P- KRIZOSTOM: Angeli varuhi. Ob naši strani plavajo v detinskih dneh. V žaru zlatem sijejo v otrokovih očeh. Vsa naša mladost je v njihovih rokah, vsa velika modrost, ves up naš, ves strah. Kadar bliski s neba groze, kadar tulijo viharji in besne pekla vladarji — nam ljubeče ob strani stoje. Skozi lilije nas vodijo k Srcu božjemu. Bridko plakajo, če pademo. Angeli varuhi, mili prijatelji, pri nas ostanite! Zarja večerna že rdi; njen žar nas v dušo boli. K Jezusu dobremu v raj nas peljite! P. ROMAN: Sveti Teofil iz Korte. TT orzika — domovina velikega Napoleona, Korzika domovina ča-1^ stiljubnega naroda in viteških običajev je dne 23. aprila 1930 v I X. svojo slavno zgodovino vpletla nov dragocen kamen — svetega Teofila iz Korte. Korte (Corte) staro, malo tiho mesto ležeče ob oznožju gore Mont® Rotondo, malone v sredini otoka Krnano s starim ponosnim gradom in z zidovjem obdano je bilo zibel malemu Blažku — edincu iz odlične rodbine Signori. Oče Janez Anton Signori in mati Marija Magda-lena Arrighs sta bila dokaj premožna, vendar je bila glavna odlika te rodbine globoka religioznost in velika medsebojna obzirnost. Dne 30. oktobra 1676 jima pošlje nebo malega fantka, ki je dobil pri krstu ime Blažek. Malega Blažka radost je bila ponavljati neštetokrat „Ave Maria • To je bila njegova prva molitev, to je bila pesem njegovih malih ročic* ki jih je sklepal pred sliko Madone, Bil je zelo nežen in do svojih sm vrstnikov poln ljubeznivosti. Čudno je bilo to, da se v njegovi družbi nobenemu malemu Korzikancu ni posrečilo biti surov ali pa nespo-dobnega obnašanja. Enako ni trpel ta otrok nobene nelepe govorice. Vedno bolj se je vnemal v tihoti samotnih večerov v starem mesta za oni mir, ki za samostanskimi vrati cvete — seveda šele po trdi, trd* odpovedi — za ono svetostjo, ki jo samostan vzgaja in neguje — seveda so zadaj skrite solze in nemajhna bridkost. Petnajstleten komaj in še ne šestnajstleten ta otrok in vendar 1 moško resnobo prevzet ponoči odide od staršev in nič ne pove, kan1 gre in zakaj. Nepopisna je seveda skrb roditeljev za sina edinca. Ko zvesta da je mali ubežnik, v kapucinskem samostanu, ki se je nahajal nekje ' bližini, gre oče nemudoma tja in sina privede po mnogem prigovarjanj11 nazaj v očetovo hišo. Vendar pa mu s tem klica po samostanu niše zatrli, le poglobila se je njegova volja služiti na ta način Gospodu ži'-ljenja in smrti. In ko so starši uvideli, da ne solze in ne prošnje ne magajo, s težkim srcem privolijo, da gre zadnji iz rodu Signorijev ' samostan. Preprosijo ga le v toliko, da stopi v red frančiškanov. 21. seP' tembra 1693 je prejel frančiškansko obleko in redovno ime Teofn-Bogoljub. Pater Štefan de Alesano mu je bil vodnik na ostrem potu noveg3 življenja — pa tudi umevajoč prijatelj. 1694. se je izročil Bogu po končanem novicijatu z večnimi obljj1' bami, nato je sledil šestleten študij modroslovja in bogoslovja, tako da je mogel biti 1. 1700 posvečen v mašnika. Te študije je dovršil v Rimu in v Neaplju v samostanu ,Maria la Nuova*. Po končanih študijah ga le določil tedanji generalni komisar P. Kerubin de Narda za lektorja. Zf' radi tega se je moral še enkrat napotiti v Rim, da ondi študij nadaljuj in napravi potrebne izpite. V samostanu Civitella pa se na potu seznani s patrom Tomaže111 de Gora — sedaj tudi že blažen — in ta ga pregovarja naj se odre® časti lektorata, ter naj se rajši oprime strogega življenja v ritim — 3 zavetju. Teofil okleva, pa se vseeno napoti v Rim. Toda tik pred Rini°nl mu spodrsne in tako nesrečno pade, da si zlomi nogo precej nad k0" enom. Tako se je njegovo življenje preokrenilo v povsem drugo smer. ušel je v Civitello in poslej hodil apostolska pota po Italiji. Istočasno Pa raste v čednostih in krepostih iz dneva v dan. Uboštvo ljubi z nepo-PIsn<-> iskrenostjo in je kot gvardijan prevzet otroškega zaupanja v božjo Previdnost, ki ga nikoli ne vara. Do sobratov je poln ljubezni, sam 0 sebe je strog, v občevanju ves ponižen in krotak. Do bolnikov ima Posebno ljubezen in velika moč do src ga oblikuje tako zelo, da ga Premnogi hočejo imeti za tolažnika ob smrtni uri. Ker so hoteli tudi drugod vpeljati strožje življenje, so poslali P. eofila na Korziko v spremstvu šestih sobratov, da mu pri težavnem Poslu ustanavljanja strogih samostanov pomagajo. v Na Korziki ostane Teofil štiri leta. Ker pa so ga v Italiji pogre-,£a je 1. 1734 vrhovni predstojnik poklical nazaj v Civitello. Pa tudi 'kaj ne ostane dolgo časa, zakaj že ga kličejo v Toskano v malo me-njece Fucecchio (Fučekjo), da onda uredi strogo samostansko življe-]e. P0 mnogih težavah se mu to posreči in zaupanje do njega raste v ^,jriostanu in izven samostana. Vsi ga ljubijo, vsi ga spoštujejo, vsi ce-'Jo njegovo pobožnost, občudujejo njegovo delavnost in gorečnost. 10. maja 1740 ga kličejo k nekemu bolniku. Sam ves bolan se nič e pomišlja bolniku storiti zadnjo uslugo. Ko se vrne od bolnika, se tudi 111 čuti zelo slabega in čez tri dni se mora vleči. Hip maia Teofil umre obdan od sobratov blažene smrti. Do zad-Han’a.iVes zvest’ do zadnjega strog, do zadnjega delaven — je v Bogu Posled našel svoj zasluženi mir. šk' ?° so §a Prenesfi v cerkev, so množice uro za uro oblegale rnrtva-sPom‘ r’ mU PoljublJali r°ke in jemali koščke njegovega habita za jjj 1- 1750 se je pričelo s preiskovanjem njegovega svetega življe-kov .^?zaf° se je> da mu je Bog v izredni meri naklonil dar preroda in čudežev, ki jih je že v življenju mnogo storil. t 24. septembra 1895 ga je papež Leon XIII. prištel med blažene. 0s §a je Pij XI. uvrstil v število svetnikov, biti N^g°ve bednosti, zlasti pa njegova apostolska gorečnost, morajo g0j narn k°t svetla luč, ki vodi iz plitve in površne vsakdanjosti in be-nosti — v stalnost večnosti. P- PODEST: Viri božje milosti. c) Sveto R e š n j e Telo. Zakrament sv. Rešnjega Telesa je pravo Telo in prava Kri našega /, j31ospoda Jezusa Kristusa pod podobama kruha in vina. Ta najsve-ktek ^ .zakrament je postavil Zveličar pri zadnji večerji, na veliki če-> ko je poslednjič s svojimi učenci jedel velikonočno jagnje, stoj ’ ■ deIajte v m°j spomin!11 S temi besedami je izročil Jezus apo- njih naslednikom škofom ter njihovim pomočnikom sv. ^kom oblast darovati najsvetejšo daritev in deliti vernikom je daritvi sv. maše je mašnik obhajal najprej samega sebe, nakar nim a k ° n o m izročil presv. Rešnje Telo in Kri, da so jo delili zbra-Ta '.^nikom; prejeli so torej sv. obhajilo pod obema podobama. — Dlčaj pa se je kmalu spremenil. Za časa sv. Ciprijana že vemo, da so v afrikanski cerkvi duhovniki delili sv. obhajilo pod podobo kruha, dijakonom pa so prepustili delitev sv. obhajila samo pod podobo vina- Ko je v 12. ali 13. stoletju prenehala navada deliti vernikom zakrament sv. Rešnjega Telesa pod obema podobama — iz zelo tehtnih vzrokov, so se omejili na delitev sv. obhajila samo pod podobo kruha — je' sama po sebi nehala tudi služba dijakonov. Vendar je pa kljub; temu ostal clijakon še vedno izredni delivec tega zakramenta. Poslužih pa se je smel te svoje pravice le v slučaju resnične potrebe in z dovoljenjem mašnika, oziroma župnika. V prvih časih krščanstva, ob preganjanju, so verniki sv. obhajil0 nesli s seboj domov in so se v nevarnosti sami obhajali. Pooblastili so tudi laike, da so nesli sv. obhajilo tistim, ki so bili v smrtni nevarnosti. Tako piše Dionizij Aleksandrijski, da je starček Serapijon v smrti" nevarnosti prejel sv. popotnico iz rok nekega dečka. Ta običaj se Je tako razširil, da so laiki sploh nosili sv. obhajilo bolnikom, in se je dolg0 časa uveljavljal. L. 829. so bili na zboru v Parizu prisiljeni prepovedat*, da bi ženske nosile bolnikom sv. obhajilo. Zbor v Londonu je dovolil, da laiki smejo nesti samo sv. popotnico in tudi to samo v slučaju sile in potrebe. J Kdor je po sv. krstu postal član Cerkve Kristusove, je dob* pravico zajemati iz virov milosti, sv. zakramentov — torej tudi pravic0 prejemati sv. obhajilo. Nekrščeni ne morejo prejeti tega zakramenta-Zato že zelo stare postave pozivajo klerike, da naj vestno pazijo in skrbijo, da ne bodo k sv. skrivnostim pripuščali druge, kakor samo vernike- Prejemnik sv. obhajila mora biti živ človek — kristjan. Ten"1 pravilu je nasprotovala navada, ki se je v 4. stoletju ugnezdila po razni" cerkvenih občinah, da so namreč mrtvim polagali sv. Rešnje Telo ' usta. Trulanski cerkveni zbor se je moral boriti proti tej razvadi-se, da je ta izredni običaj nastal vsled tega, ker so hoteli zadovoljiti hr°j penenje tistih mrtvih, ki so se ločili s tega sveta, ne da bi bili Prele! sv. obhajilo, četudi so to iskreno želeli. Morda ga je pospeševalo tu° dejstvo, da so včasi neposredno pred smrtjo umirajočemu podelili s • obhajilo, katero pa ni mogel več zaužiti. Po tej poti so mogli priti Toda kmalu se je pojavil odpor proti navadi dajati otrokoin obhajilo. Ta odpor se je ojačil po sklepu lateranskega cerkvenega iz 1. 1215., ki je potrdil in razglasil postavo, da morajo vsi verniki, k1 Prišli k pameti Vsaj enkrat na leto prejeti sv. obhajilo. Otroke torej, ki še niso pri pameti niso več obhajali. Doba spoznanja, razločevanja, ko °lrok začne že'nekoliko misliti, je okoli sedmega leta; malo Preje ali pozneje, k^kor so pač otroci bolj ali manj razviti. Tedaj se zanje začne dolžnost prejeti sv. obhajilo. In tega določila se Cerkev zlasti v novejšem času trdno drži. Verniki so sv. obhajilo prejemali tešč. Dasiravno vemo, da so Pri zadnji večerji apostoli iz Gospodovih rok prejeli najsvetejši zakrament potem, ko so že preje jedli velikonočne jedi, vendar moremo v Cerkvi že zelo zgodaj opaziti drugačno navado; da so verniki prejemali fr-.obhajilo zjutraj, pred vsako drugo jedjo ali pijačo, torej tešč. Ter-tulijan, znani cerkveni pisatelj, opozarja krščanske žene, naj se ne mo-Zljo s paganskiml možmi rekoč: „Mož ne bo razumel, kaj vživaš na ?bri\aj pred vsako drugo jedjo; pa četudi bi poznal ta kruh, ga ne bi imel za to, kakor ga imenujemo." Najbrž je bila to tedaj že splošna nabada, zakaj tudi učeni Origen priporoča post kot najdostojnejšo pri-Pravo za sprejem najsvetejšega zakramenta. Sv. Avguštin pa piše: „Do-Padlo je Sv. Duhu, da v čast takega zakramenta v usta kristjana preje pride Telo Gospodovo, kakor druge jedi, zato se namreč drži ta navada P° celem svetu." Celi srednji vek so se držali te zapovedi in razvade, če so se kje udomačile, so strogo kaznovali. Sedem ali tudi deset dni se je moral po-st'ti ob kruhu in vodi, kdor se je pregrešil v tem oziru. , V posameznih slučajih so pa tudi v naj starejši krščanski dobi spre-šmdali to določilo. Na veliki četrtek so natančno posnemali potek zad-nie večerje in so že pred sv. obhajilom zauživali druge jedi. Ravnotako s° še v poznem srednjem veku smeli maševati za pokojnega, ki je neposredno prej umrl, tudi če niso bili tešč, ako duhovnika, ki bi bil še ešč, niso mogli dobiti. Seveda je vse te razvade Cerkev kolikor mogoče zatirala. ,. Edini razlog, ki je opravičeval prejeti sv. obhajilo tudi netešč, je da bolezen, pred vsem smrtna nevarnost. Še-le papež Pij X. je dal eoje dovoljenje bolnikom, ki bi radi pogosto prejeli sv. obhajilo, pa ae morejo biti tešč. Če taki bolniki ležijo že več kakor en mesec in ni Panja, da bi kmalu ozdraveli, smejo s spovednikovim privoljenjem Prejeti sv. obhajilo enkrat ali dvakrat na teden tudi netešč. Vzeti pa mejo pred sv. obhajilom le kaj tekočega kot okrepčilo. Če bi pa kdo iz kateregakoli drugega vzroka želel netešč prejemati i • obhajilo, se mora obrniti na rimsko stolico in prositi za spregled, a‘erega bo tudi dobil, ako ima zadosti tehtne razloge, o .Prvi kristjani so z veliko vnemo pristopali k mizi Gospodovi. Plošno pravilo je bilo, da so vsi, ki so se udeležili sv. maše, prejeli tudi '• obhajilo. Od 4. stoletja dalje pa je začela pešati ta gorečnost najprej Vzhodni, potem pa tudi v zapadni Cerkvi. Vsakdanje sv. obhajilo je jj°nehalo in še za nedelje so duhovniki morali prigovarjati vernikom, ja naj prejmejo najsvetejši zakrament. Nazadnje je prišlo tako daleč, ia tudi o velikih praznikih niso prejeli sv. Rešnjega Telesa. Zato je Jr lateranski cerkveni zbor prisiljen izdati postavo, da mora vsak kri-. lan, ki je že pri pameti, vsaj enkrat na leto in sicer o velikonočnem su prejeti sv. obhajilo. Papež Pij X. pa je v najnovejšem času spodbil s e ugovore ne samo proti pogostnemu, marveč tudi proti vsakdanjemu Jj °bhajilu in tako spodbudil mnogo vernikov, da v vedno večjem šte-j .‘Uprav pogosto pristopajo k mizi Gospodovi in se ogrevajo v večni ljubezni. Sv. Frančišek, ljubitelj Jezusov. 4. Rad je premišljeval Kristusovo trpljenje. vojo veliko ljubezen do Jezusa je sv. Frančišek črpal tudi iz premij ljevanja njegovega bridkega trpljenja. Malo je svetnikov, ki bi bili k—J toliko in s takšno slastjo premišljevali Kristusovo trpljenje in smrt. kakor je to storil sv. Frančišek. Kristus sam ga je bil vpeljal v to premišljevanje. Sv. Bonaventura pripoveduje namreč, da se mu je v začetku njegovega bogoljubnega življenja »nekega dne prikazal Jezus Kristus, Križani. Ob tem pogledu se je njegova duša raztopila v ljubezni in spomin na Kristusovo trpljenje se je vtisnil tako globoko v njegovo srce, da je v bodoče komaj zamogel misliti na Kristusa na Sv. Frančišek prejme rane. (God 17. sept.) križu, ne da bi se vdal solzam in vzdihovanju." Ko ga je dve leti P° tej prikazni v cerkvici sv. Damijana Kristus celo nagovoril raz križa, tedaj ga je s tako močjo presunilo sočutje do trpečega Zveličarja, aa je od tistega trenutka naprej nosil v duši Jezusove rane, ki so se p^i zneje pokazale tudi na njegovem telesu. Križani Kristus je bil najljubf predmet Frančiškovih misli. Prav živo si je predstavljal muke in bfi . kosti, katere je moral Jezus za nas pretrpeti. Ta spomin ga je zmeraJ bolj in bolj vnemal v ljubezni do Kristusa. Sploh je ljubezen do trpe' čega Zveličarja najznačilnejša poteza na Frančiškovem značaju. , Sv. Frančišek in njegovi duhovni sinovi so največ pripomogli. “ se je pobožnost do Kristusovega trpljenja razširila, udomačila in uk°j reninila med krščanskimi narodi. Takoj po smrti sv. Frančiška so član_ njegovega prvega reda začeli učiti ljudi, kako naj premišljujejo in ^a' stijo Jezusovo 'trpljenje in smrt. Tako je nastala prelepa pobožnost križevega pota, katero so papeži obdarovali z mnogimi popolnimi in Nepopolnimi odpustki. Križev pot je najlepši način premišljevanja Kristusovega trpljenja. Blagor nam, če bomo pogosto v svojem življenju hodili v duhu po križevem potu! Ta pobožnost nas bo polagoma popolnoma preobrazila ter nas tesno priklenila na Kristusa. Še laglje pa premišljujemo Kristusovo trpljenje, če prav pobožno in s premislekom Niolimo žalostni rožni venec, čigar posamezne skrivnosti nam živo kličejo v spomin, kaj in koliko je moral Kristus za nas trpeti. Priporoča Se tudi, da čitamo ob petkih in v postnem času kako knjigo o Kristusovem trpljenju. Veliko se dandanes govori in piše o prenovljen ju in poglobitvi krščanskega mišljenja in življenja med ljudstvom. To stremljenje je zelo plemenito in hvalevredno. Vendar pa je vse prizadevanje zastonj, če se ne bodo ljudje prav tesno oklenili Kristusa ter iskali pri njem Pomoči in zaslombe za svoje duhovne boje. Treba je torej vzdrževati s.Kristusom prijateljsko zvezo, treba ga je večkrat obiskati v sv. Reškem Telesu in pri sv. maši, treba ga je pogosto in vredno prejemati v Sv- obhajilu ter se vsaj tupatam potopiti v premišljevanje njegovega |rpljenja, da se bomo navzeli njegovega duha in njegove ljubezni. Potem bo tudi Jezus naš najboljši prijatelj in zvest zaščitnik v življenju, P° smrti pa naš milostljiv sodnik in dober plačnik v nebesih. p- ANGELIK: Tretji red in katoliška akcija. Brezposelnost in delo. V T pisarno pride borno opravljen, sicer pa dostojen človek in prosi V podpore. p ^ „Zakaj si ne poiščete dela?“ , »Rad bi delal. Mizar sem po poklicu. Lahko tudi šofer itd. Toda rezposeln sem, a to ne po svoji krivdi. Na tisoče ljudi je v enakem P°ložaju.“ »Ali niste organizirani?" »Ne. Naš stan nima organizacije." »Kako to?“ »Nekateri so premožni in ti so mnenja, da organizacije treba ni. ekateri so revni in le pomočniki, ki se boje izgubiti delo, če bi se r§anizirali, ker imajo pač družino: ženo in otroke." »Zakaj se ne obrnete na socialno skrbstvo?" »Obrnil sem se že nanj, pa so rekli, da so sredstva izčrpana in da 'majo denarja." »Kaj pa sorodniki, zakaj vam ti ne pomagajo?" , »Večina od njih prav tako nič nima, tiste, ki so kaj imeli, sem že ral- Saj sem že tu mesece popolnoma brez vsakih sredstev." »Pa zakaj se ne obrnete na zavetišča za brezposelne?" j »Bil sem že tam. Toda od vseh strani pritiskajo novi brezposelni, in ,^ejši se morajo umakniti. Lačen sem in utrujen. Krasti pa ne smem §°ljufati prav tako ne, sicer me zapro." »Toda kako, da si niste preje ničesar prihranili za slabe čase?" „Gospod, plača je bila slaba, komaj sem prislužil toliko, da sem plačal stanovanje in hrano. Zdaj sem ob vse. Gospodinja me je vrgla ven, ker nisem mogel plačati stanarine in ona od tega živi. Zastavil iij prodal sem zadnje kose perila. Če prodam še suknjič, me bodo zaprli radi nedostojne obleke, če bi beračil od hiše do hiše — poskusil sem tudi to — bi mi stranke zagrozile z zaporom, ker beračiti je prepovedano. Zdaj spim že par dni na prostem in dnevno sem v strahu, da me ne zapro radi potepuštva. Kaj naj storim?11 Vedel nisem... Dal sem mu majhno podporo, ki je odgovor na dano vprašanje za en dan odložila. Taki in podobni slučaji se dogajajo v mestih in tudi po deželi sleherni dan. To ve vsakdo, ki ima količkaj opraviti z reveži. In to je bil še eden izmed boljših beračev, ker je bil vsaj zdrav. # # # Kdor bi sodil površno, bi iz takih in podobnih dejstev sklepal, da je na svetu ali preveč ljudi ali pa premalo dela. Toda tudi če bi bil° ljudi manj, bi razmere ostale iste, da pa bi bilo premalo dela tudi ne drži. Povprašajmo delavce posameznih strok! Če povprašate uslužbence trgovin, vam bodo povedali, da imajo dela čez glavo. Preje so delali po osem ur dnevno, zdaj delajo po devet in deset ur dnevno. Če povprašate delavce in delavke iz najrazličnejših obratovalnico vam poreko: Prva leta po vojni, ko bi človek nekako razumel podaljšanje delovnih ur, da se nadomesti primanjkljaj v gospodarskih dobrinah, smo delali po osem ur dnevno, zdaj po deset in tudi enajst ur dnevno. In pogosto delamo celo ob nedeljah in praznikih. Toda zakaj ne nastavijo več delovnih moči, ko je vendar tolik0 brezposelnih, bi morda vprašal eden ali drugi. Odgovor bi dobili: Pred; lagali smo že to. Toda rečeno nam je bilo, da lahko gremo, če nam 111 kaj prav. Saj jih še dosti čaka na službe. Vsakemu, ki zna sam misliti, mora biti jasno, da je človeška družba bolna, kajti pravkar opisani pojavi niso doma samo ' naši državi, ampak prav tako tudi drugod. Močno zmanjšati, če že ne povsem odpraviti bi mogla to zlo le močna organizacija delavstva, tega, ki je zaposleno in tega, ki ni. L« taka organizacija bi lahko s primernim poudarkom rekla: Mi hočem0 delati, hočemo pa tudi imeti prosti čas za to, da nadomestimo izrabljen0 moči telesa in da skrbimo tudi za svojo dušo, za svojo izobrazbo. H°' čemo, da se v obratu nastavi toliko moči, da se lahko izmenjavajo. Pn 0 tem je bilo govorjeno že v aprilski številki „Cvetja“. Močno zmanjšati, če že ne povsem odpraviti bi mogli to zlo v res* niči in ne samo po imenu katoliški proizvajalci gospodarskih dobri11 (podjetniki, trgovci, tovarnarji) in v resnici in ne samo po imenu katoliški konsumentje. Prvi s tem, da bi svojim uslužbencem dali prilik0, da si lahko v delavnikih nabavijo potrebne stvari, drugi pa s tem, bi načeloma ob nedeljah in praznikih ne kupovali stvari, ki si jih lahk° nabavijo ob delavnikih. S tem bi povsem naravno izpodbili zahte'e tistih, ki trdijo, da morajo biti trgovine in obratovalnice odprte tudi 0,1 nedeljah in praznikih. Ker pa bo kljub vsemu temu še vedno ostalo gotovo število bi'eZ' poselnih, je treba da poskrbimo tudi za te nesrečnike, kajti ne moren>u vedeti, če ne bo ob priliki zadela ista žalostna usoda tudi člane III. red? in njih sorodnike. Tudi za brezposelne bi morala vsaj v večjih industrij sluh središčih biti zadostno velika zavetišča, kjer bi isti dobili vsaj za silo hrano in streho, brez ozira na to, v katero občino ali državo spadajo, kajti želodec je mednaroden. Z njimi v zvezi bi morale biti posredovalnice za delo, da bi se tako ločilo tiste, ki hočejo delati, pa dela dobiti ne morejo in tiste, ki delati nočejo in zato spadajo v prisilno delavnico. . Seveda takih ustanov ne zmore posameznik, ne posamezna skup-scina III. reda, zmogel pa bi to celotni slovenski III. red s svojo skupno ^očjo in silo. p- MODEST: Po Frančiškovih stopinjah. IX. Duhovni pastir v zavetišču. \ T nekdanji kartuziji na vzhodnem delu mesta Parme, oddaljeni \/ nekaj milj od kaznilnice pri „Sv. Frančišku", je prebivala druga » velika družina, kateri se je p. Lin z vso ljubeznijo posvetil, ki /■n je pa napravljala tudi veliko dela, še več pa hoje — prav za prav el;anja — sem in tja. Ubogi! kako je mogel, že itak zmučen od drugih Potov, leta in leta vzdržati ta napor! Vendar je pa kljub temu ravno ta fužina v Lambruskinijevem zavetišču, kakor je sam pripovedoval, nu-ua njegovi duši veliko tolažbe in utehe. Tako skromno, pa vendar tako iskreno in živahno je pripovedoval .^v°jem delu za duhovno in moralno spopolnjenje teh vzgoje potreb-'h duš, da ga je vsakdo ves ginjen moral poslušati, i. V zavodu so imeli primerno gledališko dvorano, kjer so prirejali , ,neuiatografske predstave ali kake druge poučne in zabavne igre. P. , 11 se jih je z veseljem udeleževal. Med otroci je sam postal otroško ^skrben, izvzeti moramo samo tiste trenotke, ko je moral nujno lj ^piti kot preudaren oče. Zato se je kaj rad udeleževal ne samo nji-Vlh skupnih iger in zabav, marveč tudi njihove skupne molitve, k Kdor pozna njegovo nežnost napram nebogljenim dojenčkom, ne ■0 Prav nič presenečen, ako ga sreča sedaj še kot zgovornega tovariša j k^hrohotnega svetovavca, kot očetovskega pokrovitelja doraščajočih Ho t V' ^nova ™ zn,ova moremo opazovati na njem tisto duševno zmož-* s'> ki je že po naravi dana vsem pravim vzgojiteljem, da neprisiljeno eUesejo svoj vpliv na gojenčevo dušo in ima tem več uspeha, čim bolj ^posredno in bolj podzavestno se to zgodi. Moč takega vzgojitelja ob-kjel. Njegova mati je pozneje izpovedala, da je večkrat prišel brez t^vljev domov, ker jih je zapil. Tako je šlo do 25. leta. Nekega sobotnega ečera je stopil pred njo z odločnim zagotovilom, da hoče postati absti-aei\t. Mater je ta njegova resna izjava sicer razveselila, a ji ni dosti _erjela. Res se je zglasil v Clonliffe zavodu pri duhovniku dr. Keanu, da apravi po irski navadi takozvani „pledge“, to je obljubo pred duhovno pričo, da za gotovo ne bo pokusil nikake alkoholne pijače. Zaenkrat se je obvezal samo za tri mesece. A je takoj potem izjavil j^teri, da se hoče po preteku tega časa znova vrniti k glažu. Preveč ga Pj. grlo srbelo. Toda polagoma se je uveril, da se lahko prestane brez ,'mhola. Ko je minil obljube čas, jo je obnovil za eno leto. Po preteku •e'a se je zavezal za celo življenje. S popolno, dosmrtno abstinenco se ® začel v celem njegovem življenju temeljit preobrat, ki se je polagoma st°Pnjeval do tiste strogosti, katere znamenja so našli na njegovem truplu, p Po spreobrnenju je imel posla v nekem protestantskem župnišču. astor je imel za kuharico dobro katoliško dekle. Videč poštenega in Prožnega mladega fanta, se mu je začela nekaj dobrikati, da bi jo poročil. Prilika je bila zanj tem bolj zapeljiva, ker mu je namignila, da •j Precej petična. Matej je nekaj časa kolebal, kaj naj stori. Brezskrbnejši I evb ki so se mu obetali, če jo poroči, so ga mikali. A neki notranji £as mu je tajno šepetal, da bo z nerazdeljenim srcem lažje Bogu služil. pacel je devetdnevnico, da bi mu Bog na kak način razodel, kaj naj stori. 0 božjem navdihnjenju se je enkrat za vselej odločil, da se noče ženiti. t Dokler je mati živela, je stanoval pri njej. Pozneje je imel pri sestri kovanje in hrano. V lastni sobici je dozoreval v svetnika, molil, se Th. 1 The lite of Matt Talbot, a Dublin labourer, by Sir Joseph A. Glyn, Dublin. lr!eenth edition. pokoril in popeval svete pesmi. Na zunaj je komaj kdo opazil, da inja globoko v Boga zasidrano dušo pred seboj. Nekdo, ki ga je 25 let bližje poznal, je izjavil piscu, njegovega življenja: Njegova zunanjost ni bila nič posebno izrazitega, iz katere bi odsevalo kako bolj bogato notranje življenje. Po postavi je bil majhen, čokat. Oblečen je bil revno, a snažno. Hodil je hitro in delal dolge korake, ne kakor bi se mu tako mudilo-ampak ker je bil v se zamišljen. Čelo je imel visoko, oči velike, obraz resen. V občevanju se je razživel in ogrel, če se je pogovor sukal okrog predmeta, ki ga je zanimal, a se je znal prav tako živahno vnevoljiti, predmet razgovora ni bil zanj. V govoru je bil njegov glas raskav. A c® je bolj tiho popeval v svoji sobi nabožne pesmi, se mu je omilil in osladit kakor ve povedati njegova sestra. Sicer pa, kakor je izpovedala druga priča, je najrajši molčal. Izzvan je prostodušno, odkrito, stvarno p0" vedal, kar je mislil in zopet obmolknil. Kako zapet je bil glede svojega bogatega notranjega življenja, priča dejstvo, da ga je voditelj tretjega reda komaj poznal in ni vedel nič podrobnega povedati o njem. Zdi se. da vsaj pozneje ni imel niti kakega posebnega duhovnega voditelja, ka' teremu bi bil vso svojo notranjost razkril, ker se ob njegovi smrti nihce ni spomnil, da bi bil kako tako sveto dušo vodil na pot krščanske P0-polnosti. Dvema je pustil globlji pogled v svojo notranjost, Msg. Hyckey-U in P. Walsch-u, ki sta že pred njim umrla. 2. Kako je preživel dan. Skozi dolga leta je spal na golih deskah, ki so bile le v toliko Prej grnjene, da se niso videle. Tudi zglavje je bil le pregrnjen les. Za pozifl1 je imel še en koc, s katerim se je odel. Iz te „pernice“ se je vsako ju^r® dvignil ob 2. Takoj je pokleknil pred posteljo in molil do 4. Potem ® je napravil ter zopet pokleknil in molil, dokler ni bil čas za 5. sve mašo. Ko je bila pozneje ta sv. maša preložena na pol 6. uro, je bil 0 kljub temu vsaki dan že ob 5. pred cerkvenimi vrati, kjer je ob vsake vremenu na golih kolenih kleče čakal, da je bila cerkev odprta. Da . ga ljudje ne poznali, se je s plaščem ovil. Pred vstopom v cerkev je na! prej poljubil cerkveni prag, nato je šel pred glavni oltar počastit Saj svetejše. Pred sv. mašo je molil sv. križev pot. Po golih kolenih se j pomikal od postaje do postaje, skrbno s plaščem zakrit, da bi drugi teg ne opazili. Med sv. mašo je pristopil k sv. obhajilu. Potem je neprem^n° klečal na golih tleh in ves v se zamaknjen, brez molitvene knjiži j opravil zahvalo. Ker se mu je mudilo na delo, ob delavnikih ni uiog. dolgo ostati v cerkvi. Kmalu po sv. maši se je dvignil in s povešeni očmi odšel. Ko je doma zavžil malo kakava, ako ni bil kak post, se J odpravil v lesno tovarno Martins Co na delo, kjer je delal trideset Če mu je le čas dopuščal je spotoma še enkrat stopil v cerkev. Pri delu je bil silno natančen. Dva njegovih delovodij sta izjaV’J^e da ni nikoli zamudil. Samo enkrat ga je ogoljufalo. Na dvorišču t°va j je nakladal težke avtomobile. Ko je eden odpeljal, kar je naložil, je n?.° •„ čakati na drugega. Ker se mu je škoda zdelo časa, je stopil v bl'z >■ uto, se vrgel na kolena in molil. Ves zatopljen v molitev je preslišal p hod avtomobila in tako malo zamudil. (Dalje pr' ih-) p- HUGO: Misijonsko poročilo p. Baptista Turk. T\o zadnjh časniških poročilih nas je usoda P. Baptista zaskrbela, p* Komunisti so že v predmestjih Hanko\va. Tako smo brali. In tam ima P. Baptist svojo misijonsko župnijo. Kako bi nas ne skrbelo. Poznamo kitajske komuniste, ki tekmujejo z ruskimi. Njih pohodi so ^znamovani s krvjo, njih pota razsvetljujejo plameni. Poznamo tudi "• Baptista. Kakor rajni P. Engelhard je. Mučenec bi rad postal. Ce bi 11111 tudi ob mestu zasidrane ladje velesil ponudile zavetišče v skrajni neyarnosti, bi ne zapustil svojih ovčic. Ko bi mu rešili evropske, bi ostal kitajskih. Po najnovejših vesteh Hankow vendar še ni v oblasti raečih. Velesile so trdno odločene, da tudi ne bo. Ker pa danes nihče ?e ve, kaj bo jutri, smo pri nas že začeli moliti za našega misijonarja 111 prosimo cenjene bravce, naj isto store. Ko smo proti koncu lanskega leta dobili varen stik z njim, smo p111 takoj začeli pošiljati med in po vojni nabrano misijonsko podporo. recej se je nateklo in v hranilnici še znatno pomnožilo. S kolikim ve-?e'jem in hvaležnostjo nam je potrjeval pošiljatve in razkladal, kako ,0 podporo obrnil, da bo kar največ zalegla. Pa naj nam sam pove KaMo>)in! kaj. Takole piše dne 24. febr. 1930: »Dne 21. febr. sem prav s posebnim veseljem prejel Vaše drago-J:110 pismo, z dne 23. jan. Bavno isti dan mi je bil od „The National j v Bank" dostavljen poziv, da me čaka poslani denar. Za tako znatno 1 prav zdaj tako krvavo potrebno podporo se ne samo jaz, ampak i-111 rnoj prevz. g. škof vsem blagim dobrotnikom, nabirateijem in na-lrateljicam prav iz srca zahvaliva. Bog Vam vsem skupaj stokrat po-. 111 s časnimi in večnimi dobrotami! Onim, ki so želeli, naj se najdenčke a določena imena krsti, sem po možnosti ustregel. Gotovo Vas zanima edeti, kako se bodo ostali darovi vporabili. Poročal sem Vam že, da spada v moj neposredni delokrog osred- l<> že zavod sv. Detinstva, ki ga vodijo skrbne sestre kanosijanke. Tudi veste, kako pisana družba se nahaja v njem. Pred vsem je v njem -p. • j '-“'•v, ivuivv/ jjiouiia ui uziua oo liuuuja v ujviii« x i vu » ooin v ujviu Jdenišnica za tiste uboge človeške črvičke, ki niso našli milosti v .eb svojih starišev. Komaj so zagledali luč sveta, že bi jim bila ugas-ži a' so jih zavrgli, da jih ni pobrala krščanska ljubezen, jim otela let ln Prerodila za nebesa. Takih sem od avgusta preteklega a krstil nad 150, samih deklic. Za te je posebni oddelek. Ženam, ki jih imajo v oskrbi večkrat kaj dam od Vaše podpore, da se bolj vosr terinsko zavzamejo za te revice. Nadalje je v zavodu tudi dekliška šola pod vodstvom sester. Pouk oskrbujejo dve vešči učiteljici. Ker jih sestre same ne morejo zdrževati-sem jim obljubil, da bom iz Vaše miloščine plačeval zanje po 14 dolarjev na mesec. Rednih učenk v tej šoli je okrog 50, v starosti 7—13 ld* Večinoma so to šoli dorasle zavržene deklice. Uče se vsega za življenje potrebnega: pisanja, računstva, ročnih del, kajpada pred vsem katekizma. Večje pa poučujejo tudi, kako braniti resnice sv. vere in zavračati razne paganske ugovore. Na koncu so javne skušnje ob navzočnosti g. škofa in drugih misijonarjev. Tako skušnjo smo imeli sredi januarja. Seveda so se deklice pridno pripravljale nanjo in so se tudi prav dobro odrezale. Kako veselje, ko so jih prevz. škof nagradili s svetinjicami. Jaz sem jim pa za ,,likof kupil par kil mesa za malo boljše kosilo. Pa tudi patri osrednjega semenišča so jim poslali svoje sladke darove, ki so jih za božič prejeli-Vsak misijonar, ki pride v zavod, jim kaj prinese. Tako so srečne, če; tudi ne poznajo ne očeta ne matere. Te, ki so takorekoč naš domači pridelek, sem od nezavedne dobe v naši oskrbi, nam delajo posebno veselje. So prav pridne. Lepo jih je videti, kako si sestrinsko med seboj pomagajo. Vsaka starejša ima pod nadzorstvom eno mlajšo, kateri mora biti sestra, da, mati. Vsaki dan po kosilu in večerji imajo skupn° razvedrilo. Sprehajajo se po vrtu ali hodniku. Druga drugo za roko držeč enoglasno veselo prepevajo razne nabožne in druge kitajske pesfflj-Starejše pristopajo vsaki dan k sv. obhajilu in pogosto obiskujejo No]' svetejše. Se razume, da so delničarji vseh njih dobrih del tudi tisti, ki so jim pomagali rešiti življenje in podpirajo njih vzgojo. V deški šoli sem imel dozdaj 40 učencev. Poučeval jih je en san‘ učitelj, Pavel Jang, dobro poučen v naukih naše sv. vere in tudi druga# dokaj izobražen. Celo angleščine se je toliko priučil, da more starej»e učence poučevati. Šest ur na dan ima šole. Plače ima 18 dol. mesečno-Bolj ga pač ne moremo obremeniti. A bi bilo potrebno. Priglašenih je več učencev, ki čez dan ne morejo obiskovati šole. Le v večerno šolo bi lahko zahajali. Te pa nisem mogel otvoriti, ker nisem imel sredstev-da bi učitelja zdrževal. Upam, da mi bo to z Vašo podporo mogoče. Ta šola je za naš misijon velikega pomena. Učenci so povečini pagani. se poleg običajnih šolskih predmetov prav radi uče tudi našega kat^ kizma, sv. pisma in molitev. Mnogi so že obljubili, da hočejo sprejel našo sv. vero in tudi stariše k temu nagovarjajo. Vspehi bi bili še zado-voljivejši, ko bi imeli na razpolago več in primernejših učnih sredstev-Hvala Bogu, da ste mi sedaj Vi blagi dobrotniki omogočili, si neka] najkoristnejših stvari nabaviti. Nakupil sem več poučnih knjig, zemljf' vidov, svetopisemskih podob in raznih drugih šolskih potrebščin, °a bom mogel svojim ukaželnejšim učencem bolje postreči. Vsi misijonarji vemo, da pouk, ki ga moremo dati v šoli in cerkvi-ni zadosten. Isto čutijo naši večje izobrazbe željni in potrebni kristjan?’ kakor tudi dovzetnejši pagani. Zato zelo pogrešamo bogatejšega misl' jonskega slovstva, knjig, brošur, časopisov, kolikor moč nizke ceno-Toda naša skromna misijonska sredstva nam ne dopuščajo kakega na veliko zasnovanega tiskovnega apostolata, kakor ga razvijajo bogat0 podprte protestantske sekte. A kolikor le moremo, storimo tudi v tem oziru. Patri lazaristi v Pekingu so zamislili skromen, a zelo vspešen tiskovni apostolat. V podobi enolistnih letakov so začeli izdajati pridige, |er razne za kristjane in pagane primerne nauke. Doslej je izšlo 176 takih letakov. Izbranp, skrbno sestavljeno besedilo najprej izide v ravno izhajajočem misijonskem listu „Sacerdos in Sinis“ (Duhovnik na ^tajskem). Nato uredništvo pozove izobražene misijonarje domačine, . dobro obvladajo knjižno kitajščino, naj dotični latinski letak v ki-!ajsko prestavijo. Za tri najboljše prestave daje list nagrado. Potem !z'de letak z najboljšo kitajsko prestavo v veliki nakladi. Misijonarji Ji drugi apostoli dobrega tiska ga razširijo med ljudstvo. Za okroglih 3 dolarjev se dobi 1000 iztisov. (Dalje prihodnjič.) P■ ADOLF: Spomini iz misijonskega življenja. ( \ joj! Vi se v resnici nesrečni! Oba, očeta in mater imate že mrtva, 1 I ko bi človek mislil, da sta oba še živa. V resnici mi je hudo, da ste jih zgubili tako zgodaj." Anglež nič ne odgovori, temveč hiti rezati kos pečenke; kar se Nete zopet oglasi in pravi: »In Vaša žena, ali se vsaj ona dobro počuti?" »Mrtva," reče v naglici Anglež s polnimi usti. k »Za božjo voljo, vse ste zgubili! In kakor kaže prav pred kratkim, Wostf“ n's^e omenili. Gotovo ste molčali zaradi velike kr v Anglež nič ne odgovori, temveč se skloni le še bolj globoko na svoj pj.^znik ter z veliko skrbjo obdeluje z vilicami in nožem lepo pečenega sla fnca- Nazadnje ga pograbi z obema rokama, ga raztrga na kosce in obris o °'^)ere’ Kakor da ne bi bil do zdaj še nič jedel. Na to si s prtom usta in roke ter izpije kozarec vode. j j, , grešnik prinese še skodelico črne kave za Nemca, za Angleža pa piv 1Co čal'a- Potem gresta v drugo sobo in začneta počasi piti, prvi pj. °> drugi vino, pogovarjati se in kaditi. Anglež namreč pri obedu ne J ne vina, ne piva, marveč le čisto vodo in tudi ne kadi. »Kaj ste me spraševali pri obedu?" se oglasi Anglež, pjj. »Izrazil sem Vam svoje sočutje, da ste v tako kratkem času zgu-vse svoje, očeta, mater in ženo," pravi Nemec. tw. ”0ho, Vi se zelo motite," pravi smejaje se Anglež. „Vsi moji, oče, ’ z®na, otroci, vsi se počutijo prav dobro." razum Pa *0’ da ste mi rekli, da so vsi mrtvi? Ali me niste dobro ves »Predragi moj," odgovori Anglež, „stvar je taka: Pri obedu je za me rj)e SVet mrtev, samo jaz sem živ. Ko pa se najem in napijem, je svet za te S(Z°P^ živ. Človekova prva skrb mora biti, da pošteno jč in pije. Za (jriI'ar’' ki so najbolj potrebne za življenje, moramo čas dobro porabiti, Ulj jr'bomo prezgodaj umrli. Pri obedu jaz nič ne govorim in nič ne temuč edino to želim, da bi mi dobro postregli." p0 “rugi višji razred je služba natakarja. Za to službo so nastavljene n hotelih le prav zanesljive in izvežbane osebe. Na te se rav- 1 zanese, kakor sam nase. prv Ostane potem samo še služba kasirja, blagajničarja. Ta oseba je 2a ravnateljem. Marsikateremu teh se posreči, da napreduje celo do ravnatelj3 hotela. Ta samo nadzoruje služabnike, pazi na goste in skrbi za vso .hišo. Za to mesto potrebuje kapitala, precej denarja, ker drugače ne more začeti s samostojno gostilno. Vsi ravnatelji večjih hotelov so se na ta način izvežbali na An* gleškem. Tako tudi naš ravnatelj g. Marburg, ki je bil med nami v Verda® Naš hotel je prvovrsten in se more meriti z najimenitnejšimi ^ teli celo v Londonu. G. Marburg v svoj hotel ne sprejme nobenega slu* žabnika, če se ta ni izvežbal na Angleškem. Le tak more poznati A®" gleže, njih potrebe, njih solnčne in senčne strani, ki je dolgo let žive na Angleškem. Tako me je podučil g. Fuks, kasir Šepertsevega hotela, o gostilnis*1 šoli na Angleškem. G. Marburg, ravnatelj omenjenega hotela, doma iz Berlina, je takrat, ko govorimo, star okrog 45 let. Po postavi majhen, pa trde® in zastaven gospod, kateremu se je poznalo, da se je zavedal stališča ko vodja največjega hotela v Egiptu. Zgovoren ni bil. Midva sva se vend*j le prav dobro razumela, četudi je bil on protestant, kakor vsi njega' uslužbenci, razun par judov. „Če zopet pridem v Kajiro, g. pater, mi je nekoč rekel g. Marbui# le pridite tudi k meni. Postregel Vam bom prvovrstno in tudi za Vase uboge bom dal miloščine. A priti morate podnevi, zvečer kvečjei®11 do 10. ure.“ „Zakaj pa do 10. ure, g. Marburg?" , „Veste, stvar z našim hotelom je taka, pravi g. Marburg. Naš hotf je prvovrsten v vseh rečeh in ima zato strog hišni red, katerega se rajo naši gosti natanko držati. Po dnevi in zvečer do 10. ure lahko prl(1 v naš hotel vsak, kdor hoče. Ob 10. uri zvečer pa naš hišni red zahte'8, da morajo vsi gosti, ki imajo s seboj žene ali otroke, poslati te domov-1 če ti stanujejo v našem hotelu, morajo zapustiti restavracijo, gostilo18* dvorano in iti v svoje sobe." „Kako to, g. direktor, ali potem zaprete restavracijo?" „0 ne, tega ne! Naša restavracija je odprta celo noč do 5. zjutraj. Toda po 10. uri se začne nočno življenje v našem hotelu. N<*® življenje v Kajiri pa ni primerno za otroke in za gospe imenitnih got>t°v Gospe, zlasti pa še otroci morajo iti v pravem času spat in počivat. Mi delimo dan in noč malo drugače, kakor drugi ljudje. Loči'1'* namreč dan do 10. ure zvečer, to je čas za vse ljudi. Drugi čas od 10; u zvečer do zjutraj pa je čas določen samo za posebno vrsto ljudi, to je 1 take, kakršni so naši izbrani gostje." , „ Nekoč sem govoril s predstojnikom kuhinje tega hotela, izre godbo prvovrstnih evropskih godcev in ples vsak večer. Drugi ‘'oteli v Kajiri poleti odslovijo svoje godbe, naš nikoli, ker je naš hotel Poleti ravnotako zaseden, kakor pozimi. Vzrok tega je sledeči: Naši §°stje so po veliki večini Angleži, posebno še angleški častniki. Cez Poletje pošljejo ti zaradi vročine svoje družine na Angleško, sami se a ta čas preselijo v naš hotel. Veliko častnikov mora namreč ostati tudi poleti v Egiptu, radi angleške vojaške posadke. . Omenjeni večer torej so bili gostje okrog polne mize in plesišče v b'lo živo kakor mravljišče. Kar nenadoma prijezdi skozi odprta vrata 'orane angleški častnik. Spodbode konja, požene ga skozi plesalce in pjj.°ku sta konj in jezdec na sredi dolge mize, obložene z jedjo in ^ Kakšna zmešnjava! Plesalci, gostje, godba, vse beži skozi vrata. ec ranjenih stoka na tleh. , Mi hotelski uslužbenci, naši hlapci in policaji, ki so bili v bližini, SDHvfr*0 °kr°§ mize. Dva pograbiva Angleža za nogi, da ni mogel več čast M^i konta’ dva draga pjaneta konju v uzde, tretja dva potegneta ststnika s, konja. Anglež je bil ves krvav. Zadel je z glavo v luster (le-pn]Uec), ki je visel nad mizo. Zvezali smo ga, ker ni hotel dati miru. in K]eitako PBan’ da ni nič vedel, kaj dela. Zdravnik mu je obvezal glavo aolniško osobje ga je neslo v posteljo. amh PriP°niniti moram, je dejal kuhar, da ima naš hotel tudi lastno Velikokn denar pa smo dali kasirju, da ga je spravil v kašo." »Zalvaj pa ste jim pobrali denar iz žepov?" se ne”. storimo iz Previdnosti. Na Arabce in na navadne služabnike c moremo zanesti, ker bližna priložnost tatvine je za nje prevelika Takim revežem, ki so preveč pili, ne poberemo samo denarja, temvef tudi vso zlatnino, ki jo imajo na sebi. In če imajo prstane z briljanti* dragimi kameni, jim večkrat tudi te potegnemo s prstov. Pozneje, ko-sffl® jih dali spat, pridejo še drugi ljudje v sobo, posebno še po perilo in p® obleko, ki je večkrat zelo potrebna, da se osnaži. Kako bi mogli n® garantirati, da jim kdo ne zmakne denarja, ali zlate ure, ali pa kake dragocene zapestnice! j Ko se drugi dan tak naš gost zbudi, dobi zraven postelje perilo in obleko, obojno lepo očiščeno in polikano. In kadar odhaja iz hotel®* mu kasir izroči njegov denar in zlatnino obenem z hotelskim računom Včasih, navadno pri kakem novem gostu, se prigodi, to je le redko* da pride zjutraj h g. ravnatelju in mu potoži, da mu je ponoči iz obleke izginil denar in iz žepa zlata ura. Ko mu pa na to kasir oboje prinese' kuverti, se gostu razvedrijo lica. Prigodilo se je tudi že, da je kak novi gost rekel: „0 rajt, vse je v redu! Treh funtov pa vendarle manjka." (Dalje prih*) P. ANGELIK: Pregled zgodovine frančiškanov med Slovenci. Še predno so potekla štiri leta je minister prosvete dne 30. ju' nija 192313 ukinil gimnaziji pravico javnosti. Kot razlog za ukinjenje Je bilo navedeno to, da se učencem frančiškanske gimnazije v Kamniku ®e more dovoliti višjega tečajnega izpita na lastnem zavodu, ker je i®f novana gimnazija popolnoma notranji zavod, ki je namenjen in velja samo za frančiškanski naraščaj. Vodstvo provincije je nato ponov®0 prosilo da bi se ukinjenje razveljavilo, toda brez uspeha. Odlok vaJ& sterstva prosvete z dne 17. marca 192414 je bil zopet odklonilen. Kak°‘ vse na svetu, tako se v državah tudi vlade včasih spreminjajo in ^ taki priliki je na ponovno in nujno prošnjo provincijalnega vodst'® minister prosvete z razpisom z dne 25. avgusta 192415 odredil zaseb®1 frančiškanski gimnaziji v Kamniku pravico javnosti zaeno s pravi®0 polagati višje tečajne izpite. Vkljub temu pa, da zasebna frančiškanska gimnazija državo stala niti pare, kljub temu da je bilo zadostno število izprašanih lektor]®' na razpolago, kljub temu, da se je vršil pouk popolnoma po predpis’ in so se učili vsi predmeti, običajni na humanističnih gimnazijah, 0 čemur se je država lahko vsak trenutek prepričala po svojem lastne1® šolskem nadzorniku, vendar je novi minister prosvete štiri mefeC.| pozneje dne 1. januarja 192518 brez vsake motivacije znova uki®1 pravico javnosti. Vodstvo provincije je z občudovanja vredno p° r pežljivostjo ponovno prosilo za pravico javnosti in bilo pripravlje® ustreči vsem pogojem, ki bi se morda zahtevali. Toda vse zasto®!1 Ne prošnje, ne prizadevanja odličnih osebnosti niso zalegle ničesa® Sledili so po vrsti drug za drugim trije odklonilni odloki z 20. marca 1925,17 z dne 28. maja 192618 in z dne 25. maja 1927,^ vsi b®eZ vsake motivacije. Končno je dne 25. avgusta 1927i0 novi minister Vr(r svete zopet dovolil gimnaziji pravico javnosti in pravico polagati ® domačem učilišču višje tečajne izpite. Toda bilo je prepozno. Ko J Vodstvo provincije videlo, da kljub ponovnim prošnjam ne doseže pra-^Ce javnosti, kakor so jo v polnem obsegu nemoteno uživale vse druge Jugoslovanske frančiškanske provincije, tako obe dalmatinski v Sinju in v Badiji, hercegovinska na Širokem Briegu, bosanska na Visokom ter Provincija otaca Trečoredaca na otočiču Galevac, tedaj je po posvetu ^lektorji dne 19. julija 1927 in definitorji dne 4. avgusta 1927 provin-^]al Dr. P. Regalat Čebulj napravil odločen korak in kratkomalo vse ,.erike poslal ven na zunanje humanistične, odnosno na realne gimna-,Je- V danih razmerah je bilo to ravnanje edino možno in edino pra-vilno. Naveličali so se vedne nestalnosti lektorji ter izjavili, da pod ta-jurni pogoji ne morejo več poučevati, kar je tudi povsem razumljivo, kvarno je ta nestalnost vplivala na klerike in na ves njihov študij. Nemogoče je bilo, da bi kleriki študirali doma kot privatisti in na javnem ^uvodu polagali izpite, ker je bilo to zvezano s tolikimi stroški, da bi jih Provinci j a ne zmogla. Na drugi strani oskrbuje številne župnije in ka-eneze ter vrši vsa dušnopastirska dela med verniki, za kar je bilo nuJno potrebno, da imajo frančiškanski duhovniki vso po državnih in erkvenih določilih predpisano izobrazbo. Vsekakor bi bilo idealnejše, ® W se dalo obvarovati frančiškansko mladino vsake nevarnosti pred urebitnimi in možnimi slabimi vplivi zunanjega sveta. Toda v danih izmerah je bilo treba izbrati manjše zlo pred neprimerno večjim, kar j1 bila pomanjkljiva izobrazba frančiškanskega naraščaja. V šolskem ejU 1929—1930 sta obiskovala dva klerika humanistično gimnazijo v JUbljani, dva istotam tretjo realno gimnazijo in trinajst klerikov huma-shčno gimnazijo v Mariboru. Opombe: Modroslovni študij. .. 1 Dr. P. H i 1 a r i n F e 1 d e r, O. Cap., Geschichte der wissenschaftlichen Stu- en im Franziskanerorden. Freiburg i. Bresgau 1904, p. 11. ’ I- c. p. 168. 3 F a j d i g a, 1. c. p. 166. * 1. c. p. 168—169. D r. P. T h o m a s K o g 1 e r O. F. M., Das philosophisch-theologische Stu-um der Bayrischen Franziskaner. Miinster i. Westf. 1925 (Franziskanische Studien Beiheft 10), p. 12. 8 C { r. K o g 1 e r , 1. c. p. 17; F e 1 d e r , 1. c. p. 370—372. 7 K o k o 1, 1. c. p. 47. * *• c. p. 57—58. . Epitome vicissitudinum, quas Provincia ab anno 1778 subiit. (Protocollum c °rum Prov. S. Crucis, VI. rokopis v prov. arhivu), p. 627. 10 P. Stanislav Škrab e c, O. F. M., Sto let na Kostanjevici (Cvetje z ,0r‘°.v sv. Frančiška XXVIII. 1911), p. 2—3; Isti, Naša Kostanjevica (Cvetje XXIII. 06)' P- 340-343. 11 Štev. 7327. 11 Štev. 5204. 13 Štev. 10.804. 14 Štev. 6450. 15 Štev. 18.245. 18 Štev. 172. 1 17 Štev. 5451. 18 Štev. 12.502/H. 19 Štev. 14.754. 30 Štev. 24.322. P. HUGO: A. Splošni. Hvalevredna odredba. Belgijska kraljevska vlada je odredila, da morajo državna podjetja znižati najemnino v svojih hišah za „male ljudi". Ako ima družina tri otroke, se ji zniža najemnina za 20 odstotkov. Pri štirih otrocih za 30%, pri petih za 40%, pri šestih in več za 50%. Da bi pa lastniki hiš radi tega ne dajali prednosti družinam, ki so brez otrok, ali imajo le enega, kvečjemu dva, je vlada z drugim odlokom uzakonila, da mora biti najmanj ena tretjina omenjenih hiš oz. stanovanj rezerviranih za družine s štirimi ali več otroci. Lastniki s temi odredbami niso zadovoljni, češ, da jim grozi zguba. A vlada jih je potolažila, da bo resnični deficit krila državna gradbena zveza. Japonski biser. Tako se po vsej pravici imenuje svetu najbolj poznani japonski katoličan admiral Jamamoto. Pred leti je hotel zapustiti svet in se pridružiti misijonskim bratom maristom, katerih gojenec je. A dalekovidni predstojnik ga je odklonil, češ, da bo za katoliško stvar lahko več storil, če ostane med svetom. Kako prav je imel predstojnik, vedo danes vsi japonski katoličani. Kot znamenit la-jik, v visoki državni službi, je z besedo in zgledom več storil za tamkajšnji katolicizem kot katerikoli misijonar. Z enako plemenito ženo sta bila prava oče in mati katoliških misijonov. Imela sta pet otrok, dva sina in tri hčerke, ki sta jih lepo ščansko vzgojila. Sinovoma je dejal: Meni ni bila dana milost j stati redovnik. Vidva vedita, da f vaju Bog kliče v samostan, bo to l* me največja sreča. Lani pred b°z čem mu je žena umrla. Kakor » rem v poročilu neke sestre fran škanke Marijine misijonarke, je i® , la v Tokio veličastni pogreb. P°rj ] pal jo je apostolski delegat nads*: , Giardini. Med pogrebno sv. mašo 1 mož z vsemi peterimi otroci vPrlC visokih civilnih in vojaških dos janstvenikov pristopil k sv. obhaj11 za ženo-mater. Tristoletnica nuncijature. se ' pride čas, ko bo obema Pr*znae]]j j|e čast altarjev. P. Anton Santai postulator reda za svetniška Pr°°or šenja, je opisal rajnega kot ' tretjerednika. Kitajski banditi na delu. Iz „krvavega vikarijata“ o katerem smo poročali zadnjic, P hajajo nove vznemirljive vesti. p. diti so razdejali dva misijona , gijskih frančiškanov. Misij°ns, jjj $' žrtev zaenkrat ni bilo, ker so ^ | misijonarji in sestre pravočasno mi&ijuučiiji m ocoiic veščeni o preteči nevarnosti in žali v varnejši kraj. Ne ve se je z irskimi misijonarji na s?seas0jj misijonskih postajah. Tudi sester frančiškank Marijinih misij0' kc nark, ki vodijo na eni teh post3! i si' rotišnico, je trenutno še nez ;nana; Novega apostolskega vikarja Gubbelsa, ki je na potu v to r^P je * sko gnezdo, pač ni zavidati. ob posvečenju v škofa nekdo dejal, naj ima vedno sklenjene čune o svojem življenju. Sc V spomin Krištofu Kolumbu. .J jj Na otoku San Domingo, kj01 ^ kjer F Krištof Kolumb leta 1492: stopi’ ” o^riška tla, bodo temu velikemu 2kntelju zgradili orjaški spomenik. n • 1923. je vseameriški kongres, * , a,krem je bilo zastopanih 22 na?.kaišnjih republik, sklenil, na ta k |n Proslaviti njegov spomin. Ta-boP v ° razpisali tudi nagrado za naj-45 lsi osnutek spomenika. Umetniki Umnarod°v tekmujejo za nagrado in ko e i}^ki sloves. Došlo je 451 osnut-ST. '.Lotos se bo odločilo, kateri bo letff et' K°lumb je bil rojen v Cogo-ie t’ ^.aKm mestu blizu Genove. Bil , čif)re^e^ednik sv. Frančiška. Fran-Sna aaski gvardijan v Rabidi na lukipem K- Juan Perez mu je v srpv "alos dal zadnji blagoslov za eno vožnjo- ^*eksander Manzoni — tretjerednik. I tie» lanzoni je pisatelj svetovno zna-(2a xrornana promessi sposi“ i bežt , er!Ca)> ki je bil prestavljen v I I\° jezikov, tudi v slovenščino. | je ^ardejevo „Divina Commedia", i sl0v najbolj znano italijansko lepo-p;raj.° delo. Dolgo so se kritiki pre-w k je-li ena glavnih oseb v ro-rnigjM’ P- Krištof zgodovinska, ali iz-i Ka,'b>aa- Sedaj je stvar pojasnjena. I je ^ ^ln P- Mavricj di Villa di Serie, (t v rfdavno izdal knjigo o kapucinih vjrn eiu°ni. Na podlagi zgodovinskih | «g0jV j® dokazal, da je bil P. Krištof j jega °Vlnska oseba. Potem, ko je svo- ji žl)L ^.dležnega nasprotnika ubil, je ,f Pucij|sj!n uašel zavetje v starem aru . {em samostanu v f korri le ostal in postal kapucin spodi žor^j a^a tn zglednega življenja. Man-if koVaie tedaj svojega P. Krištofa obli-Schlt‘P° naravi. Milanski kardinal i» kimp, , je pred kratkim povabil j> Mik ardske kapucine, da so imeli v ^ajiiU Vrsto predavanj „0 franči-j, ZfuU pri Manzoniju“. jj p^'Va skrb za dušo. ^ibureij Wand, frančiškanski AiHervr med Papago Indijanci v jiitra 1 vl poroča: Nekega zgodnjega n 1T1°čno zapoje hišni zvonec. 1 s.®m vedel, da mora biti ne-s' " Hitro vstanem in grem ka-Cremoni. gledat, kaj je. Pred vrati stoji Indijanec in mi pravi: „Oče, moja žena je smrtno bolna in vas nujno želi.“ — „Malo potrpite, grem takoj z Va-mi.“ — „Oče, ni treba, sem jo s seboj pripeljal. Zunaj v avtomobilu čaka.“ — „Kako to?“ — „Smo Vas klicali po telefonu, a ni bilo odgovora. Prosila me je, da naj jo kar na avto naložim in sem pripeljem, ker se boji, da ne bi bilo prepozno. Mislil sem, da mi bo na potu umrla. Vendar se je v neki hiši toliko opomogla, da sva mogla nadaljevati pot.“ — Prenesli so jo v hišno kapelo. Ko sem jo z vsem previdel, jo je mož v umirajočem stanju zopet odpeljal deset milj daleč proti domu, da če mogoče njena dva otročička svojo mamico še enkrat živo vidita. Komaj ušel smrti. Slavni albanski pesnik - frančiškan P. Jurij Fišta, je pred kratkim komaj ušel strašni smrti. V glavnem mestu Scutari so Albanci otvorili prvo narodno tovarno za cement. Slavnostni govornik za to priliko je bil priljubljeni P. Fišta. Proslavljal je novo podjetje kot prvi početek albanske narodne industrije. Množica je z velikim zanimanjem in burnim odobravanje spremljala njegova izvajanja. Takoj po končanem govoru je ravnatelj tovarne odredil prvi obrat strojev, ki so si ga častni gostje ogledali. Med njimi je bil seveda tudi slavnostni govornik. Ogledujoč si razne naprave, se mu habit zaplete med kolesje obratujočega stroja in ga z veliko silo potegne k sebi. Spremstvo je kar okame-nelo strahu, ko je videlo, da ga stroj vsako sekundo lahko zmelje. P. Fišta je pa imel toliko prisotnosti duha, da se je v tistem trenutku vrgel na tla in tako še pravočasno dal priliko, da so stroj ustavili. Dobil je le dolgo, a ne smrtno nevarno rano. V bolnišnico, kamor so ga pripeljali, je dobil od vseh strani Albanije častitke. Kralj si je dal vsak dan poročati o njegovem stanju. C. Drobne vesti. O Felicita Beauvois, ustanovitelji-ca nekega pariškega dispenzari-ja, kjer ubogim dele hrano, je dobila nagrado 15.000 frankov, ker se vedno smehlja. Ubogi jo poznajo pod imenom „mala smehljajoča sestri-ca.“ Nagrado je razpisala akademija za moralo in politično znanost. Če bi bilo več takih nagrad razpisanih, bi kmalu zginili kisli obrazi. Seve, vedno in od srca se more smehljati le globoko v Bogu zasidrana duša. y Ameriki pohaja dva milijona ▼ otrok v brezverske državne šole, kjer ne slišijo nobene besede o Bogu, prej katero proti njemu, ko zanj. Škofje sedaj resno razmišljajo, kako bi se dalo te male pagančke, ki bodo enkrat veliki pagani, rešiti. T)red nekaj meseci je bil priprost A mehiški duhovnik Arnecua Oroz-co od avtomobila povožen. Danes je njegov grob že božja pot. Čudežna ozdravljenja se gode na njem. Ako se bodo izkazala kot pravi čudeži, znamo kmalu dobiti prvo avtomobilsko žrtev na altarju. T^vržavna radio postaja v Honkon-gu na Kitajskem oddaja vsako nedeljo tudi eno katoliško točko, vsako tretjo nedeljo pa katoliško sv. mašo in blagoslov z Najisvetejšim. v Otevilo katoliških cerkva v Ame-^ riki je od lanskega leta naraslo od 12.442 na 18.940. Število metodi-stovskih cerkva, ki je glavna protestantska sekta v Ameriki je nazadovalo od 29.742 na 26.130. TVT a vseameriškem sestanku Mariih jinih družb v Chicagi, letošnjega julija, je bilo 3400 zastopnikov in zastopnic. Marijina družba, moška in ženska šteje po celi Ameriki okrog milijona članov in članic. TT Stainforthu na Angleškem so ▼ tamkajšnji rudarji v prostem času sami postavili cerkev za kakih 250 oseb. Ker so bili med njimi tudi razni profesijonisti, so vse sami naredili. Eden jo je celo poslikal. Oelgija je imela svoj narodni -D haristični kongres od 25.-"v aug. Vodilna misel vseh govorov 111 razprav, tako na kongresu, kakor katoliškem časopisju je bila: Kaj liška akcija v svojih odnošajih <* presv. Evharistije. \ nglež Alfred Wood, ki je ^ 2». mrtvouden, je v Lurdu čudežno ozdravil. Ko se je vrnil don'0'1 ga je pričakovala 3000 glava žica znancev, da se na lastne oči p>e priča, če res sam hodi. Tz francozke Kanade je lani odšlo' J zunanje misijone 141 misijona^ jev in misijonark. Tam bivajo ^ stari verni Francozi in veliko se jJ“ la za misijone. Vsako leto kje prl*. de misijonsko razstavo. Odtod ta bogati misijonski naraščaj. o lepi virtuoz na glasovirju An ^ Javelak, Ameriški Čeh, je mnogih sijajno vspelih koncerti*1 g rom Amerike zapustil svet in st V v karmelitski samostan. T) ivši častnik italijanske arrua D Karl Pelizzi, svoj čas profe . matematike in fizike v Buenos -p. res, pozneje inštruktor vojvode^ Aosta, je bil letos posvečen v hovnika. Star je 65 let. poljska ima sorazmerno najj^j I odprte roke za misijone. La11^ letos ji je bila priznana palma:^ ^ razmerno pravim, ker drugače je i prvem mestu Amerika, ki je zbrala 1,410.000 dolarjev. 1 o T7' rancozka vlada je imenova F člana častne legije belgijs'jj, frančiškana P. Apolinarja d. 0 v Zaslužil je. Že 20 let je misij011/..: J Carigradu. L. 1922 je v Ana_t° J^jl nevarnostjo lastnega življenja smrti 800 Fi'ancozov, Italija110'’ kov in Turkov: P• HUGO: 1. Kolikokrat je treba opraviti sv. spoved, kdor se hoče udeležiti Vseh odpustkov? — F. S. Kdor hodi vsak dan, ali skoraj vsak dan k sv. obhajilu, torej vsaj Petkrat tedensko, zanj sploh ni predpisano, kolikokrat mora iti k sv. spo-eca, ako mu ta ni nujno potrebna. Drugače zadostuje iti dvakrat na mesec, ni potrebno ravno na 14 dni. 2. Ali se sme redovna molitev III. reda obrniti v kak posebni na-a,en, n. pr. za duše v vicah, za umirajoče, za sv. Očeta itd. — A. B. Ce smemo vsa svoja dobra dela s takozvanim heroičnim dejanjem take namene obrniti, se sme tudi ta redovna molitev. Pripomniti pa °ramo, da ta redovna molitev nikakor ne more nadomestiti kake r.uge bratovske molitve. Tako je izrecno izjavila kongregacija sv. ofi-*]a 11. jun 1913 jn papež Pij X. je to potrdil. l. 3. Imam Marijino podobo s podpisom Madonna della Sedia. Kako 1 se to v slovenskem reklo? — M. A. v. . Marija na sedežu bi se to reklo slovensko. Original je naslikal slo-1 dalijanski slikar Rafael. Pravijo, da ko je v duhu umetnijo za-sli?Vial’ n' ime* Platjna Pri rokah, pa jo je kar na dno nekega soda na-11 aP so od Boga...“ 1. Jan. 4, 1. V posameznih slu-t>o}f treba poslušati, kako duh govori, da se spozna kateri govori, s*, er duh govori mirno, sladko, božajoče. Zli duh govori nervozno, »stveno, burno. rPfl 5- Ali velja 12 Očenašev pri pobožnosti „Zlatih rož“ za tretje-ecln,sko molitev? — J. Č. j0 . tistim, ki jim pobožnost „Zlatih rož“ ni znana bodi povedano, da se ^ vPetjal rajni dekan Lendovšek v Makolah. Obstoja pa v tem, da Cer^l0ti vse tri dele sv. rožnega venca. Ker ta pobožnost od najvišje Hin 'erje oblasti ni bila nikoli kot posebna bratovščina potrjena, tudi p a nizkih lastnih odpustkov. Ker je tedaj zasebna pobožnost, četudi Sam <0Jijstvu odobrena, njeni Očenaši lahko nadomestijo tretjeredniške, 0 Slava Očetu itd. je pri 12 treba dostaviti. Ljubezen do resnice. | 'V lizu mesteca se je razprostiral temen gozd. Že več tednov šeni n 1-^ bilo varno hoditi skozi, zlasti še v večernih urah. Parkrat že s0 I 3 roparji napadli popotnike ter jim ugrabili vse. . Mlad premožen trgovec se je nekega dne radi svojih opravil zep zakasnil v mestu. Hotel pa je biti na vsak način zvečer že doma, ker b bila sicer njegova žena v velikih skrbeh radi njega. V majhni vasici pi'e gozdom je skrbno pregledal svoj samokres, vsedel se je na motorn0 kolo ter se naglo odpeljal. Mračno je že bilo, ko je prišel v gozd. J0' šastno je zrlo vanj temno drevje in vse okrog je vladala smrtna tišina-Čuti je bilo samo motorjevo drdranje. Tedaj se zasliši naenkrat močan krik: „Stoj!“ „To so roparji; mu je šinilo skozi glavo. „Ne boste me ujeli," si je mislil in pognal svoj kolo, da je drvelo s hitrostjo puščice. Toda, naenkrat zadene ob o predmet, ki je ležal na cesti, ter se ustavi. V tistem trenotku skoči iz grmovja šest zakrinkanih postav, ki Pju grozijo z napetimi samokresi. Tudi sam je dvignil svoj samokres, to

da je ne bo zmogel vsak. Stane namreč 120 Din. Zato smo vpe-ial> še preprosto unif ormo, ki je pa kljub temu prav lepa. °,je bel pavolnat sviter z rjavimi okraski na rokavih in zdolaj; na f Slh pa ima rjav križ. Kroj stane od 25 do 35 Din. Ravna se po veli-°sti posameznih dečkov. Ker torej ni drag, si ga bodo lahko nabavili prav vsi Frančiškovi križarji. — V eni izmed prihodnjih številk bomo pri°bčili sliki obeh krojev. Lučka z neba. 2 ^ V oktobru bo začel izhajati nov list, ki se bo imenoval „Lučka To bo cerkveni list za mladino ter ob enem glasilo Fran-križarjev in sestric sv. Klare. — Njegov namen bo voditi ^ otroke k Jezusu, ki edini je prava Lučka z neba. — Posa-> ^a številka bo stala 50 par. — Vsaka druga številka bo imela prilogo 2USOV1 driCVl** n nlmlron /\ 1 ty\ r» /■»■* r c* n t trAfli rjc\ a T 1 nli A L Okovij, vSe Listič bo nekakšno izpraševanje vesti za otroke, slike, povestice, pesmice ... z °dd i " mno§° veselega. — Razumljivo je, da bodo imeli svoj poseben {Vnašal tudi lepe slike, povestice, pesmice... z eno besedo: mnogo res- in ®aSli lističu Frančiškovi križarji in sestrice sv. Klare, kjer bodo Vse, kar je zanje potrebno. — O tem lističu pa prihodnjič kaj več. 'GELI K: Kronika III. reda. Vod ŠMARJETA PRI N0VEM MESTU, okr. Novomesto; ust. 18. 4. 1883; * e 1 j : Perko Ivan, župnik; odbor: Zvone Ignacij, Perše Ana, r}js j Marija, Eržen Ana, Kaliger Marija, Bašelj Marija, Granda Ma-H0 ’• “erele Alojzija; število članov: moških 18, ženskih 203, v Wrn •u naročnikov Cvetja: 8; delujoči odsek: do- eLn; okoliš skupščine: 2300 duš. sm ŽALNA, okr. Ljubljana; ust. 19. 11. 1872; voditelj: Šolar Jo-šf’**nik; odbor: Fink Anton, Erjavec Uršula, Križman Marija; 11 o članov: moških 3, ženskih 241, v novicijatu 35; naroč- ni kov Cvetja: 10; delujoči odseki: evharistični, za olepša-nje cerkve, časniški; okoliš skupščine: 1250 duš. SV. PETER V GORNJI RADGONI, okr. Sv. Trojica v Slovenskih goricah; ust. 27. 7. 1893; voditelj : Gaberc Martin, župik; odbor-• Lančič Janez, Gril Jakob, Sattler Matija. Keblar Anton, Klobasa Magd3' lena, Kančič Liza, Weis Ana, Janšovec Ivana, Merčnik Marija, Osojnik Ivana; število članov: moških 60, ženskih 276; naročnik0' Cvetja: 15; okoliš skupščine: 5600 duš. DOLE PRI LITIJI, okr. Novomesto; ust. 10. 1. 1886; voditelj-Filler Venceslav, župnik; odbor: Novak Albin, Tomc Anton, Grčar Mihael, Jesenšek Frančiška, Oblak Marija, Avbelj Rarbara, Medved AD' tonija, Sluga Jožefa, Kordin Marija, Savšek Frančiška, Kotar Manj3’ Medvešček Marija, Knez Ana, Oblak Genovefa, Zavrl Jožefa; števi^ članov: moških 58, žensldh 170, v novicijatu 9; naročnik0 Cvetja: 20; okoliš skupščine: 1500 duš. „BLAGOR MRTVIM, KATERI UMRJEJO V GOSPODU": Skale-Godicelj Neža, Lipnik Leopold, Vidomšek Jurij, Perbil Blaž, Jezeri^ Marija, Martinšek Ana, Toter Neža, Koren Ana, Vodušek Marija. Sv. Trojica v Slovenskih goricah: Šeneker Marija, k drark Marija, Frlan Jakob, Golob Marija, Drvanjšek Marija, Kriz3 Antonija, Denk Ivana, Fras Marija, Pravdič Apolonija, Simončič tilda por. Zavrl, Zelenik Alojzij, Dvoršak Vincenc. „ZAKAJ NJIH DEL GREDO Z NJIMI". (Raz. 14, 13). Razno. V molitev se priporočajo: • Pokojni udje armade sv. Križa v Mariboru: Al zija Stuber, Terezija Krajnc, Jožef Brezner, Marija Kocbek, Janez * helič, Jurij Bezjak, Marija Potočnik, Leopolda Ferk, Marija Kraj0’ Marija Kocmut, Marija Žel, Jožef Petek, Alojzij Poštrak, Marjeta No'3 ' Alojzij Fras, Marjeta Kolman, Marija Jegerič, Elizabeta Žnidarič, J žefa Vuge, Antonija Lenartič, Elizabeta Škof. DAROVI: Za frančiškanske misijone: o a Za gladujoče v Šiensi preč. g. Josip Fon, Ajdovščina Din 293; gobave v Šiensi po P. Krizostomu ena neimenovana Din 200, drUB Din 50; neimenovan po P. Hugonu Din 10; Črepinko Ana Din 15: JL imenovani dobrotniki Din 227; neimenovani za gladujoče v Šensi Din ’ neimenovan za kitajske misijone po P. Hugonu Din 30; neimeno'3 po p. Krizostomu za trpeče v provinciji Šiensi Din 1000. Za cerkev sv. Frančiška v Šiški: Neimenovane osebe Din 55. Za kruhe sv. Antona: G. Belec Anton iz Sv. Križa pri Ljutomeru Din 100. Za kolegij sv. Antona v Ročnem: # Neimenovana iz Maribora Din 50; neimenovana po P. Hu^n. Din 50; g. Marn Franc, Laško Din 24; Dolničar Ivana, Maribor Din)’ Duhovniška III. redna skupščina v lavantinski škofiji Din 200; nei°^ novana po p. Hugonu Din 30; za kapelo v Rocnu ena neimeno'3 Din 10, druga Din 20.