo približno ob 17.30. Otroci se bodo razdelili v skupine, ki se bodo med seboj pomerile v več panogah. Na sporedu bodo spretnostne preizkušnje v poligonu, vesele igre z balončki in v režiji prijetnega vremena tudi »vodna zabava«. Zmagovalci bodo nagrajeni. Podrobnejše informacije so na voljo na telefonski številki 347-4433151 (Claudio). (ač) ob dnevu muzejev Jutri delavnice in brezplačen ogled muzejskih zbirk Jutri, na Mednarodni dan muzejev, vabi Goriški muzej na ogled svojih zbirk v Vilo Bartolomei v Solkanu. Brezplačno si bo mogoče ogledati razstave o renesančni keramiki s primorskih gradov, ope-karstvu v Biljah, zbirko posodja in predstavitev konservatorskih-re-stavratorskih delavnic na razstavi Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri. Na ogled bodo tudi zbirke grajskih pečnic, zibelk in skrinj, organizirani pa bosta tudi delavnici oblikovanja gline: ob 10. uri za predšolsko in šolsko mladino, ob 16. uri pa za odrasle. Dan muzejev bodo med 9. in 13. uro na različnih prizoriščih obeležili tudi v Ajdovščini. V Pilonovi galeriji bodo brezplačno na ogled stalna zbirka Vena Pilona, razstava o Zoranu Mušiču in o slovenskih kiparkah dole-ta 1945, v Muzeju Ajdovščina pa arheološka zbirka in zbirka fosilov. Organiziran bo sprehod okoli obzidja Castre, na ajdovski tržnici pa bodo na stojnicah po ugodnih cenah na voljo publikacije Pilonove galerije in Muzeja Ajdovščina. Otroci se bodo lahko udeležili delavnice na temo arheološke dediščine, društvo Teodozij pa bo razstavilo kostume, izdelane za uprizoritev spektakla Bitka pri mrzli reki. (nn) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU D Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN API - Ul. Redipuglia 42 ROMANS API - Ul. XXV Maggio 3/A DI MARINO, ul. Bersaglieri 2, tel. 0481489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. U Kino Dvorana 3: 17.15 »Hearth - La nostra Terra«; 20.00 - 22.15 »Star Trek«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »San Valentino di sangue« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Ki-nemax d'Autore«: »Tutta colpa di Giu-da«. V GORICI DANES KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.30 -21.15 »Angeli e demoni«. Dvorana 2: 16.15 - 18.00 »Heart - La nostra Terra«; 19.45 - 22.00 »The Reader«. Dvorana 3: 15.50 - 17.50 »Hannah Montana: The Movie«; 20.00 - 22.00 »Star System - Se non ci sei non esisti«. V GORICI JUTRI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Angeli e demoni«. Dvorana 2: 17.00 »Animamente«: »Il seme della discordia«; 19.45 - 22.00 »The Reader«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Ki-nemax d'Autore«: »Katyn«. V TRŽIČU DANES KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.40 -22.10 »Angeli e demoni«. Dvorana 2: 18.00 - 20.30 »Angeli e demoni«. Dvorana 3: 16.30 - 18.15 »Hearth - La nostra Terra«; 20.00 - 22.15 »Star Trek«. Dvorana 4: 16.00 »Hannah Montana: The Movie«; 18.00 - 20.10 - 22.10 »San Valentino di sangue« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 5: 15.30 - 17.30 - 20.00 - 22.10 »17 Again - Ritorno al liceo«. V TRŽIČU JUTRI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Angeli e demoni«. Dvorana 2: 18.30 - 21.15 »Angeli e de- M Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, ki bodo odpotovali od 4. do 6. junija do jezera Maggiore, naj plačajo saldo za izlet v trgovini pri Mili do 27. maja; informacije ne tel. 380-4203829 (Miloš). KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Umbrijo in obisk praznika Vini nel mondo od 30. maja do 2. junija; informacije in prijave na tel. 340-3447695 po 19. uri (Tamara). □ Obvestila DRUŠTVO JADRO IZ RONK organizira od ponedeljka, 18. maja, do srede, 20. maja, tečaj tehnike decoupage med 15. in 18. uro na sedežu društva v Ronkah; informacije na tel. 0481-482015 in pri odbornikih. SKGZ sklicuje v petek, 22. maja, ob 17. uri v prvem in ob 17.30 v drugem sklicu v Gorici in v soboto, 23. maja, ob 9. uri v Trstu XXIV. deželni kongres. AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža prireja v soboto, 23. maja, 19. moški mednarodni turnir v balinanju. Tekme se bodo začele ob 9. uri na štan-dreškem in sovodenjskem balinišču. Ob Koncertna sezona 2008 - 2009 UNIVERSITY OF UTAH SINGERS Pevski zbor iz ZDA dobitnik Velike nagrade - Grand Prix Evrope 2006 Brady B. Al I red, zborovodja Laurel Enke, klavir Na sporedu gospel, ameriške ljudske pesmi ter skladbe iz muzikalov Kulturni center Lojze Bratuž Sobota, 23. maja 2009, ob 20.30 Informacije in pred prodaja vstopnic v Kulturnem centru L Bratuž od ponedeljka do petka, od 8.30 do 12.30, ter ob prireditvah v sodelovanju z Zvezo slovenske katoliške prosvete - Gorica Uradom vlade RS za Slovence v Zamejstvu in po svetu vas vljudno vabi na JUBILEJNI KONCERT MoPZ ŠT. MAVER mam/i Nastopata tudi OPZ ŠT. MAVER in Vokalno instrumentalna skupina Zali Rovt iz Tržiča (SLO) Kmečka domačija Grad Št. Maver št. 1 Sobota, 23. maja 2009, ob 20.30 slabem vremenu bodo tekme potekale na pokritem balinišču v Gradišču. SKGZ vabi delegate članic na redni občni zbor SKGZ, ki bo v petek, 23. maja, ob 15.30 v prvem in ob 16. uri v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici (Ul. I.Brass 20). AŠZ MLADOST sklicuje redni občni zbor volilnega značaja v ponedeljek, 25. maja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v dvorani kulturnega društva Jezero v Doberdobu. V Mali oglasi KAMIN ventiliran s sipo znamke Palaz-zetti, oblečen v rosa-belem gladkem marmorju, kot nov, prodam po zelo ugodni ceni; informacije na tel. 3484735330. S Poslovni oglasi Katjo Munih je osrečilo rojstvo drugorojenke Maje MIZARSTVO, izdelki in popravila po naročilu. Pipan Venceslav s.p. - Prvačina, 37 (SLO) Tel. 00386-31373087 SPREJEMAMO RAZNOVRSTNA GRADBENA DELA. Tel. 00386-41625393 81 Prireditve KD OTON ŽUPANČIČ prireja štiri srečanja na temo Gojiti starševstvo, ki bodo potekala v zgornjih prostorih Kulturnega doma Andreja Budala v Štandre-žu med 19.30 in 21. uro; informacije nudi Tanja Gaeta (tel.328-0309219). KD SOVODNJE prireja v petek, 22. maja, ob 20. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah zaključni nastop otroškega zbora KD Sovodnje, mladinski odsek društva pa bo nastopil s premiero igrice Sneguljčica, reši me!. Mamici, očku in bratcu iz srca čestitamo vsi na Primorskem dnevniku V spomin na sestro Uto daruje Nato z družino 100 evrov za CRO v Avianu. Namesto cvetja na grob Ute Devetak darujeta Gabriel in Miriam z Vrha 50 evrov za CRO iz Aviana. Ob prvi obletnici smrti Jožefa Radetiča darujeta Jordan in Danjel Radetič 50 evrov za vzdrževanje spomenika NOB v Jamljah. Namesto cvetja na grob Gabrijele Tom-sič vd. Uršič darujeta Joško in Pierino Krašček z družinama 100 evrov za AŠD Sovodnje. Namesto cvetja na grob Gabrijele Tom-sič vd. Uršič darujejo sosede Elda, Dragica, Mara in Kristina 60 evrov za AŠD Sovodnje. Namesto cvetja na grob Jele darujejo Iva, Maura in Fabio 50 evrov za KD Sovod-nje. Namesto cvetja na grob dragega Mirka Sobana iz Jamelj daruje stric Venko Le-giša iz Vižovelj 40 evrov za vzdrževanja spomenika NOB v Jamljah. Namesto cvetja na grob Ivanke Vižintin daruje moški pevski zbor Jezero 50 evrov za zadrugo Dol-Poljane. Namesto cvetja na grob Ivanke Vižintin darujejo Martini prijatelji iz Doberdoba 60 evrov za VZPI-ANPI Dol-Jamlje. Pogrebi [H Osmice V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. Prispevki Namesto cvetja na grob Tereze (Ute) De-vetak darujejo svakinje in svak Juren z družinami 300 evrov za CRO v Avianu. JUTRI V GORICI: 10.00, Tullio Chetti iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče. ZAHVALA Gabriella Tomsič vd. Ursič (Jela) Iskreno se zahvaljujemo dr. Marijanu Cijanu, župniku Makucu, cerkvenemu pevskemu zboru in moškemu zboru Rupa-Peč ter vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin. Družina Nedelja, 17. maja 2009 APrimorski r dnevnik nedeljske teme slovenkso-hrvaski odnosi Hrvaška v očeh Evrope kooperativna, Slovenija pa v slepi ulici Bojan Brezigar Vprašanje slovensko-hrva-ških odnosov, meje med obema državama in vključevanja Hrvaške v Evropsko unijo je že več mesecev ena glavnih tem slovenske politike. Pri tem se zunanjepolitične teme močno prepletajo z notranjepolitičnimi in odnosi s Hrvaško so zasenčili domala vse ostale politične teme v Sloveniji. Po eni strani je to pravzaprav blagodejno, saj je spor z južno sosedo zasenčil tudi marsikatero gospodarsko težavo, nekako po znani logiki, da je zunanji sovražnik vselej koristen, kadar se doma srečuješ s težko premostljivimi težavami, prav nobenega dvoma pa ni, da gre za resno vprašanje, katerega rešitev je pomembna za Slovenijo, zlasti za slovensko gospodarstvo. Osrednji aspekt slovensko-hrva-ških odnosov je namreč prost dostop do mednarodnih voda, ki jamči nemoteno delovanje Luke Koper in torej zagotavlja Sloveniji »okno v svet« ter jo uvršča med pomorske države. Brez tega dostopa bi bila država ohromljena in bi tvegala, da Hrvaška po mili volji ovira promet v koprsko luko in torej pogojuje njeno dejavnost. Glede na to, da ima Slovenija samo eno pristanišče, ki je ključnega pomena za njeno gospodarstvo, tega seveda ne more tvegati. Reševanje tega vprašanja je staro, kolikor sta stari državi, torej skoraj 18 let. V tem času je bilo več poskusov, da bi vprašanje rešili, vendar se je pri vseh zataknilo. Tu velja dodati, da se je zataknilo predvsem na hrvaški strani. Državi sta bili najbliže rešitvi tega vprašanja s sporazumom Drnovšek - Ra-čan iz leta 2001. Ta sporazum je vseboval določitev celotne meje, na morju in na kopnem. Na morju je Sloveniji dajal koridor med hrvaškimi in italijanskimi teritorialnimi vodami, v zameno pa je Hrvaški priznaval nekaj več ozemlja na kopnem. S tega vidika je bil sporazum smotrn, saj si je Slovenija zagotovila najpomembnejše, to je dostop do mednarodnih voda. Sporazumu so se najprej uprli na Hrvaškem, začenši z ribiči, nato pa so se mu uprli tudi v Sloveniji. Nista ga ratifici- rala ne hrvaški sabor in niti slovenski državni zbor, čeprav obeh držav tukaj ni mogoče enačiti: če bi Hrvaška pristala na sporazum, bi nanj pristala tudi Slovenija. Takrat je bil namreč Drnovšek politično tako močan, da bi tvegal tudi referendum in ga zmagal, če bi šlo za dokončno ureditev meje z dostopom do mednarodnih voda. Propadu tega poskusa je sledilo dolgo obdobje slabšanja odnosov med državama. Vrstili so se incidenti na meji, na morju in na kopnem, v obeh državah so nastale organizacije braniteljev interesov, intenzivno so delovale tudi obveščevalne službe in prav nobenega izgleda ni bilo, da bi se stanje umirilo. Po volitvah leta 2004 je vlada, ki jo je vodil Janez Janša, s Hrvati sklenila dogovor o izogibanju incidentov, resnici na ljubo pa se je Hrvaška na ta dogovor požvižgala in incidenti so se nadaljevali, tako v Piranskem zalivu kot tudi ob meji na kopnem. Poleti 2007 sta se Janša in Sana-der dogovorila, da bosta državi vprašanje meje reševali s pomočjo tretjega in zadolžila dve mešani komisiji, da pripravita vse potrebno. Slovenija je tu postavila tri temeljne pogoje: osnova je stanje na dan osamosvojitve, torej 25. junija 1991, določiti je treba celotno mejo, na kopnem in na morju, in upoštevati je treba načelo pravičnosti. Morda bo tu koristno v nekaj besedah razložiti, za kaj gre pri načelu pravičnosti. Če želimo zelo poenostaviti to vprašanje, lahko opozorimo na tezo, da je po koncu druge svetovne vojne Slovenija izgubila del svojega potencialnega ozemlja, Hrvaška pa ni izgubila ničesar. Takrat je bila Jugoslavija skupna država, sedaj, ko je treba določiti mejo med Hrvaško in Slovenijo, pa bi bilo pravično, če bi prišlo do kompenzacije. Tu gre torej za prost dostop do mednarodnih voda.Tega pogoja Hrvaška v mešanih komisijah ni sprejela. V tem času se je tudi zapletlo z enostransko razglasitvijo ekološko-ribolovne cone, s katero bi Hrvaška dejansko omejila plovbo po Jadranu. Tej coni se je morala Hrvaška odpovedati na močan pritisk Evropske unije ter je zato marca lanskega leta zamrznila njeno veljavnost za članice Evropske unije, dokler ne bo dosežen dogovor z EU. Pri pogajanjih za članstvo v Evropski uniji pa je ves ta čas Hrvaška v gradivo, ki ga je posredovala v Bruselj, vključevala dokumente, ki bi lahko prejudicirali dogovarjanja o meji. Hrvaški sabor je namreč sprejel veliko zakonov, ki vsebujejo zemljevide z zarisano mejo v sredini Piranskega zaliva, z zarisano ekološko-ri-bolovno cono ali s prirejeno mejo na kopnem. Slovenija je zahtevala odstranitev teh zemljevidov iz gradiva, Hrvaška pa na to ni pristala in je bila kvečjemu pripravljena podati nekakšno izjavo, da ta določila ne bodo vplivala na postopek reševanja meje. To Sloveniji ni zadostovalo in zato je v začetku decembra lanskega leta sklenila, da Hrvaški ne dopusti odprtja tistih pogajalskih poglavij, ki vsebujejo sporne zemljevida ali podatke. Pahorjevo vlado so takrat podprle vse politične stranke in samo dva politika, poslanec Franco Juri in evropski poslanec Aurelio Juri, sta javno objasnila svoje nesoglasje s to odločitvijo. Napovedala sta, da se je Slovenija sama potisnila v kot, češ da bo prišlo do močne zaostritve odnosov, ki bo za Slovenijo brezizhodna. Danes marsikdo ugotavlja, da sta imela prav. Slovenska vlada svoje poteze ni znala primerno predstaviti evropskim državam, ampak je dokaj dolgo čakala na razvoj dogodkov, morda upajoč, da bo na Hrvaškem prišlo do pozitivnega premika. To pa se ni zgodilo in povsem jasno je moralo biti že decembra, da do tega ne more priti. Hrvaška ima kar nekaj resnih težav, zaradi katerih njeno vključevanje v Evropsko unijo ne bo lahko. Med temi naj omenimo še neurejene odnose s haaškim sodiščem, državno financiranje ladjedelništva, ki je v nasprotju z evropskimi določili o konkurenčnosti, ureditev sodstva, vprašanje korupcije, in še bi lahko naštevali. Nič boljšega se Sanaderju ni moglo zgoditi, kot da je našel zunanjega krivca za zastoj pogajanj za članstvo v Evropski uniji. Vsega je kriva Slovenija, danes enovito govori vsa hrvaška politika. Tako glasna, je, da je prepričala dobršen del Evrope. Medtem ko so v Ljubljani čakali na razvoj dogajanj, so namreč v Zagrebu aktivirali vse diplomate in lo-biste ter dodobra očrnili Slovenijo. Nobene skrivnosti ne razkrijemo, če zapišemo, da si je Slovenija s temi potezami zapravila dobršen del ugleda, ki si ga je lansko leto pridobila z uspešnim predsedovanjem Evropski uniji. Slovenija se je takrat borila proti blokadam vseh vrst: Nizozemsko je prepričala, naj ne vztraja pri blokadi pri-družitvenega sporazuma s Srbijo, Litvo je prepričala, naj se odreče blokadi začetka pogajanj o novem sporazumu z Rusijo, Češko in Švedsko je prepričala, naj pristane-ta na odpravo sankcij proti Kubi, le Grčije ni uspela prepričati, naj ne vztraja pri blokadi Makedonije. Sedaj pa se je, v očeh večine članic Evropske unije, sama vključila na seznam držav, ki zaradi bilateralnih vprašanj onemogočajo nadaljevanje evropskega integracijskega procesa. Nam je seveda jasno, da nosi levji delež odgovornosti prav Hrvaška, ki enostavno ni jemala resno načela konsenza, ki velja v Evropski uniji. Vendar drugod v Evropi na to vprašanje gledajo drugače. Še zlasti gleda na to drugače komisar Olli Rehn, ki je Slovenijo močno podprl, ko je šlo za prepričevanje Nizozemske glede Srbije, prav tako pa jo je močno podprl, kadar je bilo treba Hrvaško prepričati, da zamrzne sklep o ekološko ribolovni coni. Razlika pa je bistvena: z ekološko-ribolovno cono je Hrvaška kršila dogovor, ki ga je sklenila tudi z Evropsko unijo, tokrat pa gre za izrazito bilateralno vprašanje. Tokrat je Slovenija zelo šibka. In vendar je v dokumentih Evropske unije že vgrajena varovalka, na katero bi se Slovenija lahko sklicevala: februarja lanskega leta je svet zunanjih ministrov EU sprejel dokument, ki med drugim obvezuje Hrvaško, da pred vstopom v Evropsko unijo reši mejna vprašanja s Slovenijo, s Srbijo, z Bosno in Hercegovino ter s Črno goro. To pa ni več bilateralna obveza in sklicevanje na ta dokument z evropskega vidika sploh ne bi bilo sporno. Vendar je sedaj očitno prepozno za spreminjanje strategije. Ko se je Slovenija odločila za blokado, ni imela rezervnega načrta, kaj narediti, če se zadeva izjalovi. Še slabše, z namenom, da prepreči morebitni referendum o vstopu Hrvaške v zvezo NATO, je vladna koalicija februarja pristala na odobritev resolucije Slovenske ljudske stranke v Državnem zboru, s katero si je glede meje dejansko Slovenija zavezala roke, saj se je odpovedala manevrskemu prostoru; SLS je že dolga leta poskušala izsiliti tako resolucijo, a ji prej to ni nikoli uspelo. In vendar se politika ne sme bati referenduma: če je na pravi poti, lahko pri tako pomembni temi prepriča volivce, da gredo na volišče, in jo podprejo. Če pa bi volivci tega predloga ne podprli, čeprav se je zanj izreklo 90 odstotkov poslancev, pomeni, da je nekaj hudo narobe in da morajo stranke resno razmisliti, ali še uživajo zaupanje volilnega telesa. Sedaj bo Slovenija zahtevala spremembo Rehnovega kompromisnega predloga, zaradi česar jo je Hrvaška že postavila na zatožno klop. Predlog je pripravila Evropska komisija, torej unija, katere članica je tudi Slovenija, Hrvaška ga je sprejela, Slovenija pa ne. Tukaj je očitno nekaj narobe: Slovenija ni znala znotraj Evropske unije vzpostaviti stanja, ki bi ji ustrezalo. Kar naenkrat je nečlanica Hrvaška postala kooperativna evropska država, članica Slovenija pa bela vrana, ki ovira evropsko integracijo. Splošno mnenje je, da Evropska komisija popravkov Slovenije ne bo sprejela in Slovenija bo morala reči ne Rehnovemu predlogu. S tem se bo dokončno potisnila v kot, vendar je danes stanje tako daleč, da drugačne rešitve ni videti. Kaj bo potem, je seveda velika neznanka. In vendar ima Slovenija velik interes, da postane Hrvaška članica Evropske unije: gospodarski odnosi, turizem, dolga meja, ki loči obe državi, vse to so vprašanja skupnega interesa. Pa tudi sicer, Slovenija je lanskoletno predsedovanje Evropski uniji namenila prav širitvi EU na Zahodni Balkan. Odveč je pripomba, da gre ta širitev preko Hrvaške. Z zaviranjem Hrvaške dejansko Slovenija deluje proti svojim lastnim interesom in proti svoji zunanjepolitični usmeritvi. Ampak vse to je danes brezpredmetno. Kako torej naprej? Pojavljajo se nekateri predlogi. Kar nekaj politikov, ki so decembra lani pritrjevali Pahorjevi odločitvi o blokadi, je že skočilo z vlaka, ki pelje v neznano. Ampak sedaj res ni čas za nove predloge, najprej je treba umiriti stanje. To pa je zelo težka naloga, kajti od vsega začetka ni bilo rezervne strategije, ki jo mora vsaka država imeti, kadar se gre tako tvegane in tako ostre politike. Trditev, da je Slovenija v slepi ulici in da zaenkrat ni videti pravega izhoda, je torej samo logična posledica ocene stanja, v katerem se danes nahajajo slovensko-hrvaški odnosi. 14 Nedelja, 17. maja 2009 NEDELJSKE TEME / Gorica je bila izbrana za manifestacijo zaradi svoje središčnosti od Lazareta do Trbiža, ker je trg pod Mihcem in Jakcem prevelik, ostali pa ne bi imeli dovolj simbolnega naboja. Pa tudi miroljubna povezava s Tolminskim puntom je nekaj pomenila. Osem let pozneje je dvojezična revija Isonzo Soča postavila na Travniku edino ploščo na tej strani meje, ki spominja na vseprimorski kmečki upor. MNOŽIČNI PROTEST NAŠE SKUPNOSTI, KI BO OSTAL V SPOMINU TRAVNIK 1984, pred četrt stoletja Aldo Rupel Petindvajset let je pomembno dolgo obdobje v človeškem življenju. Nekako tretjina povprečno možnega trajanja organizmov homo sapiensa v zahodnih družbenih razmerah. V zgodovini neke z jezikom in svojstvenim miselno kulturnim izročilom opredeljene človeške skupnosti je seveda četrt stoletja mnogo manj usodno pomembno. Sicer pa je odvisno od družbeno političnih okoliščin. Obdobje 1918 -1943 je bilo enako dolgo in vendar se nam dozdeva - zaradi vsega tistega, kar se je v njem tragičnega dogajalo - da je trajalo mnogo več časa. Zadnjih petindvajset let je bilo mnogo manj naphanih, čeprav se je pripetilo marsikaj, vsekakor pa bolj lagodno, celo zaspano, raje zavirajoče. Maja meseca 1984 si je marsikdo predstavljal, da bodo naslednja leta prinesla več zadoščenj in uspehov na poti uveljavljanja jezikovnih pravic. Tudi maja meseca 1945 je bilo podobno, seveda mnogo bolj navdušujoče, a kar je sledilo skoraj stoodstotno ni bilo odvisno od zavzetosti, poleta in prepričanosti neke narodne skupnosti, temveč od veliko močnejših dejavnikov mednarodnih razsežnosti, ki so med vsem ostalim preprečili, da bi v Italiji obsodili zgolj enega vojnega zločinca. Ne moremo enako trditi za četrt stoletja »po Travniku«, ko marsičesa nimamo, ker si enostavno sami ne vzamemo. Velika večina dvojezičnih izkaznic je v predalih na raznih občinskih izpostavah, na osmrtnicah se jasno kaže, kako je z odnosom do vračanja priimkov v izvirno obliko, nad dvojezičnim dopisovanjem slovenskih ustanov pa smo že razpotegnili mrtvaški prt. V tem času so nas dolgoročno obdelovali na bokih, kot se to dogaja v boksu; tudi kakšen upper-cut je priletel - beri »normaliziranje finančnega gospodarstva« - čeprav bi se mu pozornejši, s »kilogrami« manj obremenjeni in s svojo »publiko« bolj povezani bokserji, lahko tudi delno izognili. No ja, če pa celo tvoj »maser« - beri matica - v kotu ringa raje obrne pogled drugam... Takšno malodušje seveda ni imelo mesta v trenutku, ko si »izmisliš Travnik«. In izmislili smo si ga! V soboto 19. maja 1984 je nad Gorico brnelo letalo in trosilo trikoloristi-čne letake, ki so napovedovali tisto, kar se italijanskim someščanom ni moglo niti sanjati. Nekaj napetosti je bilo tudi kakšen dan prej v Občinskem svetu, a do odločnega nasprotovanja ni prišlo -to seveda ni veljalo za MSI-DN in Lego Nazionale, odbor pa je prav tedaj moral na Sardinijo zaradi pobratenja s Sassarijem. Zadnje »narodne« demonstracije so se zaključile jeseni leta 1947. Slovenci sedaj pač zahtevajo jezikovne pravice in bodo manifestirali na Travniku. Kaj je to takšnega? Običajni trije obsedenci bodo namesto dvajsetim spregovorili petdesetim osebam. Tudi prirediteljem ni bilo povsem jasno, kako bo naslednji dan. Priprave so res potekale po celotnem deželnem ozemlju in zraven je bilo tudi nekaj ljudi, ki so se in se še spoznajo na množične poteze, a saj vemo: vreme, kakšna napol prepoved v zadnjem trenutku, kakšna odmevna provo-kacija dan pred shodom in starši bi na primer prepovedali mladoletnim, da gredo v Gorico. Menim, da bi do česa takšnega tudi prišlo, če bi uradno in neuradno nasprotne sile zaslutile, kaj se pripravlja, a odpovedale so na vsej črti. Slovenci v Italiji pa seme sebe presenetili. Po tolikšnem času lahko pristanemo na stvarnem številu 9.000 udeležencev in udeleženk; tedaj smo tudi trezni ocenjevalci dovolili, da se je uveljavilo višje število 12.000, o 15.000 prisotnih pa so jodlali tisti, ki so še tri dni prej dvomili v kaj bolj odmevnega. Seveda bi lahko dosegli »oceansko množico« - šlo pa je le za »morje« - če bi si pomagali kot v obdobju 1945 - 1947 z Vipavsko in Soško dolino, a v Novi Gorici smo izrecno zahtevali, naj v nedeljo 20. maja nihče ne hodi čez mejo, ker bi bilo dovolj, da sile javnega reda legitimirajo na Travniku pet oseb z »jugoslovansko izkaznico« in naša manifestacija bi nasankala od dežele FJK do Rima. Vsako obdobje ima svoje značilnosti: tedaj je še obstajala Socialistična zveza delovnega ljudstva z včlanjenimi množičnimi organizacijami in tako sem na skrajnih robovih Travnika tedaj opazil reci in piši tri znance iz Nove Gorice, poznal pa sem vse družbene in upravne strukture mesta dvojčka. V nedeljo ob 9. uri je Travnik bil običajno prazen in sončno obsijan. Provin-cialno mestece pač, v katerem gredo redki (malo)meščani po 10. uri na kavo v nekatere kavarne in si kupijo časopis; tudi družinski obredi z udeležbo pri maši v cerkvi sv. Ignacija sodijo v to sliko. Prebivalci Gorice so ozaveščeni ljudje, saj jih ni v prejšnjem stoletju obšla niti ena večja zadeva - Bohinjska železnica, Soška fronta z bombardiranji tako italijanskega kot avstrijskega topništva, trije dnevi Narodnega sveta leta 1918, Mussolinijev obisk z roh-nenjem proti 'allogenom', tigrovsko gibanje, škvadrizem, naskok italijanske kraljeve vojske na Slovenijo, partizanska Goriška fronta, nemška zasedba, prihod četni-ške vojske med umikom, tik za tem pa prihod Jugoslovanske armade, jugoslovanska uprava, angloameriška uprava, razmejitev, italijanska uprava, zastražena meja, »nedelja metel«, spopad v Rožni dolini leta 1991, odprava mreže pri Severni postaji leta 2004 in tri leta kasneje odprava Schen-gena - a raje so doma kot na ulici. Ob 19. uri, s sončno uro pa pol ure kasneje, se vsak dan Korzo od Pošte do Spominskega parka izprazni v desetih minutah, kajti večerja v krogu družine je sveta stvar! Še nekaj drugačnih oseb je bilo ob robovih trga: čim manj opazni »redarji« in »varnostniki« manifestacije zaradi nadzora nad potekom programa in da bi se vedelo, kdo, kje in zakaj je morebiti sprožil kakšno prerivanje z žalitvami in posledičnimi izroditvami v pretep ali kaj hujšega. Nevroza! si lahko misli kakšen bralec, a pomisliti mora, da so v tistem obdobju na ljudskih manifestacijah pokali na trgih po Italiji peklenski stroji v koših za smeti in pod avtomobili. V Bresci so obležali mrtvi in ranjenci, na železniški postaji v Bologni je bilo na desetine mrtvih. Zato sta dva policaja na Travniku dovolila našim mladincem, da so kar z rokami odstranili nekaj avtomobilov z ritmičnim premikanjem. In se je začelo. Po Gosposki ulici so najprej prišli udeleženci iz Nadiških dolin in Kanalske doline. S transparenti in množično. Za njimi navzgor po Rimski ulici ljudje z Do-berdobskega Krasa in Sovodenjske občine, od Pošte sem so se premaknile skupine iz Brd, takoj za njimi pa v glavnem mlajši Tržačani, ki so prišli z vlakom in nato peš gor po Korzu, glavnina s Tržaškega pa od parkirišč pri Rdeči hiši in nato skozi Raštel - spredaj godba iz dolinske občine. Vmes Slovenci iz samega mesta, posamezno in v skupinicah, presenečeni, da so jih ostali počastili s tolikšno množičnostjo. Gorica je bila izbrana za manifestacijo zaradi svoje središčnosti od Lazareta do Trbiža, ker je trg pod Mihcem in Jak-cem prevelik, ostali pa ne bi imeli dovolj simbolnega naboja, pa tudi miroljubna povezava s Tolminskim puntom je nekaj pomenila - osem let kasneje je dvojezična revija Isonzo Soča postavila na Travniku edino ploščo na tej strani meje, ki spominja na vseprimorski kmečki upor. Najvidnejša značilnost zborovanja so bili živobarvni napisi na manjših in večjih transparentih v narodnih barvah. Prepovedane so bile strankarske oznake in zastave. Čarobnost trenutka je opravila svoje: ljudje so bili zadovoljni, praznični, tu pa tam razposajeni; prevladal je ponos. Šest govornikov tedanje Enotne delegacije v predstavništvu Slovencev Videmske pokrajine, Slovenske skupnosti, Socialistične stranke, Slovenske kulturno gospodarske zveze, Sveta slovenskih organizacij in Komunistične partije je s preudarno vznesenimi besedami dalo ton sporočilu za vlado v Rimu: MI SMO TU! z dodatkom: Ne dovolimo ločevanja po upravnih pokrajinah! Tudi znana puntarska pesem je izražala in še posreduje tedanje čutenje. Takšne čarobnosti ni mogoče »organizirati«: ali je, ali je pa ni! Kolikokrat se mesec časa pripravljaš na kakšno osebno praznovanje ali silvestrovanje, poskrbiš za to in ono - pa nič: mrtvila ne prebudiš. Nekdaj drugič slučajno zaideš v gostilno Pri Lojzki, skozi vrata pride še kdo, po predstavi v bližnjem Kulturnem domu dodatna gruča, od kod sta se prikazali harmonika in violina ne moreš dognati, a kar naenkrat je tu prava veselica, prešerna, s plesom in nazdravji, gospodinja pa tvega, a nič ne priganja, in podaljša čas obratovanja v jutranje ure. V spoštljivem razmerju nekako velja ta opis za 'TRAVNIK 1984'. V prvi polovici osemdesetih let je bilo prisotno med slovensko narodno skupnostjo v Italiji prepričanje, da niso več dovolj resolucije, peticije, pisma, obiski, srečanja, pozivi in drugačne oblike formalnega izražanja. Napočil naj bi čas za oprijemljivejšo pobudo. Odločitev ni bila čustvene narave, temveč dobro preudarjena. Proizvod pa je bil močno čustven in je dal zagona ne le navedenemu številu prisotnih, temveč tudi drugim 10.000, ki niso mogli iz najrazličnejših vzrokov priti v Gorico. Še nadaljnjim 10.000 iz sive cone naše skupnosti pa je dalo misliti, da nismo nebogljena osta-lina, folklorna skupnost vredna rezervata. Manifestacija ni premaknila niti za ped postopka za sprejetje zaščitnega zakona, ki je bil odobren šele po sedemnajstih (sic!) letih, izredno pomembna pa je bila zaradi notranje povezanosti in pogledov iz prejšnjih stavkov. Sledili sta še dve skoraj podobni, si- NEDELJSKE TEME Nedelja, 17. maja 2009 15 cer pa neprimerljivi pobudi: v Trebčah zaradi nenamestitve/namestitve dvojezičnih tabel po vaseh vzhodnega Krasa in, kakih petnajst let pozneje, na Trgu Sv. Antona v Trstu, malo pred zaščitnim zakonom, ki ga je parlament izglasoval februarja leta 2001. Potem je to obdobje šlo mimo. Vse se stalno spreminja. Pomembno je imeti briht-nost in ostale sposobnosti, da spremembe obrneš, kolikor se da, v svoj prid. In še to: presenečenje oblastvenih struktur je bilo popolno. Policije je bilo za vzorec; kot če naj bi se zbralo 300 oseb Naslednje dni marsikdo od Občine in Pokrajine do Dežele ni mogel verjeti, da ni bilo prave napovedi o številu, da se je za štiri ure zbralo od vsepovsod 9.000 ljudi in da za njimi ni ostal niti papirnat robček, kaj šele kakšne steklenice, časopisi, odvržena kapa ali ostanek malice. Tako je to bilo! Re-darska služba je počistila ves Travnik in za množico je ostal čist asfalt. »Naj bo to gve-rila ali pa velika disciplina - ti Slovenci so nekaj posebnega: pridejo, opravijo in gredo brez sledu«, sem slišal pogovor tri dni kasneje v mestni kavarni (v italijanskem jeziku, seveda). Redarsko varovalna služba je zaposlila okrog 120 mladincev in odraslih z Goriškega in Tržaškega. Velik naval jih je prve pol ure presenetil, nato pa so se prilagodili in znašli: z rdečimi trakovi na rokavu so pomagali usmerjati promet in so zastraži-li ključne točke na trgu ter glavne slovenske sedeže v mestu in zbirališča. Naročali so udeležencem, naj fotografskih aparatov ne uporabljajo le zaradi spominov, temveč tudi naj dokumentirajo morebitne izgrede, da bomo imeli dokazno gradivo in ne bo sprenevedanja, kdo jih je povzročil in od kod prihaja (avtobus obritoglavcev iz Pa-dove je policija blokirala na izhodni postaji avtoceste pri Moščenicah: dogajanje je opazoval z daljnogledom lovec - varnostnik, ki se je zarana namestil prav na tisto območje). Naročeni fotografi pa so bili nameščeni na oknih stanovanjskih hiš krog in krog Travnika. Manifestacijo na Travniku so varovali trije obroči opazovalcev: prvi in zunanji je bil do 15 km zunaj mesta na vpadnicah z avtoceste, iz Gradišča, Tržiča čez Kras in Trsta - usposobljen je bil že v noči pred manifestacijo; drugi je bil približno pol kilometra od trga ob telefonskih govorilnicah - hej, saj tedaj še ni bilo prenosnih telefonov - od koder bi v kabino na trgu nemudoma prejeli sporočilo, če bi se bližale sumljive skupine oseb; tretji krog je bil na robovih samega Travnika in med množico. Okrog vsakršnega ustnega izgreda - tako se navadno prične ruvanje, ki opraviči policijo, da shode prekine, bi ustvarili praznino, da bi izgredniki ostali na čistini. Brzojavka Predsedniku Pertiniju Slovenci v Italiji, enotno zbrani na javni manifestaciji v Gorici, ne glede na svoje politično in ideološko prepričanje bi Vam radi izrekli svoje priznanje kot vzornemu varuhu ustavne zakonitosti in vztrajnemu borcu za demokratične svoboščine vseh državljanov. Slovenska manjšina se že štiri desetletja demokratično bori za uresničitev in izvajanje ustavnega določila o jezikovnih manjšinah in za spoštovanje mednarodnih pogodb, ki se je neposredno tičejo. Obračamo se zato na Vas, gospod Predsednik, z željo, da bi ponovno posegli pri vladi in zbornicah, da bi se vendarle začela brez nadaljnjih zavlačevanj parlamentarna pot zakona o globalni zaščiti vseh Slovencev, ki živijo v Tržaški, Goriški in Videmski pokrajini. Slovenci želimo tudi, da bi v imenu demokratičnega duha, ki preveva ustavo, zavrnili vse poskuse teritorialnega in vsebinskega omejevanja pravic, ki naj bodo odraz demokratičnosti italijanskega naroda. Tedaj je bil Predsednik vlade Bettino Craxi, Predsednica Zbornice je bila Nilde Jotti in Predsednik Senata Francesco Cossiga. Vsi so prejeli podobna sporočila. Zlahka dostopni najpomembnejši viri: - Članki v Primorskem dnevniku v razponu dveh tednov pred in po zborovanju. - Video kaseta Hijacinta Jusse TRAVNIK 20.5.1984, posneta iz neprecenljivo dragocenega 8mm filma Zdenka Vogriča (besedilo Aldo Rupel) s priloženo knjižico s ponatisnjenimi govori, Gorica 1997. - TRAVNIK 1984 Dvajsetletnica, uredil Aldo Rupel, založba Transmedia, 78 str., posnetki, Gorica 2004. Na fotografijah od leve v smeri urinega kazalca: Grafični simbol manifestacije na Travniku (avtor je Klavdij Palčič); pogled na množico, zbrano na Travniku; štirijezično obeležje v spomin na tolminske puntarje, ki so ga postavili na pobudo revije Isonzo-Soča; še en pogled na manifestacijo na Travniku * ¥ ¥ 16 Nedelja, 17. maja 2009 NEDELJSKE TEME / K temi gnojenja vinske trte se vračamo še tretjič, saj je zelo pomembno, s katerimi snovmi lahko učinkovito pomagamo trti pri njeni kakovostni rasti. Pri tem je treba biti zlasti pozorni pri ugotavljanju znakov pomanjkanja posameznih elementov. KORISTNI NASVETI Še tretjič o gnojenju vinske trte Strokovna služba Kmečke zveze Prva dva dela o gnojenju vinske trte smo namenili makroelementom, dušiku, fosforju in kaliju, v tem delu pa bomo posvetili svojo pozornost še magneziju, žveplu, kalciju in mikroelementom, zaključili pa bomo prihodnjič s foliarnim gnojenjem, ki je učinkovito dopolnilo k talnemu gnojenju. MAGNEZIJ (MgO) Pomen magnezija za vinsko trto Magnezij ima pomembno vlogo pri izgradnji klorofilnih zrnc v rastlinski celici in pri fotosintezi. Poleg tega je učinkovit pri aktiviranju, uravnavanja osmotskega pritiska in sodeluje pri izgradnji sladkorjev, proteinov in vitaminov. Znaki pomanjkanja Pri pomanjkanju tega elementa se med listnimi žilami pojavljajo rumene in svetlo rumene pege, ki jih ne smemo zamenjati s klorozo (bledico). Z razliko od kloroze ostanejo pri znakih pomanjkanja magnezija ob listnih žilah večji ali manjši deli listov zeleni. Pri klorozi pa ostanejo zelene le listne žile, vse drugo listno celičje pa porumeni, sčasoma porjavi in se posuši. Določitev gnojilnega odmerka Tudi pri tem elementu je treba upoštevati več dejavnikov, predvsem pa, kot so vse ostale, rodnost vinograda in za-loženost tal s tem hranilom. Ob srednje visoki preskrbljenosti tal se je izkazalo, da je zadostna količina magnezija za 70 - 80 stotov grozdja 30 - 35 kg/ha, ki se primerno poveča (40 - 60 kg/ha) ob slabi za-loženosti in večji rodnosti. Čas gnojenja in čas odvzema Trta odvzema to hranilo v času, ki gre od brstenju do začetka mehčanja jagod. Potreba po magneziju pa nima velikih odstopanj, ker je precej kostant-na. Z magnezijem gnojimo lahko v enem samem odmerku jeseni ali ob koncu zime. Možno pa je tudi gnojenje v dveh delih, deloma jeseni, deloma pa pred začetkom brstenja. KALCIJ (CaO) in ŽVEPLO (S) K glavnim rastlinskim hranilom (makroelementom) spadata tudi kalcij in žveplo, ki sta v naših tleh v zadostnih količinah in dognojavanje z njima, z redkimi izjemami, ni potrebno. MIKROHRANILA Med mikrohranili sta za rast vinske trte pomembna železo (Fe) in bor (B), v manjši meri pa cink (Za), baker (Cu) in kobalt (Co), ki so prisotni v tleh v zadostni količini, zato po navadi z njimi ne do-gnojujemo. ŽELEZO (Fe) Znaki pomanjkanja Zelezo ima pomembno vlogo pri izgradnji klorofila. Znaki pomanjkanja železa so najprej bledica (kloroza), kasneje rumenenje listov in v končni fazi sušenje in odpadanje celih listov. Značilno za pomanjkanje železa pa je, da najprej porumenijo zgornji, najmlajši listi. Pogost vzrok pomanjkanja železa je veliko vsebnost apna v tleh in visok pH ter zbita, težka tla. Z železom gnojimo, ko so vizuel-no prisotni znaki pomanjkanja ali ko nam to pokažejo nizke vrednosti železa preko talne ali foliarne analize. Zato ne bomo navajali količin, ker so močno pogojene od rezultatov analize in gre zato prepustiti določitev odmerka strokovnjaku. Čas gnojenja in čas odvzema Trta odvzema to hranilo ob koncu poletja - začetka jeseni in pomladi. Potreba po tem hranilu pa gre skozi vso vegetativno dobo od začetka brstenja do do-zorenja grozdja. Z železom gnojimo, skupno z makroelementi ob koncu zime ali foliarno v mesecu juniju in juliju. BOR (B) Pomen bora za trto in znaki pomanjkanja Sodeluje pri delitvi rastlinskih celic in izgradnji proteinov. Posledica pomanjkanja bora je zmanjšana količina cvetnega prahu in slaba oplodnja. Poleg tega pomanjkanja povzroča pomanjkanje tega hranila slabo in metličasto rast mladik ter deformacijo listov. Tudi prestrebljeni grozdi in veliko drobnih, nerazvitih jagod so lahko znak pomanjkanja bora. Ob znakih pomanjkanja je priporočljivo listno gnojenje v mesecu juniju in juliju. Čas odvzema in čas največje zahteve Odvzem bora je največji ob koncu poletja in pred cvetenjem, največje potrebe trte pa so pred in med cvetenjem ter od začetka mehčanja jagod do dozorelo-sti grozdja. Srečanje KZ o glivičnih boleznih trte Kmečka zveza prireja pod pokroviteljstvom Občine Zgonik srečanje o glivičnih boleznih vinske trte, s posebnim poudarkom na peronosporo in oi-dij. Na srečanju, ki bo v ponedeljek 25. maja v Sprejemnem centru v Repni-ču bodo sodelovali področni strokovnjaki: mag. Gabrijel Seljak, fitopatolog Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, dr. agr. Topazzini Carlo izvedenec za biološko zatiranje škodljivcev in bolezni rastlin pri studiu Progetto Bio iz Vidma ter dr. Carlo Frausin direktor službe za varstvo rastlin Dežele FJK. Strokovnjaki bodo prikazali tako načine tradicionalnega zatiranja omenjenih bolezni kot njihovo biološko zatiranje. Izvajanje fitopatologov bo za vinogradnike izredna prilika za spoznanje najsodobnejših načinov in sredstev za zatiranje bolezni trte, ki so vedno preteča nevarnost za vinogradništvo. Prispevek Trgovinske zbornice Tržaška trgovinska zbornica spodbuja in finančno podpira promocijo in konkurenčnost malih in srednjih tržaških podjetij. Podporo nudi podjetjem z večnamenskimi voucherji, s katerimi krije del stroškov, ki jih imajo podjetja v zvezi z sodelovanjem na razstavah ali gospodarskih misijah v inozemstvu. Denarna podpora, ki ne sme preseči 70% odobrenih stroškov, je dode-ljiva na sledeča načina: Voucher A v znesku 1400,00€ na minimalni strošek 2000,00€ Voucher B v znesku 3500,00€ na minimalni strošek 5000,00€ Za podporo lahko zaprosijo mala in srednja podjetja, ki imajo svoj legalni ali operativni sedež v tržaški pokrajini. Za vsa podrobna pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na Urad za splošne zadeve (Ufficio Affari Generali) na Trgovinski zbornici od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30. Ob torkih in sredah so uradi odprti tudi popoldne od 14 do 15.45. Možno je tudi kontaktirati omenjeni urad na telefonsko številko 040 6701261-232-402, s faksom na 040 6701321 ali po elektronski pošti: affa-ri.generali@ts.camcom.it STROKOVNI NASVETI Škropiti jablano, zakaj, kdaj in kako Nevarna jablani sta v tem času zlasti jabolčni zavijač in jabolčna plesen JABOLČNI ZAVIJAČ - V tem času moramo biti pozorni na nekatere škodljivce in bolezni jablane. Med naj-bevarnejšimi škodljivci je jabolčni zavijač (Cydia pomonella), ki poleg jablane včasih napade tudi hruško, oreh in marelico. Gosenice povzročajo črvivost plodov, ki nato gnijejo in odpadejo. Jabolčni zavijač je 1 cm dolg metuljček siv-kasto rjave barve, z razpetimi krili pa meri 2 cm. Škodljivec ima letno dve generaciji, prezimi pa v obliki zrele ličinke. Prva generacija leta od začetka maja do polovice junija. Kmalu samice valijo srebrno bela, luskasta jajčeca na liste. Proti polovici maja se začnejo valiti ličinke. Gosenice izvrtajo rov v majhnem jabolku in se hranijo tudi s semeni. V plodovih gosenice dorastejo in jih po 3 - 4 tednih zapustijo ter se zapredejo v goste bele zapredke pod drevesnim lubjem. Tu se zabubijo in v 10 - 14 dneh vzletijo metuljčki drugega rodu, to je približno od konca junija do začetka septembra. Odrasle gosenice drugega rodu zapustijo črvive plodove in se zapredejo pod drevesnim lubjem ali v skladiščih, kjer se prihodnjo pomlad zabubijo. Napadeni plodovi so neuporabni, največkrat pa gnijejo ali jih napade monilija. Proti jabolčnemu zavijaču škropimo le, če smo ga opazili v prejšnjih letih, zelo pomemben pa je pravi trenutek škropljenja. Ker let metuljčkov lahko traja dosti časa, je težko zadeti pravi trenutek škropljenja. V primeru večjega nasada spremljamo let škodljivca s fero-monskimi vabami, ki jih postavimo v nasad na začetku maja. Če pa je nasad omejen na nekaj dreves, škropimo prvič v polovici maja, to se pravi približno v tem času, ko imajo plodiči velikost češnje. Proti drugi generaciji pa škropimo v drugi polovici julija. Takrat po potrebi škropimo tudi hruško, oreh in marelico. Proti zavijaču uporabljamo selektivne in-sekticide, ki ne škodijo naravnim sovražnikom, kot na primer tiste na podlagi diflubenzurona, fosalona ali feni-trotiona. Zadnji je manj selektiven, a učinkovitejši. Že nekaj let uspešno uporabljamo pripravek na podlagi virusa z imenom granulo-virus, ali CpGV. Pripravek je dovoljen v biološkem kmetijstvu. Virus je prisoten v naravi. V prodaji dobimo več pripravkov, kot na primer Madex, Car-povirusine, Madex plus in nekatere druge. Pripravek deluje proti tistim gosenicam, ki še niso zvrtale rov v notranjost sadeža. Gosenica pripravek požre in pogine v 3-5 dneh. Za boljši učinek moramo pripravek uporabljati 3 x v časovnem presledku 8 dni, saj ga sončni žarki zelo hitro razkrojijo. Najbolj učin- kovito je škropljenje proti prvi generaciji, to se pravi sredi maja. Zelo važno je, da z njim poškropimo v točno določenem času. Pripravek ne smemo mešati z bakrom. Granulo-virus je selektiven, zato ne škodi človeku in drugim organizmom. Zavijača lahko delno omejimo tudi tako, da lubje ob vznožju ogrodnih vej ovijemo z vrečevino ali valovito lepenko. To storimo od maja do oktobra, enkrat tedensko pa zamenjamo. Tako uničimo morebitne bube, ki so v notranjosti. JABLANOVA PLESEN ali OIDIJ (Podosphaera leucotricha) je med boleznimi ena najnevarnejših. Gliva prezi-mi v obliki micelija v brstih. Ko ti poženejo, se micelij razširi na nove poganjke in lističe, kjer tvori poletne trose. Ob visoki vlagi in ob temperaturi med 10 in 30 stopinj trosi okužijo nove liste. Znaki bolezni se pojavijo kmalu po brstenju. Na listih in poganjkih opazimo belo siv-kasto pepelasto prevleko. Okuženi listi so ozki, suličaste oblike, povesijo se navzdol in se sušijo. Bolni listi odpadejo, zato okuženi poganjki ne rastejo več. Starejši listi kažejo pepelaste prevleke in se značilno zvijejo. Včasih gliva napade tudi cvetove in sadeže. Na plodovih se pojavijo rjaste mrežaste prevleke. Zelena površina se zmanjša, zato postanejo sadeži manjši, včasih so deformirani in pojavi se rja. Bolezen znatno omejimo tako, da ob obrezovanju odstranimo in uničimo vse okužene poganjke. To storimo tudi v maju, ko porežemo okužene poganjke. S škropljenjem začnemo takoj po brstenju, če se je bolezen močno pojavila lansko leto, med cvetenjem pa ne smemo škropiti. Če pa se bolezen lansko leto ni močno pojavila ali če naše jablane niso dosti podvržene oidiju, škropimo le po cvetenju. Klasičen pripravek je močljivo žveplo, ki je tudi edino biološko sredstvo proti tej bolezni. Žveplo je najbolj učinkovito pri temperaturah med 15 in 25 stopinj Celzija. Pod 15 stopinjami ni dovolj učinkovito, medtem ko je nad 25 stopinjami lahko fitotoksično pri nekaterih bolj občutljivih sortah. Čim višja je temperatura, tem več moramo zmanjšati odmerek žvepla. Žveplo v prahu pa ni učinkovito, ker jablana vsebuje majhne dlačice, zato žveplo v prahu ne more priti v stik z glivo. Škropimo približno 4 krat, v razdalji 20 dni med enim in drugim škropljenjem. Lahko uporabljamo tudi sistemike, kot na primer tebuconazolo, tetraconazolo, eso-conazolo in druge. Slednje uporabljamo v poznejših fazah, ko so listi dovolj razviti. Pred cvetenjem namreč niso dovolj učinkoviti. Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Nedelja, 17. maja 2009 17 Belgija je jezikovno razdeljena na enojezične regije, le Bruselj je dosledno dvojezičen. Dvojezičnost velja za vse: za turistične smerokaze (slika pod naslovom), za imena ulic, oznake na podzemni železnici in smerokaze (desno), za prometne znake (spodaj desno in celo za delovišča (spodaj) V BELGIJI JE VSAKA PRILOŽNOST DOBRA ZA MEDETNIČNE SPORE V Flandriji prepovedali plakate v francoščini za evropske volitve Bojan Brezigar ME BE L A PRESS? drukursstrmt ^»"LO mKtABTS WETsmur KUNSTliah E Evropske volitve oziroma volilna kampanja za evropske volitve je nova priložnost za zaostritev sporov med jezikovnimi skupnostmi v Belgiji. Dve flamski občini v bližini Bruslja sta namreč zavrnili zahtevo fran-kofonskih političnih strank za dodelitev mesta za volilne plakate. Politiki v občinah Halle in Affligem namreč ugovarjajo pravici frankofonskih strank, da se na območju Flandrije potegujejo za volivce. Sredinska frankofonska stranka CDH pa je, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, obe flamski občinski upravi obtožila, da gre za napak na temeljne pravice francosko govorečih državljanov v predmestjih Bruslja. V Belgiji približno 60 odstotkov prebivalstva pripada flamski skupnosti, 40 odstotkov pa frankofonski skupnosti. Prestolnica Bruselj je formalno dvojezično mesto, čeprav pripada večina prebivalstva frankofonski skupnosti. To prebivalstvo se predvsem zaradi boljše kakovosti življenja množično seli na obrobje, ki pa je flamsko, saj je Bruselj majhen dvojezični otok sredi Flandrije. Tako domnevajo, da v flamskih predmestjih Bruslja živi že kakih 100.000 francosko govorečih Belgijcev. Flamci pa čedalje glasneje zahtevajo, da bi volilni okoliš Bruselj - Halle - Vilvorde razdelili in da bi njegov flamski del ločili od Bruslja. Zaradi sporov med jezikovnimi skup- nostmi je prišlo po zadnjih parlamentarnih volitvah v Belgiji do hudih zastojev, saj stranke več mesecev niso bile sposobne sestaviti vladne koalicije. Obe belgijski regiji, Flandria in Valonija, sicer uživata veliko stopnjo avtonomije, to pa moti večinske Flamce, ki ne sprejemajo dejstva, da Valonci z vetom lahko preprečijo vsakršno politično odločitev. Belgija je zvezna država Morda je tu vredno kratko obnoviti značilnosti Belgije, ki je zvezna država. Sestavljajo jo štiri entitete: flamska in valon-ska regija, prestolnica Bruselj in pa zelo majhna nemška regija. Flamska, valonska in nemška regija so enojezične, Bruselj pa je dvojezično mesto. Zvezna oblast je pristojnosti na številnih področjih prenesla na regionalne oblasti. Belgijske skupnosti oziroma regije imajo tako zelo veliko pristojnosti na številnih področjih, tudi tistih, ki samo posredno zadevajo jezikovne skupnosti. Med temi naj navedemo zaposlovanje in ekonomsko politiko, stanovanjske gradnje, kulturo, izobraževanje in rabo jezika v upravnih zadevah. Med drugim v Belgiji velja pravilo, da v vseh enojezičnih regijah potekajo vsi odnosi med državljani in regionalnimi oblastmi v uradnem jeziku regije. Kot izjemo temu pravilu pa jezikovna zakonodaja iz začetka šestdesetih let vsebuje seznam 27 občin, kjer je možna tudi raba jezika sosednje regije. Gre v bistvu za mejne občine, kjer je zaradi preseljevanja prebivalstvo v večji meri mešano. Ta zakonodaja tako omogoča državljanom, da se obrnejo na oblasti v jeziku sosednje občine, na primer v zvezi z zaposlovanjem, z upravnimi zadevami ali z izobraževanjem. Na osnovi ustavne spremembe iz leta 1988 je mogoče ta seznam 37 občin spremeniti samo z zveznim zakonom s kvalificirano ve- čino. Šest od teh 27 občin leži v neposredni okolici Bruslja. V teh občinah živi veliki frankofonskih prebivalcev, ki so v nekaterih primerih postali že večina. Valonske oblasti v občinah na svojem ozemlju uveljavljajo omenjeno zakonsko do- ločilo in torej dopuščajo rabo nizozemščine, flamske oblasti pa v občinah, ki sodijo v njeno pristojnost, zakon tolmačijo z restriktivnimi dekreti in okrožnicami. Odtod izvirajo težave in konflikti v šestih občinah v okolici Bruslja. Šola in kultura jabolko spora Izobraževanje je eno glavnih spornih vprašanj. Flamske šole načeloma sprejemajo vse učence, tako iz šestih občin kot tudi z območja izven njih. V francoske šole pa se lahko vpišejo samo učenci francosko govorečih družin, ki stanujejo v teh občinah. Evropsko sodišče za človekove pravice je tako prakso obsodilo že leta 1968, ko je zapisalo, da tako določilo ni v skladu z evropsko listino o človekovih pravicah, ker samo na osnovi kraja bivanja njihovih staršev preprečuje nekaterim otrokom izobraževanje v šolah s francoskim učnim jezikom v šestih občinah v okolici Bruslja. Kar nekaj konfliktov obstaja tudi na področju kulture. Odločba flamskega parlamenta določa, da lahko javne knjižnice v Flandriji prejemajo javno podporo samo če je najmanj 75 odstotkov knjig, s katerimi razpolagajo, v nizozemskem jeziku. Rezultat tega določila je odprtje zasebnih knjižnic, kjer je več kot četrtina knjig v francoščini. Flam-ska vlada je tudi ugovarjala odločitvi va-lonske vlade glede financiranja nekaterih francoskih publikacij, ki na flamskem območju izhajajo v francoskem jeziku. Protest je flamska vlada utemeljila s trditvijo, da gre za kršitev teritorialne organizacije Belgije. Distributerji kabelske televizije v Flandriji pa so iz svoje ponudbe izločili številne televizijske kanale v francoskem jeziku. Dodatni predmet spora je raba jezika na zasedanjih občinskih skupščin, kadar je veliko število ali celo večina svetnikov francosko-govorečih. Po mnenju flamskih oblasti se pravica do rabe jezika uveljavlja samo za državljane in se ne prenaša na izvoljene predstavnike; na občinskih svetih je torej nizozemščina edini dovoljeni jezik. Frankofonska skupnost pa je drugačnega mnenja: po njihovi oceni določilo o obvezni nizozemščini zadeva samo izvršilno oblast, torej župana in občinske odbornike, ne pa posameznih svetnikov. Sicer pa so tudi poročevalci Sveta Evrope ocenili, da obstaja naraščajoča težnja flamske vlade, da v čim večji možni meri omeji določila o jeziku z namenom, da okrepi rabo nizozemščine in da utrdi nizozemsko podobo Flandrije, pri čemer vključuje tudi šest občin v predmestju Bruslja. Sicer pa je treba povedati, da ta težnja izvira iz strahu pred »francozizacijo« bruseljskih predmestij, pri čemer ni mogoče mimo vloge francoskega prebivalstva, ki je s svojimi dejanji dalo povod za takšno razmišljanje. Vrsta incidentov Zaradi teh vprašanj je prišlo v Belgiji v zadnjih dveh letih do vrste incidentov. Tako so flamske oblasti ob volitvah leta2007 številnim francosko govorečim državljanom pošiljale volilne lističe samo v nizozemščini, kar je v nasprotju z veljavnimi določili. V novembru 2007 so v občini Hoei-laart, v kateri živi tudi veliko število francosko govorečih Belgijcev, dali naprodaj 16 zazidalnih zemljišč vendar do kot pogoj za nakupo določili znanje nizozemščine. V istem mesecu je v Genku v Flandriji francosko govoreči sodnik prekinil nogometno tekmo med ekipama iz Genka in iz Charleroia, mesta v Valoniji, ker so navijači kričali žaljivke na račun frankofonske ekipe. V letu 2007 so turški delavci v neki tovarni avtomobilskih delov protestirali, ker je vodstvo tovarne zahtevalo, da »iz varnostnih razlogov« na delovnem mestu vsi delavci govorijo med seboj samo v nizozemščini. V Flandriji je 70 odstotkov vseh delavcev priseljencev. V novembru 2007 je ustavno sodišče razveljavilo določilo, po katerem bi morali vsi policisti v Bruslju pred koncem leta dokazati znanje obeh jezikov, sicer bi izgubili službo. V letu 2008 je bila zaradi sporov med Flamci in Valonci Belgija devet mesecev brez vlade. Nekatere flamske stranke so objavile gesla o delitvi države, kar je seveda močno povečalo napetosti. Dodatne težave pa so povzročila določila o najemanju ljudskih stanovanj v Flandriji. V njih sicer ni zahteve po znanju nizozemščine, vendar so morali vsi prosilci izjaviti, da se »želijo naučiti nizozemščine«. Frankofonska oblast se je pritožila na ustavno sodišče, ki pa je dalo prav Flamcem, vendar je poudarilo, da je obljuba o učenju nizozemščine samo obljuba, katere izpolnitve pa ni dovoljeno preverjati. KULTURNI Št. 155 u Natečaj za izvirno ljubezensko poezijo Kulturno društvo Rojanski Krpan je ob svoji 10-letnici delovanja razpisalo natečaj za izvirno ljubezensko poezijo. O tem nam je odbornik Peter Verč povedal... Zgodi se malokdaj, ko pa se, je življenje lepše. Nam odbornikom KŠD Rojanski Krpan se je življenje olepšalo 7. maja. Srečno in srčno smo speljali do konca ambiciozen načrt, ki smo ga plaho začeli nekaj mesecev prej, da bi obogatili jubilejno deseto leto delovanja. Bližalo se je valentinovo in smo dobili navdih. Odločili smo se za pesniški razpis in strogo zahtevali: »Pošljite nam le ljubezenske pesmi!« Na dan zaljubljencev smo razpis javno predstavili in določili, da se rok za pošiljanje pesmi izteče 21. marca, ko obhajamo prvi dan pomladi in svetovni dan poezije. Datuma ni bilo treba prestavljati, saj se je naš nabiralnik napolnil z okrog 30 kvalitetnimi pesmimi. Te smo odborniki v nekaj tednih preučili neenotno in nestrokovno, zato pa nič manj skrbno in dovzetno. Računanje povprečja ocen je izvrglo deset najboljših pesmi, pet za glavno nagrado in pet za dijaško. Po vzoru znanih literarnih nagrad smo avtorje izbranih pesmi poimenovali v nomini-rance in jih povabili na slovesno nagrajevanje. To je steklo 7. maja zvečer pri Piščancih, ljubki vasici med Opčinami in Rojanom, kjer ima družina Ferfolja osmico s čarobnim razgledom na Trst in njegov zaliv. Nad nas je po bronastem sončnem zatonu posijala polna luna. Trio Jana Zupančič (klavir), Emanue-le Panizon (violončelo) in Paolo Ška-bar (violina) je zarezal v ščebetanje številnega občinstva in ustvarilo se je čarno ozračje. Marko Kravos nam je prijetno spregovoril o ljubezni in poeziji, nakar smo predstavili nomini-rance, Tomaž Susič pa je sproti prebiral njihove pesmi. Dijaki so bili videti v zadregi, preizkušeni pesniki pa so pred publiko stopili mnogo bolj zgovorno. Tik pred razglasitvijo v slogu »and the winner is ...« pa je v vseh prevladala napetost. Ljubljančanka Ja- na Kolarič je prejela prvo nagrado, dijakinja katinarske nižje srednje šole Tereza Štavar pa dijaško. Obema smo na glavo nadeli lovorov venec, Radi-voju Pahorju iz Renč pa smo pomolili dve žlahtni steklenici, ker si je po štetju glasov prislužil nagrado občinstva. S knjigami, ki sta nam jih podarili Zveza slovenskih kulturnih društev in Narodna in študijska knjižnica, smo vsekakor nagradili vse nominirance. Oni pa so nas že jutro po čarni noči nagradili s krasnimi mejli ... »Res prijeten večer, od lune do glasbe in nenazadnje poezije. Posrečen ambient in krasen spomin na to srečanje; saj je za vse nas to lahko najvažnejše: spoznavati nove ljudi in meni tudi nove pesniške duše.« »Še nikoli v življenju nisem dobila na glavo lovorovega venca. Kako izvirna poteza, a v skladu s starodavno antično tradicijo! To mi toliko pomeni, da sploh ne morem opisati. Ampak ne glede na prejeto nagrado me je zelo osrečilo in obogatilo že samo srečanje, druženje s samimi prijetnimi, bistrimi in radoživimi ljudmi, ljudmi, ki pišejo o ljubezni ali pa (kot je tako lepo povedal moj prijatelj in kolega Marko Kravos) vsaj - ljubijo.« »Še enkrat čestitke za lep, kaj lep, resnično čudovit večer. Prav na vse ste pomislili. Posebej pa se veselim mladosti tega vašega Rojanskega Krpana! To je najbolj obetavno.« Hvala vsem vam, ker ste nam olepšali deseti rojstni dan. Peter Verč Pomlad glasov -Primavera di Voci 2009 V petek, 15. maja ob 18. uri se je v evangeličansko luteranski cerkvi odvijala deželna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Pomlad glasov - Primavera di voci, ki se je pričela leta 2002 na pobudo dežel- nega zborovskega združenja USCI. Vsako leto se prireditve udeležijo številni društveni in šolski pevski zbori. V Trstu je nastopilo 5 zborov, med njimi tudi OPZ Fran Venturini iz Domja. Zaključna revija Naša pomlad 2009 V aprilu so se po Primorski odvijale območne in medobmo-čne revije Naša pomlad, na katerih sta nastopila tudi DPZ Kraški slavček in OPZ Fran Venturini in sicer v Avditoriju Portorož v četrtek 09. aprila 2009. Oba zbora sta bila izbrana za nastop na zaključni reviji Naša Pomlad; OPZ Fran Venturini bo nastopil 28. maja 2009 ob 19. uri v Osnovni šoli v Idriji, DPZ Kraški slavček pa 2. junija 2009 ob 19. uri v Osnovni šoli v Kopru. agenda - agenda - agenda ZA MLADE GODBENIKE Zveza slovenskih kulturnih društev in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti prirejata peti mednarodni mladinski godbeniški laboratorij, ki se bo odvijal v Dijaškem domu v Portorožu od nedelje, 19.7. do sobote, 25.7. 2009. Prijavnica in razpis sta na razpolago na spleni strani www.zskd.eu ali pa na uradih ZSKD. Rok prijave zapade 26. maja 2009. Zaradi omejenega števila mest vabimo zainteresirane, da se prijavijo čimprej. ZA ZBORE Na voljo so nove publikacije notnega gradiva, ki jih je izdalo združenje USCI. NAGRADA IGNACIJ OTA - 4. natečaj za zborovske skladbe V teku je razpis za Nagrado IGNACIJ OTA. Rok prijave zapade 30. junija 2009. Razis dobite na spletni strani www.zskd.eu . Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org www.zskd.eu i.podlistek M. ipodlistek@gmail.com 17. 5. 2009 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA SPD Mačkolje - češnje in kultura Umetnost časa Vsaka stvar ima svoj čas pod soncem, pravi biblični verz, ki je v 60.letih zaslovel tudi kot popevka z naslovom Turn, turn, turn. Čas in minevanje časa je torej človeško merilo, s katerim ocenjujemo prehojeno pot, načrtujemo vnaprej in skušamo svoje izkušnje iz preteklosti uporabiti za bodočnost. Vsaka izkušnja je seveda le kamenček v mozaiku, ki ga sestavlja nešteto rok. Nobena roka sama ne zmore vsega, če pa več rok sodeluje, je tudi na prvi vidik nemogoča stvar izvedljiva. Treba je le verjeti v zamisel, v projekt. Tudi mozaik ne nastane sam. Potrebno je načrtovati na papirju, postaviti zamisel v prostor, bele površine pa je treba zapolniti z barvnimi kamenčki, potrebno je oblikovati vsak posamezen kamenček v točno barvo in obliko. Zveni komplicirano? Večina opravil, ki jih dan za dnem opravljamo avtomatično, so od nas nekoč zahtevale morda še večji napor. Treba je bilo veliko vaje in napora, da je iz neke abstraktne zamisli nastal mozaik, ki ga vsi prepoznavajo že na prvi pogled kot takega. Morda vsem ni na prvi pogled všeč oblika ali pa barvna paleta, ki jo je izbral umetnik ali obrtnik, nedvomno pa je za tem delom stal človek (ali bolje rečeno skupina ljudi) ki je verjel v projekt in je zato v to usmeril svoj čas. To velja za vsako človeško delo, ki je po svojem prava umetnost. Umetnost, ker človek pripomore, da stvari nastaja za blagor drugih in seveda za potešitev lastne želje, da doseže in okusi lepo in dobro. To človeka sili naprej in mu daje moč, da ustvarja. Ob vsem tem pa velja pomisliti še na faktor časa. Dan ima, kljub hitremu tehnološkemu napredku, še vedno le 24 ur... Pogovor s podpredsednikom SPD Mačkolje Nikom Tulom trst Društvo slovenskih izobražencev vabi v jutri, 18. maja, v Pe-terlinovo dvorano, Do-nizettijeva 3, v Trstu, na večer z Veselko Šorli Puc »Iran se prebuja«. Začetek ob 20.30. i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 37084, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: corili01@gorica.191.it Za člane in odbornike SPD Mačkolje je maj čas priprav na Praznik češenj. Priprave na Praznik češenj se v resnici začenjajo že leto prej, v trenutku, ko naredimo obračun komaj preteklega praznika in povzamemo zamisli, ki bi lahko predstavljale določene pozitivne spremembe in nove ideje, ki bi jih želeli uresničiti v naslednji izvedbi. Praznik češenj je postal že tradicionalen - letošnja izvedba je že 47. po vrsti. Rumeni plakati z rdečimi češnjami in z izključno slovenskim napisom vabijo zadnji konec tedna v maju v Mačkolje. Postali smo stalnica v ponudbi vaških praznikov in šager v tržaški okolici in prav zaradi tega vedno težimo k temu, da bi izboljšali določene plati ali vnesli nekaj novega, kar nam daje možnost, da se kljub "tradicio-nalnosti" stalno obnavljamo. Našim obiskovalcem skušamo ponujati to, kar pri nas najbolj iščejo -izvrstne jedi, domače vino, dobro glasbo in seveda sladke češnje, vse to začinjeno s prijaznostjo in domačnostjo. Sicer pa se je Praznik češenj rodil kot kulturna prireditev na prostem, zato si stalno prizadevamo, da kulinarično in glasbeno ponudbo zaokrožimo tudi s kulturnim programom. V zadnjih letih smo se sicer odločili, da kulturni vidik dodatno ovrednotimo, zato smo si zamislili prireditev na prostem, ki bi se odvijala na istem prostoru - na "Metežici" - na nedeljo pred samim praznikom. Pred desetimi leti, ob 50-le-tnici društvenega zbora, smo tako priredili "Pevski maraton", v naslednjih letih so si sledila pevska in glasbena srečanja, lani smo to prireditev posvetili otroški ustvarjalnosti. Kaj pripravljate za letošnjo izvedbo? Letošnji Praznik češenj bo zaživel, kot po tradiciji, zadnji konec tedna v maju, točneje od petka 29. maja do torka 2. junija. Kot zanimivost naj povem, da je nedelja 31. maja binkoštna nedelja, kot je bil na binkoštno nedeljo leta 1963 prvi Praznik češenj. Program je že ustaljen - v poznih popoldanskih urah odprtje kioskov, zvečer ples, na nedeljsko popoldne glasbena zabava z godbo. Za ples bodo igrale že uveljavljene skupine kot so Happy Day in Kraški kvintet, predstavile pa se bodo tudi mlade, a zaradi tega nič manj kvalitetne zasedbe kot so Alter Ego in 3 Prašički. Prireditev na prostem, ki je navadno uvajala praznik, pa ga bo letos sklenila in bo na vrsti v torek, 2. junija v popoldanskih urah. Naslovili smo jo "Melodije zelenih dni", namenjamo pa jo narodni glasbi, točneje ponarodelim vižam iz narodno-zabavne zakladnice in uspešnim avtorskim popevkam. Te melodije so zapisane v spominu starejših generacij, priljubljene pa ostajajo tudi med mladimi. O njih bomo spregovorili, predvsem pa jim bomo prisluhnili - program bodo namreč sooblikovali različne glasbeni gosti, med njimi tudi mladi harmonikar Marko Manin, svojo ljubezen do te glasbe pa nam bo izpričal publicist Saša Martelanc. Vse podrobnosti o poteku praznika in o programu pa lahko preberete tudi na sple- tni strani www.mackolje.org, ki jo sicer ureja Aljoša Novak in na kateri so v sliki in besedi zabeleženi vsi pomembnejši vaški dogodki. Spletna stran postaja priljubljeni informacijski medij in obenem dragocena vez vseh sovaščanov, ki jih je življenjska usoda razkropila po svetu. V delovanju vašega društva pa ni v ospredju le prirejanje Praznika češenj ... Res je, da smo daleč naokrog poznani prav po Prazniku češenj, vendar predstavlja to le eno plat našega delovanja. Društvo, ki je po svojem nazivu "prosvetno", nosi v sebi zavezo k lepemu in plemenitemu, vsemu tistemu, kar naj bi bila kultura v svojem pravem pomenu. Predvsem se gre tu za trenutke druženja, v obliki predavanj, dramskih gostovanj, koncertov, vsega, kar ponujamo svojim članom, sovaščanom in vsem, ki nas radi obiščejo. Gotovo je pomemben dejavnik tega snovanja tudi društveni mešani pevski zbor, v katerem se zbirajo mlade pevke in pevci pod strokovnim vodstvom Andreje Štucin, letos že v 60. pevski sezoni, saj segajo začetki tega sestava v leto 1949. Zbor je v zadnjih letih po kakovosti in izboru programa presegel okvire izključno "vaške" skupine, pevske poti so ga popeljale na tekmovanja in nastope v slovenskem prostoru in širom po Evropi, čeprav ostaja v svojem bistvu povezan na vas in na društvo. Letošnja kulturna sezona se bliža k poletnemu počitku. Kakšen je obračun letošnjega leta? Glede na dosedanje pobude je obračun pozitiven, čeprav je za pravi obračun še prezgodaj. Čaka nas namreč še Praznik češenj, v juniju bo tudi letni koncert društvenega zbora ob zaključku pevske sezone. Nekatere pobude so bile izredno uspešne, npr. gostovanje dramske skupine PD Štandrež - njihove odrske uspešnice že dolgo vrsto let polnijo dvorano naše Srenjske hiše, ali niz pobud ob 50-letnici smrti zaslužnega sovaščana msgr. Ivana Tula, ki smo jih konec januarja izpeljali v sodelovanju z župnijsko skupnostjo. Ob nekaterih drugih priložnostih je bilo obiskovalcev manj, a manjše občinstvo ne predstavlja nujno neuspeh, prej spodbudo in izziv, da bi znali ponuditi nekaj, kar bi bilo bolj privlačno in zanimivo. Ali vaše društvo sploh miruje v poletnih mesecih? Poleti počivamo, a ne mirujemo (smeh). V poletnih mesecih prirejamo izlet za člane in sodelavce Praznika češenj. Recimo, da imamo navadno mesec premora, od polovice julija do velikega šmarna, potem pa pride že praznovanje vaškega zavetnika svetega Jerneja na zadnjo nedeljo v avgustu, ko v sodelovanju z župnijo poskrbimo predvsem za družabno plat praznovanja. Nato je že september, nove zamisli, nove pobude... Praznik (ne le) špargljev V Štandrežu bodo naslednja dva vikenda v znamenju špargljev. Prosvetno društvo Štandrež bo od petka 22. do nedelje 24. ter v soboto 30. In v nedeljo 31. maja v župnijskem parku med lipami priredilo priljubljen Praznik špargljev, ki pa ne bo posvečen samo tej izvrstni sezonski spe-cialiteti. Ze v petek 22. bodo namreč, s pričetkom ob 20.45, otvorili zanimivo razstavo posvečeno »Letečim bratom Rusjan«. Naslednji dan bo extempore posvečen letalstvu, saj bo tema »Letala in padalci«, plesa željni obiskovalci pa bodo lahko varno »skakali« in se zavrteli ob zvokih ansambla Souvenir. Ljubitelji adrenalina bodo prišli na svoj račun v nedeljo, ko bo ob 14. uri na vrsti prvi mladinski Slalom bike. Štandreški otroški župnijski zbor in tamburaška skupina iz Brji bosta oblikovala večerni kulturni spored, ki se bo začel ob 19. uri, sledil pa bo ples z ansamblom Hram. V soboto 30. maja bodo organizatorji praznika nagradili zmagovalce ex-temporeja, sledil bo ples z ansamblom Souvenir. Nedeljski kulturni spored se obeta zelo zanimiv, saj bo na voljo obiskovalcem nastop Župnijskega pevskega zbora iz Šempetra ter nastop dramske skupine PD Štandrež ter ples z ansamblom Hram. Pesmi o ljubezni in vinu Kd Sabo-tin je uradno nastalo 4. marca 1988, že prej pa se je štma-verska mladina sestajala in organizirala praznike ob raznih prilikah., Letos praznuje KD Sabotin torej 21 let delovanja,MPZ STMAVER pa okroglih 50 let neprekinjenega pevskega udejstvovanja. V ta namen so v sodelovanju z župnijo Svetih Mavra in Silvestra,z ZSKP in s prispevkom Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, priredili že vrsto pobud. Po praznovanju sv. Valentina so se 18.aprila v cerkvi v Štmavru spomnili prvega nastopa, in sicer s koncertom »S pesmijo skozi cerkveno leto«, na katerem sta nastopala MPZ in OPZ Štmaver. V soboto, 23.ma-ja, pa bodo pevci iz Štmavra ponovno stopili na oder, in sicer s tematskim koncertom »Pesmi o ljubezni in vinu«, ki ga bosta oblikovala OPZ in MPZ Štmaver pod vodstvom Nadje Kovic. Na koncertu se bo predstavila tudi Vokalno instrumentalna skupina Zali Rovt iz Tržiča, ki jo vodi zborovodja Stane Grum. 20 Nedelja, 17. maja 2009 NEDELJSKE TEME / Pod naslovom godbeno društvo Prosek, na desni zgoraj Mladinski orkester GD Prosek, spodaj dirigent Ivo Bašič Godbeno društvo Prosek ob visoki obletnici Rossana Paliaga Godbeno društvo Prosek praznuje letos 105 let delovanja. Nekaj let po uglednem dosežku stoletnice se člani društva pripravljajo na novo počastitev, saj je nadaljevanje tako dolge tradicije vredno poudarka, predvsem, če se godba lahko ponaša ne samo z dragoceno dediščino, temveč z zelo aktivno dejavnostjo. Predsednik GD Prosek Martin Rustja poudarja namreč, da obletnica ne pomeni „starokopitno proslavljanje ali oziranje nazaj, temveč postane priložnost za uresničitev novih projektov, za spodbujanje novih idej s pogledom, ki je vselej zazrt v bodočnost". O tem, da godba lahko gradi bodočnost na solidni osnovi preteklosti, priča tudi nov, dokumentarni cd, ki ga bodo godbeniki predstavili ob osrednji proslavi, ki bo v soboto, 23. maja ob 20. uri v Športnem centru Ervatti pri Briščikih. Slavnostni koncert bodo poleg godbe iz Proseka izvedli tudi člani Mladinskega orkestra GD Prosek, živ dokaz prizadevanja in truda, ki ga društvo vlaga tudi v izobrazbo mlajših generacij in torej bodočih članov. Po slavnostnem koncertu se bo praznovanje obletnice nadaljevalo do poletnih mesecev. V istem okviru bo 10. junija na sporedu nastop ob zaključku študijskega leta Glasbene šole GD Prosek, ki ga bodo učenci izvedli ob 20. uri na dvorišču sedeža Zahodnokraškega rajonskega sveta. Sledil bo 13. junija v istem kraju samostojni koncert godbe iz Postojne, ki poteka v duhu prijateljske izmenjave, saj so člani postojnskega orkestra povabili lani godbenike s Proseka ob priliki praznovanja 200-letni-ce obstoja. V nedeljo, 5. julija, s pričetkom ob 17. uri pa bo potekalo posebno praznično praznovanje, ki se bo pričelo s povor-ko zamejskih godb. Tradiciji povorke, ki se obnavlja vsakih pet let, bodo sledili nastopi sodelujočih godb v obliki pestre revije. 105 let dolga glasbena pot Godbeno društvo Prosek je bilo ustanovljeno leta 1904 na pobudo domačina Dragotina Starca, ki je postal njegov prvi predsednik in kapelnik. Želja po ustanovitvi godbe v domačem kraju se mu je porodila, ko je prisostvoval pogrebu oficirja, ki ga je spremljala vojaška godba 97. regimenta. Na valu globoke emocije je Starc zbral trideset mladih vaščanov in je naročil glasbila pri veronski firmi. 23. maja 1904 je bil v Starčevi gostilni ustanovni zbor Godbenega društva Prosek. Starc je vodil godbo le eno leto, nato ga je nadomestil Fer-do Majcen. Ob začetku prve svetovne vojne je večina godbenikov morala v vojsko, kar je privedlo do začasne prekinitve delovanja. Takoj ob koncu vojne so se godbeniki ponovno zbrali in pod vodstvom Ivana Rebule je njihova glasba zadonela že na Martinovo, to je 11. novembra, ob priliki praznovanja vaškega zavetnika. Po prvi svetovni vojni je leta 1919 prevzel vodstvo godbe Ivan Lavrenčič. Kljub stalnim pritiskom so proseški godbeniki uspeli ohraniti svoje društvo tudi v času fašističnih preganjanj, čeprav je druga svetovna vojna močno ohromila vaško prosvetno udejstvovanje. Takoj po osvoboditvi so se člani društva odločili za obnovitev delovanja godbe. Popravili so poškodovana glasbila in si ustvarili nov notni arhiv. Pri popravilu glasbil sta se posebno izkazala člana Franc Ka-pun in Dominik Ukmar. Predsednik Josip Čuk je stopil v stik z godbeniki in jih povabil, da so spet pristopili k društvu. Že konec junija 1945 je godba zaigrala vaščanom pod vodstvom domačina Zdravka Kante-ja. Znani harmonikar glasbenega ansambla IX. korpusa je godbo vodil do leta 1978, ko je zaradi pomanjkanja godbenikov zašla v tako krizo, da ji je pretila nevarnost ukinitve delovanja. Vodstvo se ni vdalo usodi in je rešitev iskalo v organizaciji zelo dobro obiskanega glasbenega tečaja za mladino. Vodil ga je dolgoletni klarinetist in član godbe Slavko Luxa ob sodelovanju gospe Egidije Tenker Starc. Luxa je takrat prevzel tudi vodstvo godbe. Prenovljena zasedba je v času njegovega vodstva izbrala za svojo himno Štruclov Zlatorog. Sledil mu je takrat komaj 17-letni Aljoša Starc, ki je s svojim večstranskim glasbenim znanjem pripomogel k utrjevanju in kakovostni rasti godbe, s katero je uspešno nastopal tudi na tekmovanjih.V letih njegovega vodstva je godba prejela srebrno listino na Republiškem tekmovanju pihalnih or- kestrov Slovenije v Logatcu (1992), absolutno prvo mesto (1996 in 1998), absolutno drugo mesto(1994) in absolutno tretje mesto (2000 in 2002) na Deželnem tekmovanju godb Furlanije Julijske krajine v Bertiolu, absolutno drugo mesto na Državnem tekmovanju godb G. Panzini v kraju Condove (1995) ter srebrno listino na Republiškem tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije v Sežani(1997). Leta 2003 je taktirko prevzel domačin in dolgoletni član Marino Ukmar, ki je z inovativnim pristopom privedel do širitve repertoarja in izpopolnitve zasedbe. Z njim je društvo praznovalo stoletnico delovanja in je obenem obogatilo svojo zbirko nagrad in priznanj z absolutno tretjo nagrado (2004) na Državnem tekmovanju godb Furlanije Julijske krajine v Bertiolu in zlato listino na Državnem tekmovanju slovenskih godb v Desklah (2005). Eva Jelenc je nato pospremila godbenike do zgodovinskih dosežkov z odličnimi tekmovalnimi uvrstitvami in dodatnim kakovostnim vzponom. Z njo se je godba uvrstila na četrto mesto na Mednarodnem tekmovanju godb »Flicorno d'Oro« v kraju Riva del Garda, predvsem pa je prejela zlato listino s pohvalo in napredovanjem v višjo kategorijo na Državnem tekmovanju slovenskih godb v Laškem, kar je bilo vsem godbenikom v poseben ponos. Nekaj mesecev kasneje pa se je godba udeležila Festivala ob priliki 55 let Avsenikove glasbe v Begunjah. Od letošnje sezone godbo vodi Ivo Bašič, ki je takoj postal za godbenike vir motivacije in še večje odločnosti pri zasledovanju jasnih ciljev. Vsi dirigenti so lahko računali na sodelovanje namestnika; to pomembno funkcijo je dolgo let opravil klarinetist Marko Štoka, kateremu je leta 2006 sledil trobentač Miran Furlan. Godbeno društvo Prosek sooblikuje kulturno življenje vasi in teritorija na katerem deluje: sodeluje z ostalimi vaškimi društvi, prisotno je na vseh pomembnejših prireditvah, organizira poletne glasbene večere Zaigrajmo skupaj na Proseku, izdalo je že dve knjigi o lastni zgodovini (leta 1994 in 2004) ter cd ploščo "Melodije" (leta 1999), kateri je letos sledila "Na odru'. Novi izzivi Iva Bašiča Ivo Bašič, doma iz Sežane, je od letošnje sezone prevzel krmilo proseške godbe. Njegov prihod je sledil posebno srečnemu obdobju v zgodovini društva, ki je s sposobnimi dirigenti doseglo vedno vidnejše in uglednejše rezultate na tekmovalnem in koncertnem področju. Prevzeti tako dediščino ni bilo enostavno... Moja naloga ni bila v nobenem primeru lahka. Vedel sem za nekatere odlične rezultate, ki so jih dosegli skupaj, poznam pa tudi godbenike in vem, da je kar nekaj zelo dobrih glasbenikov med njimi ter da bi se dalo še marsikaj narediti. Katere so morebitne nove programske usmeritve kot tudi pogled dirigenta na potencialne cilje, ki si jih GD Prosek lahko zastavi? Ne vem, če bi lahko govoril o nekem konkretnem pečatu, ki bi ga lahko pustil kot dirigent. Vsak dirigent uporablja drugačne prijeme, zato je velikokrat odvisno od harmonije, ki zavlada med nami. Zato nisem pretiraval z drastičnimi spremembami, ampak smo se kar nekaj časa "opazovali" med seboj. Predvsem, da se bolje spoznamo in ugotovimo, če lahko nadaljujemo na skupni poti. Kot dirigent bi želel nadaljevati tam, kjer je Eva končala, prenašati čim več izkušenj, ki sem jih nabral v preteklosti z vodenjem drugih godb. V kolikor bo naše sodelovanje daljše, pa bi si želel predvsem pomladiti godbo in prinesti še dodatno svežino v orkester. Po izkušnji pri drugih godbah, kako bi označili naravo, sposobnosti in morda posebnosti tega orkestra? GDP je zelo zanimivo društvo. So zelo dobro organizirani in imajo v načrtu kar nekaj velikih projektov. Verjamem v njihovo složnost in moč, ker mislim, da je ravno to njihovo največje "orožje'. Znajo potegniti skupaj, ko je to potrebno. Kar zadeva zasedbo v godbi, imamo skoraj v vsaki sekciji kakšnega odličnega glasbenika. Kot godba imajo ogromno izkušenj, kar jim daje dodatno gotovost ter potrebno sproščenost pred nastopi. Na knjižici cd-ja je vsak dirigent, ki je stopil pred pult GD Prosek dobil oznako; zgleda, da je nastopil čas „novih izzivov". Ta definicija " dirigent novih izzivov" mi ustreza. Predvsem zato, ker je prevzem Proseške godbe nov izziv zame. Na začetku nisem imel posebnih želja in ciljev. Prepustil sem se toku dogajanj in mislim, da so me dobro posrkale vase. Seveda bom poskušal uporabiti vse svoje pedagoške ter dirigentske izkušnje in bom pomagal pri urejevanju godbeniške šole, ki ima ogromen vpliv za nadaljni razvoj GD Prosek. V upa- nju, da mi bo čas še naprej dovoljeval toliko aktivnosti. Predstavitev šole V okviru Godbenega društva Prosek deluje glasbena šola, ki pripravlja mlade na igranje v godbi. V šoli poučujejo vse inštrumente, ki so potrebni za izvajanje v zasedbi pihalnega orkestra: klarinet, flavto, saksofon, trobento, pozavno, bariton in tolkala. Lekcije so individualne in skupinske, da bi se mladi naučili igranja v skupini in bi vzljubili glasbo v družbi sovrstnikov. Šola letno pripravlja dve produkciji, Božični-co in nastop ob koncu leta, ko potekajo tudi izpiti za preverjanje znanja učencev. Ob lekcijah instrumenta redno poteka tudi pouk teorije. Na šoli poučujejo Irina Perosa (kljunasta in prečna flavta, teorija), Aljoša Starc (klarinet, saksofon, dirigent Mladinskega orkestra), Boris Benčič (trobenta, dirigent Mladinskega orkestra), Maurizio Lo-vrenčič (pozavna in bariton), Francesca Hrast (tolkala). Lansko leto je na zaključni prireditvi prvič nastopil Mladinski orkester, kar je bilo celotnemu društvu v veliko zadoščenje. Na odru "Ob naši častitljivi 105-letnici se vam predstavljamo še vedno tako, kot vselej doslej, Na odru."-člani godbe pojasnjujejo tako, ponosno in prisrčno, kako se niso odločili za studijski proizvod, ko so sklenili, da bo obletnica priložnost za izdajo nove cd plošče. Oder, kraj, kjer se magija vsakič edinstvenega stika s publiko spreminja v neponovljivo izvedbo, je vir spodbud, navdiha, neposredne komunikacije, ki osmišlja delovanje vsakega glasbenika, zato so godbeniki ugotovili, da je snemanje v živo edina, pristna podoba, v katero se lahko zrcalijo, njihov najbolj prepoznavni portret. Mikrofoni so večkrat ujeli in zamzrnili s snemanjem emocije teh trenutkov; z izidom cd plošče je GD Prosek v določenem smislu odprlo predale svojega arhiva širšemu krogu uporabnikov. Program se simbolično predstavlja kot potovanje skozi zadnja desetletja zgodovine, predvsem skozi različna vodstva. Na dvojezični, spremni knjižici cd-ja dobi vsak od dirigentov svojo oznako in svoj prostor v zgodovini GD Prosek; Slavko Luxa je dirigent preporoda, Aljoša Starc kakovostne rasti, Marino Ukmar ponovnega zagona, Eva Jelenc novih prijemov, Ivo Bašič pa novih izzivov. Posnetki so nastali na vsakoletnem, tradicionalnem koncertu na Štefanovo, na Reviji kraških pihalnih godb in na tekmovanjih. Mednarodno zasnovani program obsega različne zvrsti v pestrem zaporedju, ki se začne seveda s himno društva in se potem vije skozi filmsko glasbo, ljudsko, jazzovsko in sodobno govorico. / RADIO IN TV SPORED ZA DANES Nedelja, 17. maja 2009 21 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.00 Tv Kocka: Teta Amalija in Filip Omara -Gibanje 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 6.30 9.30 10.00 10.30 10.55 12.00 13.30 14.00 15.15 16.30 18.00 20.00 20.40 21.30 23.35 23.40 0.40 Aktualno: Quello che Aktualno: Sabato & Domenica Dok.: Stella del Sud 12.20 Aktualno: Linea verde A sua immagine Sv. Maša Recita del Regina Coeli Dnevnik Variete: Il meglio di Domenica In - L'Arena Variete: Il meglio di Domenica In...sieme Dnevnik L.I.S. in vremenska napoved Variete: Schegge di... Domenica In - 7 giorni Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Kviz: Affari tuoi (v. Max Giusti) Film: Il padre delle spose (kom., It., '06, r. L. Gasparini, i. L. Banfi, R. Banfi) Dnevnik Aktualno: Speciale Tg1 Aktualno: Oltremoda Rai Due 6.00 Aktualno: L'avvocato risponde 6.15 Aktualno: Inconscio e magia psic-he 6.45 Aktualno: Mattina in famiglia 10.00 13.00, 20.30 Dnevnik 10.05 Variete: Ragazzi c'e Voyager 10.30 Variete: Cartoon Flakes 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.25 Aktualno: Tg Motori, sledi Tg Eat Parade 13.45 Variete: Quelli che... aspettano, sledi Quelli che il calcio... 17.05 Šport: Studio sprint 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.05 Šport: 90° minuto 19.00 Šport: Numero Uno 19.25 Nan.: Squadra speciale Lipsia 21.00 Nan.: NCIS - Unita anticrimine 21.45 Nan.: Numb3rs 22.35 Šport: La domenica sportiva 1.00 Nočni dnevnik ^ Rai Tre 6.00 Aktualno: Fuori orario 7.00 Variete: Aspettando E' domenica papa 7.55 Variete: Mamme in Blog 8.00 Variete: E' domenica papa 8.40 9.00 Risanke 8.50 Variete: Faro strada 9.40 Film: Juke-box, urli d'amore (kom., It., '60, r. M. Morassi, i. M. Carote-nuto, M. Merlini) 11.15 Aktualno: Buongiorno Europa, sledi RegionEuropa 12.00 Dnevnik, šport in vremenska napoved 12.25 Aktualno: TeleCamere 12.55 Šport: Si gira 13.25 Dok.: Timbuctu 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.30 Aktualno: In 1/2 h 15.00 Dnevnik - Kratke vesti in prometne informacije 15.05 Šport: Ciclismo - Giro d'Italia del Centenario 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.10 Aktualno: Report 23.20 Deželni dnevnik 23.35 Variete: Glob, l'osceno del villaggio 0.35 Nočni dnevnik, sledi TeleCamere u Rete 4 6.10 Nan.: West Wing - Tutti gli uomi- ni del presidente 6.50 Dnevnik: Pregled tiska 7.20 8.55 9.30 10.00 11.00 11.30 12.10 13.30 14.05 14.40 16.50 18.55 19.35 21.30 22.40 1.20 Aktualno: Superpartes Nan.: Vita da strega Dok.: Sicilia Sveta maša Aktualno: Pianeta mare Dnevnik, prometne informacije Aktualno: Melaverde 17.40 Dnevnik in vremenska napoved Film: Come rubare un milione di dollari e vivere felici (kom., ZDA, '66, r. W. Wyler, i. A. Hepburn) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: La collina degli stivali (western, It., '69, r. G. Colizzi, i. B. Spencer, T. Hill) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Il ritorno di Colombo Nan.: Siska Šport: Controcampo, sledi Fuoricampo Nočni dnevnik Canale S 8.00 8.50 9.45 10.15 13.00 13.40 14.10 15.10 16.30 18.50 20.00 20.40 21.30 0.00 1.30 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved Jutranji dnevnik Aktualno: Le frontiere dello Spiri-to Aktualno: Ciak Junior Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca Dnevnik, vremenska napoved, Okusi Nan.: Belli dentro Film: Il posto delle farfalle (kom., Nem., '03, r. F.M.Price, i. M. Baumeister) 1.00 Dnevnik - Kratke vesti in vremenska napoved Nan.: Io e mamma Kviz: Chi vuol essere milionario Dnevnik, vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Variete: Speciale Mai dire Grande Fratello Film: Closer (dram., '04, r. M. Nichols, i. J. Roberts, J. Law) Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.25 6.35 7.00 7.45 10.45 12.00 13.05 15.00 16.00 17.10 18.30 19.00 19.15 21.30 Studio sport Nan.: Tre nipoti e un maggiordo-mo Aktualno: Super Partes Risanke 12.15, 14.00 Šport: Motociclismo, Gran Premio di Francia Dnevnik in vremenska napoved Šport: Guida al Campionato Šport: Fuori Giri Film: L'aquila d'acciaio (akc., '86, i. L. Gossett) 20.00, 22.25 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Mr. Bean Film: Amore a prima svista (kom., ZDA, '01, r. P. Farrelly, i. G. Paltrow, J. Black) Film: 30 anni in 1 secondo (kom., ZDA, '04, r. G. Winick, i. Jennifer Garner, M. Ruffalo) 23.30 Variete: Le iene ^ Tele 4 6.35 Variete: L'eta non conta (pon.) 7.10 Koncert: Trio di Trieste 9.45 Salus TV 9.55 Musa TV 10.15 Trofeo di danza 11.10 Saul 2000; Ripartire da Damasco 12.00 Sv. maša 12.25 Dok.: Borgo Italia 12.50 Variete: Carnia, terra d'emozioni 13.10 13.15 13.30 14.05 14.30 15.05 16.25 17.30 19.30 22.30 22.55 0.40 Qui Tolmezzo Musica, che passione Variete: Attenti al cuoco (pon.) Camper magazine Campagna amica Film: Il primo cittadino (r. G. Al- bano, i. T. Solenghi, G. Boschi) Variete: Novecento contro luce Risanke Aktualno: ...E domani è lunedi Palco, gli eventi in tv Film: Caribe (pust., '89, r. M. Kennedy, i. K. Glover, J. Savage, S. Mal-kin) Koncert: Voci dal Ghetto LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 11.55 13.00 13.30 16.40 17.45 20.00 20.30 21.30 La 7 Dnevnik, vremenska napoved in prometne vesti Aktualno: Omnibus Week end, sledi Omnibus Life Aktualno: La settimana Nan.: New Tricks Šport: Pregara 15.30 Motociklizem: G.P. del Su-dafrica Dnevnik in športne vesti Film: She Devil - Lei, il diavolo (kom., ZDA, '89, i. M. Streep, R. Barr) Dok.: Hollywood Science - Veico-li straordinari nel cinema Film: Una vedova allegra... ma non troppo (kom., ZDA, '88, i. M. Pfeiffer) Dnevnik Resničnostni show: Chef per un giorno Variete: La Gaia scienza vodi Mario Tozzi 23.40 Šport: Sport 7, sledi dnevnik 1.35 Film: Tre colori - Film rosso (dram., '94, r. K. Kieslowski) Jr Slovenija 1 Ris. Nan.: Živ Žav Žogarija: Ko igra se in ustvarja mu-larija Dok. nan.: Zgodbe iz divjine Oddaja o ljubiteljski kulturi (pon.) Ozare (pon.) Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, vremenska napoved in športne vesti Na zdravje! (pon.) Prvi in drugi (pon.) 15.20 Glasbeni troboj Nedeljsko oko z Marjanom Jerma- 7.00 9.50 10.20 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.15 14.30 15.00 15.40 15.50 16.30 17.00 17.15 17.20 18.25 18.40 18.55 19.55 21.45 22.40 1.10 Športne novice Kuharska oddaja Poročila, športne vesti in vremenska napoved Razvedrilna oddaja: NLP Fokus Žrebanje Lota Risanke Dnevnik, vremenska napoved, zrcalo tedna in športne vesti Spet doma Družinske zgodbe: Družina Lah Poročila, športne vesti in vremenska napoved Sedma moč osamosvojitve (tv-dnevnik 17.05.1991) 14.25 16.45 17.25 19.00 20.00 20.55 21.50 22.50 23.40 13.45 14.00 14.10 14.30 15.00 15.45 16.15 17.00 17.30 18.00 19.00 19.25 20.00 20.30 21.00 22.15 22.30 23.50 0.45 West Bronwich: nogometna tekma Wba - Liverpool (prenos) Tranzistor (pon.) Koper: rokomet, Cimos Koper -Celje Pivovarna Laško (prenos) Slovenski magazin (pon.) Dok. serija: Kitajska na dlani Lit. nad.: Dr. Živago Nad.: V kolesju pravice Na utrip srca Film: Dvoboj v Missouriju (pon.) Koper 9.00 16.00 17.00 18.00 18.15 18.30 19.15 19.30 19.50 20.00 20.30 21.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželni svet Euronews Zoom - mladi in film Q - Trendovska oddaja Glasb. oddaja: In orbita Folkest v Kopru Dok.: Obala delfinov Potopisi Prijatelji, ostanimo prijatelji 22.00, 0.30 Vsedanes - Tv dnevnik Tednik Vesolje je ... Istra in... Dok. oddaja Nedeljski športni dnevnik Rokomet: Cimos Koper - Celje Pivovarna Laško Glasba: Posvečenu Tartiniju Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka 23.00 Videostrani Hrana in vino Kasaške dirke (pon.) Duhovna misel (pon.) Tedenski pregled (pon.) Mlad. oddaja: Miš Maš (pon.) Pravljica Med Sočo in Nadižo (pon.) Glasbeni premor Razgledovanja (pon.) Spoznajmo jih Koncert Tanje Žagar {p Slovenija 2 6.30 1.45 Zabavni infokanal 7.15 Skozi čas 7.55 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 17.05.1991 8.20 Globus (pon.) 9.50 Pomagajmo si (pon.) 10.25 Evropsko prvenstvo v ritmični gimnastiki 12.40 Rad imam nogomet 13.10 Turbulenca RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Veselo po domače; 10.30 Otroški kotiček; 10.50 Melodije za vse okuse; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Anton Ocvirk; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 16.00 Šport in glasba in kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Radijska kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Nedelja z mladimi; 11.00 PKIL; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Plesoči arhitekt; 1430-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlanti-čno pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Neobvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 14.20 Obvestila; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 21.00 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. Maša; 11.05 Koncert; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Vokalni abonma; 21.00 Obiski kraljice; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Ker vas spremlja sreča na denarnem področju, je čas pravi za denarna vlaganja. Pri odločitvah boste nekoliko negotovi, ampak boste ob pravem trenutku prišli do odločilnih informacij. irn^* BIK 21.4.-20.5.: Z veseljem se boste lotevali novih projektov. Dodatno delo vam ne bo v breme, kvečjemu v izziv. Doma boste zelo ustvarjalni pri opremljanju stanovanja, pri oblikovanju vrta in okolice hiše. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Zaradi ambicij boste od sebe pričakovali in zahtevali preveč. Na delovnem mestu raje malce izprezite, namesto da hočete vse opraviti popolno. Privoščite si kaj za svojo dušo! RAK 22.6.-22.7.: V zadnjem «« času pogosto razmišljate o različnih življenjskih vprašanjih, in čeprav ne najdete pravih odgovorov, čutite močno potrebo po iskanju nečesa globljega. Umirite vaše misli! LEV 23.7.-23.8.: Na delov-(^^r nem mestu vam bodo nalagali dodatne zadolžitve, čeprav imate občutek, da vam zmanjkuje moči in da potrebujete več časa samo zase in za svoje bližnje. DEVICA 24.8.-22.9.: Počutite ^^ se svobodne kot ptički na veji. Pred vami se odpira cel spekter novih doživetij in izkušenj. Življenje zajemate z veliko žlico, saj znate poiskati v njem tisto, kar vas veseli. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Kljub ^ ^ napeti situaciji na delovnem mestu vam sveti srečna zvezda in poskrbi, da se na koncu težave obrnejo v vašo korist. Zaupajte v pravilnost svojih odločitev! ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Vzemite si čas za ljubezen! V poplavi obveznosti se morda včasih niti ne zavedamo, da čas beži in da se priložnosti ne vrnejo več... Posvetite se svoji sorodni duši! Av STRELEC 23.11.-21.12.: Na delovnem mestu vas v prihodnjih dneh čaka veliko drobnih opravil, ki vam bodo sicer pobrala veliko časa, z vidnejšimi rezultati pa se ne boste mogli pohvaliti. KOZOROG 22.12.-20.1.: Zadnje čase ste s seboj zelo zadovoljni. Poleg tega da dosegate lepe uspehe, je še pomembneje, da se znate sprostiti in uživati v drobnih življenjskih radostih. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Služba vam zadnje čase prav nič ne diši. Nove zadolžitve so vam odveč. Želite si, da bi lahko več časa preživeli doma. Ne sanjajte o nemogočem, rešujte težave takšne, kot so. RIBI 20.2.-20.3.: Zadnje čase ste zelo odločni, kar za vas ni običajno. Izrabite notranjo moč, ki jo v vas prebuja trenutni položaj planetov. Ljubezen: vaše srce je umirjeno in zadovoljno. Naj vas to ne uspava. 22 + Nedelja, 17. maja 2009 RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Videofleš: Rebeka Dremelj -Nepremagljiva 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.10 Vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Verdetto finale 15.10 Variete: Festa italiana 16.50 Aktualno: Dnevnik, Parlament 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Šport: Nomet, La partita del Cuo-re 23.25 Dnevnik, sledi Porta a porta 1.05 Nočni dnevnik Rai Due 6.15 Tg2 Eat Parade 6.25 14.00 Talent show: Italian Academy 2 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 15.00 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Talent show: Presa diretta - Academy 18.05 Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved in športne vesti 19.00 Nan.: Piloti 19.30 Nan.: Squadra speciale Lipsia 20.30 Dnevnik 21.05 Aktualno: Ricominciare 23.05 Nočni dnevnik, sledi Punto di vista 23.20 Variete: Scorie voci Nicola Savino 1.15 Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 7.30 8.00 9.20 12.00 12.25 13.05 14.00 15.15 Film: Il tesoro delle Fiji (pust., i. J. Noble) 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo 18.15 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 0.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Film: Agente 007 - Solo per i tuoi occhi (voh., V.B., '81, r. J. Glen, i. R. Moore, C. Bouquet) 23.20 Šport: Replay Rete 4 7.10 Nan.: Quincy 8.10 Nan.: Hunter 9.00 Nan.: Nash Bridges 10.05 Nad.: Febbre d'amore 10.30 Nan: Ultime dal cielo 11.30 Dnevnik, prometne vesti 11.40 Nan: Un detective in corsia 12.25 Nad.: Distretto di polizia 3 13.30 Dnevnik, vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana del tribunale di Forum 15.45 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 16.50 Nad.: Sentieri 17.05 Film: L'indomabile Angelica (pust., Fr./Nem./It., '65, r. B. Borderie) 18.15 0.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne vesti 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: Il Comandante Florent 23.25 Film: Malena (dram., It./ZDA, '06, r. G. Tornatore, igra Monica Bellucci) h 1.25 Pregled tiska Canale 5 8.00 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 1.30 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik Aktualno: Mattino cinque Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: Cento Vetrine Aktualno: Uomini e donne Aktualno: Pomeriggio cinque Dnevnik - kratke vesti Kviz: Chi vuol esere milionario Dnevnik, vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Nad.: I Cesaroni Aktualno: Matrix Nočni dnevnik v Italia 1 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Tgr Buongiorno Regione Aktualno: La storia siamo noi, sledi Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Aktualno: Le storie - Diario italiano Nad.: Terra nostra Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 6.05 6.35 9.00 9.25 10.20 11.15 12.15 12.25 14.30 15.00 16.00 16.55 18.30 19.50 20.30 21.10 Športne vesti 13.40, 17.30 Risanke Nan.: Willy, il principe di Bel Air Nan.: Xena - Principessa guerriera Nan.: Baywatch Nan.: Supercar Aktualno: Secondo voi Dnevnik: Studio aperto, vremenska napoved, Studio sport 19.30 Risanke: Simpsonovi Film: Una miss tutta tonda (kom., ZDA, '03, r. D. Barr, i. M.JWinokur, M. Consuelos) 22.05, 0.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Nan.: Hannah Montana Dnevnik, športne vesti Nan.: Camera café Kviz: La ruota della fortuna Film: The Fast & the Furious: Tokyo Drift (akc., ZDA, '06, r. J. Lin, i. L. Black) 23.15 Film: Slevin - Patto criminale (tri-ler, ZDA, '06, r. P. McGuigan, i. J. Hartnett, B. Wills) ^ Tele 4 7.00 7.15 8.10 8.50 10.30 11.25 12.00 12.05 13.15 13.50 14.30 15.40 17.00 18.35 19.00 20.00 20.30 21.00 22.45 23.40 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik Retroscena, i segreti del teatro Storie tra le righe Film: Il primo cittadino (r.G. Alba- no, i. T. Solenghi, G. Boschi, T. So- lenghi) Novecento contro luce Camper Magazine Dnevnik - Kratke vesti A.com Automobilissima Itinerari di Culto Aktualno: ...Animali amici miei Ritmo in Tour: La Tv dei viaggi Saul 2000 - Ripartire da Damasco Risanke Super calcio - Udinese Super calcio - Triestina Diamoci del tu Deželni dnevnik Nogomet: Triestina - Ancona Videomotori Film: Colpo grosso (kom., '90, r. J. Bradhaw, i. H. Locklear, J. Lewis, K. Welsh) LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.30 0.35 1.40 La 7 Dnevnik, horoskop, prometne vesti Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock 20.00, 0.55 Dnevnik in šport Nan.: L'ispettore Tibbs Film: Tototruffa '62 (kom., It., '61, r. C. Mastrocinque, i. Toto, N. Taranto) Nan.: Relic Hunter Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Jag - Avvocati in divisa Dnevnik 0.55 Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: L'infedele Dok.: Delitti Dnevnik Aktalno: L'intervista 17.30 18.00 18.20 19.00 20.00 21.00 22.00 22.20 13.45 14.00 14.20 14.35 14.55 15.25 15.55 16.25 16.55 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.30 21.00 22.30 23.00 0.00 Izobraž. serija: To bo moj poklic Nan.: Frasier (pon.) Nad.: Strah, stres in jeza (pon.) Labirint - Vitalnost (pon.) 23.45 Dok. serija: Pogled z neba Studio City Knjiga mene briga Film: Brez manir (pon.) Koper Dnevni program Čezmejna TV - TG R FHJK - deželne vesti 22.15 Vzhod-Zahod Vsedanes, vzgoja in izobraževanje Alter Eco Alpe jadran Zoom - mladi in film Vesolje je... Tednik Istra in... 23.20 Športna mreža 23.55 Vremenska napoved 23.00 Primorska kronika 22.00 Vsedanes - TV Dnevnik Športne vesti Fanzine Sredozemlje Artevisione Meridiani Športel Primorska kronika Čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku) Tv Primorka 8.00 10.35, 12.05, 13.05, 14.05, 15.05, 23.30 Videostrani 9.00 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice 9.05 16.20 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino 18.00 Kultura (pon.) 18.30 Glasbena oddaja (pon.) 19.45 Monitor 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, šport in vremenska napoved 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Avto šport magazin 22.00 Rally {p Slovenija 1 6.30 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 9.10 Ris. nan.: Animalija (pon.) 10.05 Iz popotne torbe (pon.) 10.40 Nan.: Linus in prijatelji 11.05 Dok. oddaja: Neandertaleva piščal (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 13.15 Po poteh Ushuaie 13.40 Od ene do druge 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Grimmove pravljice 16.10 Otroška nad.: Ribič Pepe 16.30 Lutkovno igrana nan.: An ban pet podgan 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Glasbeni spomin z Borisem Kopitarjem 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.35 Risanke 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Volitve v evropski parlament 2009 21.00 Nad.: Strah, stres in jeza 21.30 Oddaja o turizmu: Na lepše 22.05 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.10 Opus 23.35 Glasbeni večer 0.50 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 18.05.1991 (pon.) 1.15 Dnevnik (pon.) 1.50 Dnevnik zamejske tv {p Slovenija 2 6.30 9.00, 0.40 Zabavni infokanal 7.50 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 18.05.1991 8.10 Slovenci v Italiji 9.10 Sobotno popoldne (pon.) 11.45 Slovenski magazin 12.10 Osmi dan (pon.) 13.10 Prvi in drugi (pon.) 13.35 Rad igram nogomet (pon.) 14.55 Seja državnega zbora (prenos) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik in zanimivosti; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3; 10.15 Odprta knjiga; 11.00 Studio D, sledi Ekonomski kotiček; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Anton Ocvirk; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Pogled na ... Evropo; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočja; 21.00 Indie ni Indija; 22.30 Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvo-nožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muo-ve; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.10 Teren; 11.30 Novice; 12.45 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-IH; 14.00 Kulturne zanimivosti; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.00 Hip hop; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.40 Kulturni globus; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Intermezzo; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. w 23 Nedelja, 17. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Po Milanovem porazu v Vidmu Inter prvak Njegova prednost je že neulovljiva - Roma v 92. minuti ugnala Catanio Inter je še pred današnjo tekmo proti Sieni četrtič zapored in skupno sedemnajstič ubranil naslov državnega nogometnega prvaka. Milan je namreč sinoči v Vidmu izgubil proti Videmčanom, ki so s šesto zaporedno zmago postavili pravcati društveni rekord v A-ligi, žal pa uspeh morda ne bo dovolj v boju za uvrstitev v evropsko ligo (dosedanji pokal UEFA), ker je Roma v popoldanski tekmi premagala Catanio in jo bo težko ujeti. Da je bil naslov pravzaprav že zdavnaj oddan, je potrdila tuid sinočnja tekma na stadionu Friuli, saj Milan nikoli ni dajal vtis, da še resnično upa v čudežni preobrat. Udinese je potrdil odlično formo in je v bistvu zmagal povsem zasluženo. Prvi zadetek DAgostina z bele točke je bil sicer nekoliko sporen, saj je vprašanje, ali je Maldini res podrl Floro Floresa v kazenskem prostoru. Da tudi sodnik ni bil popolnoma prepričan o svoji odločitvi, pove že to, da je Milanovega veterana le opomnil, čeprav je prekršek nedvomno storil kot zadnji mož. Videmčani so na 2:0 povišali že v začetku drugega polčasa. Po podaji D'Ago-stina v kazenski prostor je do žoge prišel Zapata, ki iz neposredne bližine ni mogel zgrešiti vrat. V nadaljevanju je Milan sicer pritisnil, nevaren pa je bil le v zadnjih minutah. V 91. minuti je Inzaghi zadel zunanji del vra-tnice, v polno jo je minuto kasneje na drugi strani zadel Quagliarella, še minuto kasneje pa je Ambrosini zmanjšal na 1:2. Mi- Tako je D'Agostino premagal Dido z bele točke ansa lanu je nato za kaj več zmanjkalo časa. Roma se je v popoldanski tekmi proti že rešeni Catanii dokopala do zmage v 91. minuti, odločilen zadetek pa je dosegel Pa-nucci, ki je pred časom padel v nemilost trenerja Spallettija, bo pa spet junak, če po Roma po temu golu dosegla uvrstitev v pokal UEFA. Tekma se je sicer končala z nenavadnim izidom 4:3. Roma je po prvem polčasu že vodila s 3:1, v drugem delu pa se je pu- stila ujeti, Catania pa bi lahko nekajkrat celo povedla. S tribun se je vsul pravi plaz žvižgov, ki se pravzaprav ni polegel niti po zmagovitem zadetku Pannuccija. Ne glede na to, kako se bo razpletla sezona, se v Rimu končuje Spallettijev cikel. SLOVENIJA - Izidi 34. kroga: Nafta -Interblock 3:3 (1:1); Labod Drava - Rudar 2:0 (0:0); Domžale - Luka Koper 1:0 (0:0); MIK CM Celje - HIT Gorica 1:2 (0:1), danes: 17.00 Primorje - Maribor nogomet - Triestina po zmagi proti Anconi še v igri za napredovanje v A-ligo Spet na šestem mestu Z zmagama v zadnjih dveh krogih bi se zagotovo uvrstili v končnico - Včeraj odločilen avtogol, zmaga pa je zaslužena Triestina - Ancona 1:0 (0:0) STRELEC: Catinali avtogol v 12.dp. TRIESTINA (4-4-1-1): Agazzi 6,5; Cacciatore 6, Cottafava 6,5, Minelli 7, Rul-lo 6; Antonelli 7, Pani 6,5, Gorgone 6, Tab-biani 5,5 (44.dp Milani); Stankovic 6 (1.dp Granoche 6,5), Della Rocca 6,5 (38.dp Princivalli). Trener: Maran. ANCONA (4-4-2): Da Costa; Tura-ti, Comazzi, Vanigli (28.dp Rincon), Riz-zato; Surraco, Catinali (35.dp Camillucci), De Falco, Soddimo (38.dp Schiattarella); Colacone, Mastronunzio. Trener: Salvio-ni. SODNIK: Dondarini iz Finaleja Emilije 6; OPOMINI: Granoche, Cottafava, Schiattarella; GLEDALCEV: 4.500. Pred enim tednom s slučajnim golom, tokrat z avtogolom, a Triestina se je le dokopala do nove zmage in celo do šestega mesta na lestvici (trenutno je pred Sassuolom zaradi boljše razlike v golih, saj sta se obe medsebojni srečanji zaključili 1:1). Izidi na drugih igriščih so namreč nadvse ugodni, tako da je zdaj Triestina gotova, da bi si z dvema zmagama v preostalih dveh krogih matematično zagotovila vsaj končno šesto mesto. Seveda pa bo treba čez teden dni zmagati v Empoliju, kar vsekakor ne bo lahka naloga. Ze pred začetkom tekme so organizirani navijači nagradili Testinija, ki je v Li-vornu odigral stoto tekmo v dresu Trie-stine. Zunanji vezni igralec Maranovega moštva včeraj ni igral, saj ni še okreval po poškodbi, ki jo je staknil ravno pred tednom dni. Prvič pa sta že od prve minute skupaj igrali obe januarski okrepitvi, vezni igralec Pani, ki je že v Livornu zelo dobro opravil svojo nalogo in svoj potencial potrdil tudi včeraj, in napadalec Stankovic, ki odkrito povedano doslej ni potrdil pričakovanj. Gostje so tokrat nastopili v sinje modrem kompletu, ki je zelo spominjal na Na-poli. Tudi glede na število igralcev, ki prihajajo iz južne Amerike, sta si Napoli in Dober nastop Granocheja Ancona precej sorodna, saj ima Ancona kar šest Južnoameričanov (včeraj sicer ni bilo najkakovostnejšega izmed teh Mira-montesa). Začetek srečanja je bil dopadljiv, a kvaliteta je nato iz minute v minuto padala, tako da je bil drugi del prvega polčasa zelo nezanimiv in dolgočasen. Po prostem strelu mimo vrat Rizzata je Triestina v 8. minuti bila res na pragu vodstva. Rullovo podajo je proti vratom z glavo preusmeril Della Rocca, a okvir za nekaj centimetrov zgrešil. Pri gostih je bil zelo aktiven desni zunanji vezist Surraco, ki je Rulla vsaj trikrat pustil na mestu. Dvakrat je napake soigralca uspel popraviti Minelli z mojstrskima obrambnima posegoma, enkrat pa se je Surraco izmuznil še Minelliju, nato pa streljal, čeprav je bil Mastronunzio popolnoma sam na sredini kazenskega prostora. Po visokem presingu v prvih minutah je Ancona popustila, a Triestina ni imela pravih idej. Antonelli se je trudil po desnem pasu, vendar je bil preveč osamljen, čeprav sta Della Rocca in Stankovic le poskušala sodelovati. Uigranost med nji- ma pa ni bila optimalna. Šele proti koncu polčasa je bila Triestina znova nevarna; šlo je za strel s 25 metrov Della Rocce, ki je švignil malo nad prečko. Preveč upočasnjeno prehajanje in preštevilne podaje (v glavnem vstran, ne pa v globino) so Anconi omogočale, da je zapirala vsako špranjo. Maran je takoj na začetku polčasa poskušal z vstopom Granocheja dati nekaj več globine Triestini in tokrat Diablo ni razočaral. Čeprav se ni vpisal med strelce, je bil stalen trn v peti obrambe Anco-ne. Triestina je zadela čisto slučajno po dvanajstih minutah drugega polčasa. Cac-ciatore je izvedel stranski out, na sredini kazenskega prostora je Catinali poskušal odbiti daleč stran od svojih vrat, a žogo res nespretno brcnil proti svojemu golu in presenetil nemočnega brazilskega vratarja Da Costo. Prav Da Costa je v prvih minutah drugega polčasa z dvema vrhunskima posegoma preprečil gol najprej Della Rocci (strel z glavo) nato pa Granocheju (silovit strel, ki bi mrežo zatresel v zgornjem levem kotu). Takoj po doseženem golu bi Triestina lahko ponovno zadela, a akcija na osi Antonelli-Granoche se je, žal, zaključila z vratnico »Diabla«. Nato je Dondarini kaznoval istega igralca z opominom zaradi hlinjenja v kazenskem prostoru. An-cona je poskušala na vse načine iztržiti vsaj točko, ki bi bila življenjskega pomena v boju za obstanek, a strel Surraca v 94. minuti je Agazzi odbil. Top: Antonelli je bil stalno aktiven in presenetil tudi z nekaj učinkovitimi obrambnimi posegi. V obrambi pa je bil pravi steber Minelli, ki je tudi popravljal napake soigralcev. Flop: Rullo je v drugem polčasu le delno popravil slab vtis in nekaj grobih napak iz prvega dela tekme, medtem ko Tab-bianiju ni nikoli uspelo preigrati nasprotnika in nevarno podati proti sredini kazenskega prostora. Iztok Furlanič b-liga IZIDI 40. KROGA Albinoleffe - Rimini 1:2, Ascoli - Salernitana 0:2, Avellino - Treviso 1:0, Bari - Modena 4:1, Cittadella - Parma 2:2, Mantova - Empoli 1:1, Pisa - Piacenza 1:3, Sassuolo - Livorno 2:3, Triestina - Ancona 1:0, Vicenza - Frosinone 0:1, Grosseto - Brescia bo jutri ob 20.45 Bari 40 21 14 5 59:31 77 Parma 40 18 18 4 59:32 72 Livorno 40 15 20 5 61:37 65 Brescia 39 16 13 10 48:44 61 Empoli 40 16 13 11 48:44 61 Sassuolo 40 15 14 11 53:44 59 Triestina 40 16 11 13 52:42 59 Grosseto 39 16 9 14 59:63 57 Albinoleffe 40 14 13 13 45:45 55 Vicenza 40 13 13 14 43:35 52 Piacenza 40 13 13 14 45:45 52 Frosinone 40 12 14 14 46:51 50 Ascoli (-2) 40 14 9 17 34:44 50 Rimini 40 13 10 17 42:53 49 Mantova 40 11 15 14 38:44 48 Cittadella 40 10 17 13 40:42 47 Pisa 40 12 11 17 44:53 47 Salernitana 40 13 8 19 42:53 47 Modena 40 11 12 17 51:62 45 Ancona 40 13 6 21 49:62 45 Avellino (-2) 40 9 15 16 40:58 40 Treviso (-1) 40 7 14 19 35:57 34 PRIHODNJI KROG: sobota , 23. maja ob 16.00 Empoli - Triestina APrimorski ~ dnevnik motociklizem Pedrosa z najboljšim časom LE MANS - Španec Dani Pedrosa (Honda) je bil najhitrejši v kvalifikacijah razreda MotoGP pred današnjo tekmo motociklističnega svetovnega prvenstva v Le Mansu (TV Italia 1 ob 14.00) in bo tako startal z najboljšega položaja. Za njim se bosta zvrstila še njegov rojak Jorge Lorenzo (Yamaha) in Avstralec Casey Stoner (Ducati). Vodilni v skupni razvrstitvi Valentino Rossi (Yamaha), ki lovi 99. zmago v karieri, bo dirko začel s četrtega startnega mesta. Dirko pa bo moral izpustiti Španec Sete Gibernau, ki si je na drugem prostem treningu pri padcu zlomil ključnico. NOGOMET ManU angleški prvak MANCHESTER - Nogometaši Manchester Uniteda so ubranili naslov angleškega prvaka. V predzadnjem krogu prvenstva so na domačem igrišču igrali neodločeno 0:0 z londonskim Arsenalom in si tako priigrali neulovljivo prednost sedmih točk pred najbližjim zasledovalcem Liverpoolom. Nogometaši z Old Trafforda so si priigrali tudi 11. naslov pod vodstvom trenerja Alexa Fergusona, ki je na trenerskem stolčku Uniteda že 22 let in pol. Katančev naslednik SKOPJE - Mirsad Jonuz je novi selektor makedonske nogometne reprezentance. Jonuz je na klopi zamenjal slovenskega nogometnega strokovnjaka Srečka Ka-tanca, ki je prejšnji mesec odstopil s položaja. Jonuz, ki je bil edini kandidat, bo Makedonijo vodil v ciklusu kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2010. Doslej je Jonuz vodil mlado reprezentanco do 21 let. GIMNASTIKA Pegan in Petkovšek GLASGOW - Slovenski telovadec Aljaž Pegan je na svetovnem pokalu v Glasgowu z oceno 15,35 točke osvojil srebrno kolajno na drogu. Tako kot na minuli tekmi v Mariboru je bil od njega boljši le Nizozemec Epke Zonderland (15,525). Ob Peganu je uspešno nastopil tudi Mitja Petkovšek, ki je bil tokrat na bradlji (15,125) tretji. MOTOCIKLIZEM Hud padec JOHANNESBURG - Francoz Regis Laconi se je resno poškodoval po grdem padcu na dirkališču v južnoafriškem Kyalamiju pred dirko motociklističnega svetovnega prvenstva razreda superbike. Nesrečnika, ki je ob padcu izgubil zavest, so s helikopterjem nemudoma prepeljali v bolnišnico v Johannesburgu, kjer so ga urgentno operirali. .nogometni pokal KRAS (7X7) 8. junij-27. junij 2009 Repen - Občinsko nogometno igrišče z umetno travnato površino Informativni sestanek in žrebanje skupin bo v sredo, 3. junija 2009, na sedežu N.K. Kras, z začetkom ob 20.00 h. Potrditev ui do petka, 29. maja 2009 338 3536470 - Kristjan © 24 Nedelja, 17. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI kolesarstvo - Dirka po Italiji rokomet Belorusu Sjucuju razgibana etapa Di Luca pridobil še nekaj sekund - Hud padec Španca Munoza BERGAMO - Na osmi etapi dirke po Italiji je zablestel Belorus Kan-stancin Sjucu, ki je pogumno odpeljal samostojni pobeg zadnjih 15 kilometrov 209 km dolge preizkušnje, ki se je končala v Bergamu. Belorus, ki sicer živi v Bergamu, je izkoristil prednost «domačega igrišča» in je na zadnjem odločilnem vzponu zadržal 20 sekund prednosti. V cilju je imel pred najbližjima zasledovalcema, moštvenim kolegom Edvaldom Boassonom Hage-nom in vodilnim v skupnem seštevku Danilom Di Luco, 21 sekund naskoka. »Po Gallu proti Bergamo Altu sem vedel, kaj moram storiti, da bom ostal spredaj in da bom ciljno črto prečkal kot prvi. Pred spustom v središče Bergama sem imel 20 sekund prednosti, zato sem na zadnjih kilometrih še dodatno pospešil in dal vse od sebe,« je po zmagi povedal Sjucu. To je bila za ekipo Columbia tretja etapna zmaga. Na dirki se je za roza majico boril tudi še vedno vodilni Di Luca, ki je na vzponih na Sotto Collino, Colle del Gallo in Bergamo Alto «grizel v pedala». Odbil je napad Michaela Rogers, prav tako pa tudi Levija Leip-heimerja, pri tem pa mu je izdatno pomagala ekipa LPR Brakes. Italijan ima zdaj pred nadaljevanjem 13 sekund prednosti pred Thomasom Lokvistom, 44 sekund zaostaja Rogers, 58 pa Leipheimer. Od Slovencev je še vedno najboljši Tadej Valjavec, ki je bil včeraj 14., skupno je 13. »Takih etap, kot je bila današnja, si ne želim več veliko. Ponedeljkov počitek bo prišel še kako prav,« je po etapi povedal izmučeni Valjavec. Etapo je zaznamoval tudi hud padel kolesarja nizozemske ekipe Rabo-bank, Španec Pedro Horillo Munoz je padel pri spustu s Culmine di San Pie-tro, njegovo stanje pa je resno. Kolesar je padel kar 60 metrov v brezno, pri tem pa utrpel številne zlome in pretres možganov. Iz brezna so ga potegnili gorski reševalci, v bolnišnico pa so ga pripeljali s helikopterjem. Skupni vrstni red: 1. Danilo Di Luca (Ita) 33.13:35; 2. Thomas Lov-kvist (Šve) +0:13; 3. Michael Rogers (Avs) 0:44; 4. Levi Leipheimer (ZDA 0:51; 5. Denis Menčov (Rus) 0:58; 6. Ivan Basso (Ita/Liquigas) 1:14; 7. Carlos Sastre (Špa) 1:24; 8. Christopher Horner (ZDA) 1:25; 9. Franco Pellizotti (Ita) 1:35; 10. David Arroyo (Špa) 1:49 .. 13. Tadej Valjavec (Slo) 2:44. Na tem ovinku je zašel s proge Španec Pedro Horillo Munoz in padel 60 metrov v globino. Utrpel je številne zlome in pretres možganov, njegovo zdravstveno stanje pa je resno ansa Pallamano TS izgubil, za elitno ligo čez teden dni Ancona - Pallamano TS 34:33 (16:14) PALLAMANO TS: Mestriner, Sar-doč, J. Radojkovič 6, Nadoh 9, Ionescu, Vi-sintin 3, Danelli, Tokič 5, Carpanese 2, Lo Duca 8, Leone, Sedmak. TRENER: F. Ra-dojkovič. Tržaški rokometaši bodo morali za morebitno drugo zaporedno napredovanje počakati še teden dni, saj so v drugi tekmi finala končnice za napredovanje izgubili. Včeraj so na gostovanju v Anconi klonili v zadnjih sekundah, zato bodo morali odigrati še tretjo odločilno tekmo (v soboto na Čarboli ob 18.30). V prvi tekmi so ekipo iz Mark premagali z 29:23. Tržačani so sicer začeli zelo prepričljivo. Pri izenačenju 11:11 in 12:12 pa so domači rokometaši strnili vrste in ekipi sta si izmenjali vloge. Prvi polčas je Ancona zaključila z goloma naskoka in tako prednost obdržala vse do končnice. Takrat pa so Radojkovič (najboljši tržaški strelec) in ostali reagirali ter 20 sekund pred koncem z golom Carpaneseja izenačili na 33:33. To pa je bilo tudi vse, saj je končni izid zapečatila Ancona po prostem metu 5 sekund pred koncem. odbojka M. Černic: Konkurenca me bolj motivira Gabrski odbojkar Matej Černic je v petek na prijateljski tekmi po 16 mesecih in 6 dneh spet oblekel dres italijanske reprezentance. Po okrevanju po poškodbi kolena ga je selektor Anastasi ponovno vključil med dvanajsterico, ki se je pred začetkom svetovne lige v petek pomerila s Slovaško (Italija je izgubila z 2:3). Na prijateljski tekmi je slovenski napadalec nosil tudi ka-petanski trak (prvič je v tej vlogi igral 29. junija in 1. julija 2007 na kvalifikacijskih tekmah svetovne lige proti ZDA), ker je po-dajalec-kapetan Vermiglio še odsoten. Na tekmi je Černic dosegel 9 točk, v vlogi libera pa je igral Števerjanec Loris Mama. Včeraj je za italijanski športni dnevnik Gazzetta dello sport Černic podprl odločitev Anastasija o pomladitvi ekipe. Večja konkurenca v ekipi ga ne skrbi, ampak mu daje več motivacij. Kljub temu pa meni, da bo italijanska izbrana vrsta lahko še naprej krojila vrh svetovnega odbojkarskega gibanja. V intervjuju ne razkriva, kje bo igral v naslednji sezoni: »Ne vem,« pravi, »v Italiji sem dobil nekaj ponudb, lahko pa bi spet odšel tudi v tujino.« kolesarstvo - Predstavitev tržaškega kluba Team Eppinger Saab Triesteventi Profesionalnost in prijateljstvo Ekipa je prava tržaško-slovenska športna naveza z ambicioznimi cilji - Svetovni prvak Guček glavna atrakcija - Julija tekma v dolinsko občini Ekipa s predstavniki sponzorjev tiberio Pravijo jim ljubitelji, vendar to niso nobeni rekreativci. Nasprotno, organizirani so kot prava ekipa, med letom prevozijo na tisoče kilometrov, redno se srečujejo na skupnih treningih v Bovcu in Ljubljani. Če ne bi bile vmes službene obveznosti, bi prav gotovo še bolj pogosto in intenzivno poganjali na pedale. Seveda tudi uspešno tekmujejo: pri naši deželi, v Venetu in Sloveniji. Najbolj poznan med njimi, to je postavni 32-letni Celjan Andrej Guček, je pred nedavnim v Rovi-gu osvojil naslov svetovnega ljubiteljskega prvaka v vožnji na kronometer. Srednja hitrost: skoraj 50 kilometrov na uro! Govor je o tržaškem kolesarskem moštvu Team Eppinger Saab Triesteventi, to je klub, ki nosi ime po svojih treh glavnih sponzorjih in so ga javnosti predstavili včeraj dopoldan v avtosalonu Giro- metta v tržaški industrijski coni. Ekipa je zelo slovensko obarvana, saj jo poleg Tržačanov Giannja Carto in Fabia Perro sestavljajo še zamejci Ivo Doglia, Roberto Vidoni, Marko Ciuch in Daniel Gre-gori ter kolesarji iz Slovenije Andrej Ko-mac, Jani Prešeren in že omenjeni Guček. Klub in njegovi prijatelji-pokrovitelji se prepoznavajo v vrednotah »profesionalnosti, resnosti, prijateljstva, korektnosti in balinanje - Dvojice Uspešni nastopi na turnirju v Štarancanu V promocijski ligi Zarja ne pozna zastojev V Štarancanu je domače balinarsko društvo priredilo tekmovanje za C-kategornike, katerega se je udeležilo kar 82 dvojic iz cele dežele. Svojo udeležbo sta potrdili tudi po dve dvojici Gaje in Portualeja. Dobro formo sta potrdila Kramar in Capitanio, katerima se je le za las izmuznila uvrstitev med prvo osmerico. Če sta slednja že precej uigrana, pa to nikakor ne moremo reči za Mervica in Calzija, ki v številnih poskusih doslej še jim še »ni odprlo«. Tokrat sta sicer izborila dve zmagi, kar pa je bilo v tako ostri in številni konkurenci mnogo premalo za vidnejšo uvrstitev. Veliko bolje pa v teh časih gre predstavniku Portualeja Zdravku Skupku, ki se je ponovno, kljub temu, da je tokrat nastopil s povsem novim soigralcem Schillanijem, pristal pod samim vrhom, na sicer še vedno odličnem četrtem mestu. Danes bo najboljše C-kategornike gostil videmski Butrio, v Ronkah pa bo tamkajšnji Tre Stelle organiziral turnir za B-kategornike. Nadaljuje se tudi promocijsko prvenstvo, kjer bazovska Zarja ne pozna ovir. V sredo je bila namreč boljša od doslej še nepremaganega Duineseja. Že tretjič zapored je bil uspešen Doljak v bližanju in obveznem zbijanju, kjer je suvereno opravi z novopečenim pokrajinskem prvakom Negrinijem, ki je v sredini obračuna zgrešil kar sedem zaporednih udarcev. Delni izid je nato izenačil Muiesan, ki je dosegel proti Hrovatinu kar dvakrat po štiri točke naenkrat. Na neverjeten način sta zapravila zmago Pečar in Križmančič v dvojicah. Pred zadnjem lučajem sta namreč že vodila z 10:6, nato pa oba popolnoma odpovedala in omogočila domačinoma, da sta s petimi točkami dosegla nenadejano zmago. Pri stanju 4:4 je končni rezultat na varno vendarle postavila trojka v postavi Strgar-Fur-lan in Kante. Po zaslugi odličnega bližanja prvega jim domačini niso bili kos. (Z.S.) umetnostno kotalkanje - Danes Na Pikelcu Tanja Romano s točko z lanskega SP Na Poletovem kotalkališču se je včeraj začelo deželno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju v članski in starejših mladinskih kategorijah, namenjen pa je posameznicam in posameznikom ter parom. Kotalkarice in kotalkarji, med katerimi je izstopala večkratna svetovna prvakinja Tanja Romano, so pred žirijo včeraj predstavili kratke programe, tekme v prostem programu pa bodo danes začele ob 15.30. V članski konkurenci (nastopile so tri kotalkarice) je po pričakovanjih z veliko prednostjo prvo mesto osvojila Tanja Romano, ki je za tehnično izvedbo prejela srednjo oceno 9.6, za umetniški vtis pa 9.9. Druga je bila Francesca Roncelli (Gioni), ki tudi sodi v ožji izbor državnih reprezentantk. Današnji finale bo torej na zelo visoki ravni. Svetovna prvakinja Tanja Romano bo predstavila program z lanskega svetovnega prvenstva (predvidoma ob 17.00). Pred uradnim začetkom tekmovanja sta kotalkarici včeraj tekmovali še v obveznih likih, kjer je bil končni vrstni red nespremenjen. Martina Pecchiar (Jolly), dijakinja znanstvenega liceja F. Prešeren, je upravičila vlogo favoritinje v konkurenci jeunesse. Po kratkem programu vodi, čeprav je med nastopom naredila manjšo napako. Pred ostalimi tekmovalkami ima 6 točk prednosti, že včeraj pa je prikazala med vsemi konkurentkami najboljšo tehnično in umetniško izvedbo. V isti starostni kategoriji je nastopila tudi pole-tovka Valentina Scamperle, ki je po včerajšnjem nastopu na 6. mestu. Med kadetinjami pa je barve Poleta branila Martina Debernardi, ki je pred današnjim dolgim nastopom na 4. mestu. Pred ostalimi tekmovalkami nima veliko zaostanka, tako da bo današnji nastop odločilen za končno razvrstitev. Danes bodo v vseh kategorijah podelili naslov v prostem programu in v kombinaciji (v obveznih likih so starejše mladinske kategorije tekmovale že 28. aprila). agonizma,« takšen videz je nedvomno izžarevala tudi včerajšnja predstavitev. Predsednik kluba Ivo Doglia, ki je uvodoma daljši pozdrav formuliral tudi v slovenščini, je predstavil vse tekmovalce in opisal program letošnje sezone, eden od vrhuncev pa bo Memorial Renato Stok, ki ga bo Eppinger Team 18. julija organiziral v dolinski občini. Tehnični sponzor kluba je tržaško podjetje Mathitech engineering group, ki v industrijski coni izdeluje vrhunska kolesa iz karbonskih vlaken. »Naši izdelki so namenjeni predvsem kolesarskim poznavalcem in navdušencem, saj smo tudi mi kolesarski navdušenci, sicer se v podjetju ukvarjamo tudi z drugimi visoko tehnološkimi dejavnostmi,« je povedal inž. Enrico Merlani, ki se je z nami pogovarjal po slovensko. Predstavili so tudi inovativno kolesno pesto (mozzo), ki ga izdeluje podjetje Ekstundo iz Sežane. »Izkoristek potisne moči smo izboljšali za 7 do 10 odstotkov. Naš pesto na letošnjem Giru uporablja tudi Jani Brajkovič, ugodno ga je ocenil tudi Lance Armstrong,« je med predstavitvijo v imenu sežanskega podjetja v brezhibni italijanščini povedal Primož Gorjan. (ak) NOGOMET II Giulia: Gladka zmaga Vesne Vesna je sinoči v okviru turnirja Il Giulia pri sv-Ivanu gladko premagala Sistiano s 5:0 (2:0). Za kriško društvo so zadetke dosegli Di Donato, Venturini, Cheber, Ronci in Carli. Naslednjo tekmo bodo odigrali 30. t.m. proti zmagovalcu dvoboja San Giovanni - Trieste Calcio. Jutri ob 20.30 se bo Primorec pomeril z Montebellom. / ŠPORT Nedelja, 17. maja 2009 25 odbojka - Prva polfinalna tekma končnice deželne moške C-lige Sloga Tabor Televita gladko zmagala v Prati Za uvrstitev v finale morajo tega nasprotnika spet premagati prihodnjo sredo v Repnu Viteria 2000 Prata - Sloga Tabor Televita 0:3 (16:25, 20:25, 17:25) SLOGA TABOR TELEVITA: Kante 10, Riolino 9, Slavec 8, Sorgo 5, Vatovac 18, Vanja Veljak 3, Peterlin (libero), Privileggi , Strain, Igor Veljak 0. Trener Edi Božič Svojo pot v play offu je Sloga Tabor Televita začela na najboljši možni način: proti nasprotniku, ki je po mnenju poznavalcev od vseh štirih finalistov trenutno v najboljši formi, in ki jih je v rednem delu prvenstva obakrat premagal, je naša ekipa zmagala z neoporečnim 3:0 in ima tako prav gotovo veliko psihološko prednost pred povratno tekmo, ki bo v sredo zvečer v Repnu. Naši odbojkarji so začeli s pravim pristopom, zelo mirno in zbrano, obenem pa trdno prepričani v svojo moč in z veliko željo po zmagi. V telovadnici v Prati, ki je za vse ekipe vedno predstavljala najhujšo oviro, so zaigrali, kot da bi bili na domačem igrišču. Sprejem je tokrat bil zelo soliden, kar je seveda olajšalo vso nadaljnjo igro. Napadalci so se razigrali (podajač Veljak je lahko enakomerno zalagal vse tolkače in tako velikokrat ukanil nasprotnikov blok), solidni so bili slogaši tudi v bloku, in domačini so skoraj nebogljeno spremljali igro svojih razigranih nasprotnikov, proti katerim so bili sinoči resnično brez moči. Tekma je bila vsekakor lepa in na visoki tehnični ravni, tako da so na svoj račun lahko prišli tudi najzvestejši Slogini navijači, ki so prišli bodrit svojo ekipo tudi na gostovanje. Vajeti igre so bile stalno v rokah Sloge Tabor Televita, ki je vodila od začetka do konca, tako da je njena zmaga več kot zaslužena. Trener Božič seveda ni skrival svojega velikega zadoščenja: »Vsem svojim igralcem moram iskreno čestitati, saj so resnično zaigrali kot en mož. Agresiven servis in dober sprejem sta bila prav gotovo naši glavni orožji, vse ostalo je bilo potem seveda veliko lažje. Nasprotnik nas je morda malce podcenjeval, mi pa smo zaigrali resnično na višku in zmaga nam po taki igri res ni mogla uiti.« (INKA) Ostali polfinalni izid: PAV Natisonia - Basiliano 3:1 (22:25, 25:22, 25:19, 25:17). ŽENSKA C-LIGA: Talmassons - Wolf Hous Krmin 0:3, Altura - Martignacco 1:3. Slogini odbojkarji imajo po včerajšnji gladki zmagi v Prati lepo možnost, da se uvrstijo v finale za napredovanje v državno B2-ligo kroma ženska d-liga - Po izenačenem boju Bor Breg izgubil 5. set v Pordenonu Fadalti - Bor Breg Kmečka banka 3:2 (25:17, 19:25, 26:24, 20:25, 15:12) BOR BREG KMEČKA BANKA: Vo-dopivec 19, Della Mea 8, Žerjul 4, Spetič 14, Flego 24, Gruden 2, Contin (libero), Grgič 0, Legovich 1, Sancin, Sadlowski, Bezenšek. Trener Saša Smotlak. Združena ekipa Bora in Brega je v prvi tekmi končnice tesno izgubila, iz Pordeno-na pa se vrača z zavestjo, da je končni izid serije polfinalnih tekem še povsem odprt, saj bi s kančkom sreče že tokrat lahko zmagale. Prvi set so plave začele nekoliko živčno, nasprotnice so povedle 13:9 in z učinkovito igro nadaljevale do konca seta. Drugi set so plave začele nekoliko bolj prisebno. Set je bil izenačen do 15:16, nakar so naše z ostrim servisom in učinkovitejšim napadom povedle in prepričljivo osvojile niz. Tretji set je bil najbolj razburljiv. Plave so igrale zelo odločno in vodile do rezultata 17:10. Potem pa se je v njihovi igri zataknilo in domače igralke so jih prehitele na 19:17. Smot-lakove varovanke so si opomogle in vnel se je bolj za vsako žogo. Naše igralke so si priigrale set žogo pri izidu 24:22, a je žal niso izkoristile, tako da so set na koncu osvojile domačinke. Četrti niz je bil najbolj enosmeren, saj so imele plave stalno vajeti igre v svojih rokah. Odločilni niz je združena ekipa začela slabše in Fadalti je povedel celo 6:1, zatem pa so se naše igralke sprostile in z učinkovito igro v polju nadoknadile in po-vedle 11:10. Končnica je bila nadvse izenačena, na koncu pa so bile Pordenončanke bolj hladnokrvne in si zasluženo osvojile niz in prvi dvoboj. (TG) Ostali polfinalni izid: S. Andrea -Mossa 3:0 (25:18, 25:18, 25:17) Skiroll na Športelu Gostje jutrišnjega Športela (TV Koper ob 22.30) bodo rolkarji ŠZ Mladina na čelu s šampionko Matejo Bogatec. Program prispevkov je pester. Poročali bodo o zaključnem nastopu društva Cheerdanec Millenium, balinarskem turnirju MAK-a,teniškem nastopu Gajinih deklet, nogometni tekmi Sovodenj, deželnem kotalkar-skem prvenstvu in nagrajevanju Primorskega smučarskega pokala. moška d-liga - V Mošu 2:3 za Slogo Kljub živčnosti do dragocene zmage Mossa - Sloga 2:3 (19:25, 25:23, 24:26, 25:16, 8:15) SLOGA: Bertali 6, Cettolo 18, Kante 8, Romano 15, Rožac 11, Taučer 13, Maver (libero), Ilič 0, Iozza. Trener Ivan Peterlin Kot obe tekmi v rednem delu, se je tudi sinočnja končala po petih se-tih, zmaga slogašev pa je gotovo najpomembnejša doslej, saj imajo v četrtek v Repnu na povratnem srečanju (ob 20.30)edinstveno priložnost, da zadajo svojim nasprotnikom še odločilni poraz. Mladi slogaši so nastopili zelo živčno, kar se na začetku tekme sicer ni poznalo, saj so v prvem setu neprimerno starejše in veliko bolj izkušene nasprotnike držali v šahu in set tudi zasluženo osvojili. V nadaljevanju so se stvari začele zapletati. Slogaše je marsikdaj izdala velika želja po zmagi, tako da so zlasti v obrambi »skočile« sheme, za katere so se med pripravami na tekmo s trenerjem točno domenili, prav gotovo zaradi tega, ker je vsak košarka - Faza za napredovanje v promocijski ligi Sanje so se razblinile Sokolovci izgubili na odločilnem srečanju proti moštvu Grado, ki bo napredovalo v deželno D-ligo - Pomembno tudi 2. mesto Sokol Ca' D'Oro 53:71 (11:14, 23:41, 32:60) SOKOL: Spadoni 1, Vidali 6, Umek, Hemljak 19, Budin 8, Doljak 6, Malalan 2, Guštin n.v., Kojanec 11, Devetak n.v., trener Gruden. 3 točke: Hmeljak 1, Vidali 1; PON: Spadoni (32). Sanje Sokolovih igralcev in navijačev, da bi lahko na lestvici dohiteli vodilni Grado, so se razblinile že po prvem polčasu, ko so gostitelji zaostajali kar za 19 točk. V nadaljevanju so Gradeža-ni še povečali svojo prednost in v 28. minuti vodili kar za 33 točk (60:27) in so se že tedaj veselili napredovanja v višjo, D-ligo. V zadnji četrtini je domače moštvo, ki je spet nastopilo brez svojega standardnega igralca Pavla Križmana (poškodoval si je ličnico), sicer reagiralo in omililo poraz, zmage gostov pa ni moglo ogroziti. V tem delu sta se izkazala Marko Hmeljak in "veteran" Marko Ko-janec, ki se je hrabro boril pod košema in dosegel 11 točk. »V obrambi je še šlo, toda v napadu smo popolnoma odpovedali. Če v košarki ne dosežeš košev, je zaman tudi dobro delo v obrambi. Že podatek, da smo pri metu za tri točke dosegli le 2:22 pove, da smo igrali v napadu zelo slabo. Sedaj se moramo v preostalih dveh tekmah boriti za zmago in za drugo mesto, ki nam bi omogočalo repesažo v primeru, da se katera od ekip v D-ligi odpove prvenstvu,« je po tekmi povedal Sokolov trener Matej Gruden. V višjo ligo torej dva kroga pred koncem tega turnirja napreduje Grado, in to povsem zasluženo, saj razpolaga z dobro uigrano ekipo, v kateri še zlasti izstopa postavni center Ilič. (lako) Domači šport Danes Nedelja, 17. maja 2009 KOŠARKA MOŠKA C1 -LIGA - 18.00 v Benetkah: Gemini Ve - Jadran Mark (play-out) NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA - 16.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Prata (play-off) 2. AMATERSKA LIGA - 16.30 v kraju Rive d'Arcano: Rive d'Arcano - Zarja Gaja (play-off) DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Trstu, pri Svetem Ivanu: San Giovanni - Pomlad TENIS ŽENSKA B-LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja - Piacenza (končnica) MOŠKA C-LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja - TC Natisonia (končnica) DEŽELNA D2 LIGA - 9.00 v Forgarii: Forgaria - Gaja ODBOJKA UNDER 13 - 11.00 na Proseku: Kontovel - Brunner UMETNOSTNO KOTALKANJE DEŽELNO PRVENSTVO - 15.30 na Opčinah, Pikelc: prireja ŠD Polet □ Obvestila igralec sam hotel rešiti situacijo. Tako je postal sprejem nenatančen (zaradi tega je na center prišlo le malo podaj), nasprotniki pa so izkoristili vsako najmanjšo nepazljivost slogašev v obrambi. Drugi niz se je Slogi izmuznil v končnici, v tretjem so prav tako v končnici po izenačenem boju za vsako žogo naši igralci zmogli ohraniti mirne živce, v četrtem pa so nato popustili na vsej črti. To jih na srečo ni zmedlo, v petem so takoj povedli predvsem po zaslugi zaporednih blokov Mirka Kan-teja in ko se je lažje poškodoval najboljši domači napadalec Geotti, je postala naloga Sloge še lažja. Trener Ivan Peterlin: »Tekma je bila težka, izenačena in igralci so tudi plačali davek neizkušenosti, saj so bili domačini taktično neoporečni. Vsej ekipi iskreno čestitam in že nestrpno pričakujem povratno srečanje in seveda stiskam pesti za najboljši rezultat.« Ostali polfinalni izid: Basilica Oglej - Cordenons 3:0 (25:16, 25:15, 25:21) jadranje Simon in Jaš nista začela pozitivno Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti se ta konec tedna mudita v Formii pri Rimu na 4. državni regati. Včeraj so jadralci v razredu 470 opravili tri regate, danes pa jih čakata še dve preizkušnji. Začetek nastopov tokrat ni bil pozitiven: v prvem plovu sta Simon in Jaš (po terapiji ne čuti več bolečin) sicer zmagala, a sta pred ciljno črto odstopila. Naša jadralca sta namreč nepravilno startala - trener ju je do cilja povlekel z gumenjakom, kar je pet minut pred startom prepovedano. Zaradi tega sta jadralca odločila, da športno odstopita. Po takem uvodu je naposled motivacija nekoliko padla: v drugi regati sta bila 8., v tretji pa 10. Skupno sta sedaj 15. (brez odbitka). Med 40 dvojicami vodi posadka Zeni/Pitanti. Danes bosta Simon in Jaš skušala izboljšati končno uvrstitev. Regata sodi v niz regat, ki štejejo za italijanski pokal, v katerem sta bila doslej druga. Marko Kojanec kroma AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža prireja v soboto, 23. maja, 19. moški mednarodni turnir v balinanju. Tekme se bodo začele ob 9. uri na štan-dreškem in sovodenjskem balinišču. Ob slabem vremenu bodo tekme potekale na pokritem balinišču v Gradišču. AŠZ MLADOST sklicuje redni volilni občni zbor v ponedeljek, 25. maja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v dvorani kulturnega društva Jezero v Doberdobu. AŠD SOKOL sklicuje redni občni zbor, ki bo potekal v soboto 23. maja 2009 v dvorani Igo Gruden - Nabrežina, št.89, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Sledila bo družabnost. GIMNASTICNI ODSEK ŠZ BOR prireja tradicionalno zaključno akademijo v soboto, 23. maja ob 16. uri na Stadionu 1. maja. AŠZ SLOGA prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI odbojkarski kamp za deklice in dečke letnika '97 in mlajše. Tečaj bo potekal od ponedeljka 15. junija do srede 24. junija 2009. Informacije in prijave na telefonski številki 040 635627 (ZSŠDI) ali na mailu: sloga.info@gmail.com do 9. junija 2009. ŠD VESNA - organizira od 11. do 20. junija v Križu 1. nogometni poletni kamp za otroke rojene od 1. januarja 1997 do 31. januarja 2002. Na kampu nas bodo obiskali tudi nekateri profesionalni nogometaši: Godeas, Milanese, Tonetto, Princivalli, Brunner, Costanti-ni in Swann Ritossa. Za informacije: 3389344927 (Nadia Luxa). Vpisovanje: na nogometnem igrišču v Križu v dneh 18., 20., 25. in 27. maja od 17.00 do 18.30. TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razredu optimist in laser. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Prvi tečaj od 15. junija do 26. junija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18.00 do 20.00 ter ob sredah od 9.00 do 11.00; tel. 040-422696, e-mail: tpkcntsirena@libero.it SK DEVIN prireja v okviru spomladanskih ljubiteljskih kolesarskih pobud dvodnevni izlet na Koroško 1. in 2. junija 2009 z obiskom znanega Kolesarskega parka in drugih zanimivosti v Prevaljah, Črni, Mežici in okolici. Informacije in prijave do 23.maja na info@skdevin.it ali 340 2232538 in 335 7720105 SK BRDINA organizira v nedeljo, 7. junija, avtobusni izlet v Gardaland. Vpisovanje poteka na sedežu društva (Repenta-borska ulica 38 - Opčine) vsak torek od 19.30 do 21. ure ter ob sobotah od 17. do 19. ure. Informacije: 347-5292058 ali 0402171189. Vpisovanje se zaključi 26. maja. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2009. Rok za predstavitev prispevkov zapade 5. junija 2009. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. 26 Nedelja, 17. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI slovensko stalno gledališče - Zadnja letošnja produkcija Bolj kot smeh bo najbrž naletelo na dober odziv petje Art export odpira veliko, morda preveč, vprašanj - Solidna sestava igralskega ansambla .Slovensko stalno gledališče: Žani-na Mirčevska, Art export. Režija: Eduard Miler, dramaturgija: Žanina Mirčevska. Scenografija: Branko Hoj-nik, asistent scenografa: Peter Furlan, kostumografija: Tajana Meštrovič, izbor glasbe: Eduard Miler, koreografija: Maša Kagao Knez, oblikovanje luči: Rafael Cavarra, lektor: Jože Faganel, ko-repetitor: Igor Zobin. Igrajo: Vladimir Jurc (Lasca, menedžer opernih umetnikov), Danijel Malalan (Carluccio, sopranist, prvak), Violeta Tomič (Annina, operna pevka, Carlucciova soproga), Polona Vetrih (Tognina, operna diva), Romeo Grebenšek (Pasqualino, tenor, Togninin ljubimec), Lara Komar (Lu-krecija, mlada operna pevka v vzponu), Primož Forte (Maccario, propadli bariton, kritik, Carlucciov ljubimec), Maja Blagovič (Nibia, referentka iz Ministrstva za kulturo) in Jose (Kalif-Kalif-hatambundžurumar, referent za kulturo iz arabskega Ketraja). Kulturni dom v Trstu, 14. maja 2009, predpremiera. Komedija Žanine Mirčevske Art eksport je povzeta po motivih komedije Carla Goldonija Impresarij iz Smirne (1759). Žanina Mirčevska nastopa tudi kot dramaturginja in je torej z režiserjem Eduardom Milerjem soavtorica predstave. O čem pa govori komedija? Protagonisti so operni pevci, Mirčevska in Miler pa sta izpostavila kar nekaj vsebinskih tem in vprašanj. Prva je kritika določenih umetnikov. Pri delu jih namreč spodbujajo lastnosti, ki niso prav nič »estetske«: pohlep po denarju, seks, obrekovanje, usluge prijateljem, zavist, pri-lizovanje in še kakšna podobna človeška napaka. Po pravici povedano, ne gre za lastnosti, ki jih najdemo le v umetniških miljejih. Vse slabe človeške lastnosti pa sproži ponudba referenta za kulturo iz arabskega Katraja, ki želi najti v Evropi pevski par, da bi nastopil na domačem državnem prazniku. Ponudba gre najprej menedžerju Lasci in se zdi izjemno vabljiva. Vsi stroški bi bili pokriti, vsak pevec pa bi za polurni nastop prejel preko 50.000 dolarjev. Lasca pripravi avdicijo, da bi izbrali opernega pevca in pevko, ki bi nastopila v daljni in očitno bogati deželi. Konkurenca med umetniki sproži izbruh omenjenih človeških slabosti. Vse se izkaže kot brezpredmetno, ko »Avdicija« nadebudne pevke in plesalke ... kroma referent za kulturo Kalif pove, da ne gre za ameriške dolarje, ampak za domačo valuto iz Katraja, ki velja nekaj čez petdeset dolarjev. Za to vsoto se ne bo nihče pomaknil na drugi kontinent. Naslednja tema je vprašanje o položaju sodobne umetnosti. Gre za dileme, kaj je resnična umetnost, koliko vpliva na umetnike in umetnost tržišče, v kakšnem razmerju sta umetnost in denar, čemu služi kritika in podobno. Tako Mirčevska kot Miler odgovarjata, da je denar "sveta vladar". Tretja tema obravnava medrasne in medetnične odnose. Evropski operni pevci ne vedo nič o arabskem svetu in njegovi bogati glasbeni kulturi. Drugo civilizacijo v bistvu zaničujejo in se odzovejo na vabilo na nastop le zaradi denarja. Tu pa najdemo v besedilu nekakšno protislovje. Komedija se razreši, ko se razčisti nesporazum glede honorarja namenjenega umetnikom. Lahko sklepamo, da je omikani arabski referent za kulturo vendar toliko obveščen, da ne bi ponudil za nastop opernega pevca petdeset dolarjev, saj pozna Evropo in tudi standardi arabskih petrolejskih dežel so na nekem drugem nivoju, kot je lahko beraška ponudba. Komedija je posodobljen Goldonijev izvirnik ... Brez nesmiselne ponudbe pa ne bi bilo zaključka igre in tako ostane nedoslednost (v smislu spoštovanja drugega) ključ za finale. Če povzamemo, ponuja besedilo več, morda preveč iztočnic in išče globine, kjer jih v bistvu ni. Marsikatera ugotovitev ni originalna, mnoga vprašanja o svetu umetnosti se ponavljajo, kot se ponavljajo evrocentrizem, spor civilizaciji in podobne zadeve. Vsi ti problemi pa ovirajo, da bi se komedija Art export nekako sprostila in postala resnično komična komedija. Želja verjetno ne sodi v pristojnost kritika, saj ima režiser Eduard Miler svoje poglede in svojo poetiko. Njegov pogled na svet je temen in hladen, komedija je nujno dark. Že sama scena Branka Hojnika nas popelje v hladen, plastičen in pločevinast svet, ki je primernejši za Terminatorja kot za remi-nescence na Goldonijeve čase in komedije. Tudi znotraj tega stila bi našli kako napako, vendar je bilo kar nekaj problemov v osnovi. Bolj kot smeh bo med gledalci na- revija kras - Dvojna številka Tokrat več prispevkov s kulturnega področja Zadnja (dvojna) številka komenske revije Kras je kar zajetna in v njej pestrega branja ne manjka. Ob že kar dolžnostnih prispevkih o openski Zadružni kraški banki in Kobilarni Lipica, ki imata v tej publikaciji v vsaki številki bolj ali manj stalno mesto, je tu še vrsta člankov, ki obravnavajo razne teme, ki se tako ali drugače navezujejo na življenje v tej značilni pokrajini. Poseben poudarek je tokrat podan kulturnim temam in to na najrazličnejših področjih. Razni avtorji pišejo o arhitektu Vlastu Kopaču, Zoranu Mušiču, Um-bertu Sabi (dodanih je nekaj njegovih pesmi tudi v slovenskem prevodu Jolke Milič), o Frančišku Smerduju, Dušanu Jovanoviču, cerkveni protivojni ikonografiji (prav tako s številnimi ilustracijami), o knjigi Vrhovi v megli, sem pa nekako lahko prištejemo še pobudo za postavitev filmskega muzeja v Divači. Bolj strokovno so umerjeni članki o komenskih gasilcih, o toplotnih črpalkah, pa tudi o turizmu na Krasu in o razvojnih pobudah na jugozahodnem delu Severne Primorske. Zamejstvo zastopa tokrat tudi Pavel Vidau, ki je prispeval izčrpen zapis o vodnih virih pri Banih v davnini. Ljubitelji kraške narave z obeh strani meje pa bodo gotovo z zanimanjem prebrali bogato ilustrirano vabilo iz Herpelj za obisk tamkajšnje naravoslovno-zgo-dovinske učne poti. Bojan Pavletič is. letelo na dober odziv petje. Pisca ocene sicer motijo songi, ki jih izvajajo igralci, ko obvladajo petje do mere, ki je pač za igralca potrebna. Še huje lahko postane z opernimi arijami. V ansamblu, ki je nastopal v Art exportu, pa je nekaj igralcev, ki so dobri pevci. Danijel Malalan, ki je nastopal kot sopranist Carluccio, je izrisal lik z določeno karakteristiko in obenem dokazal, da bi lahko bilo petje njegova druga pot, ko bi jo pač izbral. Polona Vetrih je kot operna diva Tognina lahko pokazala tako sposobnost gledališke interpretacije kot pevsko zmogljivost, ki ima svoj izviren pečat. Mlada Lara Komar se kot igralka razvija, ima pa še prednosti, da je lepa in da se ji pozna operna pevska izobrazba. Združuje torej kar nekaj zanimivih možnosti. Vladimir Jurc je nastopil kot menedžer Lasca, ki se prebija skozi večne finančne težave in je na robu samomora. Ni pel, nekompleksno vlogo pa je seveda obvladal. Dobro nastopa in solidno poje Violeta Tomič, ki je odigrala vlogo pevke Annine. Pevsko sta bila v večjih težavah Romeo Grebenšek kot Pas-qualino in Primož Forte kot falirani bariton Maccario. Vsak po svoje je v predstavi iskal svoj izraz. Maja Blago-vič je imela manjšo vlogo referentke iz Ministrstva za kulturo, uglajeno pa je nastopil Jose kot Kalif. Sestava nastopajočega ansambla je bila kar solidna in primerna, potem gre seveda za različne poglede na komedijo. Nekateri še vedno zagovarjamo terapevtsko vlogo smeha, ki je sam po sebi vse prej kot banalen. Ace Mermolja Pol stoletja newyorškega Guggenheimovega muzeja V Guggenheimovem muzeju v New Yorku so odprli razstavo Frank Lloyd Wright: Od znotraj navzven (Frank Lloyd Wright: From Within Outward), s katero so obeležili 50. obletnico obstoja muzejske stavbe, ki je nastala po načrtih svetovno priznanega arhitekta Franka Lloy-da Wrighta. Razstava bo v New Yorku na ogled do 23. avgusta. Wrihgtovo delo in pomen njegove arhitekture sta na razstavi predstavljena preko različnih medijev. Razstavljenih je več kot 200 izvirnih risb, tu pa so še modeli arhitektur, fotografije, knjige, revije in korespondenca. Razstavo, ki so jo odprli v petek, spremlja video projekcija. Številne od eksponatov, ki sta jih za to priložnost iz svojih arhivov prispevali fundaciji Solomona R. Guggenheima in Franka Lloyda Wrighta, javnost lahko občuduje prvič. Razstava se bo nato preselila v španski Bilbao, kjer bo v tamkajšnjem Guggenheimovem muzeju na ogled med 6. oktobrom in februarjem 2010. (STA) V Amsterdamu podružnica Eremitaža Težko pričakovano odprtje podružnice slovitega ruskega muzeja Eremitaž na novi lokaciji v Amsterdamu bosta s svojo prisotnostjo okronala pomembna gosta. Slovesnosti ob odprtju 19. junija se bosta udeležila nizozemska kraljica Beatrix in ruski predsednik Dimitrij Medved-jev, so sporočili iz muzeja. Na dogodku je udeležbo napovedal tudi nizozemski prestolonaslednik Willem Alexander s soprogo princeso Maximo. Odprtje nove muzejske stavbe bo zaznamovalo odprtje razstave naslovljene Na ruskem dvoru, Palača in protokol v 19. stoletju. Na 9000 kvadratnih metrih bodo prek slik, pohištva, plesnih oblek in dragocenih namiznih servisov predstavljeni dovršeni protokol, slavnostni plesi in razkošna oprema na ruskem dvoru. Razstava bo odprta do konca januarja prihodnje leto. Dan po odprtju nove muzejske stavbe se bo v edini samostojni podružnici sanktpeterburškega muzeja na Zahodu začel Festival bele noči, ko bo muzej neprekinjeno odprt 31 ur. V muzeju načrtujejo dve do tri razstave letno, na katerih bodo predstavljeni eksponati iz ruskega Eremitaža in drugih ruskih muzejev. V poslopju Neer-landia bo vrata odprl otroški muzej. (STA) 27 PRIREDITVE Nedelja, 17. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI GLEDALIŠČE FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče Žanina Mirčevska: »Art export« / v sredo, 20. maja ob 11.00 (barakuda), zaključeno za šole; v četrtek, 21. maja ob 19.30 (Red K) z italijanskimi nadnapi-si in varstvo otrok; v petek, 22. maja ob 20.30 (Red T) z italijanskimi nadnapi-si; v nedeljo, 24. maja ob 16.00 (Red C) varstvo otrok in v ponedeljek, 25. maja ob 10.00 (morski pes) zaključena za šole. Mala dvorana SSG Edoardo Erba: »Maraton v New Yor-ku« / Izredna ponovitev v soboto, 23. maja ob 17.00. Gledališče Rossetti Michael Frayn: »Rumori fuori scena« / Režija Attilio Corsini. Urnik: danes, 17. maja ob 16.00. GORICA Kulturni dom Jutri, 18. maja, ob 20.30 / "Komigo 2009" - »Gulash koncert«. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 18. in v torek, 19. maja ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V sredo, 20. maja ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V četrtek, 21. maja ob 19.30 / »Mavrična pomlad na barju«. V petek, 22. maja ob 19.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. V soboto, 23. maja ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. Mala drama Jutri, 18. in v torek, 19. maja ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. V četrtek, 21. maja ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V petek, 22. maja ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. V soboto, 23. maja ob 20.00 / Yasmina Reza: »Art«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Jutri, 18. in v torek, 19. maja ob 20.00 / Plavt: »Osli«. V sredo, 20. maja ob 15.30 in ob 20.00 / Plavt: »Osli«. V četrtek, 21. maja ob 12.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«; ob 20.00 David Drabek: »Ples na vodi«. V petek, 22. maja ob 20.00 / Plavt: »Osli«. V soboto, 23. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. Mala scena V torek, 19. maja ob 20.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. V sredo, 20. maja ob 20.00 / Celinka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. V četrtek, 21. maja ob 20.00 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. Cankarjev dom David Harrower: »Črni kos« Dvorana Duše Počkaj / Režija: Rene Maurin, igrata iva Babic in Janes Starina. Urnik: danes, 17., jutri, 18., v torek, 19. in v nedeljo, 24. maja ob 20.00. Šentjakobsko gledališče V petek, 22. maja ob 19.30 / J. Austen/J. Jory: »Prevzetost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedl-bauer. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti »Le radici di Elvis« / Nastopa Oscar Chersa z la Flemming Stars Band in FVG Gospel Choir. Urnik: v torek, 19. maja ob 21.00. Dvorana Bartoli »Shake« / Nastopa skupina Ersiliadan-za v okviru festivala »Trieste per la danza 2009«. Urnik: jutri, 18. in v torek, 19. maja ob 21.00. ŠTANDREŽ Župnijski park Danes, 17. maja ob 18.00 / Koncert ženskega pevskega zbora Glasbene matice Maribor. Nastopil bo tudi MePZ Štandrež. Ob slabem vremenu bo koncert v župnijski dvorani. KRMIN ■ »JAZZ & WINE OF PEACE COLLIO« v nedeljo, 24. maja, ob 12. uri v cerkvi »Beata Vergine del Soccorso« v kraju Monte Quarin brezplačen koncert skupine Clobeda's (Italija); predprodaja vstopnic na spletni strani www.bo-xofficeitalia.com. _SLOVENIJA_ ■ GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA V torek, 19. maja, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Primorski glasbeni biseri - Koncert primorskih nagrajencev različnih glasbenih tekmovanj. V torek, 26. maja, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Zarja Vatovec -klavir; Aljaž Kalin Kante - klarinet, David Trebižan - klavir. V torek, 2. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Večer slovenskih skladateljev - Ansambel Gaudeamus, Aleksandar Spasic, dirigent. V torek, 9. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Kvartet Stradivarius (Italija) - Stefano Picotti - violina, Caterina Picotti - violina, Annalisa Clemente - viola in Andrea Musto -violončelo. V ponedeljek, 15. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Dario Savron - marimba, Fabian Perez Te-desco - marimba. V ponedeljek, 22. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Mihe-la Brecelj - violina, Danijel Brecelj - klavir. LJUBLJANA Cankarjev dom V sredo, 20. maja ob 20.00, Gallusova dvorana / Simfonični orkester Frank-furtskega radia. Dirigent Paavo Jârvi. V četrtek, 21. maja ob 20.00, Gallusova dvorana / Carl Orf Carmina Burana, scenska kantata. Solisti, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana in Opera in balet SNG Maribor. Šentjakobsko gledališče Jutri, 18. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / »Tambuco«, ansambel tolkal iz Mehike. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Občinska umetnostna dvorana (Veliki Trg): še danes, 17. maja bo na ogled razstava umetnice Nore Carelle. Urnik: odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Narodna in študijska knjižnica: od 21. maja (otvoritev ob 18.00) bo na ogled skupinska razstava Likovnega krožka in Slovenskega kulturnega kluba. Razstavljajo: Roberta Busechian, Sara Kos, Tina Kralj, Neža Kravos, Irina Lisjak, Taja Luxa, Valentina Oblak in Iva Pertot. OPČINE Galerija Milko Bambič (Proseška ul. 131): do 28. maja bo na ogled razstava slikarke Mirelle Schott Sbisà. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. BRIŠČIKI Avalon: še danes, 17. maja od 9.00 do 21.00 je na ogled razstava slikarke Luise Milano Rustja, pod naslovom »Barve dobrega počutja«. REPEN V Kraški hiši: še danes, 17. maja, od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00 je na ogled slikarska razstava Edija Žer-jala, pod naslovom »Duhovnost vode«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco rai - Slovenski televizijski programi Vračata se priljubljena teta Amalija in Filip Omara Na televizijske zaslone slovenskih programov deželnega sedeža RAI se po enomesečnem premoru vračata priljubljena kockina prijatelja, Teta Amalija in Filip Omara. V nocojšnji epizodi, na sporedu ob 20. uri, se bosta svetovljanska teta in njena govoreča omara soočila z najrazličnejšimi športi, od baleta do sinhronega plavanja in borilnih veščin. Spoznala bosta obenem, da besedo smučanje lahko asociramo tudi na zeleno kraško planoto in ne le na zasnežena zimska letovišča ... Na pomoč jima bodo priskočili otroci smučarskega kluba Devin in društva SCI CLUB 70, ki pridno trenirajo na nabrežinski plastični stezi. Polurna oddaja bo kot običajno obogatena z risankami, pravljicami in telerimo, ob katerih se bodo najmlajši gledalci slovenskih televizijskih sporedov RAI sprostili in nato brezskrbno legli v posteljo. V vlogah iskrive tetke in simpatične omare nastopata Vesna Maher in Gorazd Žilavec. Scenarij je nastal izpod peresa Maje Aduše Vidmar, televizijsko režijo pa je podpisala Marija Brecelj. Kockino ekipo dopolnjujeta še urednici Mairim Cheber in Deva Pincin. 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galerija La Bottega (Ul. Nizza 4): do 24. maja, bo na ogled razstava Michele Sbuelz; odprta od torka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro. V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju: do 31. maja je na ogled razstava Tine Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. Državna knjižnica (Ul. Mameli): do 5. junija je na ogled razstava satiričnih stripov Danieleja Panebarca z naslovom »Bilo je nekoč v Italiji, od fašizma do osvoboditve«. Kulturni dom: do 30. maja razstavlja goriški slikar Franco Dugo, (tel.: 0481.33288). Goriški grad: do 5. julija bo na ogled razstava pod naslovom »I maestri in-cisori del Novecento«. Odprto med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30 razen ob ponedeljkih. RONKE V vili Vicentini Miniussi (na Trgu dell'Unita): do 22. maja bo na ogled razstava pod naslovom razstave z naslovom »Fotografie di Fabio Albanese, ufficiale italiano in Dalmazia 19411942«. Urnik: od ponedeljka do petka med 9.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah med 16.00 in 18.30. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ PIRAN Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 27. maja je na ogled razstava Katije Kach pod naslovom »Yin-Yang ravnovesje«. Urnik: vsak dan med 10.00 in 18.00. Galerija pri Valetovih: do 24. maja bo na ogled razstava pod naslovom »Življenje med nebom in zemljo«. Urnik: od torka do petka med 10.00 in 14.00 ter v soboto in nedeljo med 10.00 in 18.00. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova galerija: do 7. junija, bo na ogled razstava 7 slovenskih kipark 1918 - 1945, Katarine Drenik Marus-sig, Else Kasimir Oeltjen, Karle Bulo-vec Mrak, Dane Pajnič, Mare Jeraj Kralj, Milene Dolgan in Sonje Rauter Zelenko. IDRIJA Razstavišče Nikolaja Pirnata (grad Gewerkenegg): še danes, 17. maja je na ogled razstava del akademskega slikarja Franceta Slane. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. Galerija Artes: do 19. junija je na ogled razstava slik Rudija Skočirja iz ciklusa Moji srčni kraljici. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. CERKNO Cerkljanski muzej: do 31. maja bo na ogled fotografska razstava Marka Ča-deža in Roberta Zabukovca »Jazz festival Cerkno«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Grad Tivoli, pod turnom 3: Mednarodni grafični likovni center; do 7. junija, bo na ogled razstava pod naslovom: »Razočarala me je Lara Croft«. Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«. Cankarjev dom (Mala galerija): do 21. junija, bo na ogled fotografska razstava Dušana Arzenšeka. V Rdeči Galeriji (Breg 12): do 26. maja bo na ogled fotografska razstava Luke Cjuhe pod naslovom »New York«. Urnik: vsak delovni dan od 12.00 do 17.00 in v sredo od 12.00 do 18.00. Galerija Photon (Poljanska 1): od torka, 19. maja (otvoritev ob 20.00) do 16. junija bo na ogled fotografska razstava Alexandra Valcheva pod naslovom »Reminescenses«. Urnik: od ponedeljka do petka od 14.00 do 18.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: Kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. NAŠA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV (16. 5. 2009) Vodoravno: Barack Obama, avt, atentatorka, ser, smet, noga, Let-ta, kodeks, Ars, Umek, I. S., krastača, Aru, F. P., Esti, N. P., N. L., Jeras, nektarij, Loredana, vranica, Gina Lol lobrigida, Pandev, oro, Nao, oko, Isarco, Ema, kin, anali, Atri, rja, ter, Kimi, Ira, vremenoslovec, Bosanec, Eak, Portoriko, ostrica; na sliki: Loredana Gec. 28 Nedelja, 17. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg gtg§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1020 1010 wot A 1020 1000 1010 1020 LIZBONA MADRID o 11/19 O 7/22 HELSINKI °S L° STOCKHOLM ^ ^ ' 1/12 0 3/13 ^O K0BENHAVN —' < ■7KW c — MOSKVA 7/9 0 AMSTERDAM LONDON O O 13/20 _ 12/18_ 13/20 OBRUSELJ ) PARIZ 13/21 BERLIN 7/18 O ŽENEVA 13/22 O MILAN O 14/19 DUNAJ 9/11 O LJUBLJANA O 7/22 1020 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. SPLIT /7TK. v - X. „„ATENE " , J4/25 -V rt Nad Italijo se zadržuje območje visokega pritiska, ki za- Nad večjim delom Evrope je območje enakomernega jema tudi našo deželo, kjer v višinah dotekajo na trenutke zračnega pritiska. Nad naše kraje priteka od jugozahoda vlažni jugozahodni tokovi. razmeroma vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 20.32 Dolžina dneva 15.00 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 1.56 in zatone ob 12.40 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 20,4 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.39 najnižje -4 cm, ob 5.10 najvišje -2 cm, ob 11.26 najnižje -28 cm, ob 18.36 najvišje 34 cm. Jutri: ob 2.10 najnižje -13 cm, ob 6.45 najvišje 3 cm, ob 12.18 najnižje -29 cm, ob 19.04 najvišje 41 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........19 2000 m............7 1000 m ..........15 2500 m............4 1500 m ..........10 2864 m............2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 8 in pol, po nižinah 7 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC 11/24 TOLMEČ O 12/27 TRBIŽ O 8/22 X^ o 9/23 VIDEM O 13/28 O PORDENON 14/27 ČEDAD O 14/27 GORICA O o 7/21 KRANJSKA G. O N. GORICA 1-5 m CELOVEC O 10/24 TRŽIČ 10/24 KRANJ ?JUBLJANA 12/25 POSTOJNA O 7/22 KOČEVJE CELJE 10/25 O M. SOBOTA O 10/24 MARIBOR 011/24 ^ c3 PTUJ O ---- ZAGREB 12/25 O ^NAPOVED ZA DANES' Spremenljivo do pretežno oblačno bo z občasnimi krajevnimi padavinami, ki bodo sprva bolj verjetne na zahodu, kasneje tudi v severnih in severovzhodnih krajih. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 15, najvišje dnevne od 17 do 23 stopinj C. O GRADEC 12/24 CELOVEC O 11/25 TRBIŽ O 9/24 TOLMEČ O 12/27 i^J ČEDAD O VIDEM O 14/27 13/28 O PORDENON 14/27 16/28 O 8/23 KRANJSKA G. TRŽIČ 11/26 O KRANJ o 10/24 S. GRADEC CELJE 11/26 O MARIBOR 012/25 PTUJ O M. SOBOTA O 11/25 O N. GORICA 1Í/-50 oSk Sk , LJUBLJANA 13/27 N. MESTO 12/26 ZAGREB 13/25 O O 8/25 r, a' KOČEVJE N° - o j ČRNOMELJ REKA 17/27 (NAPOVED ZAJUTRI V nižavju in ob obali bo pretežno zmerno oblačno. V hribih bo spremenljivo bo in možna bo kakšna posamezna popoldanska ploha ali nevihta. Pihali bodo morski vetrovi. Predvsem na zahodu se bo delno zjasnilo, drugod bo sprva še nekaj več oblačnosti, večinoma bo suho. Dopis iz pariza - Praznik kruha v znamenju tradicije Baguette je sicer ogrožena, a je industrijski kruh ne bo spodrinil PARIZ - Le kaj je boljšega, privlačnejšega od grižljaja toplega kruhka ... Od sladkih vonjav, ki vam voščijo dober dan in vas premamijo, da stopite v pekarno in se predate užitku ... Oj, ti sladki trenutki! Toda vsemu temu grozi konec, z globalizacijo, industrializacijo in komercializacijo bo na policah supermarketov ostal le ameriški kruh v plastičnih vrečkah ... A mogoče še ni vse izgubljeno, pristnost in tradicija imata pristaše, ki se borijo za ohranitev okusov. Med njimi so tudi organizatorji praznika kruha Fete du pain, ki je pretekli teden potekal v Parizu in katerega cilj je ponovno ovrednotenje tradicije in raznolikosti ... Kruh in Francija. Rečemo Francija, toda mislimo na baguette. Le kdo še ni videl fotografije Parižana na kolesu z baguette pod pazduho? Ta tradicionalni kruh, dolg 5-6 cm, širok 3-4 cm, težek 250 g, s hrustljavo skorjo, je dobil ime po svoji obliki: baguette pomeni palica. V Franciji je to najbolj razširjen kruh, tako v restavraciji kot po domovih, s katerim se pripravlja sendviče. Tu je potreben oklepaj: Francija je pravi raj sendvičev, prodajajo jih za vsakim vogalom - v pekarni, v supermar-ketu, v specializirani trgovini - in nadevi zadovoljijo vse okuse: z rakci, pršutom, salamo in najrazličnejšo zelenjavo. Kdaj pa je ta »paličasti« kruh osvojil Francijo? Baguette je potomka kruha, ki se je pojavil na Dunaju na polovici 19. stoletja - takrat so se razširile parne peči, ki so omogočale zapeči hrustljavo skorjico - in je osvojila Francijo v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, ko je zakon pekom prepovedal delo pred četrto uro zjutraj; za baguette je potrebno veliko manj časa kot za hlebec. Sicer pa pozor, ko boste v Franciji in bi radi »pravo baguette«, morate vprašati po »baguette tradition«, kajti drugače boste dobili le navaden kruh v obliki palice z nehrustljavo skorjo in veliko sredice. Groza vseh ljubiteljev baguette! Toda poglejmo, kaj lahko še pokusite v francoski pekarni. Med najbolj znananimi speciali-tetami je gotovo croissant, ki mu pri nas pravijo tudi brioš. To je poslastica iz listnatega testa, ki vsebuje veliko masla (pozor na holesterol) in malo sladkorja. Croissant pomeni polmesec in naj bi nastal po zmagi nad Turki pri Dunaju (1683). Ko so otomani ponoči kopali rove pod mestnim obzidjem, so peki slišali ropot in jim preprečili načrt. V spomin na ta dogodek so pripravili sladico v obliki polmeseca turške zastave. Veliko francoskih kruhkov prihaja z Dunaja in prav zaradi tega jim pravijo viennoiseries (po Vienne, Dunaj); v to kategorijo sodijo sladki kruhki, večinoma iz listnatega testa. Po francoskem zakonu je kruh le iz moke, vode, soli in kvasa, druge sestavine niso dovoljene oziroma izdelek ne sodi več v kategorijo kruha. Med viennoiseries je zelo priljubljen pain au chocolat (čokoladni kruh), kjer se med listi testa skrivajo čokoladne kapljice, potem chusson au pomme (jabolčni žepek) z jabolčnim nadevom, chouquettes, prazni sladki kruhki, posuti s sladkorjem, bugnes, ki so podobni našim krofom. Omenila sem brioche, vendar v Franciji ne gre za rogljiček, ampak za kvašen sladki kruh, včasih s tankimi plastmi marmelade. Brioš je znan tudi po izjavi Marie Antoinette: »Če nimajo kruha, naj jedo brioš!« Najbrž ne gre za zgodovinsko resnico, saj so isti stavek pripisali tudi Mariji Stuard in Caterini de' Medici. Francozi slovijo kot veliki ljubitelji kruha in na baguette so še posebno ponosni. Na prazniku kruha so predstavili tudi regionalne specialitete, ki jih je celo morje, čeprav se večkrat spremenijo le oblika ali ime. Sodeč po zanimanju ljudi, je kruh še kako priljubljen in ga industrijski proizvodi ne bodo zlahka izpodrinili. Še dolgo bomo uživali ob toplih kruhkih in drugih poslasticah iz pekarn! Jana Radovič virus ah1n1 Potrjen prvi primer okužbe v Indiji NEW DELHI - V Indiji so včeraj potrdili prvi primer okužbe z novo gripo pri moškem, ki je pred dnevi v državo prispel iz New Yorka. O prvem potrjenem primeru okužbe z virusom A H1N1 poročajo tudi iz Turčije in Ekvadorja, medtem ko so na Japonskem potrdili prvi primer okužbe znotraj države. Indijske oblasti niso razkrile narodnosti moškega, pri katerem so zabeležili prvi primer okužbe v državi. Takoj ko so posumili v možnost okužbe z novo gripo, so ga izolirali, trenutno pa naj ne bi več kazal simptomov bolezni. O prvem primeru okužbe z mutiranim virusom prašičje gripe medtem poročajo tudi iz Istambu-la. Na tamkajšnje letališče naj bi prispel moški, ki je bil na poti iz ZDA v Irak, podatki o njegovi narodnosti pa niso znani. Moškega so pristojne oblasti izolirale, več podatkov pa naj bi novinarjem razkrili na popoldanski novinarski konferenci, ki jo pripravlja ministrstvo za zdravje. V petek so prvi primer okužbe z novo gripo potrdili tudi v Ekvadorju. Gre za 13-letnega dečka, ki se je pretekli konec tedna vrnil iz ameriškega Miamija. Dečka so izolirali, poleg tega pa so iz varnostnih razlogov za dober teden prekinili tudi pouk na šoli, ki jo je obiskoval. V Tokiu so včeraj potrdili, da so zabeležili prvi primer nove gripe pri ljudeh, ki niso bili v tujini. Testi so pokazali, da je z virusom gripe okužen dijak neke srednje šole v mestu Kobe, še dva dijaka z iste šole pa bi po prvih testih prav tako lahko bila okužena s prašičjo gripo. O novih okužbah poročajo tudi iz Kanade in ZDA. V Kanadi so zabeležili 47 novih primerov, tako da se je skupno število okuženih zvišalo na 496. Iz ZDA pa poročajo o peti smrtni žrtvi, moškem, ki je prejšnji teden umrl v zvezni državi Teksas. Skupno število okuženih v ZDA je preseglo 5000. Babici ugotovili zamenjavo ob rojstvu PORTLAND - Spomladi 1953 sta se v bolnišnici na vzhodu ameriške zvezne države Oregon rodili dve deklici. Obe sta imeli srečno otroštvo, se poročili, dobili otroke in postali babici. Nato pa sta se lani poleti njuni življenji postavili na glavo, ko sta ugotovili, da so ju ob rojstvu zamenjali. Kay Rene Reed Qualls je ugotovila, da sta bili z DeeAnn Angell Shafer ob rojstvu zamenjani, potem ko je neka ženska, ki je poznala tako njeno kot DeeAnnino mater, zaskrbljena razkrila svoj sum. Pred kratkim sta se Kay Rene in DeeAnn nato tudi osebno srečali in s pomočjo DNK analiz ugotovili, da je do zamenjave res prišlo. Po prvem šoku sta Kay Rene in DeeAnn postali prijateljici in sta v začetku maja celo skupaj praznovali rojstni dan. Iskanje koncertnega rekorda za Guinness PARIZ - Kanadski glasbenik Gonzales bo svoj klavir in svoj glas postavil na težak preizkus vzdržljivosti - z najdaljšim koncertom doslej, ki naj bi trajal kar 27 ur, bi si 37-let-nik rad izboril pot v Guinnessovo knjigo rekordov. Če mu bo uspelo, bo prekosil Indijca Prasanno Gudi-ja, ki se je decembra lani v knjigo rekordov zapisal s 26 ur in 12 minut dolgim koncertom. Grčija za prepoved žvečilnih gumijev ATENE - Grčija bo najbrž v kratkem uvedla prepoved žvečilnih gumijev in visokih pet v delu atenske Akropole, saj naj bi na zgodovinskem spomeniku povzročali nepopravljivo škodo. Prepoved bo veljala za obiskovalce gledališča Heroda Atiške-ga ob vznožju Akropole. Arheologi sicer že več let pozivajo udeležence prireditev v leta 161 zgrajenem gledališču, naj spoštujejo občutljiv marmor, a vse zaman. Ministrstvo za kulturo bo poskušalo doseči, da bo neupoštevanje te prošnje kaznivo.