Ameriška Domovina

NO. 158
Lfs-r »iHt"™
V/1- N.y
MkMMMGA HI— ho/wif
r0olc/v„°P(f c7/?e
'JJ227
iAmv*m OMS	Natfoul mil latenutlMial Circnlatioi
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 18, 1970
iLOVCNIAK
mmm& mcwsrar^i*

ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII
Sovjetija se utrjuje na kubanskem oporišču
Sovjetska zveza ureja na
Kubi letalska oporišča in
pripravlja oporišča za svoje atomske podmornice, o-borožene z raketami.
LONDON, Vel. Brit. — Tukajšnji Times je objavil daljši članek o postopnem izgrajevanju sovjetskih letališč in pomorskih oporišč na Castrovi Kubi 90 milj od obale ZDA. Pisec članka R. Wigg trdi, da Sovjetska zveza načrt izvaja postopno v takozvani “salamski taktiki”. V okviru taktike se naredi vselej le nekaj malega, kar ne more nuditi razloga za trd protest. Ko se nabirajo salam-ske rezine druga na drugo, nastane počasi kar lep kupček, tedaj pa je protest največkrat že prepozen.
Potres v Peruju so v Moskvi letos izrabili za ureditev letališča pri Havani kot glavnega o-porišča in vmesnega postajališča za sovjetska letala, ki nosijo pomoč žrtvam potresa v Peru, Glavno komunistično glasilo. “Granma” je 11. julija namreč objavilo, da je prvo sovjetsko letalo Antonov-22, ki je pristalo na letališču pri Havani, pripeljalo tja tudi sovjetske strokovnjake, ki naj bi uredili to letališče kot oporišče za sovjetska letala. R. Wigg sodi, da bodo ti sovjetski strokovnjaki ostali na Kubi in sedanja “začasna” ureditev letališča bo postala trajna. S tega letališča bodo sovjetska letala lahko stalno nadzirala dober del obeh Amerik, pa v slučaju vojne ponesla tja tudi bombe. Opozoril je na obisk sovjetskih eskader vojnega bro-dovja na Kubi lani in letos ter na obisk sovjetskega vojnega ministra maršala A. Grečka lansko jesen.
Prihodnji korak “salamske taktike’ bo po sodbi Angleža u-reditev stalnih oporišč na Kubi za sovjetske podmornice, sličnih onim, ki jih imajo ZDA v Holy Loch na škotskem in v Roti na Španskem. Trenutno naj bi bilo na Kubi do 10,000 Rusov med njimi kakih 1000 pri Castrovih oboroženih silah. Ostali naj bi vršili razne tehnične posle v gospodarstvu, kjer domačinov ni ali pa premalo. R. Wigg ugiblje, da naj bi bil Raul Castro, kubanski vojni minister, hotel pridobiti Moskvo za sprejem Kube v Varšavsko o-brambno zvezo, kap pa je Moskva odklonila, ker trenutno še noče razburjati ZDA.
Novigrobom MladinaIminajfeiodIgj[G|pT	VEDNO UTRJUJE
SVOJO STRAN OB PREKOPU
Dorothy F. Zoretich
V Euclid General bolnišnici je umrla kmalu nato, ko je bila tja pripeljana zadeta od srčne kapi 44 let stara Dorothy Frances Zoretich z 20571 Morris Ave., Euclid, O., roj. Kastelic v New-burgu, žena Michaela, mati Kennetha, sestra Anne Tekau-cic, Daniela, Mary, Franka, Antoinette Selesnik, Victorja, Rose DiMatteo, Berthe Zenz, hčerka pok. Dominika in pok. Ane Kastelic. Pokojna je bila zaposlena zadnjih 10 let pri Fisher Body Corp. Bila je članica KSKJ št. 150. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 9.15, v cerkev Sv. Križa ob 10., nato na Kalvarijo.
Frank J. Drčar
Včeraj okoli poldne je nenadno umrl na svojem domu na 19100 Melville Rd. 64 let stari Frank J. Drčar, rojen v Clevelandu, samski, zaposlen pri Powne-Eaton Yale Co. kot obra-tovalec avtomatičnih strojev. Pokojni je bil brat Mrs. Frank Kepic, pok. Faye Sever, Edwards (Calif.), pok. Alberta in
gospodarskega zastoja
Tako malo zaposlitve za njo v letnih mesecih ni bilo že 6 let.
WASHINGTON, D. C. — V poslovanju ne igrajo glavne vloge številke, važnejše je splošno razpoloženje. Ako se razpoloženje bliža stanju optimizma, najema na primer m a r s i k atero podjetje nove delovne moči bolj s pogumom kot iz dejanske potrebe. To velja tudi za najemanje sezonskih in začasnih delavcev, ki naj na primer nadomeščajo delavce, ki gredo na letne dopuste. Takih kandidatov za začasno zaposlitev nudi največ mladina, ki ima pred seboj šolske počitnice.
Letos so napovedovalci uganili: začasne zaposlitve bo manj, ne samo, ker imajo podjetja manj naročil, ampak tudi radi tega, ker nočejo delati za zalo ge. Da jo bo tako malo, tega pa niso pričakovali. Brezposelnost je na primer znašala v juniju
pok. Johna. Starši pokojnika,) in juliju 1969 med mladimi kan-Frank in Mary, roj. Rožic, so
umrli. Pogreb bo v četrtek ob 8.45 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 9.30, nato na Kalvarijo.

Velik presežek v zunanji plačilni bilanci Britanije
LONDON, Vel. Brit. — Po u-radnih podatkih je znašal v preteklem mesecu prebitek v zunanji plačilni bilanci Velike' Britanije 328.8 milijonov dolarjev, med tem ko je bilo v juniju v tej bilanci 112.8 milijonov primanjkljaja.	> m ,
iil
Ul
Vremenski
prerok
pravi:
Večinoma sončno in milo. Naj višja temperatura podnevi okoli 85, ponoči okoli 60.
ZDA skrbno opazujejo izraelsko-arabske meje
WASHINGTON, D.C. — Tajnik za narodno obrambo Laird je izjavil, da ni treba pripisovati prevelikega pomena “kršenjem” tišine na izraelskih frontah tik pred začetkom in takoj začetku obnove premirja, ker so bile informacije v tistih urah precej pomanjkljive. Sedaj so ZDA uvedla strogo opazovanje.
Lairdova izjava je bila potrebna in primerna. Iz Jordanije prihajajo namreč nič kaj prijetna poročila. Voditelj palestinskih gverilcev Arafat je po-iovo izjavil, da premirja njegova gverilska organizacija ne bo spoštovala.
Jordanijski kralj najbrže tem tudi računa, ravno zanj Arafatovi gverilci najbolj varna organizacija. Kot trdi A-rafat, je kralj že začel zbirati okoli Amana močne vojaške sile. Gotovo ne proti Izraelu, ampak proti gverilcem. To bi pomenilo grožnjo z državljansko vojno med jordanijskimi četami n palestinskimi gverilci.
didati za zapolitev 12.8%, letos pa iste mesece 15.7%. Tako visokega odstotka nismo poznali že šest let.
Črna mladina je trpela še bolj. Med njo je odstotek brezposelnih znašal lani 24.8%, letos pa kar 30.2%. V resnici je stanje še slabše, kot povedo ti odstotki. Letos je namreč na tisoče mladih črncev sploh obupalo, da bi našli sezonsko zaposlitev. Cenijo, da se jih letos kar 336,000 sploh ni prijavilo za delo. To se je pokazalo tudi v odstotkih splošne zaposlitve. Lani je bilo na primer zaposlenih 60% vseh delovnih moči, letos pa le 58.5%, belih je zaposlenih skoraj dve tretjini.
Pravilna slika stalne zaposlenosti in brezposelnosti se bo pokazala šele v septembru in ok tobru.	'
s so ne-
Dan predsedniških volitev naj bi postal narodni praznik
Dominikanski republiki |
SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Špekulacija bivšega predsednika Dominikanske republike Balaguera se mu je posrečila. Izročil je začasno vso svojo upravno oblast sodnim organom, da mu ne bi mogel nihče očitati, da je policijo in vojake rabil za svojo agitacijo. Volitve so vkljub temu potekale rolikor toliko mimo. Bilo je seveda nad 30 smrtnih žrtev v vo-livni kampanji, toda nihče ni mogel dolžiti Balaguera osebno, da je on kriv te volivne pege.
Da bo pri volitvah zmagal, je bilo jasno, kajti opozicija se je razcepila. Aktivno so se volivne kampanje udeleževale le nekatere levičarske struje, seveda na pobudo in pod vodstvom komunistov. Bivši Balaguerovi politični nasprotniki in tekmeci pa pri volitvah niso igrali nobene izcedne vloge.
Balaguer .je v svojem inavgu-racijskem govoru povedal par zanimivih podatkov.
Skušal bo javno upravo decentralizirati in nanjo prevaliti odgovornost za trošenje proračunskih sredstev. Njegova administracija bo sedaj posebno skrbela za zboljšanje prometne mreže, prosveto in boljša stanovanja za revne sloje.
Veleposestnikom je zagrozil z agrarno reformo in napovedjo, da bo omejil pravico do orne zemlje, ako ga veleposestniki ne bodo poslušali. Posebno ostro je kritiziral tradicijo terorja, ki še zmeraj vlada v deželi, in pozval javnost, naj sodeluje z varnost nimi organi pri preganjanju teroristov.
Zahvalil se je tudi ZDA, ki so v času njegove prve vlade dale republiki nad $100 milijonov podpoi povrhu pa še povečale dominikansko izvozno kvoto za sladkor. Dominikanska republi ka bo sedaj lahko izvozila v našo deželo 679,000 ton sladkorja.
Politični opazovalci upajo, da bo Balaguer lahko mirno vladal vso svojo dobo.
Izraelski zunanji minister Abba Eban je včeraj dolžil Egipt in Sovjetsko zvezo, da nadaljujeta s postavljanjem raket na egiptski strani vzdolž Sueškega prekopa. Izrael je zadevne dokaze izročil Združenim državam.
WASHINGTON, D.C. — Skupina demokratskih kongresnikov in senatorjev je stavila predlog, naj se dan predsedniških volitev proglasi za narodni praznik. Federalni urad za statistiko naj porabi ta dan za splošno agitacijo za registriranje novih volivcev. Organizacijo te agitacije naj bi pa prevzeli državni uradi za statistiko.
Gomulkin tolmač pobegnil na Zahod?
BONN, Nem. — “Bild am Sonntag” je objavil, da je glavni tolmač poljskega komunističnega vodnika Vladislava Go-mulke 43 let stari v Avstriji rojeni Erwin Weit pobegnil na Zahod in prosil za politično zatočišče v Nemčiji. S seboj naj bi prinesel podrobne informacije o Varšavski zvezi.
JERUZALEM, Izr. — V zadnjih dneh so skušale Združene države zmanjšati pomen vesti, da naj bi Egipt postavil na svoji strani prekopa že po uveljavitvi premirja večje število oporišč za rakete SAM-2 in SAM-3, četudi je bilo v dogovoru o obnovi premirja določeno, da ne sme nobena stran okrepiti svojega vojaškega položaja v 50 km (31 milj) širokem pasu vzdolž prekopa. Izrael je trdil, da ima za to dokaze in da je te dal na razpolago ZDA, ki da jih proučujejo. Ameriški obrambni tajnik M. Laird je v nedeljo izjavil, da je resničnost in veljavnost te^ dokazov težko preveriti, ker ni na razpolago točnih fotografij o položaju tik pred obnovo premirja in tik po njegovi uveljavitvi.
Nekateri so trdili kar naravnost, da se Izrael pritožuje nad kršenjem določil premirja od strani Egipta v glavnem zato, da bi pripravil ZDA do tega, da mu dajo večje število Phantom jet letal, ki jih že tako dolgo želi dobiti. Te trditve so vznemirile Izrael in včeraj je zunanji minister Abba Eban nastopil javno proti njim.
Abba( Eban je potrdil, da ima Izrael dokaze o postavitvi raketnih oporišč in raket na področju vzdolž prekopa na egipt-ški strani po obnovi premirja in dodal, da Egipt premirje krši še dalje in kljub izraelskim protestom postavlja še dalje nova oporišča in izgrajuje začeta. Izrael je dokaze za te svoje obdolžitve izročil ZDA. Eban je pripomnil, da ameriški obrambni tajnik Melvin R. Laird v nedeljo, ko je govoril, teh dokazov še ni imel na razpolago.
Izraelska letala so odkrila, je dejal Eban, vsaj pet krajev z oporišči, kjer teh pred obnovo premirja ni bilo. Premirje je stopilo v veljavo opolnoči 7. avgusta in prvotna pritožba Izraela je bila, da so na egiptski strani nekaj ur po obnovi premirja pripeljali na nekako 30 tovornjakih rakete SAM-2 in SAM-3 na področje vzdolž prekopa, kjer jih preje ni bilo in kjer bi jih po določilih premirja
ne smeli postaviti v času njegovega trajanja.
Abba Eban je poudaril, da Izrael ne bo dovolil, da se dvomi v njegovo iskrenost in v veljavnost njegovih izjav. Vprašal je istočasno, kaj naj veljajo dogovori in pogodbe z državami, ki jih kršijo, ko so jih komaj sprejele.
Izraelski zunanji minister je razkril, da začetek razgovorov zavlačujejo arabske države, ki hočejo imenovati za svoje predstavnike pri njih svoje nanižje predstavnike pri ZN v New Yorku, med tem ko je Izrael na stališču, naj vodijo razgovore zunanji ministri. To stališče zastopa menda tudi glavni pooblaščenec ZN za te razgovore Šved Gunnar Jarring. Eban je dejal, da se morajo arabske države zavedati, da je to posebna priložnost in da morajo biti vlade zastopane na ravni obveznosti. Ce naj se razgovori vrše samo na ravni predstavnikov pri ZN, potem se bo iz “gore upanja rodila samo miš”, je ugotovil izraelski zunanji minister.
Zadnje vesti
BEIRUT, Lib. — Dosedanji finančni minister Sulejman Franjieh, desničarski katolik, ki je hladen do palestinskih gverilcev, je bil včeraj po pretepu v parlamentu izvoljen z enim glasom večine za predsednika republike za prihodnjih 6 let. Svoje novo mesto bo prevzel 23. septembra. Sodijo, da bo v glavnem nadaljeval politiko sedanjega predsednika v pogledu odnosov do Izraela.
SAIGON, J. Viet. — Severni Vietnamci so napadli postojanko vladnih čet, pa imeli pri tem okoli 35 mrtvih. Napad je bil odbit. To je bil edini večji spopad v zadnjih 24 urah. Zaradi dežja in slabega vrema letalske sile niso mogle nadaljevati z bombardiranjem rdečih zbirališč in oporišč v Laosu na meji skrajnega severnega dela Južnega Vietnama. Zavezniške vesti trdijo, da pripravljajo rdeči tam več-
Millsov odbor hoče kvote na tekstilno blago In čevlje
WASHINGTON, D.C. — Znani Millsov odbor predstavniškega doma za pota in načine, ki regulira dejansko smeri naše zunanje trgovine, je zopet sklenil nekaj, kar bo postalo sporno v naši zunanji trgovini. Poleg kvot na tekstilno blago je sklenil, da se isti sistem uvede tudi za uvoz čevljev.
Vprašanje kvot za tekstilno blago je že staro. Sprožili so ga dejansko japonski izvozniki. Naša administracija je bila pioti kvotam za tekstilno blago in je zato predlagala, naj japonski izvozniki tekstilnega blaga sami regulirajo na prostovoljni podlagi izvoz japonskega t e k s ti 1 a k' nam. V začetku je ta sistem kar dobro deloval, pozneje so ga japonski izvozniki kljub a-meriškim opozorilom nepre-
nehoma kršili, dokler se naša administracija ni odločila, da uredi uvoz z zakonom v obliki kvot.
Ni dvoma, da je raba kontingentov in kvot med naj-slabšimi načini spravljanja uvoza blaga v pravi obseg. Zato so tudi kontingenti in kvote tako razvpiti. Vsaka država se jim najrajše ogne, če le more. Šele ko so pri u-vozu tekstilnega blaga odpovedala vsa druga pota, je administracija segla po kontingentih in kvotah. To še razumemo, ne pa kontingente in kvote za čevlje.
Uvoz čevljev ni za naše gospodarstvo usoden. Res obstoja, res je, da se tovarne čevljev jezijo nanj, toda radi tega uvoza še ni propadla nobena naša tovarna. Zato je ver-
jetno, da so bili nagibi za kvote in kontingente rojeni tudi v interesih, ki presegajo navadne trgovske 'kalkulacije, ki pa obenem segajo še v dobo — volilnih obljub. Kontingente za uvoz čevljev bi bilo treba črtati iz zakonskega predloga. Ako je zaščita potrebna, ima federacija še zmeraj carino na razpolago.
Hujša je druga stvar. Trdijo namreč, da je sedanje besedilo Millsovega zakonskega predloga tako sestavljeno, da daje federaciji pooblastilo, da po svoje kroji našemu gospodarstvu meje uvoza in s tem tudi meje konsuma. Pro-izjavalec in potrošnik, oba bi bila po svoje odvisna od federalne birokracije, ki bi jim lahko spreminjala prodajne cene po mili volji.
Sedem članov Millsovega
odbora med 24 se je uprlo takemu besedilu in zahteva, naj pravica do uvoznih kontingentov in kvot ne postane privilegij administracije. O tem vprašanju naj v vsakem konkretnem slučaju odreja Kongres in ne razne zakulisne sile, ki gledajo le na svoje poklicne interese. Akcijo teh “upornikov” je treba podpreti. Res ni treba, da bi sedanje visoke cene za čevlje, ki jih je ustvarila inflacija, odnosno draginja, ostale večen privilegij čevljarske industrije. Še manj je treba, da federacija dobi splošno pooblastilo za kontingente in kvote. Ta pot bi postala kmalu široka cesta za kvote najrazličnejših vrst, v naši deželi bi pa nam ostal le še spomin na nekdanjo poslovno svobodo v uvozni trgovini.
Iz Clevelanda in okolice
Pozdravi iz Beograda—
C. gospod Ciril Zajec, Beograd —Proleterskih brigada 23, Jugoslavija, župnik v stolnici Kristusa Kralja, pošilja vsem tistim, katerim je 4. in 5. julija romal k Mariji Pomagaj v Lemont prav lepe pozdrave iz “starega kraja”, kot on sam imenuje našo staro domovino. Srečno se je vrnil domov in vseh se rad spominja.
Uprava išče raznašalca—
Uprava AD išče raznašalca za Newton, Locherie, Monterey, Naumann, Renwood, Ormiston, Abby in Tyronne Avenue. Kličite 431-0628.
Pozdravi iz Oberammergaua—
Rev. J. Godina, Frank in Dorthy Mlinar pošiljajo rojakom pozdrave iz Oberammergaua na Bavarskem, kamor so šli gledat pasijonske igre. Rev. J. Godina naroča posebne pozdrave vsem tistim, ki so se udeležili romanj pod njegovim vodstvom.
Seja—
Klub slov. upokojencev za senklersko okrožje ima v četrtek ob dveh popoldne sejo v SND v običajnih prostorih.
Ponovna sprememba—
DSPB TABOR sporoča, da je ponovno spremenil dan svojega piknika. Piknik Tabora se bo vršil v nedeljo, 30. avgusta na Slovenski pristavi.
Smrt v Floridi—
Zadnji petek je preminula v Ft. Myers v Floridi, kjer je živela zadnjih 17 let, 59 let stara Mrs. Mary Daniel, roj. Miklavž v Clevelandu, kjer je živela na E. 61 St. in kasneje v Lyndhur-stu. Zapustila je sina Kennetha Higgins, hčeri Ellen Whidden in Beatrice Micks, 8 vnukov in vnukinj, brata Victorja Miklavža, sestre Roso Zicarelli, Stello Mance in Ano Dudek (Euclid, O.). Brat Frank je umrla letos v januarju.
Kucinich nudi izbiro—
Mestni odbornik Dennis Kucinich je napovedal, da bo predložil mestnemu svetu, naj stavi na volivnico 3. novembra poleg Stckesovega predloga za povišanje mestnega dohodninskega davka od 1 na 1.8% še predlog za podaljšanje naklade 5.8 tisočink na nepremičninski davek ter ukinitev delitve dosedanjega dohodninskega davka Clevelanda s predmestji. Mestna uprava naj zmanjša število mest-
jo ofenzivo, ki bi jih naj pri-!nih uposlencev za 5%, pa bo s vedla do osvojitve mesta povečanimi dohodki in s pri-
Quang Tri.	hranki krila nove nujne izdatke.
HONG KONG. — Peiping je' objavil, da je včeraj sklenila Kitajska s princem Sihanu-kom, v preteklem marcu odstavljenim	predsednikom
Kambodže, dogovor o vojaški
Papež Pavel VI. bo obiskal Jugoslavijo
RIM, It. — Papež Pavel VI. s še v juniju sporočil jugoslo-pomoči pri njegovem poskusu vanski škofovski konferenci, da vrnitve na oblast v Kambodži, 'je izbral za središče 6. svetovnega mariološkega in 13. svetovnega m a r i j anskega kongresa glavno mesto Hrvaške Zagreb, odnosno znani hrvaški romarski kraj Marijo Bistričko. Za to se je potegoval posebno močno zagrebški nadškof Kuharič. Kongres bo od 6. do 15. avg. 1971. Nedavno je prišla nato iz Va-
-----	tikana vest, da se je sv. oče od-
Cez 8,500 Kanadčanov da ^ v £asu imenovanega
pomaga tujim deželam kongresa obiskal Zagreb. Vabi-OTTAWA. Kan. — Preko za tak obisk od strani jugo-8,500 kanadskih državljanov de- slovanske vlade še ni, toda pri-la v okviru 101 prostovoljnih čakujejo, da bo Tito povabil organizacij v nerazvitih drža-1 Pavla VI., naj obišče Jugosla-vah po raznih delih sveta. V^ijo, ko ga bo letošnjo jesen te-zadnjih treh letih se je njihovo kom svojega obiska v Rimu obi-število povečalo za okoli 2000. skal v Vatikanu.
WASHINGTON, D.C. — Danes zjutraj je stara Liberty ladja, naložena s cementnimi zaboji, v katerih je preko 20,000 raket napolnjenih z nevarnim živčnim plinom, dosegla svoj cilj 280 milj vzhodno od obale Floride, kjer jo bodo z njenim tovorom vred potopili.
RUTI Ameriška Domovina
1 Ji Ti ■ I
UUluU
6117 ct. CHir Avinua — 431-0628 — Clavaland. Ohio 44101
National and International Circulation
published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st weak ol July Managing Fditor: Mary Debevec NAROČNINA:
Ra Združene države:
|	$15.00 na leto; $8.00 m pol l«ta; $5.00 za I mescM
Ra Kanado in dežele izven Združenih držav: i* $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 8 mesace Petkova izdaja $5.00 na leto
J	SUBSCRIPTION BATES:
United States:
»	$10.00 per year; $8.00 for 8 months: $5.00 for 3 months
Canada and Foreign Countries:
k $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 tor 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 158 Tuesday, Aug. 18, 1970
Letošnji poletni prelomi v mednarodni politiki
'	n.
Ko so zavezniki 1. 1945 po zmagi razdelili ozemlje nekdanje nemške države, se Nemci niso dosti menili za parcelacijo ob zahodni meji svoje domovine. Tam so približno vedeli, kaj jih čaka, so bili pa tudi prepričani, da jim pod novimi režimi v tujih državah ne bo slabše kot pod Hitlerjem, kakor hitro se vojne strasti pomirijo. Razočaranja so jih čakala na vzhodu. Tam so si Sovjeti kratkomalo prilastili vse, kar je prišlo pod njihovo okupacijo in ozemlje delili po svoje, nekaj sebi. nekaj Poljski, nekaj pa novo u-stanovljeni vzhodno-nemški komunistični republiki.
Najbolj je Nemce zbodla vzhodnonemška (Ulbrichto-va) komunistična Nemčija. Na to sovjetsko izzivanje so odgovorili s političnim bojkotom, ki se je izrazil v sledečem stališču:	Zmagovalci hočejo totalno zmago. Naj jo
imajo! Toda nemški narod ne bo pristal, dokler ne bo zedinjen, na nič, kar bi bilo v kvar usodi nemškega ozemlja po sklenjenem mirovnem dogovoru. Moskva se za to protestno stališče ni zmenila.
Razmere so jo prisilile, da je pri vsem tem stopila v 'diplomatske stike v bonnsko vlado, LUbrichtova komunistična Nemčja pa noče napraviti niti tega formalnega koraka. Poljska je posnemala Moskvo in ne Ulbrichta. Tako ima bonnska vlada sedaj s svojimi vzhodnimi sosedi odnose treh vrst z Ulbrichtom le slučajne, ki pa nimajo nobene trajne oblike; s Poljsko napol diplomatske stike za urejevanje nujnih zadev, z Moskvo pa redne, kolikor jih dovoljuje povojno stanje, ko še ni miru.
V Zahodni Nemčiji se je že davno začela debata, kako bolje urediti stike z Vzhodom. Zmeraj so ta razpravljanja naletela na vprašanje državnih mej. V tem pogledu je bil nemški narod deljen: desnica je stala in stoji na stališču, da se državne meje nemškega naroda dajo rešiti le na podlagi mirovne pogodbe, sklenjene s parlamentarno vlado zedinjene Nemčije. Kar se preje sklene, more nositi le začasen značaj, ni torej nič trajnega. Temu stališču so se po vrsti upirale vse komunistične države, kar jih ima kaj i zemlja nekdanje Hitlerjeve Nemč je. Merodajna v tem pogledu je seveda le Sovjetska zveza, kajti samo ona je kot taka prišteta med zaveznike.
Nemci so to stanje izrabili in se razgovarjali o mejah le z Moskvo. Tam so komunisti stali in stojijo na načelu, da so sedanje meje Nemčije nedotakljive. Nemci tega niso hoteli sprejeti. Na tem so pogajanj? zastala do prevzema vlade po W. Brandtu. Brandt je hotel premakniti to sporno točko s kompromisom. Sedanje meje naj bodo nedotakljive, toda nemški narod naj ima v imenu narodnega zedinjenja pravico zahtevati revizijo, ne s silo, ampak s sporazumevanjem. Brandt je hotel najpreje prebiti led v Bonnu in Nemčiji. Naletel je pa na izredno hud odpor od nacionalistov vseh vrst pa do maoistov! Končno je nemški parlament pristal na Brandtovo formulacijo z malenkostno večino. Vprašanje je, ali je večina nemške javnosti za to so-lucijo.
Tudi Moskva ni bila za Brandtovo idejo, pa se je kmalu podala in sprejela kompromis, česar ni nihče pričakoval. Sodijo, da hoče Sovjetska zveza imeU na vsak način zavarovan hrbet proti kitajskim komunistom in njihovi napadalnosti.
Značilna za sovjetsko popustljivost je tudi pripravljenost Moskve počakati na ratifikacijo pogodbe v Bonnu, dokler ne bo dosežen dogovor o novem položaju Zahodnega Berlina do ostale Nemčije, posebno v pogledu njegovih zvez z Vzhodnim Berlinom in z obdajajočo ga Vzhodno Nemčijo.
Odmev na nenapadalno pogodbo med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo v Srednji Evropi je velik. Ni malo ljudi v Zahodni Nemčiji, ki se s stališčem pogodbe ne morejo sprijazniti. Povsod vidijo, kako rdeče ideje vdirajo v Nemčijo in ogrožajo nemške narodne ideale. Pogodba, o-ziroma njeno izvrševanje bo naravno ustvarilo celo vrsto kočljivih vprašani. Ako bo osebni promet med Zahodnim Berlinom in Vzhodno Nemčijo prost, kaj bo potem z blagovnim prometom, kaj bo z denarnim prometom, kaj z vrednostjo obeh mark, zahodne in vzhodne? Kako se bodo prelivale narodne in kulturne iaeje?
Prvi vtis je, da bo imela od vsega tega večjo korist Zahodna kot Vzhodna Nemčija. Zakaj torej Moskva sili v sporazum? Zagugali se bodo naravno tudi vsi drugi sporazumi, kar jih imata Vzhodna Nemčija in Poljska z drugimi sovjetskimi sateliti v Evropi.
Ta nenavadno živahna politika sovjetskih vodnikov ima morda tudi namen poživiti javno življenje v Sovjetski zvezi. Od tam prihajajo vesti, da postaja vse kulturno živ-
ljenje zelo zaspano, da se inteligenca odmika duhovnemu nega očeta v Heglovih naukih, delu, da miselnost aparatčikov zopet prevladuje.	Saj po Heglovem nauku izvira-
V Zahodni Nemčiji podpis pogodbe ni sprožil poseb-ljo vse stvari iz idej; bistvo nega zanimanja, saj je vse, kar se jc dalo o pogodbi pove-1 stvarem je pa gibanje, spremi-dati, že vsebovano v parlamentarni debati. Značilno je, da njanje ravno teh idej. Nič ni so potrebovali Nemci celih 25 let, da so v sebi premagali | stalnega, dobrega, resničnega, odpor proti -stališču, da se o vzhodni meji razgovarjajo tu-
di drugje kot samo na pravi mirovni konferenci. Približno prav toliko časa so potrebovali Rusi, da so se pod vplivom pritiska Peipinga spustili v razgovore, ko so morali Nemcem priznati kolikor toliko ravnopravnosti. Ako ne bi bilo leh prelomov, bi do sedanje pogodbe med Moskvo in Bonnom ne bilo prišlo.
To postavlja odnose med Bonnom, Moskvo in Peipin-gom v novo luč, ki se da morda na grobo takole orisati: Cim bolj bo Peiping pritiskal na Moskvo, tem popustljivejša bo Moskva proti Bonnu. To bo seveda imelo svoj vpliv tudi na zunanjo politiko drugih držav, ki imajo svoje interese v Aziji, med njimi tudi na Ameriko. Washington ima trenutno interese na dobrohotnem posredovanju v A-ziji vsak tako dolgo, dokler smo v vojni v Indokini. Moskva bo hotela dobiti iz Bonna vse mogoče politične ugodnosti, ki bi ji lahko služile v trenjih s Peipingom. Bonn lahko v ta namen izrabi svoje aktivne postavke v Srednji Evropi. Tako bo Srednja Evropa zopet enkrat plačevala račune, ki jih morajo med seboj poravnati velesile.
I. A.
BESEDA IZ NARODA
Lep uspeh piknika Federacije upokojencev
EUCLID, O. — Federacija osmih klubov slovenskih upokojencev je v sredo, 5. avgusta, priredila zelo uspešen piknik ali izlet v parku Slovenske dobro-dekie zveze v Leroy Township. Ta prostor obsega 126 akrov zemlje z več poslopji, gozda, jezera in raznih igrišč. Seveda bo še treba precej izboljšav, kakor tudi na SNPJ farmi.
Udeležba na pikniku je bila nepričakovano velika. Iz širšega Clevelanda je prišlo kar osem busov naših “oldtajmerjev”, iz Barbertona pa eden. Razen tega je bilo lepo število avtov, tako da je bilo skupno okoli 1,200 ljudi. Mnoge je tudi prignala radovednost, kako izglodajo ti prostori |
Zanimivo je bilo to, da so se tam srečali rojaki, ki se že niso videli 20 ali več let. Eh, to je bilo rokovanja in zbujanja spominov. Prvo vprašanje je bilo: “Kaj še zmeraj travo tlačiš?”' Ampak ne mislite, da so bili tam samo starejši, pač pa tudi mladina, ki se je pridno vrtela na plesišču in uživala naravo z nami vred.
Razume se, da je imel odbor’ pri taki množici veliko dela in skrbi. In vzlic temu, da je bilo jestvin in pijače več kot na o-bičajniih piknikih, je žal jedi kmalu zmanjkalo; čeravno so jih šli še dvakrat iskat in en supermarket docela izpraznili mesnih izdelkov. Seveda so nekateri iposetniki godrnjali vsled tega, toda naj oprostijo, ker to je bil izreden slučaj, pri katerem odbor ni imel kontrole.
Federacija klubov slovenskih upokojencev stalno raste. Sedaj ima pod svojim okriljem že pet clevelandskih klubov ter klube iz Barbertona, Girarda in Chicaga. Za pristop je vprašal tudi 'Klub iz Waukegana, ki bo na prihodnji seji Federacije nedvomno sprejet.
S tem bo imela Federacija že nad 1,700 članov. Ako še kateri Klub želi pristopiti, naj piše za podatke na predsednika Krista Stokel, 1875 Braeburn Park Dr., Euclid, Ohio 44117. Pristopnina je samo $10, asesmenta pa za enkrat nobenega. Pomnimo, da v združenju je moč.
Vstopnice za Slakov zabavni :ansambel iz Ljubljane, ki bo :nastopil pri euclidskih upokojencih v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. v četrtek, 10. septembra, ob 2. uri popoldne, gredo v denar'kot SU-he n ruške. Nd razpolaga jih je le še nekaj. Zato jih takoj rezervirajte pri Kristu Stokel, tel. 531-3151. Za upokojence je znižana cena na $2. Na razpolago jih imajo tudi tajniki ostalih clevelandskih klubov.
Ne bom opisoval tega najbolj popularnega ansambla, ker je
lepega. To, kar je in biva, je resnično in dobro, dokler biva. Kadar pa stopi drugo na tisto mesto, je tisto resnično in dobro. Vse je v vednem boju in razporu. Iz tega boja se rode nove ideje in nove stvari; kar biva, ima že v sebi kal lastnega razpada. Nasproti se mu namreč postavi njegovo protislovje, njegovo zanikanje in preko tega zanikanja se razvije sedaj, nekaj novega. Tako iz nebitij nastajajo bitja.
V razvijanju samem, to je v nastajanju, ni nobenega razločka med nič in nekaj. Absoluten je le splošen pojm, ki ni sam po sebi v ničemer določen, ki se pa po zanikavanju samega sebe in po zanikavanju tega zanika-vanja razvija v vse najrazno-vrstnejše stvari. Ta splošni pojem premostuje vsa nasprot-stva, združuje največja protislovja. Danes je tak v svojem razvoju, jutri zopet drugačen. A kakršno je ravno v neki dobi njegovo dejansko bivanje, to je
bil že od drugih dobro opisan za tisto dobo resnično in pamet-v obeh dnevnikih, rečem le to,'no. Kakor se njegovo dejansko da bo vsakemu žal, ako se ne bivanje spreminja, tako se spre-bo udeležil njihovih koncertov, minja tudi to, kar se imenuje kajti za mnoge bo to zadnja in resnično in pametno. — Nič ne edina prilika uživati to svoje- de, če sprevrže v razvoju to, vrstno folklorno glasbo, ki nam kar danes biva, jutri je v svoje
jo bodo predstavili prvovrstni glasbeniki in pevci. Torej poslu-žite se vstopnic, da ne bo prepozno.
Frank Česen
popolno nasprotje. Resnica je nekaj relativnega, ki se tako menja kakor vse drugo na svetu. Hegel tiči še popolnoma v Kantovem, po Fichteju in Schellingu spopolnjenem subjektivizmu. Idealizem mu je temelj.
Ta idealizem pa je bilo treba vreči z Heglovih naukov in postaviti razvojno načelo na čisto materialistična tla. To se je kmalu zgodilo. Karel Marks je izvršil to deo. Materialistično je spremenil Heglove nauke in nanje sezidal — socialno demokracijo (komunizem).
Prva stvar, ki so se je poslu-žili iz Heglovega modroslovja, je stavek, “da ni nič stalnega in da se yse preko protislovij razvija.” — Marks je sprejel materializem kot dokazano dejstvo in zato je brezpogojno kot temelj svojemu modroslovju te zmote:
1.	Ni Boga in ni duše; vse je le spreminjajoča se stvar.
2.	Nobene bistvene razlike ni med stvarmi, najsi bodo žive ali nežive, te ali druge vrste. Človek, živali, rastline so istega rodu kakor apnenec, železo, baker itd. Tvori so, ki so nastali v razvoju vesoljstva.
3.	Tvar je večna; gibanje je večno in čas je večen.
4.	Človeški rod se je razvil iz živali m je preko dolgih dob surove divjosti prišel do seda-nega stanja.
5.	Nobene ideje ni, ki bi ne bila plod tvarnega razvoja.
de trditve so Marksovemu modroslovju podlaga. Na njih je zidal. Človek potrebuje za svoj obstoj in razvoj edino le tvar-nih materialnih stvari, ker je sam le tvarno bitje. Kako si je Engels, najožji Marksov somišljenik, zamislil “postanek človeka”, da to “vero” upodobi: “De-lo je ustvarilo človeka samega.”
“Pred več stotisoč leti, med oddelkom, ki se še ne da za trdno določiti, tiste zemeljske dobe, ki jo imenujejo geologi terciarno, zdi se proti njenemu koncu, je živel nekje v gorkem zemeljskem pasu skoraj gotovo na neki ravnini, ki se je zdaj pogreznila na dno Indijskega o-ceana, rod človeku posebnih visoko razvitih opic. Darwin nam je približno-opisal te naše prednike. Bili so popolnoma ko-
Kaj smo!?
EUCLID, O. — Naš naj večji sociolog rajni dr. Janez Ev.
Krek (umrl 1. 1917) je v svoji obsežni knjigi “Socializem” —
616 strani — (prva izdaja iz leta 1901 druga nespremenjena pa iz 1. 1925) na znanstven način podal preglede o socialnem vprašanju. Nanizal nam je vzroke z vidikov filzofov, ki so vplivali na razvoj delavskih odnosov do države. Čeprav je od tistih časov (saj delo je najprej izhajalo v reviji Dom in svet —• pozneje pa obsežno delo v snopičih, od časa do časa, dokler ni bilo v 1. 1901 končno v celoto vključeno), že čez 70 let, je tudi za naš čas tako sodobno, da se je vredno vživeti v tisto dobo, da razumemo sedanji čas.
Omejil se bom na ozek primer, kdo je vplival na Karla Marxa (181 - 1883), ki je v februarju 1848 s pomočjo Friderika Engelsa sestavil “Komunistični manifest '. (V obsežnem poglavju, 10. komunistični manifest in Marksova načela, str.
360-387, nam Krek razčleni vsebino Manifesta.) — Podstat Marksovim naukom je filozofija George-a Hegela (1770-1831). O-menjeno bodi — kot Marks je tudi Adolf Hitler na Heglovem nauku utemeljil svoj nacizem.
Obsežno razmotriva Krek v filozofiji Hegla, “...katerega zmote so zarezale globoke brazde v našo dobo.”
Če je že (tudi nemški) filozof Emanuel Kant (1724- 1804), vplival, da se je vedno bolj o-temnjevala vera v Boga, zato so se z veseljem oprijeli Kantovih načel (individualizma, človek je bog, podstat liberalizmu), odstavljajo božje veličastvo, tembolj ker tako prija človekovemu sebičnemu samoljubju.
Nasproti Kantovi filozofiji o-božuje Hegel državo:	Država
je bog. Na tem temelju je osnoval Marks z Engelsom socialistično demokracijo s tem pristavkom, da je na čelu proletarcev izdal geslo: Država smo mi!
Liberalizem s kapitalističnim o-deruštvom v spremstvu je dete smati, imeli so brade in šiljasta Kan tovega individualističnega! ušesa in živeli so v tolpah po modroslovja; materialistični ko- drevesih.
munizem, ki ga je vzbudil K.' Način njihovega življenja, ki Marks, pa ima svojega dušev- odkazuje pri plezanju rokam
Popoln polom kubanskega komunizma
Fidel Castro yodi pod zastavo komunizma Kubo z železno roko že deset let. Konec junija je sklical ljudske množice, da jim v glavnem mestu Havani naznani polom svoje gospodarske politike.
Najprej je povedal, da ni bil letos dosežen zastavljeni cilj pri sečnji sladkornega trsa. Namesto deset milijonov ton je bilo uskladiščenih le osem milijonov. To bo imelo svoj odmev v vsem kubanskem gospodarstvu, saj si Kuba zlasti s prodajo sladkorja ureja svojo zunanjo trgovino.
drugo opravilo nego nogam, je nagnil te opice, da so se pričele odvajati hoje z rokami in da so začele bolj in bolj pokonci hoditi. S tem se je izvršil odločilni korak za prehod opice v človeka.
Engels pripoveduje dalje, kako se je polagoma roka oprostila in kako je pričela samostojno delati. Roka se je vedno bolj in bolj razvijala in z njo tudi drugi telesni deli, med njimi zlasti glasovni organi. Delo se je spo: polnjevalo in z njim tudi družabno razmerje. Omenjene živali so vedno bolj čutile, da je skupno življenje zanje koristno; k temu življenju so pa potrebovale govora.
Najprej delo, z njim polagoma govor — to sta oba bistvena nagiba pod katerim vplivom so počasi prišli opičji možgani v človeške, ki so sicer prvim podobni, vendar mnogo večji in popolnejši.
Stotisočletja — v zemeljski zgodovini ne več nego ena sekunda v človeškem življenju — so gotovo prešla, preden je nastala iz plezajočih opic človeška družba. Končno je bila tu. In kaj vidimo zopet tu kot bistveni razloček med opičjo tolpo in človeško družbo? — Delo.
Namesto rastlinske hrane se je jelo uživati meso. Začela so se rabiti prva orodja za lov, začel se je rabiti ogenj in krotili so živali. Človek je priroden proizvod, nesmiselna in protinaravna je predstava o nasprotju med duhom in tvarjo, človekom in naravo, dušo in telesom, ki je nastala v Evropi, odkar je propaael klasični stari vek, in ki je dosegla v krščanstvu svoj naj višji razvoj.
Po teh načelih dokazuje Engels dalje, kako se je nujno spremenil proizvajalni način in kako mora končno priti doba, v kateri bodo vsa proizvajalna sredstva skupna last, v kateri bo zavladal komunizem. Misel na Boga mu je torej “nesmiselna in protinaravna”.
•
Iz omenjene knjige sem zožil te zmotne ideje o človeku, ki jih uvaja komunizem v svetu. Kakor plevel prerašča in duši kleno rast, tako v prenešenem pomenu zmotna ideja o vrednoti človeškega dostojanstva škodi resnici. Ce je človek res “samega sebe naredil”, se sam dvignil nad žival in nima drugega namena, kot ostala četve-ronožna bitja, se mi zdi, da bi bili srečnejši, če bi ostali to — kar nismo!
Saj se ločimo po umskem spoznanju, če po vnanjosti (telo) sličimo živalskemu svetu, da se 7 duhom dvigamo nad materialno gmoto. Naj naši zmotni filozofi še tako človeka porivajo med živali, nikdar ne bodo doživeli, da bi to steno podrli, ki nas loči od živali!
Namenoma sem pripisal te misli, ki naj tistim, ki v nauku komunizma ne vidijo nič “slabega”, spoznajo, kako na zgrešeni osnovi se odločuje naša prihodnost, če bomo brezbrižni čakali — ko nam jo bodo drugi, ki se za te “dobrine” zavzemajo, približali!
M. Tekavec
“Bolje bi bilo — je dejal — da si izberete novega voditelja revolucije. Sli smo skozi učno dobo, ki nas je stala vse preveč. Prav imajo naši nasprotniki, če trdijo, da vlada v deželi nezadovoljstvo. In izgledi so slabi še naprej, pred letom 1975 ne moremo pričakovati zboljšanja položaja. Seveda je to naša sramota, toda morda nas bo ta občutek sramote podžgal k novim naporom. Je res žalostno, da se je naš način gospodarstva izkazal za tako neučinkovitega. Delavci nosijo nogavice polne lukenj in čevlje brez podplatov^ proizvodnja mleka je padla z o-zirom na leto 1968 za četrtino, cementa za 23%, jekla za 38%, kruha za 2%.	*
Od leta 1958 je prebivalstvo Kube narastlo za 1,700,000 pre-aivalcev, to je od 6,547,000 na 8,256,000. Zgrešena Castrova e-conomska politika je bila v tem. da je dovolil, da je kubanski delavec proizvajal eno peso, prejemal pa dva, kot mu je že leta 1963 za časa Hruščeva poočital ruski ekonomist Bondarčuk.
Sedaj sam Castro priznava, da je sledil napačno pot v gospodarstvu, a za to obtožuje le tehnične pomote pri izvajanju programa, namesto da bi priznal, da je napaka v samem sistemu. Ni mogoče delati načrtov pri mizi brez upoštevanja človeka, ki naj te načrte izvede. Dokler Castrov komunizem ne bo spoštoval človekove osebnosti in jo razvijal ter težil za človečanskim obrazom socializma, bo kubanski človek ostal brezbrižen o vseh naporov režima in se bo pustil še naprej u-porabljati kot brezdušno orodje, ponavljajoč ‘ na množičnih shodih histerični vzklik: “Fidel, samo ti Fidel!”
\1 NAŠIH VRST
Barberton, O. — Cenjeni! Pri-'ožen je ček za enoletno naročnino na Ameriško Domovino. List nam zelo ugaja in ga imamo radi. Lep pozdrav!
Mrs. Anton Ošaben
•
Miami, Ela. — Spoštovano u-redništvo Ameriške Domovine! Prav lepa hvala za Vaše obvestilo da mi poteče naročnina. Tukaj Vam pošiljam naročnino zopet za eno leto in prilagam 4 tolarje za tiskovni sklad. Vas prav topo pozdravljam in Vam želim veliko uspeha pri Vašem delu.
Frank Klement
*
Cleveland, O. — Cenjeno u-redništvo in uprava! Zopet je prišel čas za obnovo moje naročnine. Prav rada to storim, ker sem z Ameriško Domovino zelo zadovoljna in jo vedno težko pričakujem. Škoda le, da se včasih kaka številka kje zakasni, navadno tista od srede.
Mi smo na Ameriško Domovino naročeni že 49 let. V tej dobi smo se na njo tako navadili, da bi jo res zelo, zelo pogrešali. Hvaležna sem Vam, da priobčujete in poročate o vseh zadevah, o svetovnih in o naših slovenskih, posebno o društvenih prireditvah, o izletih in romanjih. Jaz sem bila nedavno s članicami Oltarnih društev naših slovenskih faia na skupnem romanju pri Mariji Pomagaj v Le-montu. Zelo lepo je bilo in ponosni smo lahko na naše ameriške Brezje!
Vam vsem želim veliko uspeha pri Vašem delu, Ameriški Domovini pa veliko zvestih naročnikov, da bo še dolgo lahko izhajala in potovala po vsem širnem svetu.
Vas na j lepše pozdravljam!
Mrs. Frances Lindič
KANADSKA DOMOVINA
(
Iz slovenskega Toronta
Ob 25-letnici slovenskega zdomstva
Velika slovenska družina v Torontu je praznovala 25-letni jubilej zdomstva vseh tistih, ki so odklonili in odklanjajo komunizem, “ker želijo živeti svobodno, ne z zaprtimi usti in ne z utesnjenimi mislimi”. Temu praznovanju je bil posvečen XI. SLOVENSKI DAN, 2. avgusta 1970. Smisel praznovanja, duhovro vsebino preteklih 25 let in vodilo za bodočnost je v svojem govoru podal pisatelj Karel Mauser iz Clevelanda, O. Govor naj bo na tem mestu objavljen v celoti, da bo njegova^ vsebina postala last tudi tistih, ki ga niso mogli osebno poslušati.	nii
Spoštovani gostje, drage slovenske družine!
Letošnji Slovenski dan je posvečen 25-letnici našego zdomstva, 25-letnici slovenske družine, ki si je izven domovine postavila novo ognjišče. Zato mr dovolite, da vam na začetku teh’ misli sporočim iskrene pozdra-. ve Slovencev iz Argentine. Dober mesec je tega, kar sem se vrnil z obiska pri njih in pri slovesu so mi vse organizacije
male stopinje naših otrok, ki smo jih vodili po tistih cesticah in stezah. Dragi moji, v resnici je vse ostalo. Čeprav se človek premakne, čeprav se premaknejo cele skupine, v tleh, v zraku, v travi, v prahu ostane preteklost živa, čeprav jo ne moreš videti. Naša preteklost tam živi, živi po italijanskih in avstrijskih taboriščih, živi tudi na pokopališčih, v vsakem delu, ki smo ga opravili.
Duh je namreč, ki zaznamuje vsako stvar, ki se je človek dotakne. Brez duha smo stroji, ki vrše syoje delo — morda zelo dobro — toda če ni duha, po po-vršenein delu za zanamce ne bo nič ostalo. Pomen našega življenja pa je prav v tem, da leta svojega bivanja porabimo tako, da v vse, kar delamo, položimo svojega duha. Samo v ta dela bodo naši zanamci še pogledali, duh bo, ki jih bo pritegoval.
Marsikaj smo na naši dolgi zdomski poti že odložili. Najprej skrbi, ki smo jih prinesli iz preteklosti, trpljenja, ki smo jih preboleli, bridkosti, ki so izduh-tele. Žalostno pa je misliti, da smo počasi, včasih v upanju, da nas nihče ne vidi, začeli odlagati svojo kulturo in duhovno dediščino. Ne bi prav obhajali te-
in vse slovenske šole naročile,	v
da niih pozdrave sporočim &a Siovenskega dneva, ce se
^ P.u v Miclim iskreno ob tem ne ustavimo, vsem, ki jih dosežem. Mislim,	, . .	..	...	,
’ J , v	„ -..^'Mar ni rodni jezik velika duda ni za to lepše prilike, kakor,	, , .	.
. ,	j:hovna dobrina, mar nas m rav-
ie danes. Člani slovenske druži-	u j. i
J	današnji no to v kHdkrh dneh tako moč-
ne v Argentini so na
'no vezalo, da smo se zavoljo te-
dan v duhu z nami ^ vsi j	^ držali taborišč? Koliko
ena družna, ena druzma r vse. g	k, ne Jutijo
mi ki so raztreseni po vsem 1 v , A v ...	, .	, .
’	. v	vec, kot so čutile nekoč, ki se
svetu in v njem ze s svojim bi-	u___
vaniem oznanjajo poslanstvo,)™ «*. * « rod,'e ,be' J	, v, 'sede gre življenje lepo m dobro
svobodnega	Mar ni bila slovenska
Gotovo boli dejstvo, da smo	le‘ih ^ ^
i v . j s.	emn božji? Kako so romale tedaj od
ločeni od zeml e, na kateri smo J
e ,.u J ’	,. . barake do barake, koliko lepši
se rodili, na kateri smo rasli in	.	. .	’ Xoi,.
, . . u- i	vsra so bili zimski večen zavoljo
v kateri bi nekoč dokončno po-
čivali. Nismo odhajali iz nje zavoljo hrepenenja po
njih v tisti puščobi. Koliko je boljšem še hiš’ ki iih kupujejo?
življenju, odšli smo, ker smo odklanjali komunizem in želeli živeti svobodno, ne z zaprtimi Usti ne z utesnjenimi mislimi. Velik del teh, ki je delil s slo-
(Bo še)
Lepo praznovanje XI. slovenskega dne
Kakor vsi drugi, je bil tudi Vensko družino trpljenje prvih sjovenski dan v Kanadi lep begunskih dni, svobode široke- praznik Pripravilo ga je Druga sveta ni mogel uživati. Teh štv0 giovencev Baraga pod vod-vrnjenih in pomorjenih smo se stvom predsednika g. Ivana spominjali pred nedavnim po jy[arha p)a je društvo to zmoglo, Vsem svetu, kjer Slovenci žive. jgre zahVala tako mnogim, ki so Na tem enajstem Slovenskem sodelovali na kateri koli način, dnevu skušamo pogledati vase, Bog je naklonil prav lepo vre-v slovensko družino, ki je ostala me; vSa narava se je smejala in živa. Veliko duhovno dediščino tako budila v ljudeh dobro vo-smo prinesli s seboj. Kako smo jjo.
jo upravljali, v koliko smo jo XI. slovenski dan je bil po-obogatiii, v koliko smo se ji že SVečen hvaležni misli ob 25-let-odrekli? Kaj še smo in kaj več nici zdomstva: hvaležnost je bi-nismo? Koliko lepih sanj in na- la na mestu za rešitev pred 25 Črtov izpred 25 leti še imamo in leti in za blagoslov ter za uspe-koliko smo jih že na tihem po- he preteklih let. Bii pa je tudi kopali?	'prošnja ob vstopu v naslednje
Petindvajset let je dolga do- četrt stoletje, ba, otroci, ki so se nam rodili v Posebnost letošnjega Sloven-tistih težkih dneh, so danes zre- skega dne je bil obisk plesne li judje. Trpljenje tistih dni je skupine Kres iz Clevelanda, O. danes že spomin. Vetrinjsko Ga. Breda Lončar je pripeljala Polje, taborišče z barakami v'tri avtomobile mladih fantov in dolgih vrstah, pohajanje med J deklet, članov plesne skupine. Polji, ki niso bila naša, pa so Njihov nastop je bil sprejet s bila našim podobna, zime, ki so | prisrčnim navdušenjem ter s ■bam nasule snega in mraza, vi-1 hvaležnostjo. Njihov “izlet” v seče tračnice v stolpu, ki so nas Toronto je bil namreč združen klicale v cerkev in s konzerv- z žrtvami in naporom, bimi posodami v kuhinjo. Za j Pozivu za sodelovanje so se Večino je danes vse to samo še 1 odzvali tudi Slovenci iz Sudbu-spomin. Ko sem pred štirimi le- ryja. Predsednik tamkajšnjega)
ti počasi hodil čez edlinško pokopališče v špitalu in bral ime-ba naših ljudi, mi je prišlo na biisel marsikaj. Pustili smo jih °b svoji poti, zrele sadove, pustili na tujih tleh. Videl sem cesto, ki smo jo gradili. Naši ^blji in naše težke misli v tistih ictih so v njih. Videl sem še nekaj tistih barak, zaplato trave,
društva Slovencev g. Jože Mikolič je pripeljal skupino naj mlajših v narodnih nošah, ki jih je za ples pripravila ga. Irena Pregel. Tudi ta skupina je hitro osvojila srca navzočih.
Kakor vsako leto, je tudi letos nastopila STZ pod vodstvom g. inž. F. Grmeka. Tudi njihova vztrajnost je žela priznanje. Te-
kjer je nekoč stala lesena cer-' lovadci, mali in veliki, so do se-kev — pa se mi je zdelo, da vi- | daj nastopali še na vseh Slo-bim vse barake, da vidim še j venskih dneh.
Z veseljem se je odzvala tudi folklorna skupina ‘Beli orel’, ki jo vodi g. P. Dubicki. Slikovite poljske narodne noše in mladi plesalci so občinstvo navdušili že drugo leto.
XI. slovenski dan se je pričel s sv. mašo ob pol 12. uri. Bral jo je č. g. J. Jan C.M. V pridigi je lepo nanizal moralne vrednote, ki se jih mora držati narod, da bo zdrav in da bo zdržal v preizkušnjah.
Popoldanski program se je začel ob dveh s kanadsko in slovensko himno. Program je napovedoval g. inž. J. Škulj. Po njegovem pozdravu je g. Otmar Mauser v narodni noši recitiral “Velikonočno molitev” iz Zormanove pesniške zbirke “Pota ljubezni”. Recitaciji je sledil pozdrav častnih gostov na tribuni: župnik č. g. J. Kopač C.M., g. Ciril Preželj, predsednik DS-PB, dr. Peter Klopčič, predsednik društva Slovenski dom, g. Karel Mauser, slavnostni govornik, Mr. R. D. Kennedy, zastopnik ontarijske vlade, g. Peter Markeš, predsednik Hranilnice in Posojilnice slov. župnij, g. Ivan Marn, predsednik Društva Slovencev Baraga in tajnik g. Frank Brence, g. Štefan Serec, predsednik Slov. letovišča, ga. Anica Resnik, predsednica “Slovenskega gledališča”, g. Stane Pleško, predsednik društva Tabor”, g. Otmar Mauser in gospa, tisk, ref. DSPB, ga. Marija Muhič in skupina naj mlajših v narodnih nošah iz Sudburyja.
Izmed gostov je pozdravil samo zastopnik pokrajinske vlade Mr. R. D. Kennedy. Njegovemu pozdravu je sledil gl. govor, ki ga objavljamo na uvodnem mestu. Ko je g. Karel Mauser zaključil svoj govor in se je vračal na tribuno, je pritekla iz množice štiriletna Erika šajnovič in izročila govorniku šopek rdečih nageljnov. Bil je ganljivo lep prizor. Po govoru so nastopila dekleta Društva Slovencev Baraga v posebno prikupnih oblekah in so izvajale simbolično vajo “Moja dežela”. Naučila jih je ga. inž. Škuljeva s pomočjo ge. Marije Muhič. Izvajanje je bilo izredno lepo in doživeto.
Nato je nastopila folklorna skupina Kres iz Clevelanda, O. Izvajali so: “Židana marela”, “Ljubezen in hrepenenje" in “Klarinet polka”. Njihovo izvajanje je bilo na višku. Videli in doživeli smo res slovenski narodni ples. Najraje bi stopil k vsakemu posebej in mu stisnil roko v priznanje in hvaležnost. Ga. Breda, Bog plačaj, da ste jih pripeljala! Še pridite!
Kresu je sledil “Beli orel” in pokaza1 par pristnih p o 1 j s kih narodnih plesov. Tudi ti plesalci so želi zanimanje in navdušeno odobravanje. Prav tako so udeleženci navdušeno pozdravili mlado skupino iz Sudburyja; predvsem sta osvojila srca vseh mali fantek in dekletce.
Predzadnjo točko programa je imela STZ. Letošnja posebnost nienega nastopa je bila v tem, da je starosta STZ g. inž. F. Grmek podelil odlikovanja v obliki medalj trem za slovenstvo zaslužnim možem in sicer: gg. L. Dolencu, Cirilu Prežlju in Janezu Muhiču. Nastopila pa je STZ s skoki čez konja, na bradlji z metanjem kopja in diska.
Zaključno točko so pa zopet zaplesali člani “Belega orla” in sicer so podali “ples gorskih pastirjev”.
Po dveurnem programu se je g. inž. Jože Škulj zahvalil Bogu za lepo vreme, občinstvu za u-deležbo in vsem prirediteljem za delo. Zvočne naprave je zopet imel na skrbi g. Frank Jereb. Za potrebe želodca pa je skrbel g. Ivan Peterlin, dobre gospe so mu pa pomagale. Veli-
Zahvala prirediteljev 11. slovenskega dneva
TORONTO, Ont. — Da je XI. slovenski dan zelo lepo uspel, ste brali ne drugem mestu. Tu želimo izreči le javno zahvalo vsem tistim ljudem, ki so s svojim požrtvovalnim delom do tako lepega uspeha pripomogli. V mislih imam predvsem ljudi, ki so se potili v kuhinji, prodajali jedačo in pijačo, zbirali prostovoljne prispevke in opravili sto drugih drobnih del, ki so v zvezi s tako prireditvijo, kot je vsakoletni Slovenski dan.
Za kuhinjo sta letos vse potrebno oskrbela gg. Ivan Peterlin in Tine Strah. Oba sta znana kot aktivna člana slovenske torontske srenje in sta vsa leta, odkar sta prišla v Kanado, nešteto delovnih ur žrtvovala v prid raznim organizacijam in njihovim namenom. Tudi na vsakoletnem Slovenskem dnevu sta oba vselej zaposlena. Ivan in Tine, Bog vama poplačaj vajino nesebično delo za slovensko stvar!
V kuhinji so seveda največ zaposlene žene in dekleta.. Tudi peciva vselej napečejo. Ne morem si misliti, kako bi se kon-čavale razne prireditve brez teh pridnih in vestnih žena in deklet. Rade priskočijo na pomoč in hvaležni moramo biti tem slovenskim materam in hčeram, ki vidijo potrebe naših organizacij. Tu naj se predvsem zahvalim Kokeljevi, Muhičevi, Hočevarjevi, Marnovi, Pahulje-vi, Skubičevi in Resnikovi go-sPej> ki so ves dan skrbele za postrežbo, da nihče ni ostal nd lačen m ne žejen. Dekleta, ki so pomagala, pa ne poznam po imenu in jim na žalost ne morem izraziti osebno zahvalo. Lahko pa mi verjamejo, če bodo brale te vrstice, da smo jim vsi iz srca hvaležni za pomoč in da smo ponosni nanje, ko imajo v sebi še toliko slovenske zavesti, da so pripravljene za to zavest tudi nekaj žrtvovati.
Posebna zahvala gre tudi gospe j Francki Turk in g. Janezu Muhiču. Gospo Turkovo sem vselej občudoval za njeno vztrajno delo v raznih organizacijah in na prireditvah. Ob številni družini še najde čas tudi za potrebe drugih. Je goreča članica Misijonskega krožka in neutrudna delavka. Vsako dekle si jo lahko vzame za vzgled. Tudi g. Janez Muhič je v raznih organizacijah marljiv in vesten delavec Povsod, kjer vidi potrebo, rad pomaga.
Med takimi je tudi Lojze Ponikvar st. že od mladih let je bil agilen v organizacijah in tudi v zdomstvu ni počival. Vselej prime za delo, pa bilo to na o-dru ali pri peki ‘hambugarjev’. Rade volje ustreže. Bog plačaj, Lojze, za trud in dobro voljo!
G. Franc Jereb je že kar del vsakoletnega Slovenskega dne. Od vsega početka, ko je Društvo Slovencev Baraga pričelo s Slovenskimi dnevi, je France skrbel za zvočno napeljavo in glasbo. Tudi na XI. Slovenskem dnevu je skrbel z vso vestnostjo
in ves dan delal, poleg pa rabil še svoje aparate in druge komunikacijske pripomočke. France, Bog te živi in boglonaj za Tvoje vztrajno in nesebično delo na Slovenskih dnevih!
Prav hvaležni smo tudi gg. Francetu Grašiču in Božu Koširju, ki sta poskrbela, da se je oder, na katerem so nastopale folklorne skupine, odpeljal in shranil za prihodnje leto.
Naša zahvala gre seveda tudi nastopajočim, ki so vdihnili življenje v prireditev, zlasti narodne plesne skupine. Tako Kresu iz Clevelanda, poljski skupini “Beli orel” in ljubkim otrokom, katere je iz Sudburyja pripeljal g. Jože Mikulič, da so z velikim uspehom nastopili. Prav tako lepa hvala dekletom iz Toronta, ki so vestno hodila na vaje, da so nam na XI. slovenskem dnevu pokazala lepo simbolično vajo, katero sta jih naučili gospa Škuljeva in Marija Muhičeva. Prav lepa hvala tudi mladim telovadcem STZ pod vodstvom g. inž. Franceta Grmeka za njihov nastop. Ob tej priliki je g. Grmek odlikoval tri zaslužne može STZ, in sicer: gg. Lojzeta Dolenca, Janeza Muhiča in Cirila Prežlja.
Slavnostnemu govorniku pisatelju Karlu Mauserju za njegov globok in pomemben govor ob 25. obletnici našega zdomsvta, kateri je bil VI. slovenski dan posvečen, prav tako naša prisrčna zahvala. Ves spored Sloven skega dneva je zelo efektno v slovenščini in angleščini vodil g. inž. Jože Škulj, za kar se mu vsi toplo zahvaljujemo.
Na koncu naj se spomnim še odbornikov Društva Slovencev Baraga in zlasti predsednika Ivana Marna, ki je pogonska sila vsakoletnega Slovenskega dne in tisti, na katerih ramenih največ teže počiva. Vsi ti ljudje se trudijo in iskreno pri zadevajo, da bi doprinesli svoj delež k ohranjevanju naših narodnih izročil, našega jezika in našega slovenstva. Dokler bomo še imeli ljudi, ki bodo pripravljeni delati brez obotavljanja in godrnjanja za slovensko stvar, bomo ostali še skupnost ki jo veže krvno bratstvo in narodno čutenje. Daj Bog, da bi se ti neutrudlivi delavci ne naveličali in da bi naša mladina po njihovem vzgledu nadaljevala, kar so njihovi očetje pričeli.
Še enkrat vsem požrtvovalnim delavcem in nastopajočim na XI. slovenskem dnevu prav prisrčen boglonaj. Ce sem koga nevede izpustil, naj mi mojo pomanjkljivost oprosti. Bog z vami in na svidenje na XII. slovenskem dnevu!
Otmar Mauser
33,000 članic. Na njeni letni Sedaj je zvezna vlada odpu-konvenciji so ugotovili, da bo'stila ali upokojila vse uslužben-ena četrtina letošnjih graduira- ce, ki so v času državljanske
vojne sodelovali z upravo v Bi-afri. To položaja brez dvoma ne so umirilo in izboljšalo.
Tolpe imajo na razpolago dovolj orožja in streliva, ker ga ob koncu vojne niso oddale, ampak ga odnesle ali pa skrile. Roparji često zapro ceste in oplenijo vse. kar se po njih pripelje. Oblast je prešibka in premalo izkušena, da bi mogla te tolpe uničiti ali vsaj pregnati v manj obljudene predele.
— ---o—------
nih učiteljic v jeseni brez službe. V Ontariu je 13 učiteljišč.
Namestnik ministra za šolstvo' je ugotovil, da se bo letos vpisalo v osnovne šole ena petnaj-stina enega procenta več otrok kot lani. Nastavljenih pa bo 1500 več učnih moči. število u-čencev bo padalo nadaljnih 5 let. Računajo, da se bo letos vpisalo v osnovne šole 1,456,117 o-trok, približno 1000 več kot lani. Za leto 1971 trdijo, da bo 13,000 manj učencev. V petih letih bo število učencev padlo za vsaj 100,000.
Trudeau postaja priljubljen. — Prvi teden v letošnjem avgustu je predsednik federalne vlade P. E Trudeau potoval po kanadskem severu. Hotel se je na lastne oči p r e p r i čati, kakšne probleme imajo ljudje v severnih pokrajinah. Na potovanje ni šel v fraku in s cilindrom, ampak kot turist. Z ljudmi se ni srečaval, da bi jim govoril, da 3i ga oni poslušali in mu ploskali, ampak je z njimi navezal oolj osebne, vseh formalnosti proste stike. Najprej jim je govoril in razlagal vladne načrte, nato jih je pa poslušal in jim odgovarjal na vprašanja. Vsa poročila vedo povedati, da si je na tem potovanju osvojil mnogo src: novinarjev, otrok in trdih severnjakov. Človekova toplina prebija tudi severni led.
Kanadski poštarji se ne morejo pobotati z vlado
OTTAWA, Kan. — Pretekli teden so se predstavniki vlade in unije poštarjev dva dni raz-govarjali o zahtevah poštarske unije in o možnosti vlade tem ustreči Razgovori so se končali .brez uspeha z izjemo dogovora, da se bodo ta teden nadaljevali.
CLEVELAND, O.
Zenske dobijo delo
DELO DOBI
Šivilja, navajena šivanja na električnem šivalnem stroju. Kličite 641-4058.
CLEVELAND METAL BED CO. INC.
3540 E. 72 St.
(159)
ko se je trudila ga. Francka Turk, ki je ves dan prodajala listke, da bi Društvo Slovencev moglo pokriti stroške dneva. Letos sta tudi pozdravljala prihajajoče dva nova droga, na katerih sta plapolali slovenska in kanadska zastava. Drogova je preskrbel g. Frank Jereb, pomagali pa so mu gg. Franc Torkar, Jani Trpin, Muhič Janez in Hočevar ml. Slovensko zastavo je darovala ga. Mara Osredkar. Vsem imenovanim in neimenovanim pomočnikom gre priznanje. S svojim delom s.o pripomogli, da je tudi XI. slovenski dan nad vse lepo uspei
Por. -
Od morja do morja
“Made in Quebec”. — V Kvi-beku se lahko postavljajo z novim rekordom. Ko je 11. avgusta pripeljal avijon iz Montreala na kvibeško letališče, je sedem oboroženih mož odneslo poštne vreče, v katerih je bilo 20 zavojev denarja. Odpeljali so 23 vreč od 50, ki so bile na letalu. Denar je bil namenjen za denarne ustanove mesta Que-i becka. Rop je bil izvršen bliskovito in sodijo, da so roparji dobili od 5200,000 navzgor. Točno številko bo povedala šele preiskava. Zanimivo bo zvedeti, ali je treba temu ropu pripisati tudi kaj politike, se pravi, kdo rabi denar in-za kake namene?
a *
Izrael drli Alžirijca
V petek so Izraelci prijeli dva ugledna Alžirijca v britanskem letalu, ki je pristalo v Izraelu.
JERUZALEM, Izr. — Britanski poslanik John Barnes je v nedeljo odločno zahteval v imenu svoje vlade od Izraela, da da svobodo alžirskima državljanoma, ki ju je prijel v petek na letališču Lydda, ko je tam pristalo potniško letalo BOAC na letu iz Hong Konga v London. Eden od prijetih, maj. Kahalib Djelloul. glavni tajnik alžirskega predsedništva, se je vračal s počitnic na Japonskem, drugi, Ali Bel Azzizn, nekak poslovni človek pa naj bi bil na svetovni razstavi v Osaki na Japonskem.
Alžirijca bi verjetno ne bila prijeta, da ni predstavnik BOAC v Hong Kongu obvestil vsa letališča, na katerih bi naj Alžirije! pristali, o njih prihodu in prosil, naj jim bodo na razpolaga najboljši prostori.
Ko je letalo pristalo na letališču V Lyddi, sta Alžirijca hotela ostati v njem, pa ju je prišla izraelska policija iskat in ju odpeljala. Britanija pritiska na Izrael, da bi prijeta izpustil, toda ta ne kaže nobene volje tej zahtevi ustreči. Trdijo, da ju bo izpustil le za primerno ceno — izraelske letalce, ujetnike v Egiptu m Siriji. Zgled za tak postopek je dala Alžirija sama, ko je izpustila 12 Izraelcev v u grabljenem letalu, ki je priletelo v Alžir, šele, ko je Izrael iz pustil 16 palestisnkih gverilcev.
Help wanted — female
Nigerija se bori z zločinskimi tolpami
LAGOS Nig. — Nigerija ima hude težave z rastočim številom zločinov in zločinskih tolp. V te so se oovezali odpuščeni vojaki zvezne vlade, ki so se odvadili delati, rop pa jim je bil tekom vojskovanja vsakdanji posel. Položai je postal tak, da je nevarno hoditi ponoči ne le daleč od mest, ampak prav v mestih samih.
Roparskim tolpam, sestavljenim iz- odpiiščenih vojakov via de v Lagosp, so slične tolpe
število učiteljev raste. šteciloi bivših vojakov in celo častnikov učencev pada. — Prvič v zad- oboroženih sil Biafre, ki so z ne-njih 40 letih ima Ontario preveč kaj izjemami vsi ostali brez poučnih moči za osnovne šole. Fe- s^a’ ko je bil odpor Biafre v za-deracija učiteljic za Ontario ima četku letošnjega leta zlomljen.
Companion — Housekeeper, for elderly gentleman, light housekeeping chores, near Shaker Square, transportation. Consider part time: 12 noon to 6 p.m., or live in. References.
Call 321-7646
—(158)
Cleaning Woman
For factory offices 361-6264
(158)
MALI OGLASI
Sobe se odda
Štiri sobe, zgoraj, furnez, na 6013 Bonna Ave. vprašajte na 1193 E. 60 St. od 9. ure do 6, zv. ali kličite po 6. uri 442-2009.
(159)
Nova zidana hiša 6-6, odprto v nedeljo od 1. do 7. ure na E. 272 St., in Lake Shore Blvd. 2 popolni kopalnici, vsako stanovanje ima gretje na vodo. “Pella” okna. 2 garaži.
(161)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja ranch hišo v Green-Belvoir okolici, 4 spalnice, 1% kopalnica, družinska soba, redwood krov, v srednjih dvajsetih. Kličite 486-0567.
—(161)
Soba se odda
Opremljena soba s privilegijem kuhinje se odda moškemu na 2549 St. Clair Avenue. Oglasite se osebno.
(159)
V najem
Opremljena kuhinja, spalnica in kopalnica se odda na 1071 E. 64 St. Kličite 361-8251.
Naprodaj
Rabljen hladilnik in štedilnik, v zelo dobrem stanju, ugodno naprodaj, za $150. Oboje kot novo! Kličite 942-5557.
—(157)
FOR SALE
Electric garage door opener (lift) $35.
Call 481-9980
Stanovanje išče Moški išče 2 ali 3 opremljeni ali neopremljeni sobi s privatno kopalnico v okolici Sv. Vida. Kličite 391-9453 po 6. uri zvečer.
(160)
House for sale
St. Mary’s Parish, 2 family 4-4, good condition. By owner. Will help finance. 541-7011.
(14,18,20,26 avg, 4 sep)

LUIS GOLOMA:
________________I
i MALENKOSTI
S
Njena slika je izginila ... Mesto nje pa je ležala v okviru druga, čudna slika: vejica kamelij v naravni velikosti, nad njo pa doprsna slika ženske pri odprtem oknu, dame, katero so vsi poznali... Z izzivajočo predrznostjo je gledala iz slike in kazala jezik kakor razposajen cestni pobalin ... Spodaj pa je stalo:	*■»“!
“Prevzvišeni senori kondesi de Albornoz.
Mile de Sirop.”
Nihče ni zinil besede ... Nihče ni skušal razložiti pomena slike.
VIII.
Vesel se je zbudil Jakob. Igral
CHICAGO, ILL
FEMALE HELP
MILWAUKEE PROTESTANT HOME
in MILWAUKEE, WIS. 63211 Offers Excellent Immediate Opportunities for
REGISTERED NURSES LICENSED PRACTICAL NURSES
Full or Part Time Openings on Day Shift & Evenings Apply today — Don’t Delay
2449 N. Downer Ave. or call:
(414) 332-8610 Ext. 270
(157)
HOUSEHOLD HELP
SITTER — Mature woman preferred. Live in North sub. home & care for 4 children 6 PM. - 9 PM. Own roomt board + small sal. 437-3353
je vso noč do štirih zjutraj in je imel srečo v igri, — dobil je nad pet tisoč durov ...
Pozno je že bilo, dvanajst in pol je udarila ura. Jakob je zazehal in potegnil za zvonec.
Damijan je vstopil in prinesel, kakor vsak dan, pošto in časopise, jih položil na mizico pri postelji, odprl okno, odgrnil zastore in šel pripravljat toplo vodo in obleko za gospoda.
Jakob je rad polenaril in vsakokrat se je boril s samim seboj, preden se je dvignil iz postelje. Obračal se je na eno in na drugo stran in se iztegoval, kakor člo-?vek, ki nima nobenih skrbi, ki ga ne čaka nobeno delo, ki za novorojeni dan ne najde druge-|ga pozdrava ko dolgočasno zehanje.
Slednjič se je odločil: iztegnil je roko ter vzel iz nočne mizice pisma, katera so bila prišla s pošto.
Tri ali štiri so bila. Eno, v velikem ovitku, je takoj vzbudilo njegovo pozornost.
Nosilo je pečat framazonske lože in Jakob je otipal skozi papir, da je bilo v njem nekaj majhnega, okroglega.
Obračal je pismo na vse strani in ogledoval zavitek, končno pa ga je raztrgal in iznenaden in zavzet je držal v roki list belega papirja, zganjen v dva dela. Na eni strani je bil z lepilom previdno pritrjen pečat iz zelenega voska...
Jakob hi takoj videl, čigav je pečat, zakaj temno je še bilo v sobi in le poredki žarki so pri-
MATURE EXPERIENCED WOMAN —- Care for 3 children in Oak Park home. Lite housework & cooking. 5 days'M-F, 7 A.M. - 6 P.M. Call 386-6344 aft. 6 P.M.
•	'	(159)
CHILD CARE — Lite housework for working mother. Live in. far North side home. Care of 4 school ege children. Own rm., board + salary. 1 child OK.	275-9850
CHICAGO, ILL
REAL ESTATE FOR SALE
ST. THOMAS MORE PARISH 3 bdrms., cent, air, 2 car garage. Wide lot. 1 block from Evergreen Park. By Owner	471-2290
(158)

MALE HELP
Heavy Punch Press Operators
8 A.M. TO 4:30 P.M.
COMAR ELEGTRIG GO.
3559 N. Kimball
An Equal Opportunity Employer '	(157)
AURORA — 5 acres w-older 4 bd-rm. home, gar. and bar. Less than 1 mile from E.W. Tollrd. interchange in Aurora. Also gd. investment as future industrial site. $36,900.	(312) 851-0270 & 896-6347
(158)
FOR SALE — One % acre wooded lot on Lake Redstone. 115’ frontage. $6,600. Call (312) 677-1500 Ext. 510 days or (312)248-8044 aft. 6 p.m.
(158)
hajali skozi goste, napol odgr-njene zastore. Poln skrbi in slabih slutenj se je sklonil iz postelje, da bi bolje videl...
In sedaj je spoznal pečat: ko-tomer in šestilo, križem djana, in vejico akacije — znamenje framazonov.
Strašna misel, huda slutnja mu je šinila v glavo. Skočil je iz postelje, stopil k oknu ter še enkrat natančno pogledal čudno pismo in skrivnostni pečat.
Ni bilo dvoma: ako ni bil ravno tisti, je bil vsaj čisto podoben tistemu, ki ga je svojčas strgal v Grandhotelu v Parizu s pisma milanske lože. — Kaj naj torej to pomeni? Šalo? Opomin- Grožnjo?
S široko odprtimi očmi je strmel na cesto, kakor bi tam iskal odgovora svojim dvomom in slutnjam.
Otožen, deževen dan je bil. Drugega ni bilo videti ko ulico, mokro in blatno, in na nebu sive in nepremične oblake, ki so se naslanjali na stolpe in kupole mesta. Ljudje so hiteli mimo, oboroženi z dežniki in zaviti v nepremočljive plašče. Ulanski stotnik je dolgih korakov prišel sem od Puerte del Sol, prekoračil cesto in izginil v ulici del Turco.
O, ta ulica!...
Pred štirimi leti so tam umorili nekega uglednega človeka, ki je bil njemu izkazal mnogo dobrot, sicer dobrot, kakršne volk izkazuje volku, pa vendar dobrot... Tistikrat so sumili, da je umor izvršila loža... In zato je moral bežati, usoda ga je
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
BARBER SHOP —
BY RETIRING OWNER Far North location. Busy 2 chair shop. Real money maker.
SH 3-9370
ICE CREAM & SNACK SHOP — 32 flavors. Fully equip. Exc. business. Newly remod. Owner has other interests. Call 455-8118 ask for manager.
REAL ESTATE FOR SALE
INVESTMENT PROPERTY — Nr. Miami, Florida on Rt. 41, 75 miles West. 2% acres adjoining Remuda ranch w- ranch privileges. $5,000. By Owner.	252-6451
(157)
REAL ESTATE FOR SALE
t i
* ^
L-
Broken
Arrow Ranches
•	FIRST TIME OFFERED
•	UNIQUE INVESTMENT OPPORTUNITY
•	COOL SHOW LOW PINE COUNTRY
•	GENTLE ROLLING PASTURE LAND
•	40 ACRE RANCHEROS
•	NET PRICE $5,995.00	/
•	EXCELLENT TERMS ARRANGED
•	OWNER WILL CARRY CONTRACT
•	7% SIMPLE INTEREST

W\ ’
Today’s Land INVESTMENT Is Tomorrow’s Security
FOR FULL INFORMATION CALL 602-955-0573 '	or mail Coupon to:
? l , J. PARSONS, P.O. Box 7702, PHOENIX, Ariz. 85011
Name ADDRESS CITY ...
STATE
ZIP..
SCHAUMBURG — Open house. By transferred owner, 3 bdrm., 2 full baths, split level, cent, air, fireplace in fam. rm. Fenced yard w-patio, built-ins, carpeted. Immed. poss. $38,000. 892-4827.	(157)
gnala — o ta usoda!—, bežati v Carigrad —, kjer je pa zopet zagazil v lužo krvi in je zopet moral bežati v Italijo, na Francosko in nazadnje v Španijo ... Zazeblo ga je ...
Cisto naravno! Le napol je bil oblečen in pri odprtem oknu je stal... Mraz mu je šel skozi mozeg in kosti in mu pretresel dušo ... Zdelo se mu je, da ga je zadelo hladno jeklo bodala in se mu pogreznilo v srce .. .
Vrnil se je v posteljo, se zavil v odejo in zakopal obraz v blazine, da bi premišljeval..., da ne bi videl tja na balkon... Tam — se mu je zdelo — stojijo general Prim, kadina Saharai in zadavljeni evnuh, da si podajajo roke in se mu klanjajo ... kakor se gledališki igralci ob koncu žaloigre klanjajo občinstvu ... O, tako vesel se je bil zbudil in tako dobre volje je premišljeval, kako bo skril svojim upnikom včeraj priigranih pet tisoč durov ...
Damijan je pomolil glavo skozi vrata in vprašal, če senor markiz ne bo vstal..., ker voda za umivanje bo mrzla ...
“Že pridem, takoj grem!”
Nataknil si je mehke copate in se zavil v široko ogrinjalo.
Prišla mu je misel, da bo najbolje, ako o stvari dobi gotovosti in vpraša strica Frasquita, kaj je storil s tistimi tremi pečati ...
Pomiril se je. Gotovo gre le za neumno šalo! Pa je bilo tudi mogoče, da so se po dolgem molku framazoni zgenili in zdaj zahtevajo nazaj papirje ter ga opominjajo — smešno! — s tistim pečatom. Pa, vraga, dali so mu papirje za dona Amadeja. Don Amadeo pa je zbežal... Ali naj dirja čez drn in strn za ubežnim kraljem? In kako ga more na odgovor klicati španska loža, saj je vendar bil on — Jakob— zapisan pri laški loži! Pismo s pečatom je bilo namreč dano na pošto v Madridu ... Nič, nič! Brez strahu! Pravica je na njegovi strani!
Damijan se je pripravil, da ga obrije, kakor običajno vsak dan.
Ko je Jakob na svojem grlu začutil hlad jeklene britve, ga je čudno zazeblo pri srcu... Lahno bo potegnil in krenil, pa bo tekla kri, pa bo prišla smrt... in življenje mu bo preminilo brez pomoči... in odpotoval bo iz smrtnega boja tja v večnost,
In po Madridu cic, William Mehaffey, Joe Novak.
’— Pevske vaje se vrše vsak četrtek
kakor pravijo
bo hitela vest o zločinu v ulici, j Aii ii	, Vi. lob 8. uri zvečer. V SND. soba št. 2.
de Alcala, kakor se je pred sti-{__________________________________
rimi leti govorilo o strašnem in
, .	,	, v.	. . PEVSKI ZBOR SLOVAN
seknvnostnem zločinu v ulici ' Predsednik Joseph Durjava, pod-
del Turco... Za zlato se vse ' predsednik Frank Ivančič, tajnik in
dobi	Kdn ve kai ie nravza-lblaga;inik Stanley Pockar, 22380
aooi... Kdo \e, Kaj je pravza |Edgec]iff Dr> 732-8662; zapisnikar
prav ta-le Damijan? Najbrž kak < Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John
Poznik Jr., John Globokar, John Turek. Arhivar Joseph Penko. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu.
navihan lopov ... Kakor je sodil sam po sebi, sta bili dve vrsti ljudi na svetu, taki, ki zaslužijo priti na vislice, in taki, ki so že viseli...
Otresel se je teh neumnih misli, se oblekel, si nadel klobuk, vzel rokavice in dežnik ...
“Senor markiz ne bo doma j zajtrkoval?”
“Ne!”
“Kočij až čaka ukazov ...”
“Naj gre in naj se vrne ob štirih!”
Stopil je k vratom, pa se koj zopet vrnil... Ni še pregledal vse pošte, morebiti mu eno izmed pozabljenih pisem pojasni tisto neumno šalo s pečatom.
Odprl je eno za drugim, jih pregledal, pa jezno vrgel na tla ... Nič, prav nič! Vabilo na ples, pismo prijatelja Angelita Cas-tropardo, ki ga vprašuje, ali ga hoče zvečer spremljati po gledališki predstavi na majhno zabavo, terjatve obupnih upnikov, ki mu groze z rubežem ...
Padal je še vedno gost in počasen dež, ki premoči in pre-mrazi do kosti.
Jakob si je vzel voz, da bi hitreje prebredel goste vrste ljudi, ki so se neprenehoma valili in rinili po ulicah. Cez deset minut je obstal voz pred vrati strica Frasquita.
Počesan, pobarvan, snažen in umit je stric Frasquito ravno sedel k zajtrku v svoji prijazni obednici, ki jo je grela velika marmornata peč.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
j Predsednik Franc Kovačič, podpredsednica Slavka Žitnik, tajnica Mary Sekne, 1144 Norwood Rd., blagajnik Frank Lovšin. Krajevni odborniki: Francka Gazvoda, Milan Gorenšek, Marinka Hočevar, Marija Kocjan, Leo Kokal, Rudi Lekšan, Zofi Malovrh. Nadzornika sta Ivan Hauptman in Vili Zadnikar. Pevovodja: inž. Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob 6.30 zvečer, v zimskem času pa ob nedeljah ob 1.30 popoldne v S.N.D. na St. Clair Ave., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1144 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103.
Wilma Tibjash, Veselični odbor: Sophie Bayok, Jeff Tolar, in Ann Dekleva, Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, Pevovodja, Reginald Resnik.
Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik John Culkar, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanicb in Joe Pultz, zastopnica za Slovenski Dom na Denison Ave. Anna Jesenko. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Louis Smrdel, pod-preds. Jennie Primc, tajnik-biagaj-nik Frank Bittenc, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102, zapisnikarica Angie Potočnik, Arhi-varki: Mary Pečjak, Jennie Primc, Nadzorni odbor: Cecelia Wolf, Florence Slaby, Mary Dolšak, Glasbeni odbor: Tony Primc, Pete Tomšič,
Dramatska društva
PRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik Lojze Mohar, podpredsednik August Dragar, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave., Euclid, Ohio 44119, tel. 531-6196, blagajničarka Urška Štepec, zapisnikarica Marinka Hočevar, oder Slavko Štepec, France Jenko in France Dolinar; za program Ivan Jakomin, Zdenka Zakrajšek, Ivan Hauptman, Stane Gerdin, Marinka Hočevar, Srečko Gaser in Miro Odar; arhivar Srečko Gaser; bara France Kastigar in Anton Medved; reditelji Peter Trpin, France Stanonik in Lojze Zupančič; knjižničar France Jenko; za šport Miro Celestina; nadzorniki Milan Zajec, Jože Ferra in Franček Urankar. Članski sestanki prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Potrebujete ameriško vozniško dovoljenje?
Mi Vas bomo naučili voziti in Vam pomagali dobiti Vaše ameriško vozniško dovoljenje. Nizke cene. Pridemo brezplačno po Vas na dom. Kličite sedaj za vsa pojasnila o cenah in lekcijah ali se oglasite na 4229 Fulton. Rd., v Mamphis-Fulton nakupovalnem centru.
Telefon 351-8786
ACE Driving School
GRDIH0VA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
Imenik raznih društev
Lakefront 4 bedroom year round home. $16,900. ISLAND LAKE.
(312) 526-8777
ST. GERTRUDE’S PARISH 5 bdrm., 2 bath stucco. Natl, fireplace, air conditioners, new crptg., full bsmt., new 2 car garage, $28,500. Call owner for appt.
262-6933 Eves.
LA GRANGE PARK — Open house Sun. 1-5. 637 Newberry. 7 rm. face brk. Corner. 2 baths, 2-iplus car gar., patio, By Owner, $36,900. Immed. poss. 352-8529 or 858-5720 I	(157)
HINSDALE—BURR RIDGE AREA. EXEC. FAM. RESIDENCE in secluded sect, on V4 acre, brk. and frame. 3 bdrms., 2% baths, liv. rm. w-fr-plce., din. rm. Continguous to fam. rm. having stone frplc., butternut wood walls, concealed door leading to wet bar. Brkfst. kit. and porch overlooks scenic yard. Entry to gar. from kit. Elect, radio doors, Kit. has all mod. apples. Home is W-W. cptd. and cent, air cond. Immac. cond. throughout.	Phone 325-0523
ANTIOCH — 4 RM. Lge. lot. Full basement, with 2 car garage. Gas heat. Attic included. Call Owner FL 9-1474.
(157)
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik; predsednica Mary Marinko podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Anna Marinček. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds. Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani
Arhar, podpredsednik Anton Oblak, slov. podpredsednik John Ovsenik, zapisnikar John Hočevar ml. slov zapisnikar Anton Košir, ml. tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Rd., blagajnik Stanley Hribar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
DR. SV. RBŠNJFOA TELESA
Duh. vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Mary Grden,’ nadzornice:	Mrs. Mary
Grden, Mrs. Helen M i r t e 1 in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 8:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi.
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Reverend Anthony Seršen, predsednik Edward F.
DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI
Duhovni vodja župnik Rev. Viktor Tomc; predsednik John Buchanan; prvi podpredsednik Frank Hudak; drugi - slovenski 1 podpredsednik Rudi Knez; tajnik Steve Bolčevič, 650 E. 160 St., Tel. 681-2792; zapisnikar Louis Koenig; blagajnik:	Mike	Turpack, 2351
Green Road, C., O. 44121; načelnik za bol. oskrbo Frank Sluga, 1192 E. 176 St. C., O. 44119. Tel. 531-8622; njegova pomočnika Art Eberman in John Petrič; dopisnik Frank Žnidar; slovenski dopisnik Zdravko Novak; maršali:	Jože Sajevec,
Rocco La Penta, Allan Spilar; vodja mladine Allan Spilar; duhovne vaje Art Eberman; načelnik programov; Henry Skarbec.
Skupna sv. maša s svetim obhajilom vsako 2. nedeljo v mesecu ob osmih zjutraj, po maši sestanek v šolski dvorani.
Pevska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Olga Klancher, druga podpreds. Mrs. Marie Shaver, tajnica Miss Josephine Mišic, 1111 E. 72 St., HE 1-1837, blagajničarka Miss Jo Ann Stwan; nadzorniki: Mrs. Josephine Bradach, Marie Skorich, Mrs. Mollie Frank, namestnik Robert Klancher. Garderoba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Mollie Frank, Mrs. Marie Babbitt, Mojstri odra: Frank Ivan-

nyP3
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle In za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ..................................................
NASLOV ........-......................................
MESTO ........-.......................................
DRŽAVA ............................... CODE  .....—_
ŠE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov: ............................
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO