Celjski tednik C E L J Ei 15. NO V. 1957! L. Vili. ST. 44: CENA 15 DIN 1 OLA8ILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA eSLISKEOA OKRAJA Z letnih zborov sindikalnih podružnic Izobraževanje delavcev stopa v ospredje Letošnji letni občni zbori sindikalnih podružnic so mnogo uspešnejši kot prejšnja leta Ln izgleda, da so se predvsem večje podružnice nanje v vsakem pogledu dobro pripravile. Člani domala povsod zelo živahno razpravljajo o gospodarskih problemih ne samo svojega podjetja, tem- več cele občine. Mnogo govorijo tudi o organizaciji dela v podjetjih, predvsem pa jih zanima osnutek o novi delitvi dohodka. Sindikati po- zdravljajo to novost in predlagajo, da bi jo čimprej osvojili. Hvalevredno je tudi dejstvo, da skoro na vseh občnih zborih sin- dikalne podružnice po- stavljajo v ospredje važ- nost izobraževanja čla- nov delovnega kolekti- va. Manjša podjetja se hočejo tesneje povezati z Ljudsko univerzo, v večjih podjetjih pa se zavzemajo za najrazlič- nejše tečaje, mnogokje pa tudi za šolo za od- rasle. Letošnje leto se kaže tudi precejšen na- val na večerne gimnazi- je, kamor se v lepem številu prijavljajo ne- kvalificirani in kvaUfi- ctrani delavci. Popis kadrov, ki dela- jo kot odborniki v sindi- kalnih organizacijah je pokazal, da je strokov- nost večina odbornikov zelo nizka. Odbori so se- stavljeni večina iz nižjih kvalificiranih delavcev in uslužbencev. Ob le- tošnjih občnih zborih pa že resno spreminjajo strukturo sindikalnih odborov in kandidirajo tovariše iz vrst visoko- kvalificiranih delavcev in uslužbencev. Seveda pa kandidirajo tudi kvalificirani in celo ne- kvalificirani delavci, ki so s svojo sposobnostjo, razgledanostjo in delavnostjo dosegli zaupanje kolektiva. Ta kritična izl^ira kandidatov nam daje upanje, da bomo uspeli dobiti v sindikalne odbore ljudi, ki bodo sposobni reševati vse probleme, ki stoje pred sindikalnimi organizaci- jami. TOVARNA ORGANSKIH BARVIL RAZVILA PRAPOR Med celjskimi podružnicami je bil doslej najbolje organiziran, pa tudi vsebinsko najbolj bogat in pester letni občni zbor sindikalne podružnice To- varne organskih barvil. Temu občne- mu zboru so prisostvovali tudi pred- sednik celjske občine, tov. Andrej Sve- tek, predsednik OSS tov. Ivan Zmaher, zastopnik republiškega odbora sindika- tov in drugi. Ker tovarna nima primernega, večje- ga prostora za zborovanja, je bil občni zbor v dvorani Okrajnega sindikalnega sveta. Pred pričetkom zbora je sindi- kalna podružnica razvila svoj prapor. O tej podružnici lahko trdimo, da je ena izmed najboljših v našem mestu. To je tudi potrdilo izredno skrbno in zgoščeno poročilo pri letnem obračunu ter nadvsem dobra in pestra diskusija, ki je dala snov za pomembne sklepe v program bodočega dela. Razpravljali so predvsem dosti o mladini, o skrbi za človeka, o strokovni izobrazbi in po- dobno. Odlično delo te sindikalne po- družnice lahko tembolj cenimo spričo dejstva, da niti nimajo svoje dvorane, pa znajo tudi v tesnih kotičkih re- ševati tekoče probleme podružnice. V VELENJU JE OBČNEMU ZBORU PRISOSTVOVALO PREKO 100 DELEGATOV Zelo kritično, toda objektivno so delo svoje sindikalne podružnice presodili preteklo nedeljo velenjski rudarji. Po- ročilo je bilo dobro pripravljeno in je zajelo celotno problematiko v pretek- lem poslovnem obdobju, zraven pa so bili prikazani tudi konkretni uspehi ter pomanjkljivosti. Ugotovitev občne- ga zbora je bila, da je ta sindikalna podružnica mnogo napravila v pogledu izobraževanja svojih članov, mnogo je storila za analitično oceno delovnih mest — predvsem pa i e tudi utrjevala delavsko samoupravljanje. Zasluga sindikalne organizacije je (Nadaljevanje na 2. strani) Prizor s sindikalnega občnega zbora Tovarne organ&kih barvil v Celju Šoštanjska občina ima RAZVESELJIVE IN JASNE PERSPEKTIVE je v razgovoru povedal predsednik občine STANE RAVLJEN Superlativi sicer niso zaželeni, toda včasih se jim res ni mogoče izogniti, zlasti še, če gre za obisk pri najmlajšem »županu«, ki bo v bodoče vodil eno najboljših občin v našem okraju. Stane Ravljen sicer res se nima trideset let, je pa znan politični delavec v okviru občine in okraja ter dolgoletni mladinski aktivist in funkcionar. Ko sem ga obiskal in ga našel sredi dela ob prevzemu poslov, sem se spomnil mnogih srečanj z njim in nehote pomislil, kako naglo pravza- prav beži čas .. w Pred dobrimi desetimi leti smo skupaj gradili progo in razpravljali o bodočnosti. Zdaj je bodočnost spet bila glavna tema naji- nega razgovora. Bodočnost sicer ista, toda veliko, veliko težje naloge... Moj intervju je šel po vodi... Stane je bil bolj zato, da se kar neuradno po- govoriva ... In govorila sva. O vsem, predvsem pa o občini, ki ni samo za- radi izrednih pogojev med tistimi, ki lahko služijo za vzgled. Nisem mu pri- krival svojega začudenja, da v Šoštanj- ski občini z lahkoto »trejo orehe«, vse- kakor veliko bolj kot v drugih krajih. »Marsikdo pravi, je dejal tov. Ravljen, da ima Šoštanj ska občina lažje stališče, češ, dvoje velikih podjetij, rudnik in termoelektrarna imajo veliko denarja. To je zgrešeno mišljenje. Uspehi, ki jih občina dosega na področju komunalne ureditve, so predvsem plod zavestnega dela prebivalcev in brez dvoma tudi to, da se tu politični in gospodarski vo- ditelji z veliko vnemo lotevajo vseh perečih problemov. Pustimo ob strani izgradnjo rudnika, termoelektrarne in vsega tistega, kar je res povezano z in- vesticijskimi sredstvi. Ce bi velenjski rudarji, kmetje okolišk^'h vasi, delovni ljudje celotne Šaleške aoline ne poka- zali toliko dobre volje, toliko organiza- cijskih sposobnosti, bi marsičesa danes v tem kraju ne bilo ...« Stane ima prav. Presneto slep mora biti človek, ki bi vse te uspehe pripisal investicijskirn denarnim srecjstvom. Le ta so strogo določena za napredek pod- jetij in za nič drugega. Kje bi dobili sredstva za regulacijo Pake, kje za ure- ditev nasadov, za športne objekte, kje za lepe ceste, za vodovod itd? V zad- njih letih so delovni ljudje Šaleške do- line prispevali čedne milijone s pro- stovoljnim delom. Vsako leto so izvedU velike načrte prostovoljnega dela. Paka je regulirana od Saleka do Velenja, po starem Velenju vidite lepake, ki vabijo prebivalce, da se udeležijo del pri iz- gradnji vodovoda. Po trgu samem pa so že izkopali jarke, ki čakajo na cevi... In cesta med Velenjem in Šošta- njem... Tudi to je plod te značilne aktivnosti. V soboto bodo izročili ob- novljeno cesto prometu. Skozi Velenje pa vse do Šoštanja ter skozi središče sedeža občine pelje nova asfaltirana cesta. Poglejmo, kako so zbrali sred- stva za to veliko delo. Elektrarna v Velenju je odstopila 18 milijonov iz sredstev, ki so jih ustvarili med po- izkusnim obratovanjem. Sest milijonov so zbrala ostala podjetja, ljudje so vlo- žili obilo prostovoljnih ur, preostanek pa je rade volje plačala republiška cest- na uprava spričo tolikšnega elana in prispevka domačih. To je pravzaprav »tajnost« uspehov v šoštanjski občini. Stab prostovoljnega dela pa že sestavlja nove načrte. Pri- hodnje leto bodo gradili naprej. Dom kulture v Velenju, regulacija Pake do Šoštanja, to so že znani cilji šaleških prostovoljcev, brez dvoma pa priprav- ljajo še kakšno presenečenje. »To je tisto, kar zagotavlja naši ob- čini uspešen napredek, je dejal tovariš Ravljen. Tesno sodelovanje političnih in gospodarskih organizacij ter ljudske- ga odbora je v naši občini močno raz- vito. Tu ni več nobenega sledu raz- cepljenosti med pvosameznimi vejami družbenega življenja. Iniciativa, ki so jo že pred leti oživeli velenjski rudarji, se je razširila čez dobršen del občine. Perspektive občine so razveseljivo jasne, jasne pa zato, ker imajo delovni ljudje polno zaupanja in seveda veliko mero pripravljenosti, da sodelujejo povsod in za vse.« Nič čudnega torej ni, če je tov. Rav- ljen odklonil intervju. Dejal je, da za- enkrat pač ne more govoriti o raznih problemih, ki jih kot predsednik ob- čine še ne pozna dovolj podrobno. De- jal pa je tudi, da čuti veliko zadovolj- stvo nad zaupanjem ljudskih odborni- kov in volivcev. »V naši občini moje delo ravno zato ne bo tako težko, ker so tu ljudje, velika množica ljudi, ki s polno zavesti sodelujejo pri vseh pro- blemih, ki jih načenja naša komunska skupnost Dolžnost ljudskega odbora bo predvsem, da bo široko iniciativo ljudi podprl, da tako množično sode- (Nadaljevanje na 2. strani) Nad 300 „Svobodasev" se bo predstavilo Celjanom Množičnost, kvaliteta in vedrina v delavski kulturnoprosvetni dejavnosti Vsi vrhunski kulturni in umetniški dosežki pomenijo malo, zelo malo, če istočasno prosvetna, kulturnoumetniška in izobraževalna dejavnost med množi- cami nima širine in uspehov. V drža- vah z neljudskimi režimi je zaradi ta- kih okoliščin kultura in umetnost luk- sus, ki si ga privošči peščica, nepro- svetljenost množic pa sredstvo za iz- žemanje najširših plasti delovnih ljudi. Zato je v naši socialistični stvarnosti ena naših osnovnih nalog: prizadevanje da z vsestransko, in po udeležbi mno- žično, razvijemo to dejavnost. Za rast delavske kulture in izobraženosti mo- ramo biti zainteresirani vsi, kajti od uspehov na tem področju zavisi krat- komalo vse, od delovne storilnosti, pre- ko uspehov pri dviganju družbenega standarda in končno če hočemo, tudi pogoji za široko polje, kjer naj pože- nejo čvrste korenine tudi višjim obli- kam kulturnega in umetniškega delo- vanja. Te, lahko rečemo, pionirske naloge pa izvršujejo delavsko prosvetna društva »Svobode« po vsej naši socialistični do- movini. Ta društva izpopolnjujejo iz- redno važno vlogo, čeprav je skoraj nerazumljivo, da v deželi, kjer imajo delovne množice oblast v rokah, ta dru- štva delajo med nami skromno, brez velikega pompa, brez tresenja superla- tivov, bahavosti in precenjevanja. Da, preveč skromna so, čeravno njihovi uspehi ne dajejo povodov za to. V soboto se nam bodo predstavili vsi odseki celjske »Svobode«. Vse te sku- pine marljivih amaterjev, čistih ljubi- teljev kulture, umetnosti in po izobrazbi koprnečih ljudi smo tudi doslej videli zelo pogostoma, zdaj tu, zdaj tam. Vedno pa, kadar so nam bili najbolj potrebni. Lahko trdimo celo to, da so člani »Svobode« in prosvetnih društev izpolnjevali naše praznične programe vedno takrat, kadar je bilo vprašanje prostovoljnega nastopanja nujno. Ti ljudje so vajeni tega, da delajo iz či- stega veselja, da s takimi nameni tudi nastopajo. Iz čistega veselja in za- stonj. Zastonj? Zastonj v tem smislu, da za svoje delo ne prejemajo nobenih po- sebnih nagrad, toda zastonj zopet ne. Vsaj ne tako, da bi beseda zvenela bolj zaman. Njihova dejavnost se med vsemi najbolj bogato poplačuje, ker vo- di, kot vse ostale dejavnosti delovnih ljudi k izrazito jasnemu cilju, boljše- mu, bogatejšemu in vedrejšemu življe- nju delovnega ljudstva. V soboto se bo pred nami zvrstilo nad 300 aktivnih članov celjske »Svo- bode«. Le-ti so najboljši med tistimi, (Nadaljevanje na 3. strani) Sporočilo naročnikom, bralcem in sodelat cem Obveščamo naročnike in bralce, da v petek, 22. novembra list ne bo izšel, pač pa bo zato izšla šte- vilka v večjem obsegu v sredo, 27. novembra. Uredništvo se je odločilo za ta korak zaradi tehničnih težav, ker bi dveh številk v tako kratkem času pred 29. novembrom ne mogli dotiskati in bi zaradi tega naroč- niki list prejeli šele v ponedeljek, 2. decembra. S tem bi pa listje bil več aktualen. Obenem prosimo naše dopisni- ke in sodelavce, da za naslednjo številko pošljejo svoje prispevke čim prej, najkasneje pa do so- bote, 23. novembra. Upamo, da bodo naši naročniki in bralci to našo odločitev pra- vilno razumeli, saj zaradi večje- ga obsega praznične številke pri branju ne bodo prav nič prikraj- šani. Uredništvo CELJSKEGA TEDNIKA Značilnost za Celje- premalo mostov Pomanjkanje mostov v celjski občini zavira tako razmah gradenj,, kakor razvoj prometa. Vrstni red mostov, ki jih bomo morali v naj- krajšem času zgraditi, je naslednji: most čez Savinjo v Liscah, most čez Voglajno, most v Medlogu pri Joštovem mlinu, most v Levstikovi ulici ter most na Polulah. MOST CEZ SAVINJO V LISCAH bi že stal, če bi občina dobila v septembru soglasje revizijskega organa v Ljub- ljani. Ker je bila predložena nova do- kumentacija, ki gradnjo tega mostu opravičuje, na občini upajo, da bodo soglasje dobili in bo tako most v letu 1958 postavljen (dejansko gre tu samo za prestavitev bivšega Kapucinskega mostu). Ves material se nahaja na licu mesta že nekaj mesecev. Z dograditvijo tega mostu bo dana povezava Otoka z Liscami in bo to naselje postalo zna- (Nadaljevanje na 2. strani) Most v Medlogu pri Joštovem mlinu kriči po obnovi STRAN 2 15. NOVEMBRA — STEV. 44 Pogled po svetu Podoba je, da na tirih svetovne zgo- dovine ni postavljena kretnica, vsaj pretekle tedne ne, čeprav je prišlo do cele vrste dogodkov, ki bi utegnili brez kretnice zapeljati drug proti drugemu drveča vlaka zgodovine v tragičen trk. Pripravljajo se prvi prostovoljci za 9semirske polete na sovjetskih sateli- tih in medplanetarnih plovnih objek- tih. SZ obeta tretji satelit, ki bo uspeš- nejši od drugega. Istočasno se rodi Tu 114, fenomenalna zračna ladja z restav- racijo za 48 oseb, ki v 12 urah prileti iz Moskve v New York. Angleži odgo- varjajo z atomskimi poskusi na Božič- nih otokih, ki so zdaj, ko to pišemo, proglašeni za nevarno cono. Eisenho- veer skuša pomiriti ameriško javnost, ki živi pod vtisom znanstvenega Pearl Harbourja, to je, sovjetski sunek v vse- mirje se zdi Američanom nekaj takega kakor nenadni japonski napad na ame- riško pomorsko bazo v začetku druge »vetovne vojne. Mirabile auditu, nezaslišano, bi vzkliknili ob takih dejstvih stari Rim- ljani. In vendarle je res. Napredek zna- nosti v človeku ne vzbuja občutka var- nosti in upanja na boljšo prihodnost, marveč le strah, skrb za varnost in s tem potrebo za iskanjem novega orož- ja, ki bo prekosilo »zadnje- staj pri kmetijskih zadrugah. Tudi te- čajniki se ne zmenijo za kislo jesensko vreme. Cas je prekratko odmerjen. Dež? Naj dežuje. Med delom ni časa za presojanje vremena. TIG Strokovna izobrazba obrtniških kadrov Brez dobrega strokovnega kadra si razvoja obrtništva ni mogoče predstav- ljati. Število strokovnih kadrov v obrti se je v povojnih letih precej znižalo, saj jih je lepo število zajela industrija v svoje proizvodne in remontne delav- nice. Prav zaradi tega se Obrtna zbor- nica zadnje čase tako trudi, da bi po- večala interes za vključevanje mladine v obrt, na drugi strani pa hoče posve- titi čim več pozornosti izobrazbi že kvalificiranih strokovnih kadrov. Ob sodelovanju strokovnih sekcij, ki so bile v ta namen ustanovljene, je za letošnji jesenski, odnosno zimski čas razpisala več strokovnih tečajev. (Te- čaj za kovinsko, lesno in oblačilno stro- ko, tečaj za predelavo usnja, za kandi- date mojstrskih izpitov pa 6-dnevni te- čaj s predavanji o ustavi, gospodarski zakonodaji, finančnem poslovanju in metodah praktične izobrazbe vodilnega kadra). Iz dosedaj zbranih prijav je razvid- no, da je zanimanje obrtnih delavcev za tečaje zelo veliko. Za oblačilno sku- pino obrti so se tečaji že pričeli na Vajenski šoli raznih strok v Celju (za moško in žensko krojaštvo), za krojenje ženskih oblačil pa je pričel tečaj v Pre- boldu. V tem mesecu bodo pričeli tudi s tečaji za lesno in kovinsko stroko. V programu strokovnih tečajev je tudi varilni tečaj, ki ima doslej že 132 prijavljencev. Da bi organizacija z va- rilnim tečajem čimprej in čim bolj uspela, je Obrtna zbornica zainteresi- rala poleg občinskega LO Celje še Društvo za varilno tehniko LRS v Ljub- ljani, ki gotovo ne bo odreklo pomoči. Pogoji za šolanje v raznih strokovnih tečajih so zelo ugodni. Predvsem je zbornici uspelo preko, okrajnega sklada za kadre pridobiti nekaj sredstev in bodo tako tečajniki imeli le malenkost- ne izdatke za nekatere materialne stro- ške. Poleg teh tečajev ima Obrtna zborni- ca v načrtu še organizacijo dopisnega krojnega tečaja za oblačilno stroko. Ta tečaj bo veljal predvsem visokokvali- ficiranim delavcem ali obrtnim moj- strom. Prijave za zgoraj omenjene tečaje še vedno sprejema Okrajna obrtna zbor- nica v Celju. Prav bi bilo, da bi za te tečaje obrtni obrati spričo tako ugod- nih pogojev zainteresirali čim več čla- nov svojega kolektiva. (Nadaljevanje s 1. strani) Množičnost - kvaliteta - vedrina ki v društvu aktivno delujejo. Posre- čena je njihova zamisel, da se enkrat someščanom predstavijo z vso širino svojega ustvarjalnega poleta, enkrat s takšno močjo, s kakršno obračajo kolo zgodovine na vseh področjih, tako na delovnih mestih, v upravljanju in pro- svetljevanju delavskih množic. Kaj naj pred to prireditvijo še po- vemo? O marsikaj! Na primer to, da bomo lahko priča dogodku, ki nas bo prisilil misliti o mnogih stvareh. Zdaj ene, potem spet druge. O tem na pri- mer, da člani »Svobode« delujejo v težkih pogojih in da ob svojem delu upajo na to, da bo tudi njihovi dejav- nosti bolje »pognalo«. Koliko sredstev za svoje pomembno delo dobijo »Svo- bode« in ostala prosvetna društva. V primerjavi z nekaterimi drugimi kul- turnimi in prosvetnimi ter umetniškimi ustanovami — zelo malo. Prej bi lahko rekli, da so ta sredstva bolj simbolič- nega značaja, medtem ko vse ostalo dopolnjuje zavest, veselje do delovanja in optimizem članstva. Zamislimo se lahko tudi o tem, koli- ko pomoči dobijo ti ljudje od ljudi na višjih »stopnjah« kulturnega življenja v našem mestu. Vsi odseki »Svobode« so odvisni od redkih kulturnih delavcev in njihove zavesti ter volje. Koliko čla- nov zamrlega Kluba kulturnih delav- cev dela pri »Svobodi« in prosvetnih društvih? Na prste bi jih lahko prešte- li. Skoraj nič čudnega, da je ta klub zaradi izoliranosti do širine, zaradi svoje obgrajenosti in očitne idividu- alistične dejavnosti sam v sebi zamrL Le nekaj pevovodij — poklicnih glas- benikov dela za društvo, v ostalih od- sekih vodijo, se trudijo in storijo kar pač zmorejo storiti z amaterji — ama- terji sami. V soboto bomo priča, da je želja p« kulturnoumetniškem delovanju, po izo- brazbi in napredku med množicami izredno močna in da bi bila še moč- nejša, če bi jim vsi, ki bi morali čutiM to dolžnost, pomagati. To vsestranske zanimanje bodo morali pokazati vsi, kajti v tem gibanju je končno tudi taka moč, da bo prirasla do tiste višine, k» jo bodo tudi »vrhunski« krogi na tek področjih morali opaziti. Predvsem pa nas bo v soboto pri- peljala v dvorano, kjer bodo nastopali, radovednost in zavest hkrati. Radoved- nost, kaj zmorejo dela in ustvarjanja željni ljudje in zavest, da je to nastop našega delavskega prosvetarstva, revija dejavnosti tiste skupine delovne mno- žice, ki z umetnostjo, vzgojo, izobrazb* ter vedrino krepko potiska delovne množice k napredku. Ker pa je ta rast in napredek del naše bodočnosti, je naša dolžnost, da se njihovemu trudu in vabilu.j)dipyepaQ vsi. Tečaji za trgovske kadre v Celju Petletni perispektivni načrt razvoja trgovine v celjskem okraju predvideva tudi povečanje števila kvalificiranih delavcev v trgovini za 602. Po vsem tem, naj bi se število kvalificiranih delavcev v trgovini do 1961. leta pove- čalo za 602. Ker bo v tem razdobju tr- govsko šolo absolviralo le 402 učencev, bodo morali ostali trgovski kadri pri- dobiti potrebno kvalifikacijo na poseb- nih izpitih. Za pripravo na te izpite pa bo okrajna Trgovinska zbornica v Celju organizirala posebne tečaje, kot šolo za visokokvalificirane delavce. Poleg tega, da pri Zbornici že dela knjigovodski tečaj, ki ga obiskuje 120 kandidatov, pa bo Zbornica že v naj- bližnji prihodnosti organizirala še več drugih tečajev, za katere je pri trgov- skih delavcih ogromno zanimanja. Ta- ko se je v tečaj za pridobitev kvalifi- kacije že doslej prijavilo 70 kandida- tov, v tečaj za stenografijo 76, v stroje- pisni tečaj nad 90 ter v tečaj za angle- ški jezik nad 100 ljudi. Razen knjigo- vodskega tečaja, se bodo vsi ostali za- čeli bržkone v decembru, ko bo tudi nova trgovska šola sprejela svoje prve učence. Po načrtu Zbornice bodo na tečaju angleškega jezika uveljavili intenzivno metodo študija. Zato so v teku tudi vse priprave, da bi organizatorji zbrali, ali pa nabavili zadostno število magneto- fonskih aparatov. Po prvih načrtih se bo ta tečaj začel šele v začetku fe- bruarja prihodnjega leta. _ IZ ŽELEZARNE ŠTORE ODDELEK, KI BO V POMOC DELAVSKEMU SVETU, BODO USTANOVILI Na zadnji seji upravnega odbora Že- lezarne v Storah so posvetili precej ča- sa tudi razpravi o tarifnih vprašanjih. Pri oceni dosedanjega dela so ugoto- vili, da je nova analitska ocena delov- nih mest prinesla že mnogo uspehov. To važno vprašanje pa zahteva redno in skrbno spremljavo ter reševanje vseh problemov in sprememb sproti. Ker pa to delo opravljajo razne komisije poleg svojega rednega dela, je nujno, da se ustanovi poseben oddelek, ki se bo bavil s temi vprašanji in bo v po- moč komisijam delavskega sveta. Do- govorili so se, da bodo ta oddelek v kratkem odprli in vanj vključili pri- merno strokovno osebje s prakso, ki je potrebna za to panogo dela. »Savinjski nebotičnikcc Letošnja sezona je pokazala, kako občutno je pri nas pomanjkanje dobrih skladišč za hmelj, ki ga privatniki rav- no zato po navadi shranjujejo na naj- bolj mogočih in nemogočih krajih, kjer je izpostavljen vlagi, vetru, prehitremu menjavanju temperatur, soncu itd., kar vse močno vpliva na kvaliteto. Ce po- gledamo brez prikrivanja resnici v oči, si moramo priznati, da je vprašanje skladišč ključni problem v našem hme- ljarstvu in utegne postati huda zavora v njegovem razvoju. Kako bo šele čez leto, dve, ko se bo proizvodnja dvignila za 50% — na 3000 ton? Vendar nas vse to ne sme navdati s pesimizmom. Letošnja zadrega je res posledica tega, ker Hmezad ni zgradil velikega novega skladišča, za katerega je prostor že določen, to pa je za- enkrat tudi vse. Čakajo na načrte. Pri- čakujejo, da jih bodo dobili v prihod- njih štirinajstih dnevih, takoj nato bo razpisana licitacija in pričelo se bo z delom — in to s polno paro. Po vsej verjetnosti bo imelo skladišče trinajst do štirinajst nadstropij (že sedaj ga imenujejo »Savinjski nebotičnik«, upra.- vičeno, saj ne bo višje stavbe niti V Celju) s kapaciteto 700 ton. To pa po- meni, da bo z njegovo dograditvijo re- šen eden najbolj perečih problemor našega hmeljarstva. Torej — kmalu dovolj prostora za vse! V KONUSU SO PREUREDILI PROSTORE ZA POMOŽNE OBRATB V Tovarni usnja »Konus« v Slov. Ko- njicah so nedavno dokončali preuredi- tev prostorov za nekatere pomožne obrate. Ti prostori so služili prej de- loma za pomožno skladišče in garažo, niso pa bili dovolj izkoriščeni. Z manj- šimi adaptacijami je podjetje dobilo potrebne prostore za pomožne obrate... ZA BOLJŠE ODKOPNE METODE... To je bila vodilna misel udeležencev posvetovanja rudarskih inženirjev in tehnikov, ki so se pretekli teden sestali v Velenju. Udeleženci so se temeljito pogovorili o prednostih sodobnih od- kopnih metod v rudnikih, istočasno pa so si ogledali tudi rudnik Velenje, nje- gove zunanje in jamske naprave no- rega jaška in separacijskih naprav v Pesjem Skrbi - težave - uspehi celjsice Svobode Pred dnevi je bil letni občni zbor celjsice Svobode, ki je pokazal, da je društvo v letošnjem letu kljub težavam doseglo zavidljive uspehe, ki so pred- vsem plod pravilnega izvajanja delov- nega načrta. Svoboda združuje v svojih sekcijah in krožkih okoli 1.200 članov in to pred- vsem delavcev in dijakov. Kljub zelo uspelemu delu pa je treba poudariti, da društvo ni imelo skoraj nobene pod- pore od prosvetnih delavcev in izobra- žencev nasploh. Morda največ je društvo doseglo z •rganiziranjem delavske šole za odra- sle, ki se je letos odražala v delu troje vrst tečajev in to večerne šole, tečaj kot priprava za privatne izpite na gim- nazijah in splošno izpopolnjevalni tečaj za kvalifikacijo delavcev. Odziv je bil izredno dober, saj se je prijavilo 123 slušateljev, pričakujejo pa, da se bo to število še povečalo. Ce pregledujemo številčno moč posa- meznih sekcij, ne moremo mimo ugo- tovitve, da je pevcev največ in to v moškem zboru pod vodstvom prof. B. Ferlinca, ženskem zboru pod vodstvom A. Tržana, mešanem in ženskem zboru z učiteljišča in pevskem zboru s prve gimnazije, ki ga vodi prof. E. Kunej. Ginmazijci so s svojo izredno uspelo turnejo po Jugoslaviji in z gostovanji v Ljubljani in Dubrovniku dokazali, da sodijo med najboljše tovrstne zbore pri nas. Tudi Glasbena šola Svobode se lahko pohvali z uspehi, posebno pa harmoni- karji in tamburaši. Igralci in šahisti so najbolj občutili pomanjkanje prosto- rov. Prvi so že prilezli na zeleno vejo, medtem ko šahisti še vedno zaman išče- jo pokrit kotiček, kamor bi lahko po- stavili svoje lesene figure. Izredno važno vlogo je pri izobraže- vanju predvsem delavstva odigrala knjižnica, Id je povečala število članov za polovico, knjig pa je izposodila sko- raj enkrat več kot lani. Največ prista- šev ima seveda med mladino. Ce pogledamo delo celjske Svobode, moramo priznati, da je storila zelo veliko. Uspehov ne manjka. Vsakomur pa je tudi jasno, da ti uspehi še zdaleč niso vrh v umetniškem ustvarjanju pri- zadevnih članov, ki bi lahko storili pre- cej več, toda ... Nehote zadenemo tudi na enega najbolj perečih problemov sodobne družbe, namreč kje najti »živ- ljenjski prostor«. Potreba po novem in primernem kulturnem domu je z vsa- kim dnem večji. Tako mesto, kot je Celje, se ne bi smelo tako dolgo obo- tavljati. Dom bi moral biti tako velik, da bi v njem poleg Svobode našla pro- stor tudi druga društva, ki jih tarejo iste skrbi. Samo na ta način bomo lahko v bodočnosti pričakovali občuten jin kvaliteten vzpon, v katerega bi bilo brez doma (čeprav ni prostora za pesi- mizem) le pretirano upati. Tr. Umetnost ali ..kič^^ v članku s tem naslovom osvetljuje pisec pojm umetnosti in kiča. Podna- slov omenjenega članka pa da razume- ti, da je ost naperjena predvsem proti slikarjem — amaterjem. Po njegovem pisanju sodeč, proizvajajo slednji samo »kič«. To pa nikakor ni res. Res pa je, da so tudi v umetnosti stopnje. Kakor ве dosegajo vsa dela poklicnih slikar- jev del Rafaela, Tiziana, Rembrandta ftd., tako tudi amaterska dela niso vsa enake kvalitete. Tudi amater pa more ustvariti umetnino na neki umetnostni stopnji. — Trditev, da je neko delo »kič« samo zato ker je delo amaterja, je smešno. Razlogi, ki vodijo slikarja-amaterja, éa slika, so isti, kot oni, ki vodijo po- klicnega slikarja; rezultati dela so vid- ai, torej izpostavljeni kritiki. Ta pa naj bi bila objektivna. Znano je, da je bil pisec članka >Umetnost ali kič« že nekaj let član žirije ob razstavah slik celjskih slikarjev-amaterjev. Ta- krat ni napisal, da so njihova dela ■»kač<^, temveč, da kvaliteta riaste.. Ц Kdaj je torej njegova kritika iskrena m objektivna? Kar se tiče visoke umetnosti in »res- nične doživetosti« v modernem slikar- stvu si tako amaterji kot veliko število občinstva iskreno želijo dobiti zado- voljivo pojasnilo, zakaj se smatra tiste nerazuniljive linije, hoteni primitivi- zem, deformiranje itd za tako veliko umetnost. Za primer prilagam dve re- produkciji slik z zadnje mednarodne grafične razstave v Ljubljani: Za amaterje likovne sekcije Vera Pristovšek Plesalka (avtor Severin Gino) Igre in delo (avtor Diihuffet Jean) Opomba uredništva: Objavljamo od- govor tov. Vere Pristovšek na članek »Umetnost ali kič«. To je njeno osebno gledanje in želeti bi bilo, da bi v to polemiko posegel še kdo, ki bi razčistil pojme o gornji temi, nakar bi razpravo o tem zaključili. V VELENJU VELIKO ZANIMANJE ZA STROKOVNE TECAJE V Velenju se ljudje zelo zanimajo za razne strokovne tečaje, ki jih organi- zira izobraževalni sekcija velenjske Svobode. Največ ljudi se je prijavilo za nemški tečaj, delovala pa bosta še angleški in knjigovodski tečaj. Doslej je že 75 prijavljencev, število pa še vedno raste. Za praznik Republike 29. november, bomo v Celju odkrili spomenik NOB, ki bo eden naj- lepših spomenikov v Sloveniji. Pričujoča slika pred- stavlja detajl spomeni- ka NOB. Za spomenik se te dni dokončujejo zadnja montažna dela. Ohetaioča slikarska razstava Vinka Pevcina Težko in odgovorno je najti prava merila za amatersko dejavnost. Abso- lutne vrednote imajo svoj kriterij že same na sebi, pri delih amaterjev pa je treba upoštevati več komponent, če ho- čemo, da faktura ne bo krivično do- gnana. Ob delih Vinka Pevcina iz Šo- štanja, ki te dni razstavlja v svojem rojstnem kraju, bi zgolj biografsko ne mogli odgovoriti na splošno vprašanje o zanimivosti te razstave. V prikazanih delih je namreč nekaj več kot samo veselje do slikanja. Ker pa se mladi umetnik šele predstavlja občinstvu, ne bo odveč, če zabeležimo nekaj biograf- skega: Razstava je retrospektivna in obsega okoli trideset olj, nekaj akvare- lov in tušev. Ce pravim retrospektivna — tako nam pove lepo naslikan plakat — potem je to obdobje osupljivo krat- ko. Saj so vsa dela signirana z letnico 1957! Se več! Začelo se je v letošnjem poletju! Torej v pičlih 6 mesecih!... Kaj pa poprej? — Priložnostni aranž- maji, dekoracije, risanje plakatov in diplom. To je vse — in strašansko ma- lo! Prav zares, brez predhodnega šo- lanja, daleč od galerij in iskanih vzor- nikov — vse to nam ne daje pravico, da bi tvegali ocenjevati Pevcinovo delo s strožjimi kriteriji. Ker pa obeta še lep in nesluten razvoj, naj nam bo tudi tako dopustno! Ustavil se bom le ob njegovih zad- njih petih oljnih pokrajinah. Vse dru- go, kar je nastalo pred njimi, je zani- miv prikaz naglega vzpona in ne pre- tendira na nič drugega ko na pošteno, odkritosrčno izpoved. Ustvarjal je naglo — tudi zadnje velike formate! — zagnano, z enkratno erupcijo, ki kaže na impresivno dojemanje motivov. Mejnica v tem razvoju je »Šoštanj na levem bregu Pake«. Resnično nepri- čakovan skok v kvaliteto. Osnovne na- pake, ki jih delajo vsi začetniki — ko- pičenje barv in kontrastov — se že umikajo ubranemu razpoloženju jesen- skih barv. Morda je še nekaj idealizi- ranja v teh sončnih barvah, materija še ni povsem čista in raziunljiva, desna tretjina ima romantični nadih, iped- tem ko se leva stran površno zadovo- ljuje z bežnim poslikanjem ploskovno sicer bogate panorame. Druga med to petorico — kronoloooo vzeto — je »Tovarna usnja v severne strani«. Prvič je tu zajeto enotno, su- gestivno občutje. Barve so »moške«, preseneča upodobitev gričevja, ki je barvno docela podrejeno — tudi nebo — ideji tovarne, ki je s svojim oranž- nim podtonom rahlo idealizirana. Oko se rado ustavlja na njej. Termoelektrarna ne vpliva moHU- mentalno le zavoljo obsežnega formata, marveč predvsem zaradi dosežene har- monije med samim železobetcMiskim kolosom in pokrajino Prav nič ne iz- stopa, kar zrase pred nami iz surove rcizkopane zemlje. Najboljša pa je »Tovarna usnja z za- hodne strani«. Atmosfera je toicrat ču- dovito ohranjena>, Tovarniški pas je motivno zaokrožen s tremi »čmitai« pasovi: s kadečo se žlindro spodaj in z gozdnima trakovoma z desne in leve proti sredini. Sama tovarna pa je pol- na dinamike, ki ni ustvarjena le s paro in dimom, temveč še z življenjem dru- gih hiš v soseščini, ki so ji po razpo- loženju prav tako podrejene, oziroma spadajo zraven, kar je bolj točno. No- ben detajl ne fingirá sam zase. — Kljub na videz temačni upodobitvi to- varna ne izgublja svojega »optimizma«, lahko bi celo rekli, da je to najbolj optimistična slika na razstavi. Ta opti- mizem ni šablonski in ni dosežen s ce- nenimi kontrasti. Slika ima še druge kvalitete, ki ne izvirajo iz golega na- vdiha. Globina je dosežena z diagonal- no svetlobo od desnega zgornjega kota preko hiše v centru do travniškega pa- su, kjer se žarni soj umirjeno poraz- gubi. Zadnje olje je »Šoštanj z gasilskim domom«. Tudi tukaj je doseženo enot- no razpoloženje, barve so pastelno je- senske, razpostava motiva je odlična, kompozicija barv je v estetskem ravno- težju. Omenil bi še oba avtoportreta, pri katerih je svetloba namerno potratno razkropljena, da karakterne poteœ močneje izstopijo. S študijami rok in telesa dokazuje, da mu tudi za portret ne bo zmanjkalo talenta. Zmanjkuje mi prostora, da bi povedal še kaj o akvarelih, za katere vem, da so nastali v enem samem popoldnevu! Na kratko bi povzel edinole še misel, ki me že od vsega početka preseneča in navdušuje. Namreč naglica, s kater* je Vinko Pevcin kljub pomanjkanjm časa, ki mu ga jemlje obrtniško dele^ zrasel iz priložnostnega dekoraterja т prizadevnega iskalca estetskih užitkov. In namera, ki jo želi uresničiti — da bo z leti upodobil ves stari in novi Šo- štanj — (gre predvsem za starega, ki mu industrija iz leta v leto tako gor^ stasno spreminja zunanjo podobo) — tega se bo gotovo vsak stari Soštanjčaa razveselil. Želimo mu le, mlademu sli- karju, da bi še naprej tako vztrajna in kritično iskal svoj lepotni izraz! J. 2. Letni občni zbor ŽPD „France Prešeren" Kljub precejšnjemu številu članstva se je 11. občnega zbora udeležilo bolj majhno število ljudi. Referat in disku- sija so pokazali, da se 2PD »France Prešeren« bori s precejšnjimi težavami, predvsem pomanjkanjem prostorov. V preteklem poslovnem letu so izmed ve- likega števila sekcij po svojem delu najbolj izstopali pevci, slikar j i-amaterji in godba na pihala. V tem obdobju so imele vse sekcije skupaj 1099 nastopov. Na občnem zboru je bila izrečena misel o nujnosti tesnejše povezave z ostalimi organizacijami v Celju. Težko je sicer najti skupne oblike dela, ven- dar bi se z dobro voljo dalo doseči mar- sikaj. S koristnim sodelovanjem bi celjska društva samo pridobila na ugledu, ker bi bili na primer skupni nastopi glasbenikov bolj kvalitetni, to zato, ker bi bilo več izbire pri sestav- ljanju programov. Pobuda »Prešerna« je vsekakor koristna in upoštevanja vredna. Na zboru so izglasovali razrešnico staremu odboru in izvolili novega. Do- sedanji odbor je z velikim uspehom in prizadevnostjo vodil Janko Hočevar, ki je predsednik društva že deset let — od ustanovitve dalje. Čeprav se mora društvo boriti z naj- različnejšimi težavami, pa je bilo opa- ziti, da med članstvom prevladuje opti- mizem, zato lahko upravičeno pričaku- jemo, da bomo v prihodnjem letu o ZPD »France Prešeren« slišali še več dobrega kot doslej. Za sistematično pzgojo mladih pevcev Okrajna zveza prijateljev mladine v Celju ima v svojem 13-članskem odboru kar 8 komisij. Med prvimi je začela delovati Okrajna pionirska komisija s svojimi 12 občinskimi pionirskimi ko- misijami, ki vodijo vse delo pionirske organizacije. Pred kratkim se je sestala tudi Komi- sija za estetsko vzgojo mladine, ki jo vodi tov. Drago Predan iz Žalca. Sesta- vila si je obširen delovni program; ima dramsko, glasbeno, likovno, politično in estetsko sekcijo v ožjem smislu. Kot prvo so postavili na noge glas- beno sekcijo. Poleg vodje komisije za estetsko vzgojo se je okrog priznanih pevovodij Jurčeta Vrežeta, Egona Ku- nej a, Borisa Ferlinca in Jožeta Koresa, dne 26. oktobra zbralo v risalnici II. gimnazije okrog 40 pevovodij pionirskih in mladinskih zborov celjskega okraja. Prav toliko pevskih zborov že združuje nad 200 mladih pevcev, večinoma pio- nirjev in pionirk. Na tem sestanku so se domenili, da bodo ob Dnevu mladosti prihodnjo po- mlad priredili občinske pevske festi- vale v obliki tekmovanja. Vse te festi- vale bo zaključil okrajni pevski festi- val z zaključnim okrajnim festivalom in nastopom več tisoč mladih pevcev. V nedeljo, dne 10. novembra se bo sestala 12-članska glasbena komisija, ki bo določila program nadaljnjega dela. Po vseh teh pripravah sodeč, je videti, da pri tem delu ne gre zgolj za zunanji učinek, marveč za dobro premišljeno in uspešno vzgojo mladih pevcev. Kmefffslio gospodarske šole so zopet začele z delom Sredi meseca novembra, ko so oprav- ljena glavna opravila na kmečkih go- spodarstvih, se odpro vrata naših kme- tij sko-gospodarskih šol. Na mnogih po- sestvih se že pozna vpliv teh šol, zato tudi število učencev stalno narašča. Toda žal še ne povsod. Čeprav traja pouk na teh šolah v pozno jesenskih in zimskih mesecih le po dva do trikrat na teden, je med kmečkimi starši še mnon;o takih, ki svojih otrok ne puste v šolo, čeprav je pouk v njej brezpla- čen Tudi take izjeme bodo kmalu iz- ginile. Toda kakšno nasprotje! V nekaterih krajih bi kmečka mladina rada hodila v KGS, pa je ne morejo ustanoviti, ker še nimamo dovolj predavateljev. Po-< sebna okrajna komisija za to šolstvo je bila mnenja, bi obstoječe KGS utrdili. Nove naj ustanavljajo samo tam, kjer imajo vse pogoje za svoj obstoj in na- predek. V celjskem okraju je bilo v minulem šolskem letu 45 KGS, kar je v pri- merjavi z ostalimi okraji zelo lepo šte- vilo. Vinko Pevcin: Šoštanj — levi breg (olje) 15. NOVEMBRA — STEV. 44 STRAN 5 »TRDI OREHI« velenjskih zadružnikov v Kmetijski zadrugi v Velenju imajo zadovoljive uspehe, zlasti pri akcijah za napredek raznih kmetijskih panog. Odseki so letos pokazali ^rafano dejavnost, posebno sadjarski, hmeljarski in živinorejski. Pri poljedelstvu so imeli ponrfcod lepe uspehe zlasti pri tekmovanju za večji donos žitaric. Tudi pri pridelovanju krompirja so dosegli lepe uspehe. Pri svojem delu pa imajo razne težave in o teh naj govorijo na- sledaje vrstice. NEPOTREBNA OBRATNA SREDSTVA BREMENIJO ZADRUŽNO AKTIVO Kmetijska zadruga v Velenju je bila prej manjša. K njej so se priključile kmetijske zadruge okoliških vasi in v novo zadružno skupnost prinesle dobre in siabe dediščine. Zadruga, ki ima dme« 540 članov in 380 včlanjenih go- aç)odarstev, je imela še pred kratkim vrsto obratov, ki niso imeli nobene zveze z osnovnimi nalogami zadruge, to se pravi z dejavnostjo za napredek kmetijske proizvodnje. Le-te obrate so polagoma izločili iz zadruge ali pa je njihovo delo prenehalo. Tako je pre- nehala delati zadružna opekama, za njo mizarska delavnica in nekaj trgo- vin. Poleg tega so zadruge imele nekaj kmetijskih strojev, neprimernih za njihove proizvodne naloge. Le-ti so dandsuies tudi v breme zadružni aktivi. Zadruga nekaterih osnovnih sredstev ni mogla izločiti, ker ni našla kupca niti ni uspela, da bi ta sredstva odpi- sali. Tako imajo še danes na plečih dajatve za osnovna sredstva bivše ope- karne in za mizarsko delavnico. Teh osnovnih sredstev, ki bremenijo njihov finančni uspeh, je v skupni vrednosti za 7,5 milijonov, njihova sedanja vred- nost pa znaša 5 milijonov in 700.000 dinarjev. Beme, ki ga predstavljajo da- jatve za ta osnovna sredstva, znaša 10 odstotkov od skoraj šest milijonov dinarjev, prišteti pa je treba še plače- vanje anuitet za nekatere stroje, ki sploh niso v uporabi. Zadružniki velenjske zadruge priča- kujejo, da se bodo letos vendarle rešili teh nepotrebnih bremen, ki hromijo aktivno delovanje pri bolj koristnih akcijah. RAST NOVEGA VELENJA IN ZADRUŽNE POVRŠINE... Kolikor je razveseljivo, da Velenje v svoji izgradnji naglo napreduje, po- vzroča velenjskim zadružnikom ven- darle veliko skrbi. Cez noč rastejo sredi kmetijskih površin nove stavbe. Rud- nik kmalu ne bo imel več razpoložlji- vih površin za zamenjave. Zgodi se ce- lo to, da lastnik nekega zemljišča še vedno »poseduje« parcelo, na kateri že gradijo. Urbanistični načrt Velenja je vendar že gotov. Zadružniki zato pričakujejo dokončen domenek z me- rodajnimi forumi o tem vprašanju. V bližnjih dneh bo taka konferenca vseh prizadetih. Na tem sestanku bodo do- končno določili obseg predvidenih gra- denj, tako da bodo zadružniki in z nji- mi tudi državno posestvo vedelo, na katere površine lahko v bodoče raču- najo. ŠENTILSKA MELIORACIJSKA SKUPNOST CAKA NA NACRTE Velenjska zadruga zaenkrat še ni osnovala nobenih skupnosti za boljšo izvršitev posameznih nalog. Dlje časa pa že delajo na tem, da bi zaživela dela pri osuševanju kakih 70 ha za- močvirjenih površin v Šentilju. Sent- iljčani so se o tem že zdavnaj pomenili, vendar do organizirane oblike še niso prišli. Gre namreč za okoli 70 ha po- vršin, ki so sedaj zamočvirjene in po- rasle s kislo travo. Ta kompleks, ki je last okoli 15 lastnikov, bi po izsu- šitvi predstavljal lepo zaokroženo ce- loto pridelovanja površine. Kaj bi na teh površinah gojili, se zaenkrat še niso odločili. Zakaj melioracijska skupnost v Šent- ilju še nima določnejših oblik, je de- loma razumljivo. Baje so zaprosili za izdelavo načrtov in predračuna že letos spomladi. Dokler ne bodo vedeli, ko- liko bi predvidena melioracija veljala, pa Sentiljčani ne morejo podrobneje razpravljati o stvari, ker včlanjen j e nekaterih zavisi še od višine stroškov, ki jih bodo morali prispevati. Vprašanje je, kje so načrte naročili, saj spomladi Vodna skupnost za po- rečje Savinje še ni obstajala. Vprašali smo direktorja vodne skupnosti inž. Cvahteja, kaj meni o tem problemu, pa nam je odgovoril, da je načrt nizke gradnje že dan v izdelavo in da bo le- tos verjetno že gotov. Inž. Cvahte je mnenja, da bi melioracijska dela lahko pričeli že pozimi, če bo vreme ugodno, spomladi pa na vsak način. Potem tudi Sentiljčani nimajo več kaj čakati. Lahko bi začeli resneje raz- pravljali o ustanovitvi melioracijske skupnosti, da jih ne bo prehitel čas in bodo o tem razpravljali v času, ko bi z deli že lahko začeli. V VELENJU: CESTE, BLOKI, ŠOLA ... Gradbena dejavnost v Velenju ne po- jenja niti pred zimo. Na levem bregu regulirane Pake rastejo veliki bloki. Prav tako na desnem bregu. Vse v ni- žini, kjer bo bodoči center Novega Velai j a. Lepe asfaltirane ceste vodijo med bloki. Da, celo v gozd, kjer bo urejen eden najlepših parkov pri nas. In še nekaj. Tudi bodoča srednja ru- darska šola bo kmalu služila svojemu namenu, če bo gradnja tako naglo na- predovala. Skratka, v Velenju ni dneva, da bi ne bilo kaj novega pokazati... SEMENA ZA PRIHODNOST (obfsfc pri tečaimhih v Vrbfu) Na Kmetijskem posestvu v Vrbju se je 25. septembra pričel tromesečni te- čaj za vodje traktorskih postaj in stroj- nega parka pri kmetijskih zadrugah. Zadruge in poslovne zveze iz najrazlič- nejših predelov celjskega okraja so pri- javile 30 tečajnikov. Od teh sta dva izostala. Povprečna starost tečajnikov je okoli trideset let. Program šolanja je sestavljen iz praktičnega in teoretič- nega dela, ki obsega najrazličnejša pre- davanja iz agrotehnike, kmetijskega strojništva, strojeznanstva, ekonomike, zadružništva in drugo. Stiri ure prakr tičnega in štiri ure teoretičnega dela na dan. Vsakomur je jasno, da je dovolj ve- liko število strojnih izvedencev prvi pogoj, če hočemo izvesti revolucionar- ni načrt o preobrazbi našega kmetij- skega gospodarstva, kajti, kaj nam po- magajo vsi lepi in praktični stroji, če pa ne bomo imeli ljudi, ki bi z njimi upravljali. Ce gledamo tako, potem nam ni težko doumeti izredno važnost tega tečaja in ravno ta važnost in nuj- na potreba narekuje, da je čas šolanja tako skopo odmerjen in se bodo zato morali tečajniki res potruditi do skraj- nosti, če si bodo hoteli osvojiti vse znanje, ki ga bodo tako nujno potre- bovali, če bodo hoteli opravljati delo na terenu tako, kakor od njih pričaku- je naša skupnost. Oni ne bodo samo strojni izvedenci, vodje traktorskih po- staj, ampak bo na njihovih ramah slo- nela glavna teža pri pospeševanju na- šega kmetijstva. Ne smemo zametovati tudi njihove organizacijske naloge. Po- peljati bodo morali kmete v napredek in jim pokazati pravo pot. Vse to jim bo uspelo samo, če se bodo lotili svo- jega dela s srcem. Treba bo veliko iz- najdljivosti, sposobnosti in dobre volje. Razumljivo, da si vsega tega v šoli ne bodo mogli pridobiti, posebno v tako kratkem času ne. Tečaj niti nima in ne more imeti tega namena. Hoče dati samo najnujnejšo strokovno usposob- ljenost, ostalo bo dalo življenje in delo. Tečaj je sijajno organiziran. Za to gre vse priznanje Kmetijsko proizva- jalni poslovni zvezi v Žalcu. Dobro pa bi bilo, če bi v prihodnje tečaji tra- jali vsaj šest mesecev, če mogoče pa eno leto. Trije meseci so po vsej ver- jetnosti tako kratka doba, da zalitfva preveč napora, če bodo hoteli tečajni- ki »znati vse«. V večini primerov finansirajo šolanje matične zadruge, ki so tudi že vnaprej sklenile delovne pogodbe s svojimi bo- dočimi vodji traktorskih postaj. Neka- tere zadruge pa tega niso storile, kar je vsekakor graje vredno. Se bolj nepra- vilna pa je zahteva, da bo moral te- čajnik pozneje, v službi, povrniti od svoje plače stroške šolanja. Saj je in- teres skupnosti, da si vzgoji strokov- njake važnejši od interesa posamezni- ka, da bi postal strojni izvedenec. Ce zahtevamo od tečajnikov, da si v treh mesecih pridobe tako obsežno znanje, jim moramo tudi z vsemi silami po- magati in jim olajšati delo. Pa še nekaj. Kot rečeno, je organi- zacija zelo dobra. Sprva so morali te- čajniki hoditi domov, ker je bilo za vse premalo prostora, zdaj pa se je to ure- dilo. Tudi hrana se je občutno popra- vila. Fantje so zelo prizadevni in so se z vsem srcem zagnali v delo. Vsera je napredek naše vasi življenjska na- loga. Torej, ni prostora za pesimizena. Ljudje so dobri in imajo dobre volje na pretek, zato lahko upravičeno pri- čakujemo, da bodo tudi dobro delali in opravičili naše zaupanje. Tr V »starem Velenju« so se nalezli »udar- niškega« duha od Novovelenjčanov«. Pridno prihajajo na prostovoljno delo, ko gre za napeljavo vodovoda v starem delu. Trške ulice že kažejo sledove tega dela Naš razgovor ZA AU PROTI? Zadnji čas so postali enoosni trak- torji predmet marsikaterega pogovora med kmetovalci. Zato smo povprašali za mnenje o tem najnovejšem kmetij- skem stroju tovariša Rudija HOJNIKA, strojnega izvedenca pri Kmetijsko pro- izvajalni poslovni zvezi v Žalcu. Iz njegovih besedi povzemamo naslednje: Enoosni traktorji, ki jih izdeluje, ozi- roma jih bo začela serijsko izdelovati domača tovarna TUNT, so zelo primer- ni in priporočljivi za hribovite predele, predvsem pa za medvrstno obdelavo in najrazličnejša dela v vinogradih in sadovnjakih. Prav med vinogradniki in sadjarji je zanje največ zanimanja, kar je pokazala fudi demonstracija pri Šempetru. Pripomniti pa je treba, da je cena strojev razmeroma zelo visoka (750.000 dinarjev; za primerjavo Steyr 850.000), kar bo verjetno, vsaj v začet- ku, precejšnja ovira. V hmeljarstvu bi enoosni traktor ne prišel do prave ve- ljave, ker nima možnosti za toliko pri- ključkov, kolikor jih zahteva modem* gospodarstvo na hmeljskih področjih. Njegova največja odlika je majhna poraba goriva, saj je ta največ 2,5 litra na uro. Nekateri kmetovalci so bili mnenja, da je upravljanje s str akterjem ne- praktično in preveč naporno. Vseka- kor je treba povedati, da je ta sodba zgrešena. Stroj namreč v resnici člo- veka precej izčrpa, dokler se ga ne privadi in spozna do vseh podrobnostih Potem se pa vse skupaj bistveno spre- meni in je delo z njim prava igrača. Seveda, brez učenja ni nič. Tudi tu ee je jasno pokazalo, da je strokovna uspo- sobljenost tisti pogoj, brez katerega si vzpona našega kmetijstva ne moremo zamišljati. Tr V KONJICAH SO SE POGOVORILI O PRIPRAVAH NA OBCNE ZBORE SINDIKALNIH PODRUŽNIC Na nedavni konferenci sindikalnih odbornikov, ki jo je sklical Občinski sindikalni svet v Slov. Konjicah, so se pogovorili o pripravah za občne zbore sindikalnih podružnic. Mnenja so bili, da bi na občnih zborih poročali tudi vodilni člani delavskih svetov o gospo- darjenju in drugih vprašanjih uprav- ljanja v podjetjih. Sedaj bi bila tudi najboljša prilika, da bi povabili na ob- čne zbore delegate, ki so prisostvovali kongresu delavskih svetov (iz konjiške občine sta bila dva), da bi člane sindi- kalnih podmžnic seznanili z vsebino kongresa. Odborniki so tudi opozorili na po- trebo, da bi se mandatna doba sindi- kalnih odbornikov podaljšala najmanj na dve leti. To bi naj veljalo zlasti za manjše sindikalne podružnice, saj se v enem letu odborniki komaj privadijo svojemu delu. V Opekarni Loče menijo^ da bi bilo najbolj prav, če bi sedanji odbor ostal še vnaprej. Zato so se do- menili, da ga bodo na zboru razrešili in zopet ponovno izvolili. NI VSE TAKO... Nekaj misli ob članku inž. arh.A. Janušica Povabili smo urbanistično komi- sijo pri Občinskem ljudskem od- boru Celje, da poda svoje mne- nje k navedbam inž. arh. Janu- šica v svojem članku o gradnji na »Otoku«. (Op. ur.)' Urbanistična komisija pri Občinskem Ijud^em odboru Celje je na zadnji seji v prisotnosti predsednika, višjega grad- benega tehnika S. Kukovca, članov inž. B. Pristovška, dr. I. Podpečana, inž. arh. Hartmana J., dipl. iur. Z. Vudlerja, inž. F. Čuka in inž. E. Mareša zavzela k članku naslednje stališče: V zvezi z dotokom sredstev iz stano- vanjskega sklada je nastala nepričako- vana nujna potreba po takoj razpoložlji- vih stavbiščih. Obnova v notranjem mestu bi zahtevala obsežnejša rušenja dotrajanih zgradb z nesodobnimi, ven- dar naseljenmi stanovanji. S tem bi se stanovanjska stiska še povečala. Mora- la so se poiskati takoj razpoložljiva ne- zazidana stavbišča. Kot najprimernejše za takojšnjo izgradnjo se je smatralo zemljišče med Savinjo in Ljubljansko Ni pa bilo za ta predel na razpolago urbanističnega zazidalnega načrta. Izde- luje se pri projekivnem podjetju v Ljubljani idejna regulacijska osnova mesta, ki pa še ni dovršena. Tej osnovi *odo šele sledili rajonski zazidalni na- črti. Sicer je inž. arh. Janušič v 1. 1955 izdelal prvi idejni osnutek za zadidavo »Otoka«, ki pa ni odgovarjal novo na- stalim potrebam. K izgradnji se je pa moralo takoj pristopiti. Medtem je inž. arh. Janušič izdelal Irot svojo nalogo za avtorizacijski izpit novo, drugačno zazidalno skico za »Otok«, ki je predstavljal eno od mno- gih možnih izvedb in Urbanistična ko- misija je bila mnenja, da bi zazidalna akica mogla služiti kot podlaga za osno- vo, ki se je že bistveno razlikovala od pnronavedene. Urbanistična komisija se dobro za- veda, da bi bila za »Otoku« možna tudi drugačna, lahko boljša, pa tudi slabša zazidava od današnje, ki se po sili raz- mer pri nekaterih lokacijah razlikuje od zadnje zasnove inž. arh. Janušica. Za nadaljnje študije pa ni bilo več časa, •dlašanje stanovanjske izgradnje ni bilo dopustno. Zato je komisija odobrila prve lokacije na osnovi zadnje zazidalne skice. Ko je bil dograjen prvi blok po grad- benem načrtu, katerega je izdelal tudi avtor članka, se je izkazalo, da preko- memo utesnjena stanovanja niso naj- primemejša. Pojavili so se investitorji z že gotovimi projekti, ki so zahtevali drugačno dispozicijo in orientacijo od v idejni zasnovi določene zazidave. Zato je bila komisija v nekaterih primerih primorana odstopiti od zazidalne za- snove inž. arh. Janušica ter osvojiti gotove spremembe, posebno z ozirom na zahteve investitorjev po izgradnji drugačnih tipov blokov, kakor so pred- videni v zasnovi. Pri tem izrecno po- udarjamo, da ni bila zazidalna osnova od nikogar potrjena kot definitivna. Potrjeno je edino le zazidalno območje. Dobre urbanistične zazidalne osnove so možne v neštetih variantah. Arhitekt pa ne sme gledati samo na zunanji iz- gled. Predvsem mora upoštevati, da bo po njegovih dispozicijah možna izgrad- nja pravilno orientiranih zgradb in to za naše razmere raznovrstnih tipov, upoštevajoč različne potrebe investitor- jev. Tudi ne sme prekomerno zaprav- ljati dragocenih stavbišč in s tem po- večavati visoke stroške za komunalne naprave po teorijah arhitektov neka- terih prebogatih tujih držav. Strogo pridržavanje neke dognane, dobre zazi- dalne osnove je možno, če vrši vse gradnje eden investitor z razpoložlji- vimi sredstvi za celokupno izgradnjo. Pri naših razmerah bodo pa občasne prilagoditve vsakokratnim potrebam večkrat neizbežne. Komisija smatra, da je upoštevajoč navedene okolnosti, pravilno ravnala. Lajže je prenesla kritiko, da bi bil zu- nanji izgled po delno drugačnih dispo- zicijah primernejši, kakor pa očitek, da je z iskanjem najboljše in estetsko najbolj odgovarjajoče dispozicije za daljšo dobo zavrla nujno potrebno sta- novanjsko izgradnjo. Mnenja je, da bi bil članek lahko brez škode izostal, če bi avtor članka ubral primernejšo pot in bi z urbanistično komisijo kot pro- jektant zasnove in kot celjski občan so- deloval ter njej sporočil svoje pripombe in kritike ter bi sproti pomagal reše- vati nastale probleme. "komisija je doslej vedno rada upo- števala smotrne in koristne pripombe in predloge, v kolikor so se dali vskla- diti z vsakokratno nastalo situacijo ter jih bo tudi v bodoče. CELJSKI TEDNIK V VSAKO HIŠO Žena in dom Sosianiske zadružnice za napredek kmeiifsiva v šoštanjski KZ so se žene-zadružni- ce letos z izredno resnostjo lotile nalog za napredek kmetijstva. Da bi pri ži- vinoreji in vrtnarstvu dosegle kar naj- lepše uspehe, so si hotele ogledati naj- naprednejša kmetijska posestva v okra- ju. KZ je napredka željnim ženam rade volje ustregla z ekskurzijo v Vrb je, na Lavo in v Zavod za pospeševanje go- spodinjstva v Celju. Kar 65 žena se je udeležilo tega ogleda. Ker je znano, da k uspešni živinoreji le največ dopri- nesejo žene, ki krmijo in negujejo ži- vino, bi bilo prav, da bi vse KZ orga- nizirale za svoje žene take ekskurzije. Šoštanj skih žena z vrbskih hlevov in svinjakov skoro ni bilo moč odtrgati, tako živo so se zanimale za vse po- drobnosti krmljenja in vzgoje tako vzornega naraščaja. Upravnik posestva Vrb j e je radovednim ženam komaj sproti odgovarjal na vprašanja. Z istim zanimanjem so si ogledale tudi hmelj- sko sušilnico, ker se v Šoštanju zadnje čase precej razvija tudi hmeljarstvo. Na kmetijskem posestvu Lava je že- ne posebno navdušila vzorna prašiče- reja in so si že vnaprej zagotovile pri- znane plemeniake. Ti dve posestvi — so enoglasno ugotavljale Šoštanjske za- družnice — bi si morale ogledati žene vseh kmetijskih zadrug, pa tudi ostale gospodinje, ki jim mora biti v ponos lepa plemenska živina v domačih hle- vih. Na Zavodu za pospeševanje gospo- dinjstva so si žene ogledale sodobno kuhinjo z vrsto najmodernejših gospo- dinjskih pripomočkov. Tudi tu so imele zadružnice nmogo vprašati in upravni- ca tov. Zabovnikova jim je dala vrsto dragocenih strokovnih nasvetov. Upravnik KZ Šoštanj je ugotavljal, da njihove žene-zadružnice z večjim zanimanjem spremljajo napredek v kmetijstvu, predvsem v živinoreji, kot moški zadružniki. Skromen izdatek za ekskurzijo se pri njih bogato obrestuje. Nova številka revije »Sodobno gospodinjstvo Te dni je izšla v Ljubljani dvojna, po svoji vsebini izredno pestra številka revije »Sodobno gospodinjstvo«. Mimo poročila o uspehih vaške skupnosti v Braslovčah ter zanimivega članka o delu otroškega vrtca v Kranju, zasle- dimo v rubriki »Stanovanja in oprema« razveseljive novosti. Družine z več otroki bo prav gotovo zanimala skica kombinirane otroške posteljice ter skica o predelitvi sobe, kjer bivata 2 otroka. Inž. Marjeta Krager piŠe o rožah kot sobnem okrasu in seznanja bralce z za- nimivim načinom vlaganja šopkov v vaze. Na isti strani najdemo tudi članek o uničevanju mrčesa v sanovanju. Zanimivi so tudi prispevki o obla- čenju ter pranju tekstilnih izdelkov iz umetnih vlaken, ne manjka pa tudi skic za praktične obleke dečkov in dek- lic. Nadalje govorijo prispevki o lepotni negi, o lasnem prhljaju, o mozoljasti koži in v njih najdemo tudi nasvete za odpravo teh nevšečnosti. Gospodinje bo brez dvoma najbolj zanimalo poglavje o sodobni prehrani, za sprotne roke pa objavlja revija tudi nekaj lepih vzorcev za vezenje in ple- tenje. Prav tako bo gospodinjam do- brodošel tudi prispevek o nabavi im shranjevanju krompirja za zimsko za- logo. Revijo, ki stane letno le 400 dinarjev lahko naročite pri Centralnem zavoda za nanredek gospodinjstva v Ljubljani, Miklošičeva 4. iZ CELJA I ZALEDJA Pavsatiranje trgovin 8 sadiem in zeíen¡avo v Cetju Pred kratkim se je zadružno trgov- sko podjetje »Agropromet« v Celju od- ločilo za pavšaliranje svojih trgovin s eadjem in zelenjavo znotraj podjetja. V ta namen bo podjetje sklenilo po- godbe s poslovodji poslovalnic, ter v njih določilo obveznosti poslovalnice napram celotnemu kolektivu. Kot kaže, ee bodo obveznosti v glavnem nanašale na vrednost osnovnih in obratnih sred- stev, v vsem ostalem pa bodo imele poslovalnice proste roke. Tako bodo same odločale, kje bodo kupovale sadje in zelenjavo za nadaljnjo prodajo. Več sproščenosti bo tudi pri delitvi plač- nega sklada. Glede na tako uveden pavšal, ki ga bodo najbrž že v kratkem podpisale tri prodajalne s sadjem in zelenjavo, je računati, da se bo založenost precej po- večala. Upajmo, da se bo zboljšala tudi postrežba in da se bo v teh trgovinah pojavila še kategorizacija ene vrste blaga glede na kvaliteto. S tem pa se bodo pojavile tudi različne cene za boljše, oziroma slabše blago, kar doslej, vsaj v glavnem, ni bil primer. kdo nam bo popravil drage električne aparate? Naše trgovine so v zadnjem času bo- gato založene z najrazličnejšimi sodob- nimi električnimi aparati. Trgovine jih prodajajo raznim podjetjem, ustano- vam, pa tudi zasebnikom. Ti aparati stanejo lepe tisočake. Toda ali potro- šniki ob nakupu teh predmetov kaj po- mislijo, kdo jim bo aparate popravljal v primeru okvare! V vsem celjskem okraju nimamo tovrstnih strokovnja- kov. Bili so že primeri, da so podjetja za popravilo hladilnih naprav morala klicati strokovnjaka iz Zagreba in so jih take usluge stale ogromno denarja. O tem vprašanju so razpravljali tudi na seji upravnega odbora Okrajne obrt- ne zbornice v Celju. Zbornica se v zvezi z razširitvijo obrtne dejavnosti v na- šem okraju zavzema za to, da bi k obrtni dejavnosti pritegnila tudi trgo- vino. Ta je namreč dolžna, da za pred- mete tehnične narave usposobi za ser- vise ljudi, ki bodo sposobni popravljati take predmete. Ce trgovina sama takega kadra ne bo mogla vzgojiti, bi morala za servisno delavnico te vrste zaintere- sirati tudi dobavitelja (industrijo ali uvoznika). Člani upravnega odbora obrtne zbor- nice so si bili edini, da bo v Celju ali kjerkoli v okraju nujno izšolati takega strokovnjaka. Brezdvomno bodo trgo- vine s tehničnimi predmeti prve zain- teresirane za to, saj bodo laže prodale več teh sodobnih pripomočkov, če bodo potrošniku lahko tudi zagotovile v pri- meru okvare popravilo pri domačem strokovnjaku. celjski trg naj bo odprt ves dan Na zadnji seji predsedstva Trgovinske zbornice za celjski okraj je bilo precej govora tudi o obratovalnem času na javnem živilskem trgu v Celju. Pri tej razpravi so se vsi člani predsedstva strinjali s tem, da ni nobenih razlogov, po katerih se promet na trgu zaklju- čuje že ob 11. uri dopoldne. Zato so bili mnenja, da naj bodo stojnice na trgu odprte ves dan, oziroma od jutranjih ur do Î8. ure zvečer. Upajmo, da to mnenje ne bo ostalo le pri Zbornici, temveč, da ga bodo osvojili tudi tisti, ki so merodajni, da spremenijo tržni red na celjskem živilskem trgu. roditeljski sestanek v šoli na polulah Pred dnevi je bil na polulski osnovni šoli zelo dobro obiskan roditeljski se- stanek, saj so se ga udeležili skoraj vsi starši, člani odbora in zastopniki nmo- žičnih organizacij. Šolski upravitelj, tovariš Franjo Cuk, je v svojem govoru poudaril važnost pravilne družinske vzgoje. Ko je govo- ril o šolski reformi, so bili vsi mnenja, da bi naj prihodnje šolsko leto bila tudi na Polulah osemletka, saj moderno zgrajeno šolsko poslopje odgovarja za- htevam šolske reforme. Ker šola nima svojega odra, prirejajo šolske proslave v domu Svobode v Za- gradu, kar je povezano s težavami. Na sestanku so se starši zavzeli, da bi šola dobila oder, za kar so pripravljeni tudi sami prispevati v lesu ali denarju. Tudi za šolskega upravitelja bi bilo potrebno zgraditi stanovanje. Na sestanku so izvolili še starešinski svet pionirske organizacije, v katero so vključeni skoraj vsi šolski otroci, ki delajo v raznih krožkih. cene na celjskem trgu Cene v oklepaju veljajo za priv. sektor Krompir 13—14 (14—18); čebula 44 do -76 (70—100); česen 100—160 (200 do 250); fižol, v. 80 (60—вО); fižol, n. 56 (50—60); solata 30—50 (50—70); cvetača 40—50 (60—80), špinača 50 (100—150); motovileč — (100—150); radič — (100); zelje, gl. 10—12 (10—30); zelje, rib. 46 (30—50); repa, sveža 8 (15—18); repa, rib. — (30-^0); pesa 25—30 (30—40); ohrovt 25 (30); peteršilj 40—50 (60 do 100); zelena 40—60 (60—70); korenjček 35—50; (20—60); koleraba 20 (20—40); hren — (150); feferoni — (100); kis — (35—40); sadje, suho — (80); slire, suhe 280 (—), fige, su'he 160—200; gobe, suhe 2000 (2200); gobe, sveže — (100—250); orehi, celi 220 (200—220); orehi, luščeni 750 (—); orašidi 380 (—); rozine 400 (—) marmelada 100 (—); med v kozarcih 220 (—); kaki 70 (—); paradižnik, kons. 440 (—); limone 300 (—); redkev 18 do 30 (30—4Ö); mleko — (36); smetana — (200); skuta — (140); maslo — (520); ko- koši — (400—490); piščanci — (180 do 370); jajca 26 (22—25); koruza — (40 do 50); pšenica — (50—60); oves (40 do 45); ječmen — (40—45); zajci — (240); hruške 70 (70—80); jabolka 50—70 (50 do 70); grozdje 120 (80—100); paradiž- nik 50 (50—90); paprika 30-^4 (40); bu- če, jed. — (20); kostanj 36 (35—50); por 40 (50); nešplji — (50). z enim zadovoljni. z drugim pa ne Brivsko-frizerski salon v Storah, ki ga že dolga leta in v splošno zadovolj- stvo obiskovalcev vodi tovariš Stane Jakše, sodi med najbolj priljubljena in prijazna uslužnostna podjetja tega kraja. Razen solidne postrežbe, ureje- nih sanitarnih naprav in čistoče skrbi podjetje tudi za konkurenčne cene svo- jih uslug. Tako plačate britje pri njih še vedno samo 30 din, striženje 50, med- tem ko strižejo otroke in učence me- talurške industrijske šole ter dijake za 40 din. Tudi ženski salon opravlja svo- je usluge kvalitetno in po dostopnih cenah. Drugačno stanje pa je v brivskem salonu, ki ga vodi tovariš Peter Bar- nad. Tu so razmere neprimerne, kar povzroča med obiskovalci precej kri- tike. Zadnji čas je, da se stanje tudi v tem podjetju izboljša. novo trgovsko šolo v celju bodo odprli 24. novembra Po sklepu predsedstva okrajne Tr- govinske zbornice v Celju bo slavnost- na otvoritev nove šole za trgovske učence ob Ulici 29. novembra, v ne- deljo 24. novembra ob 10. uri dopoldne. nikjer limon »Prinesite mi limonado.« »Nimamo limon.« »Prinesite mi čaj.« »Z limono? Nimamo limon.« To je zadnje dni stalen refren v na- iih kavarnah in gostiščih. Tudi gospo- dinje zaman povprašujejo po trgovinah za tem sadežem, ki je sicer na videz zelo pomemben in ga opazimo šele, ko ga ni. Posebno zdaj, ko razni krči grip in podobnih bolezni še vedno niso pre- nehali, je postal že kar nepogrešljiv. Le malokateri gost ali nakupovalec ima srečo, da ga dobi. Po treznem premisle- ku ne moremo odločiti drugače, kot da je pomanjkanje limon na našem trgu epodrsljaj ali pa trenutna nepazljivost trgovske mreže. Ce je samo to, lahko r kratkem pričakujemo izboljšanje. Dobro bi bilo, če bi se odgovorni ljudje ob tem primeru tudi kaj naučili. Tr T česn od 2. do 9. novembra 1957 je bilo rojenih 17 dečkoT in 19 deklic Poročili so se: Bornt Belec, profesor iz Ljntomera in Bernard» Arzenšek, učiteljica iz Stročje vasi. Anton Ri- bezi, mizarski pomočnik in Ana Gračnar, zlatar- ka, oba iz Celja. Jezernik Anton, ključavničar, pomočnik in Jakob Ljudmila, gospod, pomočnica, •ba iz Celja. Dr. Josip-Ignacij Cetina, zdravnik iz Celja in Nada-Marija Melavc, vzgojiteljica iz Mozirja. Albin-Radivoj Faletič, komercialist in Ladislava Križanič, računovodja, oba iz Celja. Voislav Stojmanovič, delavec in Angela Jazbec, delavka, oba iz Celja. Anton Ločičnik, namešče- nec iz Pokleka in Jožefa Irgolič, delavka iz Štor. Anton Kavčič, knjigovez in Jožefa Meznarič, tkalka, oba iz Celja. Ignac Romih, gostilničar in Marija Križnik, gospodinja, oba iz Zagorja. Jožef Plahuta, pomožni delavec in Marija Pavlic, polj. delavka, oba iz Lahovne. Umrli so: Marija Pajntar, soc, podpiranka iz Celja, stara ?5 let. Martin Kamnik, upokojeni rudar iz Pake, star 69 let. Marija Rajniš, gospodinja iz Laškega, stara 61 let. Barbara Vanovšek, gospodinja iz Prelske, stara 60 let. Andreja Gašperšič, otrok iz Jesenic, stara 1 dan. Ana Lederer, družin, upokojenka iz Creta, stara 79 let. Bojan Amon, otrok iz Celja, star 1 dan. Marija Vezjak. otrok iz Draže vasi, stara 4 mesece. Marija Vidmar, gospodinja iz Celja, stara 66 let. Frančiška Hoj- mik, gospodinja iz Вак*те1ј, itar* 54 let. Po Zgornji Savinjski dolini osuševanje zamočvirjenih zemljišč V mozirski občini je živinoreja zelo važna panoga gospodarstva. Za razvoj živinoreje pa je potrebna krmska baza. Ker je na področju Zgornje Savinjske doline okoli 100 ha zamočvirjenih zem- ljišč, predvsem v okolici Bočne, Smartna ob Dreti, Gornjega Grada in Rečice, bodo prihodnje leto začeli iz- suševati zamočvirjena zemljišča. Načrti bodo gotovi do spomladi, melioracijska dela pa bodo vodile zadruge in mozir- ska poslovna zveza. selekcija goveje živine y Zg. Savinjski dolini posvečajo iz leta v leto večjo skrb selekciji goveje živine. Molzni kontroli je podvrženo 238 krav, od teh 160 si vor j ave pa- sme, ostale pa so križanke. Povprečna molznost je 2.500 litrov mleka letno na kravo. Poslovna zveza v Mozirju bo še letos nabavila 65 glav rodovniške ple- menske živine in jo razdelila živinorej- cem. K razvoju živinoreje je pripo- moglo tudi umetno osemenjevanje, ki je razširjeno zlasti v nižinskih predelih. Letos bo umetno osemenjenih ©koli 1.700 glav živine. uspehi umetne valilnice V mozirju Na pobudo poslovne zveze v Mozirju je bila v Mozirju ustanovljena umetna valilnica z zmogljivostjo 3.500 jajc. Kljub začetnim težavam je Talilnica odkupila okoli 10.000 jajc in prodala preko kmetijskih zadrug 8.000 enodnev- nih piščancev. Valilnica je začela usta- navljati tudi vzrejna središča za šta- jersko kokoš. Zaradi vedno večjega za- nimanja za enodnevne piščance je po- slovna zveza nabavila še en valilnik in se bo tako v prihodnji sezoni število piščancev podvojilo. VEDNO VECJE zanimanje ZA hmeljarstvo Pred vojno je bilo zlasti y okolici Mozirja, Kokarja in Rečice ob Savinji hmeljarstvo precej razvito. Med vojno so se površine hmelja skrčile. Po vojni pa so zopet začeli obnavljati hmeljišča zlasti v nižjih predelih na področju kmetijskih zadrug Ljubija, Mozirje, Kokarje, Rečica ob Savinji in Radmir- je. Na področju teh zadrug je že posa- jenih s hmeljem okoli 22 ha površin. Predvidevajo pa, da bo na tem področju prej ko slej okoli 100 ha hmeljskih na- sadov. Hkrati z razširitvijo hmeljskih nasadov bodo gradili tudi nove sušil- nice pri kmetijskih zadrugah Mozirje, Ljubija, Rečica ob Savinji in Kokarje, saj so stare sušilnice že premajhne in dotrajale. veliko zanimanje za goji- tev malin in Črnega ribeza Pred tremi leti so v Zg. Savinjski do- lini uredili prve nasade malin. Takrat so kmetje gledali na te nove kmetijske kulture s precejšnjim nezaupanjem, ki je pa kaj kmalu izginilo, brž ko so kmetovalci uvideli, da prinaša ta kul- tura kar čedne dohodke. Danes je v Zg. Savinjski dolini zasajenih že 36 ha malin in 2.5 ha črnega ribeza. Letos je bilo že rodnih 21 ha nasadov. Zadruge so letos odkupile nad 20.000 kilogramov malin, večje količine pa so odkupili tudi drugi odkupovalci. Pred- videvajo, da bodo prihodnje leto na- sade malin povečali na 50 ha. Na tako velikih površinah bo možna mehani- zirana obdelava in lažja zaščita rastlin, kar bo še bolj povečalo dohodke te do- nosne rastline. pogozdovanje — ena važnih nalog gozdarsko-kmetijske poslovne zveze v mozirju V Zg. Savinjski dolini je več kot po- lovica površin poraščena z gozdovi. Za- to je nega gozdov in gradnja ter vzdr- ževanje gozdnih poti ena važnih nalog Gozdarsko-kmetijske poslovne zveze v Mozirju. Letos so v zasebnih sektorjih na novo pogozdili 14 ha površin, izpo- polnili 30 ha gozdov ter očistili 81 ha gozdov. Gozdna poslovna zveza ima dve dre- vesnici, v katerih so letos vzgojili okoli 300 tisoč sadik. Za vzdrževanje gozdne poti v zasebnih gozdovih so letos na- menili 10 milijonov dinarjev in s tem denarjem popravili 52 km gozdnih cest. Največ gozdnih cest so popravili na območju Kmetijske zadruge Gornji grad. KRITIČNE OCl so IMELE KAJ VIDETI V ponedeljek je bila na parceli Kme- tijskega posestva Šempeter v Savinjski dolini uspela demonstracija z enoosni- mi traktorji, za katere se naši kmeto- valci zadnji čas zelo zanimajo, kar je pokazala tudi udeležba. Stroji so izde- lek TUNT (Tvornice uredjaja za naftu i transport), ki dela po licenci fran- coske tovarne traktorjev in poljedel- skih strojev STAUB. Prikazani trak- torji so imeli moč 1,5, 6 in 11 konjskih sil in so primerni predvsem za najraz- ličnejša dela v hribovitih predelih. Demonstracije so se poleg okoliških kmetovalcev, gojencev traktorskega te- čaja v Vrb ju in domačih strojnih iz- vedencev udeležili tudi interesenti iz oddaljenih krajev in sosednih okrajev. rezervacijo sedežev v avtomobilu naj bi tudi v celju uvedli Avtobusne zveze med Celjem in Ljub- ljano so že dalj časa po zaslugah na- šega »Avtobusnega prometa« v Celju zelo ugodne, vendar je to podjetje opu- stilo to, kar so druga avtobusna pod- jetja v Sloveniji že uvedla, namreč re- zervacijo sedežev. V prvi vrsti gre tu za brzovozni avto- bus Celje—Ljubljana, ki odhaja iz Celja ob 6. uri. S tem avtobusom se v glav- nem vozijo poslovni ljudje, ki imajo- malo časa na razpolago in katerim ni za to, da bi morali v avtobusu med vožnjo stati. Avtobusno podjetje v Celju naj bi v najkrajšem času izdalo odredbo za re- zervacijo sedežev. Izgovor, da ni mo- goče dobiti številk, ki jih je treba pri- trditi na sedeže, ne more biti resna ovira za uvedbo splošno zaželjene re- zervacije sedežev. Zinka Golež iz Završ pri Grobelnem je krmila svinje. Med krmljenjem jo je zgrabil prašič za desno nogo nad in pod kolenom. Težko poškodovano so prepeljali v celjsko bolnišnico. Ivanka Hriberšek iz Založ pri Polzeli je padla in si zlomila nogo. Devetletni Mirko Petecin Iz Zidan- škove ulice je po nesrečnem naključju padel na razbeljeni štedilnik. Pri tem je utrpel močne opekline in poškodbe na očeh. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Pri padcu si je petletna Erna Repas iz Strmca pri Dobrni poškodovala gla- vo. Franc Legvart iz Stražič pri Franko- lovem je v Vojniku padel in dobil pre- tres možganov. Verona Poličnik iz Solčave se je vse- kala v levo roko. Poškodba je težjega značaja. Franc Prah iz Zurmanca in Marija Halužan iz Izlak pri Rogatcu sta padla s kolesom. Oba sta dobila prêtes mož- ganov. Mirko Klajnšek iz Trnovca pri Dram- Ijah je v pretepu dobil poškodbo na očeh. Marljivi lovci lovske družine Šoštanj—Ravne so minuli mesec slavili lepo delovno zmago. Pod Velikim vrhom v Zavodnji so s prostovoljnim delom po- stavili lično lovsko kočo, ki ima dva prostora, lepo verando ter klet. Člani lovske družine Šoštanj—Ravne so delali tu prostovoljno kar 4 mesece, najbolj požrtvovalni med njimi so za to akcijo žrtvovali celo svoj letni oddih proslave 40-letnice oktobrske revolucije Po vseh večjih krajih mozirske ob- čine so svečano proslavili 40-letnic» Oktobrske revolucije. Osrednja proslava je bila v Nazarju. Na njej so sodelovali tudi mladi harmonikarji iz Celja, ki so s svojim izbranim programom navdu- šili več sto ljudi. dodatni davek bi moral plačati nepridiprav (ali pa nje- gov oče), ki je takole zvil prometni znak. Kaj res tem barbarom ni mogoče vtepsti v glavo, da take naprave pla- čujemo vsi in da taki »podvigi« bre- menijo sredstva, ki bi lahko bila pa- metneje uporabljena. Ce vidiš človeka, ki kaj takega počenja, potem pomisli, da je tudi tvoj dinar v nevarnosti ia s tako zavestjo ukrepaj. v solcavi so zaprli zadnjo gostilno Gotovo ni naš namen, da bi propa- girali gostilne, saj je le-teh povsod prej preveč, kot premalo. Toda, da v takem turistično izhodiščnem kraju, kot je Solčava, nimajo niti enega gostišča, se- mi pa vendar ne zdi pravilno. Mnogi turisti, ki prihajajo v Logarsko in naše Savinjske planine, so se vedno radi ustavljali v Solčavi, da so si- od avto- busne vožnje ali pešhoje odpočili in okrepčali. Saj ima Solčava prav lep >Dom Rinko«, kjer je bilo gostišče do nedavna odprto. Tu so se hranili tudi abonenti (miličniki, šoferji in nekateri uslužbenci). Zaradi nekaterih nepravilnosti, ki so nastale v tej gostilni, so pred dvema mesecema gostišče zaprli, nikdo pa ni poskrbel, da bi se nepravilnosti odpra- vile in da bi gostilna dalje poslovala. Odslej so miličniki primorani iskati hrano pri 3 km oddaljenem Rogovilcu, prav tako pa morajo tudi šoferji, če no^ čejo biti brez večerje, pešačiti nazaj k Rogovilcu. Odkar so v Solčavi zaprli zadnjo go- stilno, pa je na cesti opaziti celo ve5 vinjenih ljudi kot prej. Razumljivo je, da potnik ali kmet, ki pride iz od- daljenih hribov v vas, poišče »okrep- čila« v trgovini. V trgovini pa mu ne dajo šilce žganja ali kozarec vina in je tako primoran kupiti celo steklenico. Z njo se navadno delavec ali kmet vse- de na kak obcestni kamen in jo »loka«^ dokler pač ni prazna. Solčavani si zato že dalj časa priza- devajo, da bi v lepem Domu Rinka končno že odpravili nepravilnosti in higienične nedostatke ter ga ponovo odprli. Čudno je, da v vsej mozirski občini ne bi mogli dobiti dobrega upravnika, ki bi uspešno vodil gostišče. neupravičen pesimizem Odkup letošnjega pridelka hmelja je prekosil vsa pričakovanja. Pred dnevi so pri prevzemu prekoračili številko 2000 ton. Poudariti je treba, da hmelj še ni odkupljen v Petrovčah, Ar j i vasi in še na nekaterih, po količini pri- delka »težkih« področjih, kar daje slu- titi, da je letošnji pridelek krepko pre- segel lanskega. To je vsekakor zelo raz- veseljiva novica, še prav posebno, če se spomnimo na pesimistične napovedi v sredini sezone, ko je kazalo, da bo slabo vreme vse pokvarilo. Res je, da nam ni prizanašalo, če je pa pridelek tako po količini kot kakovosti presegel lanskega, moramo to pripisati povečani skrbi za hmeljsko rastlino in pa občut- no boljši pripravi in obdelavi zemljišč. Da nam je uspelo to letos, nam vliva zaupanje v našo gospodarsko politiko in pove, da bomo s takim delom lahko kmalu dosegli pridelek 3000 ton, kar je za enkrat najbližji cilj. Kdorkoli je bU zaradi pesimizma »razočaran«, si ne- dvomno želi, da bi tako »razočaranje« še večkrat doživel. Tr OGLAS V ČASOPISU je najboliša rehiama 15. NOVEMBRA — STEV. 44 STRAN Beseda o neuradnih kandidatih za pokal Ljudske pravice te T zadnji itevilki ime omenili, da je т celj- ekem okraju še vrsta partizanskih drašteT, ki bi se lahko potegovala za visoko mesto v tekmo- vanju za pokal Ljudske pravice. Društva pa ne bodo ocenjena, ker niso dostavila iradnih po- datkov na tekmovalni razpis. Samo kratek po- gled po teh »neuradnih« kandidatih! O Partizanu — Rudarju iz Velenja je bilo letošnjem letu že mnogo napisanega т republi- škem dnevnem tiska. Velenjski primer združitve telovadbe in športa je postal v tem času aktM- v času, ko se vršijo polemike o organiza- cijskih oblikah in vsebini dela Partizana iu jportnih društvih. Preuranjeno je še sicer pisati o velikih uspehih Velenjčanov v enotnem dru- Stvu, praksa pa že sedaj kaže, da je bila pozi- tivna fuzija obeh bivših društev. Zakaj? Odpadlo je medsebojno klubaštvo, sile so se strnile, pri- tok mladine v vsebinsko razgibano društveno življenje je vedno večji, materialna sredstva se •motrneje uporabljajo, načrtno se gradijo šport- i objekti in navsezadnje družbene organizacije eo sedaj vse bolj živo zainteresirane za razvoj telesne vzgoje in športa. V Velenju je dosežen« potrebna enotnost in zdrav pogled vseh činiteljev ша rnzvni telesne kulture. Ob takem stanju bodo lažje dooerljivi •peki. Tiekakor po ko treba krepko zavihati rokave in trdo delati, kajti tudi v športa 8i je treba aipehe priboriti i marljivia delom. V Velenja imajo sedaj vse pogoje za širok razmak na tem področju, manjka jim le ie odličnih »trokovnjakoT, ki bodo številne ljubi- telje telecne knltnre aa lepo arejeaiJk iportaU napravak teleeao vzgajali. Mali rokomet OB PODZVEZNEM PRVENSTYÜ Celjska aogometaa podzveza je v nedeljo 1»- edla prvi del okrajnega prvenstva v malem ro- kometa, ki se ga udeležnjejo TVD Partizan Ce- Ije-mesto, TVD Partizan Celje-Gaberje, Rečica - Laško in 2SD Celje. Prijavljeno je bilo tudi moitvo Kladivarja, ki pa se tekmovanja ni ude- ležilo. Prvi rezultati — Partizan Celje-mesto z : Rečica 17 : 14 (5 : 4) ia 2ŠD Celje : Partizaa Celje-Gaberje Ifc : 7 (7:5) Na tekmovanju ime poleg redkih izjem srečali le srednješolsko mla- dino, mlade ljudi, ki so pokazali precej solidnega znanja, če račanamo, da ekipe niso vigrane in da so igralci pobrani iz raznih sol. Zato nič čudnega, če trdimo, da smo videli boljšo kvaliteto maleça rokometa ob okrajnem prvenstva srednjih la strokovnih šol, obenem pa tudi številnejšo ude- ležbo (8 ekipi). Pri nastopajočih ekipah so bili najboljši: Molk Valter (Partizan Celje-mesto), Milinovič (2SD Celje), Hribernik (Partizaa Ce- lje-Gaberje) ia Košar (Rečica). Koiarka ZMAGA MLADINCET I. GIMNAZIJE T nedeljo ao т Celja gostovali mladinci iz Mar- ske Sobote, ki so podlegli mladincem iz I. gimna- zije s 58 : 42. Najboljši od Celjanov je bU Cepia Milan. STRELSKO TEKMOTANJE V KOZJEM Tadi ▼ kozjaaski občiai so začeli rezervai ofi- cirji pod aovim vodstvom z aktivnejšim delom. Tako so imeli v nedeljo v Kozjem strelsko tek- movanje. Tekmovali so z vojaško puško na dve- stometrskem strelišča v Kozjem. Prvo mesto je zasedel Dašaa Martiačič, drugo Jurček Zdovc itd. ŽALSKI PRIMER JE POUČEN Z DRUGE PLATI Sedanji statut Partizana se krepko bori proti sekcijam v društvu, proti delitvi vadbe po pano- gah, ker smatra takšen način dela za razbijanje enotnosti društev. Žalski primer pa je poučea prav zaradi tega, ker negira takšno postavljanje T statutu. Znano nam je, da v Zalcn dolgo vrsto let ni bilo kaj prida slišati o življenju in dela Partizana. Društvo je več ali manj životarilo. Zadnja leta pa so krenili na »grešnot pot . . . Mladina je vzljubila atletiko in se je oklenila z vsem srcemi Na zelenem telovadišču za do- mom Partizana so si uredili skromne atletske naprave, med drugim tudi atletsko stezo in mar- ljivo po »atletsko« telovadili. Atletiko še danes imenujejo v svetu s pridevkom »kraljica špor- tov«! Mislite li, da je pravilna atletska telovadba manj vredna od »čiste« vzgoje? Tudi pri atletski Tadbi je treba najprej ogrevanje, nato izdatnih prostih vaj ali gimnastike, nato pa pride spe- cialna vadba v tekih, skokih in metih. Pred za» ključkom treninga pa še vaje za nmirjenje orga- nizma. Ali ni to izdatna in zdrava telesna vzgoja? In v Žalcu so po zaslugi že rntiniranih atletov Kladivarja, ki jih je v tem kraju precej, prišli do spoznanja, da je za uspehe na tekmovanjih potrebna neprekinjena celotna vadba. Tako se le mladina preko atletike vključila v redno vad- bo tudi v telovadnici, kjer preživlja zlasti zim- ske mesece. In rezultati tega dela? Preko ene same panoge — atletike, — ki je bila najprej •Ha in ornega vsega udejstvovanja žalske mla- dine, se je mladina oklenila Partizana in se • časom navdušila tudi za druge oblike vadbe. Danes v Žalcu že vadi 7 oddelkov, v njih pa 125 aktivnih telovadcev. Da so se oklenili tudi »ob- veznega programa« nam izpričuje dejstvo, da je bilo na festivalu telesne kulture v Ljubljani 14i nastopajočih iz Zalcal In a čim vse se danes ne akvarjajo v tem društvu! Atletika ima še danes najgloblje korenine, pa košarka, mali rokomet, ▼adba za mnogoboje, namizni tenis, odbojka itd. Vse to udejstvovanje pa je dobilo določeno smer, pravilen sistem in okvir. Ali po tem poučnem primera še lahko trdimo, da je edino »zveličav- na« pot v Partizanu »čista telesna vzgoja«, eoot- Bost vadbe, borba proti sekcijam in podobno? Preko različnih poti odkrivamo mladini pomen telesne kulture in jo tudi preko poli In prijemov lahko pripeljemo na pot k sistematičnemu ndej- stvovanju. Ni odveč pri takem delu povaem opn- etiti tudi taktiziranje . . . KAJ NAJ DELAMO, CE NI STREHE NAD GLAVO... Tako se danes vprašujejo marsikje, ie i>o- sebej na naših šolah ob problemu telesne vzgoje, kjer ni telovadnic! In kako delajo v Kozjem? Tamkajšnji »Partizan« se je po zaslugi peščice predanih delavcev znal prilagoditi okoliščinam IB je pokazal polno mero iznajdljivosti pri iz- koriščanju »objektov«, ki jih najdeš v naravL V vseh letnih časih se lahko telovadi na prostem, seveda ob ugodnem vremenu. Z malo truda se lahko uredijo potrebne naprave kot telovadišče, skakališča za atletiko, igrišča za odbojko, mali rokomet, košarko in nogomet — seveda brez raz- košja, primitivno, pa vendarle tako, da jih lahko nporabljamo in se na njih mladina priuči vsaj •snovnim elementom in Igri z enostavnimi pra- vili. In če še teče poleg kraja potok, v katerem ni mogoče plavati, se s prostovoljnim delom da ■rediti plavališče z zajezitvijo, poglobitvijo stru- ge in podobno. In tako so v Kozjem zavihali rokave! Uredili so si vse potrebne naprave na prostem brez sredstev, kjer se danes mladina izživlja v igrah, atletiki in plavanju, v zimskem času pa pridejo na dan primitivne smuči in sani domnče izdelave, tako da je na vaških klancih in smučiščih vse živo. Treba je imeti le pravile« odnos do dela in uspehi so lahko dosegljivi. Za ilustracijo — na ekipnem prvenstvu Partizana v atletiki so od 20 sodelujočih društev v okraja dosegli četrto mesto! Tako so Kozjani pustili za seboj obe celjski društvi, Velenje in druge, ki imajo možnost atletskega udejstvovanja na urejenih napravah! To je le primer, da se s po- žrtvovalnostjo, dobro voljo in veseljem ter pre- danostjo stvari lahko dosežejo čudoviti rezultati. Toliko o treh društvih, ki delajo pod različnimi pogoji in so se vendarle po različnih poteh in i različnimi prijemi uvrstili med najboljša parti- zanska društva v okraju. Prihodnjič pa kaj več o Gomilskem in âmarjn pri Jelšah! VAZICEV USPEH T BUDIMPEŠTI Simpatični celjski atlet Simo Važič se je v Ba- dimpešti v uličnem teku na progi 3>в5 m v ostri konkurenci 87 izbranih tekačev odlično uveljavil. Bil je četrti — pred njim pa so sami svetovni »asi«! Ce pravimo, da se je odlično odrezal, mo- ramo pripisati, da je pustil za seboj llecherta, Kovasza. Barkanyia in druge velike madžarske tekače, ki imajo na 3.000 m na tej stezi za 16 se- kund boljše rezultate od njega. Važič se je vrnil v Celje z nagrado — lep kristalni pokal —, ki ga bo še dolgo spominjala na tek, prirejea v počastitev 40. obletnice Oktobrske revolucije. KEGLJANJE Okrajna kegljaška zveza v Celja bo priredila ekipno prvenstveno tekmovanje za leto И57. Nastopilo bo šest najboljših kegljačev od po- sameznih klubov po i X 200 lučajev, dne 17. 11. 1957 od 8 ure dalje, dne 18. 11., 19. 11., 21. 11. in 22. 11. 1957 od 15 ure dalje, na kegljišču »Betouc, Celje. Ljubitelji kegljaškega športa vabljeni! CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 123 — TEL. UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA- ČUN 620-305-T-1-266 PRI MEST- NI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN, POL- LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISK CELJSKA TISKARNA V CELJU Upravni odbor obrata Gospodarske poslovne zveze »Planina« Celje razpisuje mesto administratorja (kalkulanta) Zaželena Je večletna strokovna praksa. — Nastop službe takoj. — Pogoji in plača po tarifnem pra- vilniku. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠENTJUR PRI CELJU komisija za razpis mest direktorjev in poslovodij razpisvije v smislu 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij (Ur. 1. FLRJ 51/53) in 10. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ 34/55) MESTO DreEKTORJA trgovskega podjetja »Resevna«, Šentjur pri Celju Pogoji: trgovski poslovodja z najmanj desetletno prakso trgovskega po- močnika, od tega vsaj pet let na položaju poslovodje ali upravnika trgov- skega podjetja. — Plača po tarifnem pravilniku podjetja. — Prošnje z življenjepisom in navedbo dosedanjih zaposlitev ter potrdilom o ne- kaznovanju je predložiti do 25. 11. 1957 Občinskemu ljudskemu odboru Šentjur pri Celju- TOVARNA TEHTNIC CELJE proda naslednja osnovna sredstTm: 4-polni elektromotor KW 2 električni ročni vrtalni stroj do 10 mm Stanco za železna okna ▼ teži 76 kg Intereeenti naj te javijo v podjetju najkasneje do 10. decembra. TOVABNA TEHTNIC CELJE OPOMIN VSEM DAVČNIM dol2nikom — OBRTNIKOM, KMETOM. PROSTIM POKLICEM IN HISNIM POSESTNIKOM NA PODROČJU OBČINSKEGA LO CELJE Na podlagi čl. 8 in t. Uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih pro- računskih dohodkov (Ur. list FLRJ šter. 33/53) ter v zvezi s členom 112 Uredbe o dohodnini (Ur. list FLRJ itev 18/56) opominjamo vse davčne dolžnike, da je treba zapadlo akontacijo dohodnine, prometnega davka in občinske doklade ter Tse druge dolžne zneske poravnati najkasneje do 15. novembra- Po zgoraj navedenem roku bodo т «nialu cit. členov vsi zapadli davki prisUno izterjani in т enislu ČL 106 Uredbe zaračimane predpisane 9% zamudne obresti OBČINSKI LJUDSKI ODBOR Oddelek za finance CELJE ITEPOTtEBEN PORAZ KLADIVARJA T nedelja Je preko lOOI ljubiteljev aogometa n»pet »trpeloc aa Glaziji. Veliki tekmec Sloga ix Cakavca je aredi Celja premagal, Kladivarja ■ 4:2 ia ■ tem odnesla dve dragoreni točki . . . Racbarljiv je bil potek tekme, ki je bila igrana na težkem terenn, deloma pa tudi v dežju. Kla- divar je imel domala vseh 9» minut iniciativo v svojih rokah, precejšnjo terensko nadmoč, šte- vilne zrele situacije za dosego zgoditkov — žoga pa ni našla zopet po »zaslugi« slabih strelcev poti v mrežo. Gostje so bili v vodstvu z 1 : •, aakar je Rojaik nesrečno streljal kazenski strel v vratnic*... Nato so gostje povečali na 2:0, zatem sta Pere in Hribernik dvakrat streljala v vratnic* . . . Končno je po zaslugi Perca tik pred polčasom Stor dosegel znižanje na 2 : I. V dragem dela je kaj kmalu Hribernik izenačil na 2 ; 2, gostje pa niso odnehali. Le nekaj minut kasneje je nepremagljivi 2vorc dosegel zopet vodstvo za Slogo. Pričela se je ogorčena bitka Kladivarja za ponovno izenačenje, nič manjša pa s strani gostov pri obrambi. Številni napadi kladivarja pa so se razbijali ob čvrsti obrambi §oslov ia nesrečnem streljanju domačih napa- alcev. Namesto izenačenja so gostje v enem iz- med protinapadov povišali rezultat na 4:2 in s tem zapečatili usodo Kladivarja. Pravilna tak- tika gostov je premagala boljšejca nasprotnika. Čvrsta obramba, dobro desno krilo in še izvrst- nejši realizator Zvorc so gostom prinesli zmago. Ia Kladivar? Obramba je bila nepazljiva, napad pa aehomogea, da bi od številnih zrelih prilož- aosti dosegel kaj več. Zlasti v drugem polčasa BO se vse akcije razblinjale po levi strani igrišča, na desnem krila pa sicer odlični Pere ni imel nobenega dela. — Do prihodnje nedelje je Kla- divar zdrsnil v lestvici za klin nižje. In kaj ga čaka v zadnjih dveh kolih — v srečanju s Po- dravko v Koprivnici to nedeljo ter prihodnjo na domačih tleh z Radarjem, res ne moremo ie danes zapisati . . . V IX. kola podzvezne celjske lige so bili do- seženi aaslednji rezultati: Brežice : usnjar 4 : 3, Rudar (Hr.) : Olimp 6 : •. Kovinar : Rudar (V.) 1 : 5, Bratstvo (Hr.) : :Sloga 1 : O, Proletarec : : Svoboda 8 : 1, dočim tekma Bratstvo (Rog.) : : Celje ni bila odigrana. V vodstvu so še vedno Brežice, v gornji »hiši« pa vsi zastopniki iz Zasavja. Najbolje so se odrezali še nogometaši iz Šoštanja v Brežicah, kjer so utrpeli tesen poraz, Velenjčani so v Storah dosegli zelo lepo zmago, ki pa gre predvsem na račun slabega rezervnega vratarja, ker je bil Šuhel poškodovan, Celje pa je zastonj potovalo v Rogatec! Vsekakor ne moremo razumeti nešportne geste domačinov, da niso hoteli nastopiti, ker so Celjani zaradi zamnde vlaka zamudili po »statutut odrejen čas. Al se bodo v bodoče tekme oz. točke dobile kar brez borbe?! Ali ni prP vodstvih nogometnih dru- štev nič razumevanja za trenutne težave, skrbi za manjše materialne izdatke v zvezi s tekmova- njem in podobno? Ali bi morali Celjani res od- potovati že zjutraj v Rogatec, tamkaj izgubiti ves dan, zapravljati denar za prehrano itd. — vse pa zaradi nesrečnih »10 minut« ... Tu pač trezni ljudje ne vidijo nobene logike ne razumejo »paragrafov«! Tako se iz tedna v teden kopičijo protesti na CNP, zima pa je pred durmi, da tek- movanje ae bo moglo biti zaključeno ob pravem časa! V tekmovanja II. podzvezne lige je bila v ne- deljo odigrana zaostala tekma Svoboda (Kisovec) i Olimp B. ki se je končala s 5 : 3 za Svobodo! NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED Na Skalai kletí ob 14.M iSD CELJE : KOVINAR (Store) Na ÌSTÌUn Olimpa ob 14.N . OUMP : BRATSTVO (Hrastnik) Na Igrišča Usnjarja v Šoštanja ob 14.N USNJAR t RUDAR (Velenje) DROBNE IZ NASIH KRAJEV novoizvoljeni odbor v SoStanju Čakajo obsežne naloge Pred dnevi se je sestal na svoji prvi seji novoizvoljeni občinski odbor v Šo- štanju. V njem je 55 odbornikov, in si- cer 30 odbornikov v občinskem zboru, 25 pa v zboru proizvajalcev. Za novega predsednika so soglasno izvolili tovari- ša Staneta Ravljena, dosedanjega pred- sednika Občinskega odbora SZDL. Tovariš Ravljen je na seji nakazal naloge, ki so pred ljudskim odborom. Pomanjkanje 30 stanovanj v Šoštanju in 800 stanovanj v Velenju je problem, ki ga bo moral občinski ljudski odbor temeljito reševati. Tudi kmetijstvu bo morala občina posvetiti večjo pozornost kot doslej. Razvoj Šaleške doline pa narekuje občini, da bo polagala komu- nalni dejavnosti posebno pozornost. Pri vseh komunalnih delih pa občina pri- čakuje pomoč tudi od prebivalcev. Ob- novitvena dela na cesti Šoštanj—Vele- nje in regulacija Pake so dokaz, da se z združenimi močmi lahko doseže mar- sikaj. O NOVEM NACINU DELITVE DOHODKA V PODJETJIH SO RAZPRAVLJALI Na zadnji seji Občinskega sindikal- nega sveta v Šoštanju so obravnavali osnutek zakona o delitvi dohodka v go- spodarskih organizacijah. Mnenja so bili, da tega osnutka v podjetjih v po- drobnostih ne morejo obravnavati zato^ ker podjetja tega osnutka nimajoL Stvar je namreč v tem, da je ta zakon- ski osnutek izšel v srbohrvaščini, časo- pisi pa so objavljali o njem le komen- tarje. Zato so menili, da bi naj osnutek Izšel tudi v slovenščini ter da bi ga naj objavila vsaj Delavska enotnost. Le tako bi omogočili, da bi o tako važ- nem osnutku razpravljali prav vsi de- lavci in uslužbenci v proizvodnji. I OBVESTILO Obveščamo vse lastnike domačih živali, da b« naše podtetje v času od 14. t. m. do 5. decembra t. 1. vrSilo na nodročjii mesta Celja javno de- ratizacijo cestnik kanalov, dvorišč in drugih pre- delov. Pozivamo lastnike domačih živali, da živali v tem času zapro. d» bi tako ne prišle do strupa in se zastrupile. Javne naprave Celje URADNE URE PRI STANOVANJSKI UPRAVI V CELJU Stanovanjska nprava Celje obvešča vse pre- bivalstvo Celja, da posluje oddelek za razdelje- vanje stanovanj (stanovanjska komisija) od 15. novembra 1957 dalje izključno samo ob torkih ia petkih od 8. do 12. ure. Izven teg časa ne bomo sprejemali strank glede stanovanjskih zadev. Pri sedanjem načinu neomejenega sprejemanja strank, je redno poslovanje Stanovanjske oprave onemogočeno, zato prosimo vse prosilce sta- novanj, da to upoštevajo in i razumevanjem vzamejo na znanje. Stanovanjska mprnvn CelJ« PUTNIK CELJE sprejme т službo uslužbenca z znanjem jezikov in s popolno srednjo šolo. Nastop slnžbe takoj, plača po tarifnem pravilnika. — Pismene proènjo nasloviti oa Putnik, Celje. V zvezi z nredbo o gospodarjenja s osnovnimi •redstvi gospodarskih organizacij čL 5*, 51 in M (Uradni list it. 52 53 FLRJ) RAZPISUJEMO prodajo pisalnega stroja znamke Olimpya, rab- ljen, s kovčkom. Interesenti naj se iavijo pri Kmetijski zadrugi »Pohorje«, Zreče do i\ no- vembra 1957. PRODAJA PISALNIH STROJEV Okrožno javno tožilstvo v Celja obveič« Jav- nost O PRODAJI štirih pisalnih strojev znamk »Japy«, »Continental«, »Olimpia« in AEG, ki jih prodaja po odobrenja Zveznega državnega se- kretariata za finance. JAVNA PRODAJA teh PISALNIH STROJEV bo 19. novembra 1957 dopoldne v prostora Okrožnega javnega tožilstva soba štev. 47 — Celje, Gregor- čičeva 5. TEKMOVANJE V STENOGRAFIJI Društvo stenografov in strojepissev v Celja bo priredilo v počastitev praznika Republiko v nedeljo, 24. novembra ob pol 9. uri dopoldne v II. gimnaziji v Vodnikovi ulici nagradno tek- movanje v stenografiji. Ustne in pismene prijave sprejema Društvo stenografov in strojepiscev na U, gimnaziji. Tečaj o strojnem risanja Društvo strojnih inženirjev in tehnikov Celja priredi 3- mesečni tečaj O STROJNEM RISANJU Prijave do 1. decembra t. 1. Prijave In vse podrobne informacije v društvenem lokalu Titov trg 6, vsak delavnik (razen ob sobotah) od 10. do pol 12. nre. NEDELJA, 17. novembra 12.10 Pogovor z državljani 12,20 Za naše podeželje 13,00 Prenos sporeda RL 14.00 Želeli ste — poslušajtel 15,00—23,00 Prenos sporeda RL PONEDELJEK, 18. novembra 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vmes objave 15.00 Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronika 17,15 Koncert godbe na pihala Tovarne emajli- rane posode p. v. Rafka Kosa 17,35 Športniki o športu 17,45 Zabavna glasba, vmes reklame in objava TOREK, 19, novembra 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objava 15,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 Domači napevi 17.35 Kulturni obzornik 17,45 Zabavna glasba, vmes reklamo ia objava SREDA, 20. novembra 14,35 Želeli ste - poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15.00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 Plesne melodije, igra Celjski plesni arka- ster p. v. Vendija Videča 17,35 Halo 0-8 (reportaža) 17,45 Zabavna glasba, vmes reklame ia objava ČETRTEK, 21. novembra 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15,00 Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronika 17,15 Igra Celjski instrumentalni kvintet in »Veseli Celjani« 1?,40 Gospodinjske beležke 17,45 Zabana glasba, vmes reklame in objava PETEK, 22. novembra 14,35 Želeli sle - poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objava 15.00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 Lepe melodije 17,35 To bo zanimalo tudi Vas . . 17,45 Zabavna glasba, vmes reklame io abjav« SOBOTA, 23. novembra 14,35 Želeli ste - poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15,H Prenos RL 17,00 Domača kronika 17,15 2Ubavna gla»ba. vmee reklame ia objav« 17,29 Za vsakogar aakaj SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO PODRUŽNICA CELJE •kapno s Okrajnim higienskim zavodom CelJ» vabi aa aktualno predavanje načelnika oddelka жл zdravstveno vzgojo pri CHZ v Ljubljani, tov. dr. Dušana Reja, ki bo govoril o temi OSNOVNI PRINCIPI ZDRAVSTVENE VZGOJE PRI NAS IN DRUGOD . . . Predavanje bo nadvse zanimivo, spremljano a flanelografi. Na njem se boste seznanili z vs* zdravstveno vzgojno problematiko in prijemi za dvig zdravstveno vzgojnega stanja pri nas. Za- radi tega vabi zdravniško društvo še prosvetaa In ostale javne delavce k udeležbi. Predavanje bo v dvorani Okrajne zadružne zveze v Celja na Cankarjevi alici l/ll nad., dne 21. novembra 1957 ob 17. nri. SPREJMEMO krojalkega pomočnika. Naslov ▼ upravi lisfa. SNAŽNO ŽENSKO s smislom z« nego otroka, po možnosti upokojenko iščem, da bi v dopoldan- skih urah na domu čuvala ia negovala otroka. Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno nov moped »Kolibri«. Naslanr v upravi lista. PRODAM poceni petcevni radio. Ogled ob de- lavnikih od 14. do 15. ure. Naslov v upravi lista. PRODAM ngodno hrastovo kredenco, lepo, veb- ko. Vprašati: Medlog 94, aosproti Ropasa — pritličje, PRODAM po ugodni ceni krasno pirotsko prepro- go 2,7 X 2,2 m. Naslov v upravi lista. GOZD v Petrovčah (Gorica—Z*k>g) naprodaj. Na- slov v upravi liist*. PRODAM ugodno plinskš itedilnik »Junkers«. Vprašati Kersnikova 45, PRODAM 15 kub. metrov lepe^ra lomljenega ka- menja, ob glavni cesti v Mozirju. — Kokovaik Alojz, Kokarje 4, p. Nazarje. GARAŽO za osebni avto iščemo V mestu ali ▼ bližnji okolici. Ponudbe ал upravo lista. ZAMENJAM sončno, dvosobno stanovanje v cea- tru s pritiklinami, za enosobno s kuhinjo ▼ centru. Naslov v upravi listo. ZAMENJAM lepo, novo sončno sobo z balkonooa v Velenju, za sobo v Celju (v mestu). Naslov v upravi lieta. ZAMENJAM nov radio »Savica« za dobro ohranjea ženski šivalni stroj. Naslov v upravi lista. PROSIM najditelja denarnice z zlato uro in a 17 boni za kosilo, naj jo vrne na upravo Usta proti nagradi, ker mi je ura drag spomin. JAVNA ZAHVALA tov. dr. Janku Novaku za požrtvovalno in uspešno sdra> ljenje a«¿ega Andrejòka. Marinčkovi POROKA Včeraj sta se v Rogoiki Slatifii poročila rav> aatelj šole za trgovske učence v Celju, profesor Ludvik Rebeušek ter Vida Alegro, bančna usluž- benka iz Celja. Prijatelji jima aa skupni življenjski poti ie- lijo dosti sreče ia zadovoljstva. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Posebao obvestilo Slovensko ljudsko gledališče Celje se je od- zvalo prošnji Delavskega prosvetnega društva »Svoboda« in je zaradi koordinacije kulturnik sporedov moralo odpovedati predstavo »Sovraž- nikov« za sobotni abonma, dne 16. novembra, ker nekateri nastopajoči sodelujejo tudi pri re- viji »Svobode«. Da torej ustrežemo željam Svo- bode, bomo lahko uprizorili »Sovražnike« za abo- aente sobotnega reda šele kasneje. Prosimo jih, da nam to uvidevno oprostijo. — Pač pa bo T soboto, 16. novembra ob 20. uri predstava »Ro- manova in Julije« izven abonmaja. V nedeljo 17. novembra dopoldne bo predstava »Sovražnikov« Maksima Gorkega zaradi nepre- mostljivih tehničnih ovir že pol ure prej kot običajno, torej ne ob desetih, temveč ob pol desetih. Petek, 15. nov. ob 15.30 Maksim Gorki: Sovražniki — L srednješolski abonma in izven; ob 20 — Peter Ustinovi Romanov in Julija — Gostovanje v Laškem. Sobota, 16. nov. ob 20 Peter Ustinov : Romanov in Jnlija — Izvem abonmaja. Nedelja, 17. nov. ob 9.30 Maksim Gorki: Sovražniki — nedeljski dopol- danski abonma in izven. ob 15.30 - Dnevnik Ane Frankove — izvea abonmaja. Ponedeljek, 18. nov. ob 14 in 20 Dnevnik Ane Frankove — Gostovanje v Bre- žicah. Sreda, 20, novembra ob 20 Maksim Gorki: Sovražniki — Izven abonmaja. Četrtek, 21. nov. ob 19.30 Peter Ustinov: Romanov ia Jalija - Gostova- nje v Vojniku. Sobota, 23. nov. ob 15 in 20 . Dnevnik Ane Frankove — Goatovanje v LjniK nem. Nedelja. 24. nov. ob 12.30 ia 20 Dnevnik Ane Frankove - Gostovanje ▼ Boèni In Rečici ob SavinjL KINO UNION, CELJE Od 14. do 18. 11. 1957. »Dekle s reke«, italijanski barvni film. Od 19. do 23. 11. IH?, »Zlomljeno kopje«, amella íki barvni. Cinemaskop film. ( KINO METROPOL, CELJE Od 17. do 20. 11. 95?. »Trat« pekU«, Jagoslovaa- ski barvni film. Od II. d« 24. U. Í9y7, »Krakatit«, ¿e¿ki Гпш. VELIKANSKI USPEHI ПР! Г 44 A ZARADI RIVALSTVA? 1 ЦЈ "tM naivečie in najhitreiše leiato sveta,.. Takšen je TU-114- zadnji lirik »mode« v letalskem prometu- Tekma med Sovjetsko zvezo in Zdru- ženimi državami na področju tehnike in znanosti drži svet od dne do dne v naF>etih pričakovanjih. Dolg čas nam res ni, ko vsEik dan prebiramo in po- slušamo poročila zdaj z ene, zdaj z druge strani. Ameriška poročila so po- gostejša in senzacionalnejša po obliki, sovjetska bolj redka in toliko bolj pre- senetljiva po vsebini. Ta tekma za pre- stiž poganja tehnične in znanstvene uspehe obeh velesil zelo naglo naprej, morda hitreje, kot bi jih vodil spontani razvoj. Pred meseci, ko je iz Sovjetske zveze prišla vest, da so preizkusili in to uspe- šno, prve medcelinske izstrelke, v Ame- riki, kjer se je pred tem nekaj raket razletelo v zraku, tem vestem niso ver- jeli, češ, Rusi hočejo s to vestjo vpli- vati na potek razgovorov v razorožit- venem odboru. Čeprav je bilo tako mi- šljenje kaj tvegano, saj bi država, ki se le zaradi propagande hvali, bila to- liko na slabšem, če bi teh »senzacij« zares ne ustvarila. Sapo pa je Amerikancem zaprlo, ko jim je nad glavami »zabrnel« prvi ru- ski satelit. Dvomi o medcelinskih ra- ketah so bili razbiti. Sovjetska zveza pa je v počastitev 40-letnice oktobrskih dogodkov svoje senzacije povečala. Nekaj dni pred pro- slavo so sporočili, da so iznašli uspešno zdravilo proti azijski gripi. Naslednja vest je osupnila ameriške letalske stro- kovnjake, ko so povedali, da imajo v Busiji najhitrejše in največje letalo na svetu TU-114, potem pa še drugi satelit, ki je tehtal več kot pol tone, ki je imel vrsto aparatur in med drugim prvega živega potnika v vsemirju, psa Lajko. O »sputniku« je vsak, še tako laičen človek do podrobnosti informiran. Do sedaj bi preletel polovico poti do pla- neta Venere, če se ne bi vrtel okoli zemlje. Nekaj podatkov pa je samo znanih za letalo TU-114. Kot po navadi Rusi ne zapravljajo nepotrebnih besed. Skopi so v poročanju. Letalo, ki ga vidimo na sliki, Je TU-114. Ima štiri motorje na reaktivni pogon. Prostora ima za 170 ljudi na krajših progah, na daljših pa pa 120 potnikov. Letalo more prenesti v 12 urah 120 potnikov od Moskve do New Yorka in to brez vmesnega pri- stanka.Tako ima poleg tega dve ku- hinji in restavracijo za 48 oseb. Na kraiših progah lahko sprejme tudi 220 ljudi. Torej je tekma vendar po svoji strani koristna in če bi ne šlo tudi za oboro-? zevanje, bi bili tega rivalstva lahko sa- mo veseli. ^ Fantastični načrti v ntiznicah ŠVICA DOBI POMORSKO PRISTANIŠČE? »Kaj me briga, če Madžarska nima morja,« slišimo večkrat, če hoče kdo povedati svojo nebrižnost za kak pro- blem. Toda državam, ki res nimajo morja, so te skrbi precej občutnejše. Pomor- ska trgovina se še vedno najbolj odreže. Take skrbi pa nimajo samo Madžari, temveč tudi Cehi, Švicarji in Avstrijcu Avstrijcem se močno kolca po Trstu, Madžari plovejo pod svojo zastavo iz bolgarskih in rumunskih luk. Cehi so nekoč sanjali o kanalu, ki bi jih vezal s Severnim morjem. Enake želje pa ima- jo tudi Švicarji. Kaj ne bi. Morska pot je vedno še najcenejša ... Trenutno leži v predalih pisalnih miz onih, ki o tem odločajo, fantastičen na- črt, ki naj bi dal Svici morsko prista- nišče. Tu bi seveda morali Italijani dati dovoljenje, Švicarji pa »morje« denar- ja. Od Benetk do jezera »Lago Maggio- re*, bi speljali prekop. Do Milana bi za prekop uporabili reko Pad. Reko Pad bi naredili plovno za lažje pomorske objekte do Crémone. Od tu bi reko po- vezali z Milanom s 76 kilometrov dol- gim kanalom. To naj bi finansirali Ita- lijani. Od Milana do jezera Maggiore pa bi bilo treba izkopati nadaljnjih 67 kilometrov prekopa. Jezero Maggiore je deloma v italijanski, severni del pa v švicarski posesti. Tako bi Švicarji do- bili pomorsko pristanišče. To so načrti. Obetajo si njih izvršitev z mnogimi če: če bosta obe državi spo- razunmi, če bosta imeli dovolj denarja in če predračun ne bo bolj slan kot zve- za s slanim Jadranskim morjem? In se več čejev je... Slišali smo že o večjih načrtih. O tistem na primer, da bi za 100 metrov višinske razlike iz-, sušili Sredozemsko morje. Takrat bi se pri Siciliji in Malti mediteranska luža rázlüa na dvoje. Crno morje bi postalo jezero, slano seveda. Evropa bi dobila z Malo Azijo kopenski »most«, pri Gib- raltarju pa bi vode Oceana gnale veli- kanske elektrarne, ki bi namakale Sa- haro. Ce se vse to zgodi, potem bo švicar- sko morsko pristanišče z našo lepo oba- lo, Sueškim prekopom in rusko čmo- morsko floto vred ostalo »na suhem«. Sicer pa se bodo že zmenili. Najprej seveda o tem, da je za take načrte predvsem potrebno sodelovanje in mir na vsem zemeljskem planetu. c. k. Do tega jezera v Svici bi speljali prekop od sinjega Jadranskega morja ... MED SATELITI Tako sem jo prosil: — Draga áovili, da jaz Ђот odslej tvoj satelit, da krožim ob tebi zvesto okoli, bližine tvoje nikoli sit! Pristala je in jaz sem jo ljubil, obkroial jo v mislih danin noč in sanjal, kako jo bom skoro zasnubil in sklenil krog nje najožji obroč. Tedaj pa nekega dne — o strela! Krog nje se je sukal še nov sateht! Od njega čarobna luč je žarela, ki daleč je moj presegala svit. Oba se vrtiva zdaj ljubosumna okoli drage in jaz se bojim, da kakor slepa, ob blišča breгumnл, nezvesta pade pod jarem z njim. A kaj, če novi še sateliti krog nje pojavijo se te dni? Povsod utegnili bi me zakriti! O draga! Ljubezen do tebe boli! NA RECEPT Nemara je arterioskleroza? Ledvice, žolčni kamni ali kaj? Želodčni rak? O vsega me je groza! Kaj res prijadral dnevom sem na кгш^ј? Zdravnik pretipa mi ves mehanizam, Satanko si ogleda kri in seč i še zobe, ki z njimi kruhek grrizem: — Ni z vašim zdravjem še prehuda reč! Predvsem vam treba je diete prave: teletine po večkrat kak obrok in poleg sadja dosti zelenjave, namesto kisa pa limonin sok! Obšla tedaj me neka je zadrega: Teletina in sadje, sok limon? Kaj ne bi na recept mi dali tega, tovariš doktor, prosim za pardon! Saj veste, cena takšne teletine nam zrasla je visoko pod plajon, enako sadju v sinje gre višave, povrh pa je še zmanjkalo limon! Recept mi dajte — ne za apoteko, samo za šmentani naš prosti trg, da pojdem nanj iskat potrebnih lehov! Odšel sem brez recepta tih in mrk. Ruske kloiute skozi rožice. • ; Najprej; prevod naslova filma je zgrešen, kajti »Veliki poziv« je čisto hrvaški prevod ruskega »Pozvanie«. , Film »Veliki klic«, ki so ga izdelali v študijih M. Gorkega v Moskvi je iz- redno kvalitetno delo, toliko bolj zato, ker so filmi, v katerih igrajo otroci glavno vlogo, vedno trd oreh, pa naj bo to na zapadu ali vzhodu. V tem filmu so otroci prekosili odrasle, čeprav so le-ti bili najvidnejši med ruskimi filmski umetniki. Režija Fedorove je bila enakovredna scenariju. Neprisilje- na, topla in vzgojna vsebina, ter prav- talto neprisiljena, topla in občudovanja vredna igra. Ce bi rekli, da je film izrecno za mladino, bi grešili, kajti zgodba skozi rožice deli klofute odra- slim, vendar ne drastično, temveč toplo in človeško. Film vzbuja pri mladih gledalcih vzor, pri odraslih opominja, kako odgovorna je naloga staršev pri vzgoji otrok. Te vzgojne lekcije pa so podane s tolikšno pris-rčnostjo, brez. nekdaj toliko razpaslega črnobelega sli- kanja v sovjetskih filmih. Toda nehote deli ta film klofuto celj- ski filmski publiki. Zakaj? Marsikdo je že jezen odšel iz dvorane, kadar so predvajali kakšno kavbojščino, ker je bil razočaran. Razočaranja prinašajo filmi z ene in druge strani. Toda tokrat so se ušteli vsi, ki so nasedli predsod- kom, češ, ruski film in še za otroke povrhu... In spet po stari navadi. Film, ki bi bil vreden ogleda, je šel skoraj neopazno mimo. Niti šolskih predstav, niti drugih organiziranih oblik. Društvo prijateljev mladine bi film lahko izkoristilo z več- jim pridom kot najbolj kvalitetno pre- davanje. Toda, čemu govoriti. Kdo se v Celju spomni na kaj takšnega? Prizor iz filma »Vrata pekla« JACK LONDON V RUSKI PRIREDBI Ruski barvni film po istoimensken» romanu ameriškega pisatelja Jcka Lon- dona »Meksikanec« je nekoliko zble- dil pričakovanja. Ne igra, niti vsebin- ska obdelava dela, temveč tehnična plat. Čudno se zdi, da je »Mosfilm« tako zelo štedil za ta film. Ce že niso mogli dobiti meksikanskim pejsažem podobnih motivov v naravi, bi kulise lahko bile prepričljivejše izdelane. Nekdo bo re- kel, češ, važna je igra in prepričljivost podajanja. Toda tudi ambienta ne bi biln treba zanemariati. V ŠPANIJI SO STROGO MORALNI Vse policijske postaje v Španiji so bile opozorjene, da morajo nadzirati »predpise za kopanje«, ki so jih uvedli že pred petimi leti, na katere so pa ko- palci in kopališke uprave radi »po- zabljali«. Po teh predpisih je prepove- dano nositi ženam kopalne obleke iz dveh delov, moškim pa minimalke. Obiskovalci plaž se lahko sončijo sa- mo na za to odrejenem in s plotom zagrajenem prostoru, seveda ločeno moški od žensk. Od kabine do vode ali do mesta za sončenje in nazaj se ne sme iti samo v kopalkah, temveč se mora preko njih ogrniti kopalni plašč. - - - ZASmiVOSn - ZANIMIVOSTI--- DIRKALNI KONJI IN TABLE z REGISTRSKO ŠTEVILKO Nedavno je občinska uprava izdalaj odlok, da morajo vsi dirkalni konji vi elegantnem in bogatem predmestju av-; stralskega mesta Melbourna nositi table z registrsko številko, podobne avtomo- bilskim. Lastniki konj bodo lahko table odstranili samo v času konjskih dirk. Občinska uprava je bila primorana iz- dati ta nenavaden odlok zaradi tega, ker so dirkalni konji predstavljali stal- no nevarnost za mesto. Lastniki konj so namreč napravili od mestnih alej steze za trening, kjer so brezobzirno galopirali ne oziraje se na pešce in prometnike. Tako bodo odslej promet- niki v tem mestu lahko zapisali vse ti- ste lastnike dirkalnih konji, ki jahajo skozi mesto z nedovoljeno brzino. , ELEMENT 102 SO ODKRILI S skupnimi napori so švedski, an- gleški In ameriški znanstveniki odkrili nov kemični element z zaporedno šte- vilko 102. V počastitev Alfreda Nobela se bo ta element imenoval nobelium. Nobelium je 10 element, ki so ga od- krili od 1940. leta. NEVIDNI VODNIKI Amsterdamski občinski muzej je pred kratkim vpeljal noviteto za svoje obi- skovalce. Pri vhodu v muzej dobi vsak obiskovalec majhen sprejemnik, ki mu. ko ogleduje razstavljene predmete, tol- mači v angleškem, holandskem ali francoskem jeziku. Ti nevidni vodniki so se pokazali kot zelo praktični. TOKIO — NAJVEČJE MESTO NA SVETU Ameriški tedenski list Newsweek je protestiral proti že ustaljeni navadi, da smatrajo New York še vedno za naj- večje mesto na svetu. Zadnji popis pre- bivalcev v New Yorku je pokazal, da to mesto nima pravice na to prvenstvo. Po podatkih, ki jih je priobčil New- sweek, ima Tokio največ prebivalcev na svetu, in sicer 8,471.637. Za njim pri- de London z 8,239.910 in šele nato New York s 7 milijonov 771.509 prebivalci. NOVA SINTETIČNA GUMA Neki ameriški znanstvenik je iznašel novo sintetično gumo, ki je boljša od vseh doslej izdelanih sintetičnih gum in celo od prirodne. Nova guma je odpor- na skoraj proti vsem kemikalijam, lahko leži v skladišču neomejen čas in se ne spremeni, obdrži svoje lastnosti pri vseli temperaturah od tropske do arktične. Razen tega je njena izdelava dokaj preprosta. IZ VARNOSTNIH RAZLOGOV... Zakaj vozite po pločniku — Zato, ker nimam šoferskega izpita. Lajka je mrtva Medtem ko se nam je posrečilo dobiti pravo sliko znamenite psice Lajke, M je kot prvo bitje poletela v vsemirje^ je ta ljubka žival že mrtva. Sovjetska poročila so po 7. novembru prenehala poročati o stanju Lajke, kî je postala najbolj popularna žival na svetu in vsekakor bolj popularna od seksapilnih filmskih zvezd. Lajka, tako so zvedeli novinarji r Moskvi, je imela zalogo hrane za 6 dni, zadnji obrok pa da je vseboval precej- šnjo dozo morfija, ki je živali olajšal predsmrtno agonijo, ko je tudi drugi satelit s svojimi signali zemlji pretrgal zvezo z njegovimi ustvarjalci. Laika je res poginila. Je prva im morda tudi med zadnjimi žrtvami zna- nosti v tej smeri. Ruski učenjaki pra- vijo, da so na osnovi podatkov o nje- nem »obnašanju« v satelitu zvedeli vse, kar jih je zanimalo. Nekateri so žalostni ob tej misli, dru- gi spet ne. Francozi, ki so zelo duhovito komentirali ta dogodek, so med drugina rekli tudi takole: — Ce so Rusi uspeli izstreliti Lajko nazaj na zemljo, čemu bi potem ne mogli poslati Zemljanom šopke rož ali zaboj krimskih pomaranč? V tem stavku je skrit še dodatek... Ali na primer kak drug predmet, Шл primer —^ vodikovo bombo ... Čitofle Ce liski (editili /