Ljubtjana 8. dccemfera 195i
Lefo L   Šfev. 1    Cttnm 10 dfit
tribima
LISTLJUBLJANSKIH     S   T  U   D   E   N  T  O  V
LI5T   LJUBLJANSKIH   STUDENTOV
SONDERAUSGABE
UUBLJANA, 7. 4.1952
EDITION SPECIAL
SIUDENTENZEirUNG OER UNItfRSITAT IN UUBUflHfl
LE JOURHAL D' UNIVERSiTE DE LJUBLJNIil
FoCtnfna pt&Lan* r rocavtaJ
GL A S I LO LJUBLJANSKiH ŠTUDENTOV
Cena Ifl dln
Lcto III
Ljubljana, 3. februarja 1953
S-tev. 2.
LIST ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE
LETO IV
Ljubljana, 25. septembra 1954
Stov. 14
študentski list
Ljubl jana, 11. dec. 1967 Letnik XVI              Številka 8
15 LET TRIBUNE
Jubilej praznujemo z majhno zamudo, kt je na-»tala v zvezi z zmotnim prepričanjem, da obstaja Tribuna kar 18 let (tako je vse do nedavnega pisalo tudi v gtavi listaj. Ker je sleherna zmota človeško opravičljiva in ker kljub dejstvu, da korakamo že v šestnajsto leto izhajanja, še nismo izgubili temeljne tn tradicionalne volje do praznovanja, in ker menimo, da je zavest o Tribuni bržkone potrebna tudi manife-stativnih dopolnitev, se magični številki petnajst od-dolžujemo v pričujočem slavnostnem obsegu.
Na praznik smo povabili prve tri urednike Tribu-ne, ki so v letu 1952 krojili podobo študentskemu tisku v Ljubljani. To so: Miloš Mikeln, direktor MGL, Boris Mikoš, generalni direktor RTV Ljubljana, in Primož Kozak, znanstveni sodelavec SAZU in drama-tik. Tovariša Mikoš in Kozak sta se našemu vabilu od-zvala in tu objavljamo skrajšan pogovor z njima.
Vprašanje naše redakcije se je glasilo:
Kakšen je bil vaš uredniški in osebni projekt pred 15 leti, kako se jeta projekt uresničeval skoz dobo, ki je pretekla od' tedaj do danes; kako danes gle-date nanj skoz svoje oči in skoz projekt uredništva, kakor ga razbirate iz strani Tribune zadnje čase?
Fragmenti razgovora na Tribuni
Mikoš
Vprašanje, ki ste ga zastavili, pravza-prav zajema dvoje: v odgovoru bi bilo treba oceniti tedanji in sedanji uredniški koncept Tribune. To pa seveda zahteva tudi odgovor na vprašanje, ki ga niste naravnost postavili, a na katerega je vendar-le treba odgovoriti, če hočemo primerjati uredni-ške koncepte: »Kakšna je bila naša tedanja in kakš-na je naša sedanja družba?«
Že uvodoma moram reči, da dolgo nisem imel možnosti spremljati Tribune in da jo lahfco sprem-ljam komaj nekaj zadnjih let. Zato ne morem ocenje-vati njenega 15-letnega izhajanja. Sicer pa je vpraša-nje, ali je sploh mogooe objektivno primerjati ured-niške koncepte v razponu petnajstih let, ki so si-cer v življenju naroda nepomembno kratek čas, a se je v njih naša družba tako zelo preobrazila, da so danes njeni pogledi v marsičem drugačni.
Ko smo študenti dobili lastno študentsko orga-nizacijo — Zvezo študentske mladine — je kot nje-no glasilo začela izhajati Tribuna. Kmalu je v štu-dentskih vrstah dobila široko osnovo. To je bil čas, ko se je prej izrazito uveljavljeno družbeno rav-notežje začelo spreminjati, ko so posledice vojne in kominformovske blokade imele še močan odraz na političnem in materialnem področju narodnega življenja. Zveza študentov je bila kot politična sila študentov ljubljanske univerze v družbenem življe-nju Ljubljane in Slovenije vedno upoštevan čini-telj. Politična moč te organizacije ni pretežno slo-nela na številu članov partije, ampak na živem po-litičnem delu na ljubljanski univerzi.
študentska organizacija se je po svoji ustano-vitvi znašla pred mnogimi problemi: od položa-ja študentov v naši družbi, njegovih pravic in dolž-nosti do materialnih vprašanj študenta iri univerze kot visokošolske ustanove, študijskih načrtov in re-žima na univerzi. To so bila leta, ko je bilo težko za vsakršna sredstva: od sredstev za štipendije, štu-dentske menze in domove do sredstev za opremo labo-ratorijev in gradnjo novih univerzitetnih objektov.
Uvedba samouprave po tovarnah, takrat sicer še skromna in zelo omejena, je kot ideja začela bur-kati duhove tudi na ljubljanski univerzi in v ta čas sodi uvajanje študentskih svetov po menzah in do-movih, uvedba koratorija, prizadevanja za udelež-bo študentov v upravljanju na univerzi (prav takrat se je sprejemal novi zakon o univerzah) itd.
študenti smo takrat čutili, da je uvajanje samo-uprave nekaj, kar nas bo v procesu končno odpe-ljalo stran od takšnih oblik socializma, kakršne smo vsi tako enoglasno odklonili leta 1948, ko so nam jih hoteli s silo vsiliti. čeprav takrat nismo mogli vedeti, da bo po petnajstih letih ves socialistični svet iskal drugačno podobo socialistične družbe, smo vendarle y veliki ideji samoupravne družbe videli rešitev, ki naj bi modernemu, v socializmu živeče-mu človeku prinesla trajho zadovoljstvo in uresni-čitev nj^ovih  osnovnih  teženj.  V svoji mladostni
ihti smo mislili, da se da to doseči hitro kot z nasko-kom barikad. življenje nas uči, da ni tako in da je to možno doseči le resnim in vztrajnim delom. Nam se danes zdi prehojena pot zadnjih petnaj-stih let polna rezultatov in uspehov — strinjam se, da smo za nekatera najtežja leta plačali previ-soko ceno — ta premik je velik in gledan z merili izpred 15 ali 20 let res neverjeten. Zato pravza-prav ni nič čudnega, če je marsikdo od starejših tovarišev zadovoljen z doseženim. Prav zaradi tega pa pride pod ost mladih. Nič drugače pa ni bilo v tistih dneh, ko je Tribuna začela z izhajanjera in enako bo verjetno čez 15 let. To je dobro.
Kozak
Ko primerjamo skušnje dveh generacij, bi prav ob primerjalnem aspektu poudaril misel, ki se mi ob podobnib. priložnostih zmeraj pojavi. Tov. Mi-koš je opozoril, kako razlieen je današnji čas od tistega, ko snno delali pri Tribuni, in koliko reči se je pri tem obrnilo na bolje. Prav gotovo ta ugotovitev velja — spremenilo se je veliko in spremenilo se je y pozitivnem smislu. Vendar pa se sprašujem, do ko-likšne mere je taka primerjava pravzaprav lahko ve-ljavna. (To vprašanje zastavljam zato, ker je primer-java zelo pogosta v našem javnem življenju). če kdo danes namreč stopa v naš prostor, je zanj ta prostor verjetno ravno tako poln nerazčiščenih problemov in globokih neskladij, kakor je bil za nas prostor, v ka-terega smo stopali mi. Se pravi — tako se ob takih komparativnih priložnostih giblje moja misel — s tem_, kar je z našega aspekta izboljšanega in olajšanega, naj" brž ni mogoče utemeljevati ali celo opravicevati ne-skladij, ki jih nekdo doživlja danes. Besede, ki se zmeraj pojavljajo v takih primerih — »Fantje, za vas je lahko, ko pa bi živeli y naših časih...« — razodevajo, se mi zdi, vprašljivo stališče. Skratka, sodim, da mora biti kritična struna, ki veže realno situacijo in človeka, zmeraj enako napeta, ker je naj-brž samo to realno poroštvo, da to, kar je doseženo, ostane živo, oziroma, da se problemi razrešujejo v ustreznem tempu.
Nekako s tega stališča bi se lotil svoje kompa-racije:
Cas, ko sem delal pri Tribuni, je najbrž zelo težko primerjati z današnjim dnem. Takrat smo do-živeli enega osnovnih prelomov v naši družbi — monopolni državni socializem je popustil, kot si-stem, se je izkazalo, našemu svetu ne bo prinesel odrešenja. če računamo, da je bil konec vojne in z njim zvezani občutek zmage in uspeha še blizu, potem najbrž lahko rečem, da je naš svet, ki je bil še povojno integralen, prav v tem času nekako zadihal. Popuščanje administrativnega pritiska, ne-zdiferenciranost našega prostora in pa — lahko re-čem — pomanjkanje družbenih izkušenj pri vseh ti-stih. ki so svobodo dajali, in tistih, ki smo svobodo
BORIS MIKOS, CLAN  UO ZSJ
Intervju za ,vRadio Sloveniia"
1. AH bi nam lahko povedali, kako je prišlo do osnovanja sa-mostojne študcntske organizaci-je? Kakoi- verao je bila prej I.judska študentska mladina del Ljudske. mladine Jugoslavije? • - V prvlh letlh po osvoboditvl sta vsebina in oblika dcla Ljud-ske mlaaine odjovarjala potre-bam vsakodnevnega politifncga deia. Pozneje pa je ncutemelje-no vztrajanje na obrabljenih in n«primernih oblikah politlfnega' dela rodilo to, da se Je dobršen del študenlov umaknil iz politlč-nega življenja organizaoije. Po-slejioe tega čutimo ie danes in se ie vedno s temi posledicarai borimo.
Zaradi takega stanja so štu-denti nredicine - v Beogradu prealagali, da se ustanovi samo-sfojna itudentska organizacija Zveza študentov. Aprila lani se j« vršila Ustanovna skup^ina, letos marca pa Je bil Uslanovni kongres. Kakor vidite Je naia organizacija že zelo mla<!a.
*. Kakšen pomen ima. za štu-'''šnja skupščina?
'¦'•tvo. da I*
vllo nad 1290 it\H»«otov( k»r J« nedvomno velik usp«k.    ..
Na skupSiini bo Zveza lahko ' pokazala, da nj obveljalo naie-Jo, kl so ga nekateci hoteli z vso silo uveljavlti, da je narareC Zveza Je n«kak$na ttrokovna ttudentska orianizacija, v rw< nlcl pa Je politiena organlza-cija. Ce bi se to zgodllo, da bl bila Zveza zgol] jtrokovna or» ¦anizacija bi prav gotovo zaila v paradoks ln zopet bi se poja-vila potreba po novi itud«ntsU zvezi. NekaJ poaobnega i« ntm Je ž« zgodilo z naio prvo orga^ nizacijo.        •                          •
SkupSčina bo prav gotovo tudi atirmacija naie Zveze pred }av« nostjo in tudi to potrebujemo, ker Je čas, da zapustlmo OMk krog Univerze.                ,        '
3. Kakshe rezultate prifakuje-ie od letošnjeg« itudentskegl zborovanja?    •
Predvs«m raiunamo, tfa bo po tej skupieini začela Zveza 4* sledno uresničev»tl  iklepe ' kongresa Zvere komanl«' da bo na ositovi t#" konstantnim •-
dobivali, je ustvarilo atmosfero, ko se je vse bistve-no zazdelo blizu — na dosegu roke. Seveda — kmalu se je pokazalo, kako dolg in težak proces je pred nami in kako ustroja in nadina življenja neke družbe ne more spremeniti zgolj pametna misel ali dober namen.
Skratka — med takratno in današnjo situacijo je težko najti veliko stičnih took — in vendar je mogoče trditi, da je v določenem smislu skoraj enaka. Danes si verjetno ni treba dati toliko posla s pregrajami birokratske vrste — sam sem se ukvar-jal predvsem s kulturnimi problemi in te pregraje so nam vse do petinštiridesetega še dolgo dolgo prav grenile življenje — bojim pa se, da danes ni nič manj pregraj raznih drugih vrst. Ali jih ime-nujemo provincionalizem, nedoslednost in polovičar-stvo v formiranju in izvajanju konceptov, dvotir-nost, ko se veliko reči, ki smo jih že tolikokrat ob-sodili, na tihem vztrajno vsiljuje z vsem, kar pro klamiramo za pravo, itn., niti ni važno.
Mikoš
Ce se naša dva uredniška koncepta v čemerkoli razhajata, potem se predvsem lahfco raz-hajata v naslednjem:
— v osnovni usmeritvi Tribune na probleme štu-dentov, študentske organizacije in univerze ali na filozofske in druge probleme sodobnega časa,
— v oceni, kaj je na univerzi in v družbi bistve-no.
Skušajmo v tej luči malo primerjati oba kon-cepta. Naš koncept je odločno dajal največ pro-stora in poudarka problemorn študenta, študija in univerze, problemom družbe in naše slovenske družbe pa je dajal prostor takrat, kadar so bili z njimi posebej povezani interesi mladega intelek-tualca. Naš koncept ni bil razviti Tribuno v list, ki bi bil predvsem »eseističen« in ki bi si vzel za na-logo enakopravno ocenjevati driižbene tokove in premike z drugimi listi oz. revijami. Strinjam se, če boste rekli, da je bil to drugačen čas od današnje-ga in da neposredna primerjava ni dobra. Kljub temu se mi zdi, da današnja Tribuna premalo pod-pira težnje študentov in se premalo bori zanje. En sam, morda ne najboljši primer:
V   petnajstih   letih   študentska   organizacija   ni uspela doseči, da  se na  univerzi  vprašanje  telesne vzgoje in naprav zanjo reši. Mi smo si bili s teda-njo vlado velikokrat v laseh zaradi podobnih vpra-šanj, pa tudi zaradi tega   vprašanja.   Mnoga   vpra-šanja so tudi bila rešena, vendSr ne vsa in ne vsa hkrati.
Vsako uredništvo mora skrbeti, da ima soliden koncept, ki pa mora biti tak, da je sprejemljiv za bralca, kateremu je namenjen. Zato mora vsako ured-ništvo vedno znova pretehtati svoj koncept in ga tudi korigirati. Koncept, kakršnega smo imeli, nam je omogočil precejšnjo razširjenost Tribune. Le ob razširjenosti svojega glasila smo lahko tudi poli-tično vplivali na študente. Takrat je bil tisk še zelo slabo razvit in so sedaj, ko imamo mimo dnev-nikov in tednikov še vrsto revij, bistveno drugač-ne razmere. Zdi se mi, da so sedanje potrebe, da se Tribuna razvija »v eseistično smer«, celo manjše od tedanjih. Vi verjetno stvari drugače ocenjujete.
V   svojem uredniškem delu, smo  vedno  skušali opredeliti, kaj je v dogajanju na univerzi in v druž-bi bistveno in smo o tem tudi pisali. Moram reči, da smo si marsikaj dovolili,   kar  takrat   še  ni  bila družbena praksa in kar ni ustrezalo tedanji družbe-ni atmosferi. Res je, da se v svojem osnovnem kur-zu  nismo  mnogo   razlikovali   od   uradne   politike, res pa je tudi, da smo kljub temu našli mnogo ni-ans, y katerih smo se razlikovali od nje in zaradi katerih smo bili tudi predmet kritike.
Kozak
Moje razmišljanje v zvezi s tem proble-mom bo v pretežni meri improvizirano, ker teme-lji predvsem na občutku in manj na poznavanju prav danasnje situacije. Strinjal bi se z nekaterimi temeljnimi stališči tovariša Mikoša, le z drugač-nimi argumenti.
Res je, da je Tribuna imela pred leti drugo funk-cijo, kot jo ima danes Vendar pa je bila tudi njena situacija takrat drugačna. Spričo dejstva, da je bil naš ustroj takrat državno-socialistična družba vzhodnega tipa, je bil položaj študenta oziroma študentskega ko-lektiva povsem različen od današnjega. Spričo social-ne stratifikacije, ki jo je prinesel državni socializem, je bil študentski kolektiv urejen kot grupa zase in je kot grupa zase v družbenem prostoru imel svoj položaj. Imel je v našem prostoru svoj odmev in svo-jo težo. Kako je funkcioniral sam in kako ga je vo-dila politika, je dvoje. Kar želim poudariti, je, da so študentje na naši univerzi kot kolektiv imeli svojo notranjo kohezijo in tudi status.
Ne bi razsojal, ali je tak status najboljši ali ni. Mislim, da je bil v veliko pogledih vprašljiv kakor vse družbene naprave tistega časa. Vendar pa — ta misel me včasih samega preseneča — mi je bil v ne-kem smislu všeč. Današnje stanje pa se mi zdi ne-izčiščeno in nejasno. Videti je namreč, da se je ta kolektiv (namesto, da bi se razrasel v današnjemu času ustrezen organizem) v obilni meri razšel. Prav gotovo — nesvobodne organizacijske oblike, ki so bile tudi ena izmed veznih sil, so odpadle. Tudi razumem, da je velika materialna in družbena di-ferenciacija, nove materialne možnosti in nove me-tode za doseg uspeha v družbi, ljudi na univerzi raz-delila in jih napotila po različnih in ločenih po-teh. Vendar je treba priznati, da je bil ta kolek-tiv tudi administrativno razbit. Spričo znanih poja-vov, ki so od časa do časa burkali naše druž-beno ravnotežje se je, kot lahko sklepam, v univerzi-tetni politiki ugnezdila misel, da je bolje vsak po-jav med študenti prej tistavili kot pa ga pustiti razvijati. Pragmatično je taka pot gotovo najbolj varna, a bila je kratkovidna. Najbrž je v obilni meri potrgala vezi med mlado inteligenco in povzroči-la, da je postalo zasebništvo objektivno najbolj za-želen, subjektivno pa najbolj varen tip obnašanja. Seveda je kolektiva s tem konec. Vendar univerzitet-no študentsko inteligenco kot aktiven in bolj ali manj kompakten organizem potrebuje vsaka druž-ba in če se temu odreče, kot se je slovenska, se oro-pa važnega resonančnega prostora in tudi gibala.
Mikoš
Ker ste že vprašali, kaj sodim o vašem kon-ceptu — samo nekaj misli o tem:
če bi bil v uredniškem kolegiju, bi se z vse-mi silami boril zato, da bi na straneh Tribune v«d-no znova prihajal do izraza odpor študentov proti tistim silam, ki hočejo kakorkoli zadržati naš druž-beni razvoj, ki zagovarjajo močno roko, ko naj eden misli za vse, in ki mobilizirajo za svoj poli-tični koncept vse do užaljenih in zagrenjenih do ti-stih sil, ki koreninijo v naši konservativnosti, občut-ku majhnosti, v lokalizmu in podobnem. Starejša ge-neracija se počasi utruja in odhaja. Ljubljanska univerza daje pomemben delež intelektualne družbe jutrišnje družbe. Eden od neposrednih interesov ju-trišnje družbe (seveda tudi današnje) je v uresniče-nju ciljev reforme: modernizacija proizvodnje in družbe, višja materialna raven in bogatejše duhov-no življenje. Tribuna bi morala braniti cilje refor-ma in mobilizirati vseh 10.000 študentov ljubljanske
TRIBUNA STRAN 3
univer^e, aa 01 u piuu^^vijčUi poiitični ialttor za vsa-kogar, ki bi v odnosu do reforme ravnal drugače. Zdi se mi, da je v Tribuni preveč pesimizma in nezaupanja. Nisem proti temu, da ste zelo kritični in ostri, a dobro ni, če ste samo to.
Kozak
Danes smo v situaciji, ko univerza kot univerza v prostoru ne učinkuje. Res je, da bi bila ena od nalog Tribune poskusiti začeti z integracijo take enote. 2al Tribuno premalo poznam, da bi lahko sklepal, v kolikšni meri list to nalogo oprav-lja. Po nekaterih člankih iz zadnjega časa sodim, da je ostro kritična, ko se loteva širših družbenih problemov. Kritika je seveda dobra reč. Vendar imam osebno ob njej nekaj pomislekov, ki me spremljajo že dalj časa. Bojim se splošne kritike in bojim se — recimo temu tako — današnje kritike.
Kritizirati namreč, ne da bi si pri tem zagoto-vil učinek kritike, je hud posel. Ponavljati jo in pri tem spoznavati, da je nemočna in ostaja v družbe-nem prostoru brez odmeva, pa je celo nevarno. Kri-tika spravi s kritiziranim v blokiran, statičen od-nos in mu odvzame prožnost in dojemljivost za do-gajanje krog sebe. Tak kritik zamrzne in se zlepa ne reši več svojega enodimenzionalnega odpora.
Ta problem pa dobi še drugo razsežnost, če upo-števamo, da je danes kritiziranje pri nas že prava folklorna zabava. Redko kakšen pogovor mine, ne da bi si ljudje z vseh delovnih področij ne izmenjali vseh negativnih izkustev in novic o naših družbe-nih napravah in njihovem pomanjkljivem funkcio-niranju. V glavnem dobi vse, kar obstaja, svoj ne-gativni komentar. če pa to družabno igro pogle-damo pozorneje, se zdi, kakor da bi prav te vrste kritika bila tisti element, ki omogoča, da stvari osta-jajo take, kot so. Ta poplava jemlje argumentom težo, jih dela vse enako obrobne — vse drugo pa je na dlani.
Zatorej — vsekakor nočem reči, naj bi s kritič-nimi stališči prenehali, Vendar pa je eden izmed važnih problemov mislečega človeka, ki ga zanima konkretni položaj v konkretni družbi, prav danes najbrž ta, da najde način, kako narediti svojo kri-tiko učinkovito in zavezujočo. Seveda pa je to^odvis-no bolj ali manj tudi od značaja in zaležnosti ne-kih kritičnih analiz in spoznanj.
Mikoš
Vprašanje slovenske državnosti, enako-pravnosti in polnega nacionalnega življenja nas je tudi kot študente vedno zanimalo. Del odgovorno-sti za razreševanje teh vprašanj morajo prevzemati tudi že študenti. Slovenija daje pomemben delež pri snovanju našega družbenega razvoja, daje svojo po-litično prakso, daje gospodarsko, je y prvih vrstah boja za moderno samoupravno socialistično družbo. Zveza komunistov Slovenije je kot vodilna politična sila afirmirala slovenski narod in slovensko drža-vo in to ne samo v okviru naše jugoslovanske fede-racije, ampak tudi širše. Mislim, da ta politika do-življa na straneh Tribune premalo podpore. Sloven-sko politično in državno vodstvo je skupaj z dru-gimi progresivnimi silami v Jugoslaviji sredi borbe, da se uresničijo sklepi zadnjih kongresov in plenu-mov, ki jih je naša javnost sprejela z zadovoljstvom
Iniciativni odbor Zveze študenfov Jugoslavije Ijubljan.   Univerze,   Visokih  šol in Akademij
obvešča vse delegafe, ki so bili izvoljeni na jsfanovnih   skupščinah   združenj,   da   se   vrši
Ustanovna skupščroa Zveze
v nedeljo, dne 16. decembra 1951 s pričetkom ob 830 uri, Kraj ustanovne skupščine bo javljen pravočasno po radiu in dnevnem tisku
in mnogi tudi z olajšanjem. Zavzemam se za to, da sodelujemo v tem boju, ne pa da kot eden stran-skih sodnikov od časa do časa dvignemo zastavi-co in čakamo, da bo glavni sodnik ustavil igro. Kot vemo, glavni sodniki vedno ne upoštevajo stranskih!
Kozak
Tovariš Mikoš je poprej v pogovoru pou-daril tovariše, ki so v času našega študija delali v študentskih forumih in so danes na vidnih položa-jih. Sam pa bi opozoril na vrsto fantov, kolegov s fakultete in tistih, ki sem jih spoznal na Tribuni, in ki so v poznejših letih povsem zatonili — ne da bi realizirali to, kar je bilo v njih in kar so v študentskih letih pomenili, Marsikdaj so bili to sa-mosvoji ljudje, marsikdaj trmasti, velikokrat so se zdeli celo čudaški, v bistvu pa bi bilo treba ne le enega od njih razumeti bolj preprosto: kot močnej-šo in izvimejšo osebnost, ki si je iskala ustrezen izraz in ji veljavni kalupi niso ustrezali. Za take ljudi je bil čas za nami usodno brez razumeva-nja. Odpadli so qd udeleženega scielovanja v druž-beni problematiki, ker njihove iniciative niso bile zaželene in njihovi pogledi preveč osebni. Prepričan sem, da bi ne bilo dobro ko bi si tudi v prihodnjih petnajstih letih dovolili foliko razsipnosti Ne mi-slim tega samo v narodnostno kulturnem in širšem
zgodovinskem smislu. To je že tako poglavje zase. V mislih imam predvsem praktičen aspekt, zakaj vse kaže, da bo naš svet v fazi, v kakršno stopa zdaj, potreboval pač vse moralne in intelektualne kapa-citete, če bo hotel zdržati in ujeti moderni tempo. V zrelejših družbah od naše se je ustvaril trden, zahteven in svoboden status študenta. Zrelejše družbe  od naše vedo, kako važen je zanje in mu
Declaralion de recteur de 1' Uaiversite de Ljublja ia sur la qaestion de Trieste
Les evenementš, qui se passent ces journ a Trieste (zone A de TLT) donnent du souci et de la colere a chaque Slovene et Croate et doivent eri don-ner a čhaqun, qiii estime les fondaments j'uridiques et morales de la vie feglee entre les nations. Nous 8omm.es les temoins d'une colere irrederitiste orga-nisee, laguelle est lancee tant par les plus hauteš re~ ' presantaiis de Vautoritee italienne, que par les expo-nents des parties et des groupes politiqueš italierines, des neofachistes jusqu'aux cominformisteš.
Ilš ont cree une atmosphere des passions arti-ficiellement ezcitee qul se dressent contre ta paix et les relations normales entre les voisins. lls vetdl-lent prouver q'on doit defaire le traite de paix avec Vltalie. Hs veuillent annecter le TLT et tiinsi encore (tggrandir les injustices faites aux nations slovene et croatc par ce traite.
Touš les proffeseurs de l'Universite slovene, unies aux etudicmts, levent leur voix appelant a la con-scienee et au sens de la responsabilite des forces alliees unies dans la guerre antifachiste passee, qu'Us tiennent le traite de paix avee Vltalie et qu'ils ne perinettent aucune reculation, jusque un accord avec notre 'etai sera rejoint.
Vuniversite slovene ayant conscience de la re-sponsabilite envers son peuple, cultive des hautes idees de humanisme . et de justice en relations in-temationales. Surtout elle insist^ «« princtve que cha-que nation aie le droit d'etre libre tant culturelement que politiquefnent.
Cest la cause pourquoi dans ces moments fatales Puniversite slovene dccentue que l? desapprouvement des obligations accepetees par le traite de paix. et la tahison des interets des peuples sloverie ei croate et aussi des Italiens democratiques de TLT a labrutailite irredentiste, serait le coup les phts terrible envers les principes progressives sur lesquelles fonde 1'ONU, Punion internationale la plus haute qtd \m le devoir de defendre TLT selon les clauses du traite de paix avec Pltalie
Dr. Gorazd Kusej, recteur DE UUNIVERSITŠ DE UURLJANA
posvečajo vso pozornost. Pri nas pa je »status slo-venskega študenta« v bolj funkcionalnih in na stvar-nejših zgodovinskih temeljih stoječih odnosih, kakrš-ni se snujejo danes, beseda, ki še ni bila izrečena.
Mikoš
Mislim torej na kratko, da ni nujno, da v študentskem tisku prevladujejo samo študentski pro-blemi in problemi univerze in da je prav, da se Tribu-na ukvarja z osrednjimi družbenimi vprašanji in to še posebej takrat, kadar ta bolj ali manj živo zadeva-jo mladega človeka in njegovo perspektivo. Vloga tri-bune je danes drugačna, sestava študentske mladine je drugačna in družba je drugačna od nekdanje. Prav v tem je funkcija uredništva, da oceni vse komponen-te in nato odredi politiko lista, ki je vedno manj lahko politika ozkega kroga. Na vas je naloga, da oce-nite, v kolikšni meri izražate mnenje univerzitetne mladine in v kolikšni meri ste njeno glasilo, v kolik-šni meri pomagate študentsko mladino povezovati v kolektiv in več ali manj enotno delujoč politični faktor v življenju univerze, mesta in naroda, kakš-na so vaša stališča do osnovnih vprašanj sodobnega časa in tekoče politike in kakšno naj bo mesto Tri-bune v slovenski žurnalistiki. Sicer pa je z vsakim časopisom tako kot z vsako vlado: nikoli se vsi ne strinjajo z njo in vsi bi radi boljšo. Ko se prebijate v svojem uredniškem delu skozi mnoge težave, ne pozabite na star slovenski rek: Le kadar lipa cvete, je mnogo čebel.
O položaju Tribune
Menda je 15 let tega, ko se je v slovenski publi-cistiki pojavila TRIBUNA. Noben poseben feno-men ni bila, ki bi zbujal izrecno pozornost, še celo ne, če bi to posebnost iskali v družbenopolitič-ni orientaciji ali v likovnem videzu lista. Novo, za slovenske razmere, se je pojavljalo na kulturnih straneh Tribune. Sicer pa je bil časopis tesno nave-zan na aktivnost forumov študentske organizacije, ki je v vsem svojem obstoju imela en sam epohe — ob-dobje, ko so v njej prevladovali politično dozoreli demobilizirani oficirji JLA Stil aktivnosti teh fnnk-cionarjev je dal močan pečat Tribuni in študent-ski organizaciji in posebej slednja se je trjdila, da bi ostal -ta stil neokrnjen — toliko časa, da se je povsem dezorganizirala. Tribuna pa se je ob sloven-
ski revialni krizi s forumi študentske organizacije temeljito razšla, in to je začetek   novega   časopisa.
Medtem ko je skušala pred tem redakcija iz Tribu-ne napraviti (obrtniško) najboljši slovenski časopis, so se uredniki po letu 1964 iz Tribune trudili na-praviti tisto, kar noben drug slovenski časopis ni bil. To novo stanje je našlo svoj odraz v statutu Tribune, osnovne značilnosti pa so bile: pravica do konstituiranja skupinskega koncepta, realiz a polne odgovornosti vsakega urednika, možnast kom-petentne verifikacije vsebinske orientacije mimo fo-rumov študentske organizacije, vključitev vseh bral-cev v odločanje o kadrovski politiki. Urednik Tri-bune ni motiviran s honorarjem, zato je nje.Kova prisotnost v dejavnosti časopisa vezana na možnost preverjanja Iastnih osnovnih spoznanj in hotenj. Ce te možnosti ni, so vse preostale obstoječe moti-vacije prešibke, da bi bile ekvivalent angažmaju, ki ga urejanje časopisa (dabro urejanje dobrega ča-sopisa) od človeka zahteva.
Pomen (in usoden) element, ki definira pozici-jo časopisa, je način, po katerem se ta časopis fi-nansira. Pri nas ni časopisov, ki bi se zdrževali iz-ključno iz lastnih dohodkov. Pri vseh časopisih so v večji ali manjši meri udeležena družbena l-stva (tudi pri Tribuni), toda kljub temu ni niti sle-du o konvenciji, ki bi precizirala pogoje, v katerih velja nek časopis ustanoviti oz. kdaj časopis izgubi pravico (točneje — možnost!) izhajanja. To vodi k podrejanju (sploh neizrečenim) željam finanserjev ali pa k revoltu ( kot si razlagam »drekecpekec« v Tribuni).
Insuficientnost družbenega dogovora (kje vse se danes vodi in kje se ne vodi razgovor o novi sloven-ski reviji?) na tem področju, predvsem pa skrom-na sredstva — to kaže na podcenjevanje družbenc funkcije časopisa.
Tribuno finansira univerza in od tod tudi prir hajajo pripombe glede konkretne vsebinske orienta-cije časopisa — in te pripombe naj bi imele poseb-no težo! Te pripombe pa dejansko ne smejo ime-ti nobene posebne teže, razen če so zapisane v do-brem kritičnem članku. Pač pa je univerza do!žna vnaprej precizirati pogoje, pod katerimi je priprav-Ijena finansirati časopis in predvideti situacijo, ko te pripravljenosti pri njej ne bo več.
Casopis je danes najcenejša kulturna (in druž-benopolitična!) institucija.
Že nekaj let sem dnevni tisk, radio in pred-vsem TV popolnoma dominirajo v sferi informacij. (Ne bom se spuščal v diskusijo, aM so pri tem de-lavni, temeljiti, netendenciozni in razboriti.) Vseka-kor so časopis, kot je Tribuna, raEbremeiiili poro-čanja in ga zadolžili za bistveno funkcijo cijkula-cije in izostrovanja idej in koncepcij. Množica in-formacij sama namreč povzroča presenetljivo apoli-tičnost in inertnost.
Običajne kritike vsebinske orientacije Tribune demonstrirajo izredno borno sposobnost diferencira-nja informacij in še bornejšo refleksijo. To pa seveda ni ugodna atmosfera za učinkovito cirkula-cijo idej, pač pa utemeljitev za malodušno ugoto-vitev, da celo univerza ne more prenesti Trihune. (Prenesla pa bi konglomerat Sportskih novosti, TT-ja, zadnjih petih strani Arene, Nedeljskega in uvo-dov Dela — k sreči pa takšnp zmešnjave ne prene-se tiskarski stroj.)
Ali je Tribuna resnično to, za kar se zavzemam in kar skušam po svojih močeh ohraniti? Postav!:am se za časopis s koncepcijo in menim, da je to v inte-resu univerze, Tribuna nima koncepcta niti ne iieli razpravljati o konceptu. Akcije, ki jih sproža Tribu-na, so izrazito individualne akcije, kar kaže na po polno nerazumevanje sicer dosledno izpeljane indivi-dualne odgovornosti. Sicer pa sploh ni prispevkov, ki bi se izrazito postavili za neko koncepcijo.
Resnica je ta, da se (pod pritiskom logike lais-sez-faire) niti troje ljudi ne more ujeti v eno smi-selno akcijo in da je v taki situaciji iluzorno iiri-čakovati pozitivno konfrontacijo idej v skupnem ci-lju izoblikovanja enotne misli — od časopisa. Pri-čakujem pa določeno prizadevanje glede tega. M.e-nim, da ima Tribuna vse možnosti, da da primer, kaj je boj mnenj v naših pogojih, kako realizirati pravico manjšine v boju za njeno mnenje v siste-mu socialističnega pluralizma, kako žagotoviti, da se z »zapiranjem ventilov« liberalizmu in birokratiz-mu ne zapirajo ventili tudi svežim idejam, ki se iz-postavljajo riziku, da bodo uničene in zavržene z enostavnim etiketiranjem.
Najbrž ni dovolj, da se Tribuna proglaša za tribuno. To očitno ne prinaša potrebne ostrine Za tribuno se razglašajo vsi današnji časopisi, pa to prav nič ne vpliva na karakteristiko: da imajo skromen ugled, da imajo majhen vpliv na kultur-no in družbeno dogajanje, da imajo nizke naklade in   da   slabo   opravljajo   funkcijo   cirkulacije   idej.
Mnogi sodijo, da je rešitev v zamenjavi. seda-njih urednikov z novimi, spretnimi, močnimi in pol-nimi idej, ki bi vnesli ustvarjalno atmosfero v ča-sopis. Vendar, saj nikdar ni bilo toliko sprememb v redakciji kot danes, pa ostaja situacija nespre-menjena!
Skupaj lahko ugotovimo, da na univerzi ni ustvarjalne razprave o vprašanjih, ki jih mora po rajati sama univerza. Toda problematično je za inertnost v ustvarjalnosti kriviti Tribuno. časopis — takšen, kakršen je, je simbol nerešenih in slabo rešenih vprašanj v univerzitetni praksi (ker gre za univerzo, pa tudi v kulturni in družbeni praksi). Casopise velja danes ocenjevati tudi s stališča ti-stega, česar ne napišejo in zaradi česar ne napiše-jo. (Pritrjujem Tribuni, kadar noče pisati o vpra-šanjih nizkega nivoja na nizkem nivoju, pa čeprav za še tako razširjen nizki nivo.)
Ni pa res, da Tribuna ne bi mogla objaviti sme-lih sestavkov in da zato ne more biti izrazita. Res je, da ostaja neizrazita, dokler se vrti v sferah ano-nimnih konfliktov: novo — staro, sodobno — ne-sodobno, avantgardno — konservativno itd... Izra-zitost pridobi, ko za eno od oznak Stopijo izdela-ne dosledne osebnosti, ki negirajo in afirmirajo ne-kaj točno določenega.
Franci Fivec
4. STRAN TRIBUNA
Zakaj pišemo v škodo ufologiji — vedi o neznanih letečih predmetih
Pri nas so do zdaj zelo malo pisali o neznanih letečdh predmetdh (NLP - UPO); le tu in tam smo lahko prebrali kakšne članke, ki pa so bili navadno prevedeni iz zahodne literature (čeprav vsebujejo tudi vzhodne publikacije tovrstno literaturo že več kot dvajset let). No, bilo je tudd ob-javljendh nekaj novic o NLP, ki so jih po-sredovale inozmeske poročevalske agencije.
V mesecu novembru pa je prišlo (ver-jetno zaradi tega, ker je naša javnost izve-dela, da so v ZSSR dobili NLP »domovin-sko pravico«, čeprav je obstoj NLP do se-daj prdiznalo že mnogo držav) do dveh (na-ših) obšdrnejših sestavkov, in sicer 20.11. v Mladini ter 23. 11.1967 v Ljubljanskem dnevniku.
Vsi objavljeni prispevki, še posebno članek v Mladdmi, so bili več ali manj v korist nove vede — ufologije. Dolžnd pa smo spregovoriti nekaj kritičnih beesd na račun sestavka v Ljubljanskem dnevniku.
Mnenja smo, da je prispevek tovariša M. Spazzapana v Ljubljanskem dnevniku pod naslovom »Neznani leteči predmeti tu-di na našern nebu?« napisan brez pravil-nega in smiselnega načina pisanja. Kar pa zadeva NLP, je omenjeni sestavek v škodo mednarodni organizaciji ufologov (INTER-NATIONAL SKY SCOUTS), SKY SCOUTS KLUBU LJUBLJANA (ki je član ISS in je predstavnik za Jugoslavijo) ter ufologiji nasploh.
Nerazumljivo nam je, kako je lahko prišel v Ljubljanski dnevnik takšen čla-nek!? Clanek je poln nepravilnosti in kon-tradikcij. — Naslov da čutiti, da bodo ob-ravnavani pojavi NLP pri nas, vendar o tem ne izvemo ničesar. — V uvodu je ver-jetno tov. M. Spazzapan hotel podati zgo-dovlhski pregled ufologije, vendar je z ne-kaj skopimi besedami ta pregled razvoja le izmaličil. — Pri intervjuju imamo obču-tek, da je novinar hotel že z vprašajiji ne-kako usmeriti odgovore prof. dr. Frana Do-mdnka tako, kot si jih je tov. M. S. želel sain — izvedeti nekaj senzacionalnega. Skratka, ne vidimo skupnega jezika med vprašanji in odgovori. (Da ne bo pomote — na odgovore prof. dr. Frana Domimka ne dajemo pripomb; kritično gledamo le na sestavo priobčenega članka).
član&k, kd zaobsega eno celo stran Ljub-Ijanskega dnevnika, je še podkrepljen z dvema uokvirjenima noticama, ki pa sta med seboj povsem kontradiktomi: — v prvi notici je izjava prof. dr. Frana Domin-ka, ki ne priznava obstoja NLP kot mate-rialnih in umetnih teles; — druga notica pa naproša bralce Ljubljanskega dnevnika, da naj sporočijo o morebitnem pojavljanju NLP. Ali ni to vse skupaj zelo neresno in v škodo našemu klubu ter ufologiji na-sploh? Da bomo bolj konkretni, naj poda-mo nekaj besed o Sky scouts klubu Ljub-Ijana.
TRIBUNO UREJAJO:
NADEŽDA ČACINOVIČ, IZTOK GEISTER (ODGOVORNI URED-NIK), TONE PAČNIK, BOsT-JAN PIRC (UREDNIK FOTO-GRAFIJE), SLAVKO PREGL, RUDI RIZMAN (ZASNOVE) DIMITRIJ RUPEL, DUŠAN TR-ŠAR (TEHNIČNI UREDNIK), PETER   VODOPIVEC
TRIBUNA   -   IZDAJA   UO   ZSJ
-    UREDNIŠTVO   IN   UPRAVA TRG     REVOLUCIJE     l/II      -TELEFON    21-280    -    TEKOČI RAČUN     501-8-78/1     -    LETNA NAROČNINA    ZA     ŠTUDENTE DESET NDIN, ZA OSTALE PET-NAJST   NDIN   -   POSAMEZEN IZVOD 50 PAR - ROKOPISOV IN POTOGRAFIJ NE VRACAMO
-   TISK   CP   DELO,   LJUBLJA-NA,  TOMŠIČEVA   1,   TELEFON 23-522  -   POSTNINA   PLACANA
V GOTOVINI
Pred nekaj leti je začela delovati v Ljub-ljani manjša skupina ljudi z namenom si-stematično raziskovati pojave NLP pri nas. Ko pa se je vključdl v naše delovanje ame-riški ufolog, ki ždvi pri nas že tretje leto, smo se intenzivneje povezali z ISS. Med-narodna organizacija ufologov nas je pro-sila, naj se registriramo kot sekta za to-vrstne raziskave, saj da smo edina skupdna v Jugoslaviji, ki se s tem ukvarja.
Z imenom SKY SCOUTS KLUB smo bili registrirani v letu 1966. Ko pa smo po-stali še člani ISS, smo prišli do kontaktov s podobnimi klubi v Angliji, Argentini, Av-straldiji, Avstriji, ČSSR, Danski, Franciji, Indiji, Italiji, Japonski, Južni Afriki, Južni Arabiji, Kanadi, Nemčiji (Vzhodni in Za-hodni), Novi Zelandiji, Norveški, Rodezdji, Venezueli in ZDA.
O NLP je po svetu dovolj zanimivega gradiva, in to od knjig, revij, časopisov (ki jih urejujejo priznam znanstveniki), pa do slik in filmov. — Tudi ufologija ima svoje metode in pripomočke za raziskavanje (od najrazličnejših anketnih ltistov, merjenj, ap&aovanj in študij do teleskopov, daljno-gledov, infra in drugih filmov ter Geigger-jevih števcev).
Ker je v Ljubljanskem dnevniku objavljen nekak anketni list (kaj naj bralcd prijavijo kot NLP in kako naj se pripravijo na to-vrstno opazovanje)-, ki je povsem napačen, smo dolžni posredovati javnosti prijavno polo, ki jo uparablja ISS in tarej tudi SKY SCOUTS KLUB Ljubljana:
PRIJAVA NLP:
1.  Priimek in ime;
2.  točen naslov;
3.  kraj, datum in ura (opazovanja pred-meta);
4.  področje, nad katerim je predmet letel (gozd, daljnovod ipd.);
5.  velikost in barva predmeta;
6.  smer, način in višina letenja;
7.  oblika predmeta;
8.  ali je predmet povzročal kakšne šume (zvoke);
9.  pod kakšnim kotom je letel (bil) pred-met s horizontom;
10.  prostor, iz katerega je bil predmet opazovan (skozd okno, s ceste ipd.);
11.  kakšna vremenska slika je bila v dobi opazovanja;
12.  morebitne druge posebnosti. Informacije   pošljite   na   naslov:   SKY
SCOUTS KLUB LJUBLJANA, Moše Pija-de 22, p. p. 402.
Ne bodimo v skrbeh, da nas bodo za-prli ali poslali k psihiatru. — Ker ni de-žele na svetu, v kateri ne bi ljudje gavorili o pojavih »letečih krožnikov«, je namen našega kluba tudi zbiranje podatkov o po-javih NLP na področju Jugoslavije. Zave-dajmo se, da znanost ne pozna meja ... — Ime tistega, ki nam bo posredoval podatke o pojavu NLP, bo ostalo tajno, če to želi.
(Prijava mora biti lastnoročno podpi-sana.)
Naš klub je dobil že mnogo prijav o opazovanju NLP iz najrazličnejših krajev naše domovine (tudi iz Ljubljane jih je nekaj). Vsaka prijava pa skoraj dosledno iKpolnjuje podatke, ki so navedeni na pri-javni poli. Verjetno se bodo bralci članka spraševali, zakaj ti podatki niso bili ob-javljeni. — Sistematična obdelava tega gradiva ni tako preprosta, zato je vezana na čas. SKY SCOUTS KLUB Ljubljana ni-ma namena blamirati ne sebe ne ISS, še
posebno pa ne ljudi, cxi katerih je dobil zaupanje, da so mu posredovali podatke o opazovanju NLP! Ko bo graddvo obde-lano (verjetno že v prvi polovici prihod-njega leta), bomo podatke posredovali javnosti. Tudi o drugih zanimivostih ufo-logije doma in po svetu bomo že v bližnji prihodnosti začeli obveščati občane.
Ob kooicu našega sestavka bi želeli po-udariti, da je naša dolžnost ufologijo ozi-roma pojave NLP obravnavati z vso res-nostjo! Upamo, da ne bo več prišlo do publikaoij, ki bd škodovale našemu klubu in sploh razvoju nove vede.
Sky scouts klub Ljubljana
Vprašanje
Ijubljanski
televiziji
Tribuna z razumevanjem spremlja teža-ve, s katerimi se mora spopadati slovenska televizija in ki so plod maloletnih izkušenj in pomanjkljive tehnične opreme. Polni spoštovanja sledimo naporom naših televi-zijcev in večkrat smo že razmišljali, kako bi jim priskočili na pomoč z lastnim so-delovanjem. Toda pionirstvo RTV Ljublja-na je brez primere: hrabro zavrača našr ponujeno roko in se s težavami bori bre tuje opore. Z nostalgijo zdaj razmišljam o tisti oddaji Kulturne panorame spomlai 1966, za katero so gledalci že lahko zvede iz predhodne napovedi, da bo spregovorh« tudi o študentski Tribuni. Tedaj se nas je četverica pražnje oblekla in napudrala in posneli smo kar celo uro razgovora o ak-tualnih problemih našega lista in o teža-vah, s katerimi se srečujemo v slovenski poliitčni javnosti. Toda RTV je v zadnjem trenutku Likvidirala naše sodelovanje, iz-javila je, da nismo bili na nivoju sloven-skega povprečnega poslušalca in da ji je žal. In glej zlomka: v petek, 1. decembra, je bila na sporedu televizijska tiskovna konlerenca na temo »Mladi in Zveza ko-munistov«, na katero so bili po običaju iiskovnih konferejic povabljeni domala vsi zastopniki tiska. Razen Tribune.Na vprašanje post festum, zakaj nas niso va-bili, so odgovorili, da so mislili povabiti Rudija Rizmana, člana našega uredništva, da pa je bil žal odsoten (na zasedanju mednai-odiiega sodišča za vojne zločine v Kopenhagnu) in da nas tako na tisti ti-skovni konferenci NI MOGLO BITI. In sploh menijo, da je bila tema razgovora obširnejša, temeljitejša in sploh drugačna, kot bi utegnilo zanimati naše uredništvo. Uredništvo Tribune se čuti krivo, da ni doslej kazalo intenzivnej.se želje po sodelo-vanju z RTV. Čutimo se krivi, da nismo problemom Zveze mladine in Zveze komu-nistov posvečali dovolj pozornosti. čutimo se krivi, da smo premalo polemično raz-pravljali o »nekem načinu političnega de-lovanja«. Krivi smo. In zdaj hočemo sli-šati še o krivdah ostalih. Prosirao, začnite z očitki. Potrdite nam, da smo za vse sami krivi. Zatrjujete, da ste nas spustiii iz spi-ska po pomoti in ne iz bojazni, da bi se
D. Damjanovič Naši dan Sarajevo
diskusija »polariziraia«. Nikar pa ne reci-te, da želimo poravnati osebne spore, se konsolidirati z neko strukturo, da želimo premirje, akademizem ali kaj takega. Tega nikar. Vprašanje seveda ostane: kakšne so krivde zunaj Tribune?               Uredništvo
Še enkrat: v čigavem imenu?
V prejšnji številki Tribune sem v čflan-kiu »V imenu — resnice?« nakazal, kako se Književne novine »pošteno« in »kritič-no« spuščajo v »objetvino analizo« pred-loga zakona, s katerim bi bil urejevan po-ložaj Slovencev v organih federacije.
List si nd mogel kaj, da ne bi tuda v svoji 315. številki pokazal svojega »pošte-nega pristopa« k obravnavi tega vprašanja.
Po citatu iz »Borbe«, ki prinaša preči-ščeno besedilo tega predloga, sledi komen-tar:
»V tej luči je zanimiv tudi primer mla-dega nogometaša Bečejca, ki je nedavno odklonil, da bi brez denarnega nadomestila igral za barve državne reprezentance, s či-mer je nase nakopal vihar nezadovoljstva -'-"on^iffi iavnosti.«
"¦"¦— ^lreea ko-
nosti različne dezdntoniia^^. krite klevete) na račun našega lista in m* račun vsebine nekaterih rubrik, ki jdh ob-javljamo .. .«
Trikrat lahko ugibamo, kako je vendar do česa takega moglo priti.
S.  Pregl
Iskanje nove oblike
povezave
med univerzitetnim
odborom
in pokrajinskimi klubi
Po neslavnem propadu zveze pokrajin-skih klubov je vsa povezava med klubi prenehala (razen nekaj izjem, ko so se klubi srečevali že iz tradicije). Tako je prenehala tudi vsaka povezava med njimi in univerzatetnim odborom. Na lanskoletni spomladanski skupščini smo razpravljali, ali bi z\reza še obstajala v taki obliki, kot je do sedaj, ali pa naj jo razpustimo. Iz-kazalo se je, da s posebnim odborom in mentorstvom nad klubi delo ne more biti najuspešnejše. Klubi pa so pričakovali, da jim bo ta zveza dajala finančno pomoč, kar pa je bilo nemogoče. Na tej skupščini je bilo sklenjeno, da bo zveza razpuščena.
Univerzitetni odbor je po skupščini ugo-tovil, da bi vendarle morala obstajati neka povezava med njim in klubi. Predvsem za-radi nasiednjih stvari:
—  undverzitetni odbor večkrat obravna-va stvari, ki bi jih bilo dobro obravnavati v pokrajinskih klubih;
—  vsako leto veliko govori in išče re-šitve problema štipaidiranja in zaposlova-nja diplomantov;
—  klubi najbolj poznajo situacijo v svo-jih občinah;
—  s  skupnimi  akcijami  bi uspehi bi-li morda večji;
—  poleg tega bi lahko organizirali raz-na srečanja in tekmovanja med klubi itd.
2e takrat, ko je zveza pokrajinskih klu-bov obstajala, klubi niso redno pošiljali naslovov navih predsednikov, zato smo po-vabili vse predstavnike klubov preko Tri-bune, da se udeležrirjo sestanka na univer-zitetnem odboo-u. Na žalost je prišlo samo pet predstavnikov klubov. Po dolgem iska-nju po osebndh poznanstvih smo končno dobili naslove klubov, vendar nam še ved-no manjkajo naslovi naslednjdh klubov: Zasavja, koroških študentov, Ilirske Bi-strice, Velenja, Laškega, Kranja, šentjurja.
Panovni sestanek predstavndkov klubov je bil (13. XI.) tokrat uspešnejši. Od tri-desetih klubov je bilo prisotnih dvanajst predstavnikov. Glavni predmet razprave je bdil oblika nove povezave med univerzdtet-nim odboroni in klubi ter programi dela.
Kljub mnenjem nekaterih, namreč, da klubi niso več potrebni in da jih je breba razpustiti, ker ne delajo drugega, kot pi-
I
TRIBUNA STRAN 5
jančujejo (jeseniški klub), so se ostali klu-bi postavili za obstoj klubov. Vsak klub najbolj ve, ali je njegov obstoj upravičen ali ne, zato naj o obstoju klubov odločajo klubi sami. Mnogi klubi so imeli veliko uspehov pri svojem delu predevsem na področjih štipendiranja in tudi zaposlova-nja diplomantov. Poudarjali so tudi, da mora klub predstavljati povezavo med ob-čino in študentom, ga seznanjati s proble-mi občine itd. Po daljši diskusiji so se ze-dinili, da naj bi nova oblika povezave z univerzitetnim odborom bila taka: po po-trebi bi univerzitetni odbor skliceval pred-stavnike klubov, jih seznanjali z delom in problemi, predlagal različne skupne akcije, klubi naj bi pripravljali analize štipendij po občinah. Za to bi bil zadolžen član UO-ja, ki bi iahko tako tudd informiral klube o delu UO-ja. Na teh skupinih se-stankih bi klubi izmenjavali tudi svoje iz-kušnje in poskušali reševati probleme, ki so klubom skupni. Ta nova oblika pove-zave naj ne bi imela posebnega statuta, imenovaia pa bi se »odbor predstavnikov pokrajinskih klubov pri UO ZŠJ«.
Do naslednjega sestanka, ki bo 11. de-cembra ob 19. uri v prostorih UO-ja, bodo predstavniki klubov pripravili prikaz svo-jega dela, in sicer.
—  struktura kluba in njegova organdza-cija;
—  kakšen program ima klub in s oim se r©s ukvarja (ne to, kar je samo na pa-pirjiO;
—  kje in kako dobi sredstva in njegova relacija do občine;
—  ali ima klub predstavnike v organaih občine in ostalih družbenopolitičnih orga-nizacijah;
—  kakšne so osnovne obLike družabne-ga življenja;
—  pomoč srednješolcem.
Poleg tega bi na tem sestanku govarili še o problemih štipendiranja in zaposlo-vanja po občinah.
Podobno obliko sodelovanja bi bilo po-trebno organizirati z republiškimi klubi, ker se zaradi specifičnosti dela ne morejo vključiti v odbor pokrajinskih klubov.
Za razne sestanke klubov bi undverzi-tetni odbor lahko odstopil svoje prostore v Kazini, lahko pa tudi uporabljajo pisal-ni stroj za svoje adrninistrativne posle, če bo stroj prost. Samo opozarjamo, da naj pridejo predstavniki klubov vsaj nekaj dni prej, da lahko pripravimo razpored zaupo-rabljanje prostorov.
Univerzitetni odbor ZŠJ
Humanistična zavesf v Zli
Med temeljna vprašanja preosnove ZK je treba z večjo odločnostjo in z večjo od-govornostjo uvrstiti tudi tako imenovani problem humanizacije. Ta problem zajema seveda celo vrsto notranje povezanih, če-prav zelo različnih področnih vprašanj: od preverjanj in načrtovanj nazorsko teo-retične, idejne, kulturne in etične vzgoje pa vse do odkrivanja in usmerjanja mno-gih subtilmh, za človekovo življenj prav tako resničnih ter bistvenih procesov, ki se dogajajo na psihološko moralni ravni njegove eksistence.
Obdobje javnih razprav o reorgani-zaciji ZK je obudilo vrsto glasov, ki so od-ločneje posegli tudi v ta problemski krog. Vendar so taki glasovi pogostoma nale-teli na brezodzivnost na nerazumevanje ali celo na poskuse vnaprejšnjega raz-vrednotenja z vzdevki, ki so se najčešče glasili »prosvetljenstvo«, »moralizem«, »in-telektualizem«, »akademizem« in podob-no. Globljih vzrokov, ki blokirajo razvoj ZK prav na tem področju našega življe-nja in na zelo občutljivem mestu krnijo njeno vodilno idejno politično vlogo, je več. Med poglavitne brez dvoma. sodi po-enostavljeno mišljenje, da osveščenost lju-di, njihovi humani odnosi, osebna morala in globlji življenjski smisel rastejo doce-la samodejno ter premočrtno že iz same-ga samoupravnega mehanizma in iz višjih potrošniških možnosti. Zavedati se je tre-ba, da so to samo objektivne in dragoce-ne družbene možnosti, ki jih razvijamo s polno materialistično vednostjo kot neizo-gibno osnovo zgodovinsko smotrnega na-predka. Toda vsa duhovna, intimno člove-ška vsebina tega napredka zahteva poseb-no, nič manjšo in hkratno zavzetost. Zgo-dovina dovolj prepričljivo kaže, da je po-vračanje v barbarizacijo možno na vsaki razvojni ravni industrijskega, civilizacijske-ga in potrošniškega standarda. Bitka so-cializma s kapitalizmom je tudi na fronti humanizacije nenehoma prisotna, izmer-Ijiva in politično učinkovita, preprosto — neizogibna. Najbrž nihče ne more trditi, da smo na tem področju zadosti izko-ristili poteneialne možnosti, ki jih da-jejo posebnosti samoupravnega socializina. Skratka čas je, da celotno območje hu-manističnega problema v novem koncep-tu ZK brez pridržkov dobi mesto, ki bo
v ustreznem ravnotežju z bazičnim, go-spodarskim problemom. Premakniti ga je treba z dosedanjega hudo oddaljenega obo-da v središče naših prizadevanj, zasaditi v samo jedro notranje prizadetosti sleher-nega komunista.
Na potrebo, da okrepimo in prenovimo prav to vrednostno vsebino znotraj naše dejavnosti, opozarja cela vrsta realnih dejstev današnjega položaja. Družba, ki v svojem sistemu sprosti blagovno denarna gibala in merila, ima prej ali slej opra-viti tudi z mnogovrstnimi, bolj sestavlje-nimi, pa tudi bolj zaostrenimi pojavi v območju človekove zavesti in morale. Po-iitična sila, ki želi bitl in ostati vodilna, mora postati kos množici novih, zaplete-nih ter nepredvidenih psihološko moral-nih dejstev, ki se s svojim količinskim kopičenjem spreminjajo v docela stvarna politična in gospodarska dejstva. Zato bi se sleherno počivanje na tem področju lah-ko prej ah slej maščevalo oziroma prived-lo do neustreznega razmerja dejanskih sil. Najbrž nam ni potrebno prikrivati re-snice, da so občutne praznine na področ-ju humanističnega koncepta, še posebej pa v območju moralne in emocionalne etične vzgoje, ustvarile dokaj razrahljan prostor, ki je danes najbolj odprt nasprotnim idej-nim konceptom — od nihilizma do neo-katolicizma. Pri vsern tem je treba pomi-sliti, da je Slovenija obema omenjeni-ma motivacijskimi gibaloma — tako raz-voju tržne stvarnosti kot uspešnemu nava-lu verniške miselnosti — izredno izpostav-ljena. Pri tem moramo imeti pred očmi po-sebno razvitost proizvajalnih sil v Slove-niji, njeno skrajno odprtost zahodu in nje-no svojevrstno zgodovinsko tradicijo.
Opisano stanje stvari je v glavnih obri-sih danes že toliko otipljivo, da ne potre-buje posebnih utemeljevanj. Potrebna je le temeljita in načrtna zavzetost, ki naj bi humanističnemu problemu dala ustrezno mesto v delovnem načrtu ZKS. Prvi do-govor, ki nas tu čaka, je dogovor o poseb-ni, smotrno pnpravljeni metodologiji, ki mora novim načelom pripraviti učinkovito pot v samo življenjsko resničnost. 2a-rišča kvalificiranih in usklajenih pobud je treba zanetiti znotraj naših družbenih in humanističnih znanosti. Prvo in najbolj izpostavljeno delovno področje je gotovo vzgoja mladine, vse od predšolske dobe do visokih šol. Duhovni profil, notranjo vnemo in zunanje možnosti našega pro-svetnega delavca je treba bistveno do-polniti. Dopolniti ali utrditi za tako delo z mladino, ki bo preseglo zgolj pragma-tično izobraževanje in izobraževanje na črti proizvodnja — potrošnja ter prizadev-neje gradilo tudi hierarhijo vrednot, ki so na prvi pogted onstran materialne nuje, čeprav so z njo povezane. Cim bolj bo na-ša družba dozorevala, to se pravi, čim dlje bo od materialne in podložniške zaostalo-sti, tem bolj daljnosežne politične posle-dice bp imelo dogajanje na teh, samo po-vršnemu pogledu »nerealnih« ali celo ne-vidnih tleh člo\'ekovega osebnega in skup-nostnega življenja Tudi kulturi, njeni no-vi, problemsko zahtevnejši in izrazno mno-govrstnejši vsebini je treba utreti pot v ši-roke sloje Ijudi, jo udomačiti tam, kjer še ni udomačena, demokratizirati njen radij učinkovanja, pomagati njenim nenehnim pretresom naše zavesti in vesti. Kulturi, znanosti in vzgoji, ki so nenadomestljiv vir naše intelektualne in humanistične bud-nosti, je treba omogočiti ustrezen razvoj. Razvoj, ki ne sme biti podrejen samodejne-mu delovanju tržnih, to se pravi blagovno denarnih mehanizmov temveč mora ostati na ravni naše suverene in zavestne akcije.
Toda vse to bi bil vendarle laliko sa-mo »razsvetljenski« koncept, če hkrati ne bi upoštevah dejstva, da so najmočnejše gi-balo vzgoje in morale realni življenjski zgledi. O duhovni podobi naše mladine ne bo odiočal privzdignjeni prst lepih nau-kov, temveč ^bodo v mnogočem bistvenem odločale prevladujoče navade v odnosih med ljudmi in bo odločal prevladujoči živ-ljenjski vzor ali okus. Tudi tu smo kljub samoupravljanju, ki nosi v sebi velike možnosti za odstranitev slehernih podlož-niških navad, vse preveč zamejeni na čr-to proizvodnja-potrošnja. V slabših prime-rih tiho pristajamo celo na bolj ali manj očiten ideal potrošnje same, pristajamo marsikje že od zgodnje družinske vzgoje otroka naprej. Med komunisti bo treba znova in z vso resnobo izostriti ter zahte-vati tisto, čemur pravimo humanistično etični refleks, priseben in dejavno prisoten ob vsakem srečanju z okvarami človeških odnosov in človeka samega. Tu je področ-je, ker se naša zmogljivost preverja prav tako vidno in s prav takimi političnimi posledicami kot ob gospodarskih ali stro-kovnih vprašanjih. Tu je področje, kjer ugled komunista ali ZK prav tako usodno raste ali pada, prjdobiva ali izgublja, vabi ali odbija — še posebej mladino. Bistve-na je zmožnost za človeško čista in v tej čistosti udarna dejanja sredi človeške resničnosti same. V tem se naš realistič-ni koncept humanizma, ki se mora ne-nehoma preverjati ob zahtevni, demokra-tično odprti in samoupravni družbi, loči tako od formalnega kot od spekulativ-nega in od religioznega humanizma. Ti hu-manzmi danes bolj ali manj uspevajo in pridobivajo    moč    predvsem    zato,    ker
tu puščamo  vnemar mnoge možnosti, do-puščamo praznino.
čim bolj je človekova narava razVita in svobodna — in tako tudi ustvarjamo — tem bolj si želi izpolniti tudi tisti prostor bivanja, ki mu pravimo globlji smisel živ-ljenja. Zakaj bi komunisti po vseh bojih, žrtvah in uspehih prav ta prostor danes prepuščali komu drugemu?
Objavljamo enega izmed pismenih do-kumentov Akcijske zasnove III, to je se-minarja komunistov na univerzi, ki je bil 7., 8. in 9. novembra 1967 v Grobljah. Zapisane teze so predstavljale izhodišče za obravnavanje vprašanja humanistične zavesti v ZK kar bo še sicer predmet posebnega posvetovanja komunistov uni-verze z najrazličnejših področij družbe-nDi in naravoslovnih ved.
Pripis  uredništva
Še enkrat: popust v Mali drami
V sedmi številki Tribune smo objavili kratko notico, ki pravi »da je bila drob-na laž obvestilo Male drame o popustu štu-dentom za vsako predstavo.« Obrnili smo se na vodstvo Drame in pri tov. Žarku Petanu izvedeli, da je Mala drama v začet-ku sezone res predlagala popust prj dvaj-setih vstopnicah (za vse predstave). Ka-sneje pa se je izkazalo, da Drama nima sredstev (pa čeprav gre le 9,000 S din pri predstavi), s katerimi bi pokrila razlike ki nastane pri takem popustu. Drama nam-reč za finansiranje odra Male drame ne dobiva posebnih dotacij in predstave do-tira sama iz sredstev za veliki oder. To-variš Petan pravi, da bi za redno izvaja-nje programa malega odra (štiri premiere letno) potrebovali le 4 do 6 milijonov sta-rih dinarjev. V teh predstavah bi lahko angažirali tudi večje število mladih igral-cev, ki drugače niso vključenl v dramski ansambel. Včasih so obstajale manjše dramske skupine (na primer AD HOC), ki so dobivale določena sredstva, zdaj pa jih ni več in njihovo vlogo bi po mnenju tov. Petana lr.hko nadomestila Mala dra-ma. Toda teh sredstev nima.
Kljub temu pa bo vodstvo Male dra-me še nadalje odobrilo popust študen-tom pri vsaki predstavi, ki ne bo popol-noma zasedena.
Krvodajalska akcija na Ijubljanski univerzi v decembru 1967
Koordinacijski odbor študentskih orga-nizacij RK Slovenije pri republiškem od-boru RKS organizira v skladu z republi-škim planom krvodajalstva 6-dnevno krvo-dajalsko akcijo za študente Ijubljanskih visokošolskih zavodov.
Krvodajaiska akcija bo potekala po na-slednjem razporedu:
sreda, 13. decembra ob 8. uri — medi-cinska fakulteta in pravna fakulteta; ob 10. uri — medicinska fakulteta in prav-na fakulteta;
četrtek, 14. decembra ob 8. uri — ŠN; ob 10. uri — študentsko naselje;
petek, 15. decembra ob 8. uri — štu-dentsko naselje; ob 10. url — študentsko naselje; ob 10,30. uri — višja šola za soci-alne delavce in višja šola za zdravstvene delavce;
torek, 19. decembra ob 8. uri — strojna fakulteta in študentski dom v Gerbičevi ulici; ob 10 uri — PNT — oddelek za ke-mijo: FNT — oddelek za metalurgijo, — oddelek za farmacijo ter GTS;
sreda, 20. decembra ob 8. uri — Akadem-ski kolegij; ob 10. uri — ekonomska fa-kulteta.
Na Zavod za transfuzijo krvi v šlajmer-jevo 6 bodo z zbornih nvest (izpred &ol) vozili posebni avtobusi. študenti-krvoda-jalci naj na dan odvzema krvi ne zajtr-kujejo mastnih jedi. Akcija spada v okvir rednih akcij za leto 1967 in torej ni izred-na akcija. Koordinaeijski odbor računa na zavest študentske populacije o potrebno-sti te akcije. Jugoslovansko povprečje zna-ša 4,8 ccm krvi na prebivalca (podatek za leto 1964), kar je v primerjavi z nekate-mi modernimi družbeniml skupnostmi Se zelo malo — v Kanadi na priiner so pred leti  konzervirali   16,4  krvi  na  prebivalca.
čerprav je oddaja krvi organizirana po skupinah, so Indavidualni obiski pranr ta-ko dobrodošli.
Kandidatna
lista
za novi LO
V torek, 19. decembra 1967, bo v veli-ki dvorani Kazine na Trgu revolucije 1 redna letna skupščina Zveze študentov ljub-ljanskih visokošolskih zavodov s pričet-kom ob 8,30 uri. Obširni materiali za skup-ščino z analizo o socialni in regionalni strukturi študentov in štipendistov bodo osnove za razpravo, ki bi v prvem delu obravnavala ekonomsko in socialno pro-blematiko, v drugem delu pa ostala pod-ročja dejavnosti študentov. Ker je skup-ščina tudi vulilna, vas seznanjamo s kan-didatno listo za novi univerzitetni oclbor, ki je bila sestavljena na osnovi predlogov fakultet in UO-ja.
1.  BESENIČAR JURE,
študent tretjega letnika geodetsko-ko-munalnega oddelka FAGG, s povpreč-no oceno 3,8. Aktivno je delal v štu-dentski  organizaciji fakultete.
2.  BREZNIK JANEZ,
študent četrtega letnika pravne fakul-tete, s povprečno oceno 4,2. Je član mladinske komisije pri PZS, član uni-verzitetnega sveta ter blagajnik in štu-dijski referent pri FO PF.
3.  GRŽINIČ BORUT,
študent ekonomske fakultete, s pov-prečno oceno 3,4. Do zdaj je sodeloval v komisiji za organizacijska vprašanja pri UO ZŠJ in aktivno delal v ZŠJ na fakulteti.
4.  HALAS DANIEL,
študent tretjega letnika gradbenega oddelka FAGG, s povprečno oceno 3,2. Bil je član odbora ZŠJ na oddelku in dvakrat član sekretariata OOZK na oddelku.
5.  HRUŠOVAR MARJAN,
študent četrtega letnika medicinske fakultete. Bil je član sveta letnika in član FO MF.
6.  JAGODIČ BORIS,
študent drugega letnika FNT, oddelek za farmacijo, s povprečno oceno 3,0. Bil je podpredsednik odbora združenja Zveze študentov na oddelku in aktiv-no delal v vseh akcijah odbora.
7.  KLEMEN ZOFKA,
študentka četrtega letnika VSPV, s pov-prečno oceno 4,2. Bila je predsednica odbora ZŠ na šoli, članica VO ZŠJ od januarja 1967, vodila je dela odbora za podporu Russellovemu sodišču in po-leg tega aktivno dela v občinskem ko-miteju ZMS v Slovenskih Konjicah.
8.  MLAKAR   MARJAN,
študent četrtega letnika BTF, oddelek za veterino, s povprečno oceno 3,4- Bil je sekretar OO ZK na oddelku in član odbora združenja.
9.  SEMOLIČ DUSAN,
študent drugega letnika pravne fakul-tete, s povprečno oceno 4,9. Aktivno je delal v ZMS In bil dve leti član FO svoje fakultete.
10.  ŠLANDER JOŽE,
kandidat za predsednika UO. Absol-vent strojništva. Bil je več let predsed-nik šOLT-a in je štiri leta delal v ko-misijah UO ZŠJ ter v klubu celjskih študentov.
11.  TERPIN MILAN,
študent tretjega letnika filozofske fa-kultete, oddelek za psihologijo, s pov-prečno oceno 3,8. Sodeluje pri vseh ak-cijah študentov psihologije in v klubu idrijskih študentov; bil je tudi pred-sednik kluba.
12.  TRAVEN MATJAŽ,
študent   četrtega   letnika   fakultete   za elektrotehniko,  s  povprečno  oceno 3,5. Je predsednik   fakultetnega   odbora in je bil lansko leto član UO ZŠJ.
13.  UMEK PETER,
študent tretjega letnika filozofske fa-kultete, oddelek za psiiiologijo, s pov-prečno oceno 3,6. Je član fakultetnega sveta, bil je predsednik fakultetnega odbora in predsednik odbora zdru-ženja.
14.  VRAN BOGDAN,
študent četrtega letnika fakultete za elektrotehniko, s povprečno oceno 3,3. Bil je član odbora ZSJ v ŠN, je član Foruma in član odbora pokrajinskega kluba sežanskih študentov.
15.  2IŽMOND ANDREJ,
študent tretjega letnika FF, oddelek za psihologijo, s povprečno oceno 3,6. Je član sveta letnika in član disciplinske komisije na fakulteti,
S tem dajemo kandidatno listo v jar-no razpravo in prosimo, da pošljete pisme-ne pripombe ali dodatne predioge najka-sneje do ponedeljka, 18. decembra, na na-slov UO ZŠJ, Ljubljana, Trg revolucije 1.
Kandidacijska komisija VO ZSJ
MAKE LOVE - MAKE LOVE - MAKE LOVE - MAKE LOVE ¦ MAKE LOVE - MAKE LOVE   MAKE LOVE - MAKE LOVE - MAKE LOVE - MAKE LOVE   MAKE LOVE - MAKE LOVE   MAKE LOVE - IV
Marko Švabič
MAMICV BOM Sl MALO SPAL
Vuik Boris, stanujoč v ulici Pot na Fuži-ne 15, je grdobišče številka ena: pritlikave po stave, kot vrana črnih obrvi, spodaj je svetlo modrih oči, drugače popolnoma belolas. Odur-mo švabsko odojkasta koža na obrazu je džung-lasto posejana z mozodji, ki so na primer: gnojni, podikožni, že skoraj suhi, šele embrio-nalno rdčekasto determiinirani s čudaškim pop-kom, naprej stevilo s kocinami obraslih mo-zoljčfcov, ki po svoji barvito&ti zaobsežejo menda ves barvni spekter od vijoličaste pa le-vo do živo rdeče barve. V ostalem je tudi brez seikalcev v zgomji čeijusti; oni y spodnji 6e-ljusti niso prida: obžrto razjedeni so, bojda od ornega vina, ki ga mož s svojim sila povpreč-nim okiisam ljubi, ter umazanorjave do črne barve. Trepalnic ni videti. Bele so ali podob-no, možak Vuk Boris je gladen ljubezni. Prsti so posuti z bradavičeivjem; okorne debeiosti koreninijo v opičji dlani, sicer ne kosmati, a raskavi kot krompirjeva lupina, hrbtišča pa luskastega kot majeken krokodil ali martin-oeik. Telesmi gradoti nikoli ne dela sramote možaikova neotesana,  robavsasta duša hudiča.
A Vuik Boris je tudi človek; naj olo<vek brez še takšinih in takšniih kvalitet, nekaj mu le ostane, nekaj je, kar spremlja sleherno živo biltje na zemlji skoz vse življenje: imeti LJU-BEZEN v tej ali oni obliki. Imeti ljubezen ion čaraJti z njo: pričarati svojo nesmrtnost.
Tedaij je možak pustil listeik: TU MOŠKI, KDO TAM?
Snažilka je žeoska -vesele postave, malce škilaistdh oči, zavaljanih prstkov, še najhibreje pa padejo v taijoev pogled njene kratke nožice na O.
Omelo je pustila pa&ti na tla, da je spoto-ma zadelo ob pločevinasto vedro z mlačsno in umaziaino godljo, vrh kateone je ko mrtva pod-gana plavala krpa, vsa soufana in žalobna, ne-kaij trenuitlkov je rožljalo značilno votlega plo čevinastega ropota, nakar je dva metra dolgo teseno diržailo s pdkom treščiio ob parket. Bo-ječe je poiožiilla lifitek nazaj, da si je previdno jm skrbno kot mama obrisala mokroto z dlani ob predpasnik, zadaj, kjer je oprijeto poudat-jal naipeti ritnici. Po obsežnem preudarku je okorno adgovarila:  TU ŽENSKA, KDO TAM?
Potem so minili meseci septemiber, oktober in november: medtem si vztrajno dopisujeta. že davno sta si povedala, da se silno ljubi-ta. še prej je oma napisala z okroglo pisavo, naj, prosiEtn, ne pričakuje kake lepote; in on je odgovarjal, da jo ljuibi, a lepata da zanj, kot vse miinljive stvari na svetu, nima vredno-sti. Druigič je poeitiično pisaH, kako je Ijubezen večma in traijna in velika reč; ona je, kajpada, odgovarjala, da mu hoče ostati zvesta do gro-ba in da smo vsi v Bogu. Tedajci sta se malce sprta, on je namreč isoirovo odpdisal, da Boga sploh ni. Ooa je brž popuistila in skilenila, da Boiga res nl, njega pa da ljubi bolj kot kdaj prej, in da ni nič drugega, sanio ljijlbezein. In še dosti podobnega.
Slehemi dan si je pulila s pmcetto dlačice nad korenom nosa in tiidi z beder je depilirala sramotno bibo. Kar pa je najbolj presoinljivo, kupila si je zoboo kirtaSko, da sa je včasiiti oščetikailia zobe.
Vuik Boris si je nakupil siila modernih obla-čdil — seveda v Trsfcu — kajtd obloka da naredi Cloveika, je rekel, potem je odštel še za elek-tričnl "brivnik, no, po britju se je redno osve-žai s pitralonom.
Medtem je pdsala, naj ne zameri, a da ga že taiko Ijiibi. Tedaj je on vbo noč premišlje-val, katoo lepo je na tem svetu biti človek.
Trinajsitega ofktobra je stopil do zoboizdrav-nika in se sraniežljiviim na&meškom razkrii — rad bi imel protetzo, ali lahkio čimprej? Ne,je re-kel deotist, počajkate mesec dni, srečo imate, ali ste zavarovanl, plačati je treba le nekaj tisoč, seveda vnaiprej. Vuk Boris je bil potrt, mislil je bil, da imajo nešteto protez kar v aikvariju za 2ŽLate ribiice, tako da jih prsata asisteinitka z gumijastimi rokavicanni do kotmolcev že pri priči pomeri. Poleg tega pa je bil s to neprijet-noistjo spet prisiljein čakati... Napisal je, naj mu bo zvesta in da se bosta kmalai srečala; le še toiMlkaintj naj potrpi, da prMe s sluisbemega potovanja. Tedaj je oara vso noč bedela in kr-čevito jofcala. Zgrbila se je na postelji, da se je z ncsoan dotilkala kolen in si šepetaje zaže-lela uimireti. Kar kmalu pa se je sunkovito stegtnila po visej svoji kratkositi: iz očesc ji je šiiinil pilameiniček onemiogle hiudoibdije. Toreij me v&raš, je zakričala, ne maraš me, nočeš me, kaj, diruige žemssike iimaš, in vse si dobil na tako pocemi načan, le čakaj, mene ne boš. Takoj nasaednijl večetr je napdBaUa, mi je čisto vseeno, a odgttvara nl dobiJa, feajti Viilk Boris se je dfr-lal, da je šel na shižbeno potovanje. Ponoči je ona spet gfloiboiko preanišljevaila in jokala, BdaJ že kaar sufao, torobno tulece. Proli zaxji
je skleaiila, da se tako nežnega, pleimeniitega in pozomega človeka, kot je njen Ijubi, veodar ne sme zavrniti. Potem je dolgo mislila, kako bi se vrgla pod vlak, tako dolgo, da je pozabila tuliti, iz oči pa ji je privrel slap solza.
Konec novembra je dobil Vuk Borls zo-bovje, k©r pa je le-to silno tiščalo, se še vedno nd hotel oglasiti. Tujoba v ustih je srknila šele prvega decembra.
VRNIL SEM SE, ALI ME ŠE LJUBIŠ, JAZ TE KOT NIKOLI PREJ; DOBIVA SE OB OS-MIH ZVECER NA STOPNIŠČU, ČISTO V PRITLIČJU.
Drugega decombra sta šal v kino in Vuk Boris je kupil zadnjo vrsto parter. Patem jo je poljuboval in ji šepetal na uiio, da jo kna najrajši na svetu, da mu je ljuba kot nikoli kdo tako.
Tretjega decembra sta stopdla na torte. Je-deJ je čvrsbo in možato, kremenito je zrl v kirožnik, od same naslade je dihal globoko in skoizi nosnice, da je glasno šumelo, na koncu pa si je s servieto otrl usta, nakar je servieto razgrniil im gledal, koliko sladice je bilo ostalo na usitih; ona se je napravila damo in je jedla bolj malo, čeprav ji je teknilo do obilja slin, ki so pozneje povzročale strabovito kruljenje po trebuhu. To so samo živci, je dejal on, ko se je hotola nekaj opravičevati. Prižgal si je Zeto, oma pa ni hoteda, ker da ne kadi. Sedla sta na avtofouis in se popeljala. Na avtobusu so biili starčki ,ki so se ves čas popolnoma brez razloga krčevito prerivali in delali muono pa-niko, kadar je prišla njiihova postaja. Debela starka je pre&trašeno kričala počakat, počajkat. Postaja za območje Pot na Pužine je bila pu-sta, pa tudi ni kazalo, da bi kdo hotel dol, zato je šofer prezirljivo potegndH naprej. A Vuk Bo-ris ni proitestiiral, meniil je, da bd se tako po-kazal pred njo malenkositnega, hotel je napra-viti lep vtis. (Tudi že prej v slaščičarni ni ma-raJ sprejetd ostanka od pettisočaka, nerodno bi mu bilo, če bi mu šteli na dlan entisoč, dvatisoč, fcritisoč, štinitiisoč, štiritisočdvestopet-inosemdeset.) Da, takšne razvlečene po>teze so napravile na dekle s podeželja vtis občudova-nja. Izstopila sta šele na nasledmji postaji, ko so netki delavci iz biižnje fabrike poimahali k zaustavitvi. Pešačiila sta nekaj več kot uro, in on je pravii, da bi si bdil že zdavnaj kupil avto, a da raje pešači, ker da je bolj zdravo. V sobi je dejala, da ji zelo ugaja kredenca, in on je rekel, da nd po njegovem okusu, ker da ima raje polioe z ultrapasom. Potem sta piia šam-paaujca. Odikrifco je povedala, da šampanjca še nikoli ni pila; poteon je biila ura že palnoč in deikile je biila že popolniOma opita, on pa ni napravil ničesar žedjnega.
Nazadnje je dejal, da jo pospremi.
Doma je zdihovala, da ga silmo ijubS.
Sposodil si je pnijateljevo stanovaoje, ker je bilo bollj pri noiki; četrtega cLecembra jo je peljal v park in jo dolgo poljuboval. Potetm sta šla v le-omo stanovanje, da jo je šepetaje vprašal, ali storiš zamie vse, prav vse, rekla je da., potem je ugasnil luč im jo poljuboval dol-go, mokro, že kar boleče. čez uro ali kaj jo je piričei slačiti in ona se je sprva malce upirala.
Poitem je silekei še sebe ie ji odvzel nedolž-nost.
Tega ni pooel še nikoli, zato jo je boledo, da je jararala in jadikovala ne, ne; ponoči se mu je spet zahotelo, in tedaj je šlo že prav z lahkoto, da je kar užival. Njo je še vedno silno bolelo, pa je potrpeda, tako močmo je ljubila.
Petega deceanbra sta šla speit v kino, a Viak Boris delkleta ni nič več poljubil. šele potem jo je enikrat samkrat poljubil, a z odporoon, kot bd njej smxdeilo iz ust, ne pa njemiu: leža-la sta na odgrnjeoi postelji, ooia je bila samo v pasu in nogavicah, kajti tafeo gre hitreje... Potem je legel na trebuh kraj nje.
DOSTI MI JE TEGA!
Otna je bridko zajokala, Vuk Boris pa je ne-priaadeto pražgal Zeto in se prioeil oblačiti. Na-tx> je rekell greva, ko pa je vldel, da je ona še vedno čisto negibma in prizadeta, kot bi ji rav-nokar umrli stanša, jo je kHofutnil in z brcami nagnal, da se je ofoletMa. Grava, greva je vpil. S.podaj sta sla ona desno, on levo. Dejal si je, jaz lahOfiO dobim še sto boljšili bab, če bočem.
Dimitrij Rupel
RDECEKOŽEC
Sivolasd profesor iz Warwicka se presede v svojem naslonjaču, pes prileže k nogam, večer spominja na stare čase plinskih svetilk, mogoče zaradi megle, mogoče zaradi vonja po zaprašenih sitarinah in stenah iz knjižnih hrb-tov, o katerih pravi profesor, da so mu orod-je kot dleto čevljarju, sipomini na dolgi dan sprehodov po grajskih ruševinah in pripovedo vamj o Lady Godiva in Peeping Tomu, utruja-joč promet in izčrpni podatki o novi univerzi v Warwicku, gospa, ki ponuja torto in čaj z milekom, postane toplo in zarinem se v blago, blišč steklefnic in potrkavanje, smeh, umirjeni klepet, poteg z desnico in zrušijo se žaluzije, da obsedimo v popolnoma novem prostoru, brez ozadja gradu in rumenih mestnih mči, promet se stiša, Linda pripoveduje o neboticni-ku, kako si delijo stroške za sladkor in kako jo zebe ponoči, mama sklene roke in se zgra-ža, ljuba moja, pa bi ja rekla ...
Nato vračanje skoz razpotegnjeni Warwick v Covenitry, potovanje sikoz tri sitarinske pube, kjer nam postrežejo z Newcastle Brown in chips, spet pogovor o častitljivi domovini Crom-wella, poripombe o razvratu in krvništvu, vlaga se počasi niža in se dotika asfalta, da postaja topljiv in spolzek, od časa do časa hrup stroja, ruimene oči in vprašujoč zasuk glave, Linda sto-pica v prezeblih polotnih čevljih, Cardew si je napolnil žepe s hru&tavism krompirjem, opazo-vanje pročelij, prepasanih s črnimi lesenimi opomiiki, kmalu se mi bo začelo sanjati o teh križih, poikiijo me z letnicami, kdaj je prišel Cromwell v Warwick, kako je imel navado po-stopati z ženskami...
Nagel obrat v teimi, vprašujoče oblikovatna guba v kotu ust, kako je bilo v Angliji in kako je sploh z mano. Kako je z mano? Spomini, tipanje po medlih obrisih, spiritističen seista-nek s postavami, ki se jih spominjam kot obri-sov pokrajine, lis iznad pehrodejke? Ljuba mo-ja, ljuba... In že mi zastane beseda, pojavi se nekdo, ne vem odkod, bežen namig, nekaj, kar spredeti, nasmeh ali kaj, iranična zahvala, vi-sokosten odzdrav, kaj vem, nato spet gosta, neprobojoa tama in midva v njej. Bilo je... začnem in opišem gotski L po njemem licu, njen nasmeh me vabi, da ne morem pametno končati začetega stavka... ujeni lasje nae spominijo nekega nedeljskega popoldneva in vendar... zdaj sva tu, poglej, kako nesmiseOno je vse, kar je bilo, saj se ni treba pogovarja-ti... ni treba? Poljub in zdrsneva v neko novo deželo brez križev in pretečih pročelij, kar zdrkneva in zidi se, da v vonju naJiajam obrise sveta, gledam skoz tikanino njene obleke, naen-krat postaneva čvrsta in imeoaitno se zabavava z nohiti in la®mi, ugrizi in nenadnimi poskoki, ko dotik aadene na obučubljvo meisto, mesto, ki si ga predstavljam kot majhno naselje pri-tlikavcev, ki jih zmečkam s svojim pritiskom, njena koža postane svet, obljuden kraj, veleme-sto, mravljišče in zdi se, da slišim bobnanje za sončtni zahod, rdeče-rumeini odsev v mor-skem zalivu, divji pdes, maske se mi kažejo, nabreikle barv tn smešno grozljive v svojem naglem polhodu, spet se odmakneva ini nekaj rjavomodrega se prikrade med naju, spomin, ki mu ne najdeva začetka niti konca, samo ime in nekaj dagodkov v zsvezi, pozdrav z morja, pa zdrava ostani, tu so galebi in me ni nič sfcrah...
Z rožo nad. desrum ušesom in z roko, steg-njeno k levem/u licu, s pogledom, uprtim na-ravnost v kamero, zadaj je istrska goličava, ooa pa je strasno resna, jesenski davek morju, po&meih z glavo nekoliko nagnjeno nazaj isn navzgotr, polodprta usta, ovet v roki, naslanjena na sedež, z naočoiki in ozadje je zelo belosivo, z ruto oknog vratu, s šopkiom in očali ob cesti, uprta v šopek in cesto...
Točno ob enajstih. še se spominim tistih hodnikoiv mdimo kabineta gospoda Kaya, ki meni, da slabo slišim, in tistih fizikalnik in ke-mijskih naprav: v predavalnico z belimi karto-nastimi stenami in z majhmimi klopini za ©no osebo, neikaj zvomi in že se premeinjaino, dolgo-noga Janet pravi, da že ne bo sedela poleg me-ne, ker tolntoo klepotam ... že &mo v stanovanju v Brightiingsea, rumeni in modri sedeži in ste^ ne s plakati Toulese-Lauitreca, natx) sprehod po morski obali, v tem ča&u je vsa polžasta iin glivasta, veter piha in zavijamo se do nosu, An-gela je vsa iiz sebe, ker ima nek izpit... poro-čila se bo in že zdaj ima sa.mostojno s&bo iia vrhu...
Vstopim in nekoliko mi je nerodno, nakar prihiti in se skrivaj objameva, vlaga je zunaj, kam bova sfcrila vse te najiine občutljive be-sede, da se ne bodo preveč raztegnile in raz-vodenele ... kam bwa skrila najina glasova, ki govorita navznoter in ju v teh krajih sploh ni mogoče slišati... ali bova kam odpotovala .. na kaj spet mislim? že spet se utrinja nekaj kakor preteMost, kosi preteklosti, dvoje mizi-nih nog, pisatoi sfanoj z neke posebne pisalne mize, knjiga z napisom FINEGANS WAKE, kaj premišljuješ, sprašujem, da bi prekinil svoj tx>k misii... O tem, kako vse skupaj nima smi-sla? Poiščem ji roko in zxii se mi, da fe vsa moira itzginila, naonkrat se zavem, da sem v sti-ku s piravim bitjemn, ki je do potankosti takš^
no kot jaz, z vsemi očmi in kožo in lasmi, poi-no krvi in misli... ali naj planem ali naj poča-kam, da se pojavi nova misel... kaj sploh lah-ko pride na misel mimo preteklosti?
Ne razumeva se, drug mimo drugega govo-riva. Kako? Moja preteklo&t ni njena pretek-lost, moja je drugačna iin zdaj, ko se spajata, nastane boj, katera je lepša in pomembnejša. Ob gibu, ob kretnji, ob premiku kože, ob slut-nji očesne veke potmij&lim na nekdanji čas, to dela tudi ona, kaj premišljuješ, sprašujem. Nič, odgovarja, zares pa ji je šinil črn zmaj, vsa se je stresla od presenetljive podobnosti, be-sede se križajo, besede so iste in položaji oe-dasto spominjajo na »deja vu«.
Pavem ti pravljico, pravim. In že teče zgod-ba o Indijancu, ki je bil zaljubljen v Indijan-ko iz teranozelenega wigwama, ki izjemno meii-ko hodi v svojih rumeno-rdeče-modrih mokasi-nih, ki se ji krilo upogiba in kako se delajo v njem ot> vsakem koraku sence, ki spomi-njajo na legendo... Njmo lice dobi gubicOj poglavar peče koruzne storže na poseben na-čin, prejšnjo pomlad sem ubii sivega grizlija, šakali so me ogrizli, ko seon nabiral posebno rožo na preriji. Kožo ima kot srnin mladič m kadar skleneva roke, dobi prijazme potetze ok-rog ust, mrmrati začne in nekje zakurijo ogeaij, ker hočejo peči prasca, midva pa sediva tn gledava na vrh hriba, kjer se pasejo musitan-gi. Potem slišiva, kako kliče neka squaw, pa se kar potuhneva tn položim jo na trdo prerij-sko travo in jo poljubljam, ooa pa prede in je vsa napeta kot vzmet. Potem slišiva bobinanje in to najbrž pomeni večerjo in bojni posvet, ampak jaz jo ljubim in mi je malo mar za vse drugo. Povem ji tudi o polju cvetlic. Rumene so z rdečimi prašniki, modre z rumenimi praš-niki, potem podalgovate oranžne in široke vi-joličaste, potem tiste, ki so na dolgiii pecljih z jezikom in so videti kot podlasica, pa rjav-kaste s prozornimi listi in ogrornne rdeče na čisto kratkih steblih. Indijanec poklekne, skle-ne roke, pogleda v zaliajajoče sonce in pravi, da jo ljubi.
Ljubezen ... kam pojdeva? ... užaljen z ro-ko, kot bi bila obešena in bi se gibala po nit-kah, oči so prepolne neke pisave, velike in ne-razločne ... kam pojdeva... dež gre in bras dessus, bras dessous se spominjava neke pes-mi, ki jo imava na nočni omarici, neke plošče, ki je bila kupljena v dar začetku nečesa med nama... razgrinjava načrt nekega mesta in se postavljava v njetn na različne kraie ... na-to se zamisli in se nasiomi nazaj, vdirane ciga-reto, roka se odmakne, noč pade... Ijube-zen... drugi se ljubijo, kaj bova počeia ob drugih, ki se ljubijo... vkopati se v tla, imeti voljo ... ne ljubim te ... ne motrem ... ljuibe-zen... Rdečekožčeva prisega je v tem, da ab-ljublja, da bo ostal rdčekočec in da ne more videti belokožcev in da jo ljubi.
Nekaj med nama... prasketajoč šum, trga-nje nečesa iz nečesa, kot bi brstelo iz svile ali bčonbaža in bi sredl bJaga iiastala razpoka, naj-prej drobna, nato vedno širša in magočnejša, nato pa bi bila razpoka bisitvo svile ali bom-baža, rotka, ki se giblje, vsak člen posebej, ig-ra kože, jamic v njej, ndhti in male rane, drobne zareze, v katerih se kaže pot kot v ka-vini gošči, pot sveta, v drobnih stvareh, v čisto tankih sledeh, v najožjih gubah, v vrši&kih... kot bi razbiral hieroglif, drobno pisavo, vsako črko posebej in nenadoma se razkrije ritem strca, pisava se v očeh razraste in oostane pla-kat, romeno rdeč ali moder a!i kakršenkoli že. Nekje v daljavi, mogoče na letališču, nekaj zamiglja, pa ne veva, kaj... stili... gibi za Brazilijo...
Nadezda Cačinovič
KER SO KNJIGE
Pišem, ker so ktnjige. Plesti in tkati iz nedolooejiega, kjer je izbirainje in prehajanje, ugodje in neugodje, v tem opisujočem, oane-njajočem, prosojneai načinu ne morem. AU pa sploh ne. Kar naj bi mi pomagalo, se raz-ceplja in razpada. Kar zveš, ni priredljivo za vsakdanjo uporabo, mi pa smo odraščali ob obljubah vsesplošne zapopadljivosti in prved-ljivosti. Preprosto ni po naši meri. Tako to če si žvižgamo takšne pesmice. Nadaljujeoiio že, odpiramo oči, tipamo in igrice si sestavlja-mo, učimo se poslušati. Kar je brez pisanja, ne more biti vse, kar potrebujemo, in klavrno je, da bi bilo zapisano, najlastaiejše, najosebnejše, to, da se kljub vseinu imaš, da ti je dobro ali pa ne, vse to oudi. Ne vem, ali je vameje tn bolje dom, okleneš se pa tega, kadar moreš.
Ko pišem, pa vem, da so knjige. Vem, da se tako ali drugače vkljuoujem, če berem, je pisanje kot druga m.ažnost in pisanje zaradi napisanega isn še naprej. Pri tem na primer pišeš pc^tiko sanjarjeinja, Sanjarjenje o sanja-jenju. Ta, ki jo je napisal, noče ničesar druge-ga kot biti sam. Poetika sanjarjenja daje telo sanjarjenju idealiizacije. 0 dTojni idealizaciji oloveškega govori, o animusu in aniani kot o psrincšpil sanjaTJenja, o oetverih odnosih med dvema, ker vsak ima zm^žno^t -"limusa in anime. še več — sam sem, tore-j smo štirje, je zapisano. Sam sem, torej sanjarim o bitju,
ki bi me rešilo samote. S svojim življenjem bi mi prineslo idealizacijo življenja, vse idea-lizacije, ki podvojijo življenje, ki store, da tudi sanjač živi podvajajoč se. Pa tu ni česa obnav-ljati. Tudi sanjarjenje sanjarjenja moraš sa-njariti. če moreš, če se odločiš, če se ti zgodi.
Potam so tu ženske, ki so pisale in še pišejo. Pogumna žanska na primer, za katero se je zdelo, da je opravila marsikaj zase in za druge. če bi le še verjeli v izhodišče in bi nam bilo do cilja. Potem bi morali tvegati, preiti iz položaja, ki nas proglaša za druge in opre-deljene in sprejeti to, da je naše bisftvo odvis-no od naše izbire in se torej same ustvarjamo v tem, kar smo. Pa kaj, ko se nam je zgodilo, da se ne mislimo več kot zvrst z veliko začet-nico. In če sd priiiranimo, pridržimo to in ono priporočilo iz njenih knjig ali pa jih beremo še naprej, potem zato, ker so fcudd kakor druge reči in nam ničesar ne prikrivajo več. Ničesar ne morejo več zakriti.
še druge so pisale. Mislile so pač, da se bo dalo izslediti kaj neponarejenega. Potem bi opravljale koristno delo, pisati bi bik) nor-malno in uporabno. Poskušale so različno, vrgle so čez krov vse takšne imenitnosti kot skrbno raziskovane lastnosti, enkrat za vselej ugotovljene značaje in se lotile govoiričenj in navad, da bi y tej očitni neizločeniosti posa-meenikoiv in njihovi zapadlosti prišle do zgi-bov, izbiranj, premikov, ki jih ne moreš pona-rejati in prevzemati, ker so samo tisto, na kar se vse ostalo veže. Toda kako bi lahiko ušli zapadlosti povprečmi vsakdanjosti s tem, da lo-vimo resnioo za rep, da poskušamo izsiliti skladnost vsaj pri tako zelo majhnem, če se je že razpadel, če so se že razpadli vsi posikuši, vse, kar je zajeti v hierarhičoost, v ravnajoče se po nečem in razumljivo iz nečesa.
Kaj torej storiti? Tu res ni mogoče niče-sar zahtevati ali pričakovati. Kako neki bi za-htevali od pisateljujočih, naj se ne ozirajo in iščejo oporo in opravičilo. Saj si nedvomno žalim kinjigo »o« tem, kaj je na primer z nami (?) in kako živimo svoje življenje, nekakšen lep se&tevek in pojasmilo: Tema, o kateri se fru govori, zapasljuje. Pa vendar takoj zvedo, koliko tega ni mogoče. Morda pišem tu samo obrabn-e zmedenosti. Morda gre za slučajno po-trgane vezi. Toda če pomovim — znanisbvene obrazložitve so pač samo znanstvene ugoto-vitve, ostalo pa izapaide. Kaj pa sploh pomeni »literairna obravnava«? Poškusi združitve in zapopadeaija ne zadovaljujejo več. In če smo res na poti, kjer ni več taidih vprašanj in si nabiramo izkulnje mišljenja — kaj neki bo z našo nezbranostjo? Kaj bomo z željo, da bi nenetmo imeli pri sebi vse, kar lahko spra-viimo pod jaz?
m giobino, kl se sunkoma izmika pogledom, in je rožnata, v neskončnih modrih in zel enih barvah in polna trepetajočega dotika nja, ne pretiranega, nič, kar bi zgrabilo s korjo polti, nekaj, kar zdrsne, polno nežn ega padanja preko sanjave kože cvetličijeg a vrta v senčno uto, a roka, ki je bila v alovala v gibki zbranosti zamahne in zdrs ne v modro svetlobo, to, kar je bilo davn o, in kar je znova, in kar srečuje svoj von j in iste barve, ki nosijo hlape Ijubljene ga travnika in njegova svetleča polt, po sejana in požeta in branjanje z majhno ig rivo brano in spreminjanje v redečo luč i n mavričasto senco in na oni strani šipk ovi cvetovi v hladnem čaju in še nekaj, t a roka. ki se izmika pogledu in se srečuj e, ljubica v mehkem naročju dlani in njen i rožni cvetovi, dež, rožnat svetleč dež poln mehkega prahu, ki se svetlika v vodi odsevi, ki si izmenjujejo temne poglede, k ar je bUo že neskončnokEat vedno znova v ztraja in še vse to, kar mineva v svojem razgibanem pretakanju, ta svetleča mavrič asta roka, ki se srečuje v žlahtni osamlj enosti, v zelenem vrtu raste zelena trava v zelenem soncu sije v zelenem zeleno mo rje in zelene ribe se pretakajo skozi zele ne skale in zelena roka grebe po dnu v ze lenih prstih, zeleni diamanti, skozi roko, ki sveti, in potem, ko zdrsne skozi morje in je mogočna, valujoča, barvita gmota, s eka to pot mavrično kolo sonca, neprespa nega in zasmehljivega, ki toči po svojem t elesu nektar in prhke vonjave in mrmranj e mlade mačke in nekaj listov zraste, kar na hitro, nepreračunljivo, a neprekosljivo spretno in jim požene rožnata brada in sk ozi uhlje jim pada cvetlična voda in pote m si vsi skupaj oddahnemo, zakaj spet gre moju i-'*ka tod mio in potuje k odadljeni zvezdi .11 vzvalovi v trepetlikavem spogle dovanju z nečim, kar še ni tako blizu, a se še ni oddaljilo v tem, kar se utegne s premeniti, potem je razsvetljeno osončje ki skozenj proseva pot moje roke in niti krepke, pot spreminjajoče, svetle, ki se zareežjo v kožo in sprožijo nešteto majhn ih, drobnih trepeljajev in se potem zbira jo v srh, a spet puščajo sled, ki se pob arva z zasoplim dihanjem in tam, kjer so se sprehajale svetle, bodeče sence niti, s e znajde očesno belilo in zalije z gostovi joličasto tekočino dihajočo polt, svetla s enca zareže novo nit in tako poteka gled anje in zalivanje in srh in zbiranje pol ti v barvno mavrico, gibljivo, tako, ki s e zdaj napne zdaj upade, ki zraste in se skrči in je modro in zeleno in rumeno in rdeče in potem bolj nepričakovano, v rjav
ostrausKO murje goste modrine v bujnem ognju, je nekdo, ki se igra s cvetočo vodo, ki vzbrsti in hipoma ugasne, in ki se nasm ehne, dekle ali kaj?, ko me z vrtincem las zaveje v tiho mrmrajoče polje zelene prsti in mi reče, ko svet v rožnatih solzicah sm ehlja pesmico v usta: ljubi moj, prideš v moj speči cvetlični dež?
Maruša Krese
MORDA PA SO TE STOPNICE PRAVE?
Počasi, prav počasi, stopnioo za stopnico... še pet, štiri, samo še tri! Foskusiiti je treba le še predzadnjo, zadnjo in potem... Joj, ne, premiikajo se! Kaj naj storim. Naj odskočim ali naj se spet počasi vrnem? Vseeino je-. že zopet sem pri tleh.
Z rokami v žepih stopaš pot trdniih tleii. Ljudje so srnešni, kar naj se ljubijo, Na svetu je toliko važnejših sbvari, kot je ta posvetaiška reč. Fej! Pasilušaš glasbo in pri tem imaš pro-ste roke, bereš knjigo in se primerjaš z vsemi juinaki, ker si lahko tak, kakršen hodeš, kajti sam si s svojimi rokami. Plešeš, plešeš iin še plešeš, trdno plešeš, na tleh plešeš, ker si sam s prostimi rokami! Kaj pa, če bi si' poiskal nove stopnice? Roke se nočejo premikati same in noge nočejo več stopati pot trdi, ravni in pnsti zemlji.
Te sfcopndce so veliko boljše, le teže je priti do njih. Roke res lovijo ravnotežje, a noge var-no prestopajo. Stopnico za stopnico. Daleč je še. Dvanajst, eaiajst, deset, devet... Saj nitna več smisila. Ne izplača se truditi. Raje pojdem nazaj, tja, kjer me čakajo tirdna tla in proste roke. Tečem.
Spet ne moreš ndkamor z rokami razen v že-pe. Noge lesnobno stotpajo po gladki površini. Kaj bi z glasbo, če ne veš, kam z rokami, kaj
Damjan Gale
Tomaz Brejc
CVETLIČNl DEŽ
to, da se, ko stegnem roko, porodi nekaj valujočega, kar me izpelje v valovito mig otanje, je sončna, mavričasta krogla oddal jenin glasov in ta velika sončna krogla p oje odadljeno pesem in nekje v mavričast em žarenju moje oddaljene roke si zapoje neverjeten glas čudno pesem, in zelo daleč daleč, nekje, kjer je daleč blizu in zelo d aleč. se moja roka znajde v blagi toploti a ta bleda toplota ima mavričasto sonce i n sredi mavričastega sonca se moja roka o ddalju,ie v poigravanje odsevov v oddaljen ih zenicah in daleč proč se je razpršeno m orje senie v oči, a na oni strani, ki je v sončnem kotesu, poje glas čudno trepetajo čo pesem in si sije skozi telo v svetlika v gozd bodeče žarke, a vendar se spet zbu di isti odsev v soncu, ki je daleč in glo boko in ^apelje sončni voz v nagnjeno sen co, ki se upogrie in malce preti, a je ven dar Ijaheznivo posejana z rahlim duhom, neir^ «.«-]o je bilo pustilo odseve svojega p rahu, tnigota mi v odadljenem prihajanju svetlikajoča se skorja moje roke in potuje
ih kaktusovih cvetovih in od zelene v rož nato belo spreminjajoča se usta, ki se na pnejo in izginejo, tako da ostanejo samo še kotički, a vse to je že zdavnaj bilo že spet je v milijardnem preseku zvezdne ga prahu samo neprestano izginevajoč sen in potem, ko je toliko barv obujenih, se znova strnejo v gosto razlivajoče se morje polno školjk in mehkih svetlih odprtin, ki se zagrnejo za seboj in so malce vdajajoč e se in se razširijo, kar se prilega in v isim na glavi in ližem mravljasto kamenj e in prah se vsipa v rožnatih sencah in b lestečih breznih in vse majhno postane vel iko in neskončno majhno, in tako preprost o kot je vse, kadar se mi izgublja roka s vetleča, srebrna, topla polt, vsa rožnata p resejana s sipkim, svetlečim peskom in se gam v svetlobo, cvetlični dan se v slapu zagrinja vame in me seka, a jaz sesam nje gove nektarske sokove kot bi prehajala r osa vame, ki se zbira na krizantemah, hla dna in mrliška in potem, ko je dan močne jši in ne preneha, tni šumi moja oddaljena reka pesmico naproti, tako mine v mineva nju in prihaja v prihajanju, cveteča, žlaht na in sleepča, v rožnatem pršenju in pote m pograbim širok slap, ki mi prihaja nas proti, z njegovimi koraki pometem travnik pred seboj, da ne ostane ničesar, in vse, k ar se mi še kaže, je nenavaden, hudomuše n glas, pa grem, zasanjam vanj, ostrmim n ad ljubeznivo zarjo, ki mi jo podarja v m avrici, kjer se srečuje moja roka s telesom ljubljenega senenega plesa, tam, k,jer se sr eča tostranski bes mavričastega sonca in t
bi s knjigami, oe potem ne veš več, kakšen si. In zakaj bi človek plesal? Prijetaieje je ple* sati, ko stojiš na vrhu stopnic. Oh, ne stopni-ce! Zakaj mora ta kamein ležati prav tu!? Kako si upajo ljudje zaletavati se vame s svojimi koimolcd!? Molčim, nočem jim odgovarjati, ne maram jih. Kako si dirzne neikdo pisati o ljube-zni do sooloveka. Norec! Oh, hočem nove stop-nice.
Sto, devetindevetdeset... šesitinosemdeset... oseminsedemdeset... Brezbrižno stopaš po stopnicah ... Rofce nočejo loviti ravnotežja ... Noge leino podrsavajo... Nikamor se ti ne ljubi. Hej samo še dvajset j^i... sedem... tri... ena. Na vrhu sem!
»Odikod pa ti?«
»Po stopnicafo sem prišla do vrha.«
»Po svojih stopmicah?«
»Jasno! Po čdgavih pa?«
»Pa ravno tu so Tvoje stopnice. Smešno!«
»Nič ni smešno.«
Vračate se po stopnicah. Včasih pa se le še povzpnete nanje. In se spet vrnete.
Ni več prostih rok. Nisi več jtinak iz ro-manov, ne plešeš več po trdndh tieh, kajti vča-sih se še ta, prej trdna tla, prematenejo... Ampak... poglej, kako je lep kamen, ljuidije so prasv simpatičmi, žel mi je, ne anain jim <wl-govoriti, toda kljub vsemu jiii imam rada. Ta, ki je napisal knjigo o ljubezni, je najbrž zelo adirav človeik... In glasiba je najprijetoejše, kadar veš, da nimaš prostffli rok.
12  STRAN TRIBUNA
Kovač Vojin — Chubbj,
Pripoved o sbolu, ki je bii ves v belem (psevdopsihološka drama v treh dejanjih)
Sodelujejo
Kovač Vojin — Chubby
Poezija V   Majakovskega
Stol, ves v belem
Ženska z goiimi prsmi
Dolgolasec
Kratkolasec
PleSec
Človek s polovično brado
Duh F. Prešerna
Pre€ldeJ€šnje
Poezija V. Majakovskega
Torej vi da bi razumeli
zakaj jaz,
spokojno,
z nevihto posmeha in šale
dajem na krožniku dušo
za zajtrk prihodnjih let.
Medtem ko se razlivam kot odvečna solza
z neobritega obraza ulic,
Jaz sem
morda
poslednji poet.
Leže pod stol.
JPrro deganje
Tema. Duh F. Prešerna se sprehaja okoli stola:
Največ sveta otrokom sliši slave tje
bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti
voljo
vero in postave
Umolkne in se še sprehaja okoli stola. Prižge si Iu6.
Duh F. Prešerna:
Ti si kriva
ljubezniva deklica neusmiljena
ti me raniš
ti mi braniš
spati v noči tej doma
Pride Kovač Vojin — Chubbjr in sede na stol:
Nikoli ni in ne bo žena rodila
človeka kot sem jaz.
Fantastična spojina sem
utelešen superlativ
najlepši
najboljši
naj
naj
naj
naj
naj
naj
naj
vse dmgo k tem
naj
morate primisliti
jaz sem namreč prelen
da bi razlagal to
kax ie vsem očitno.
Vstopi dolgolasec. Za&rKH:
Ostrižimo huligane
Vstopi kratkolasec. Zakriči:
Ostrižimo huligane
Vstopi  plešec. Skaklja na eni nogi; prepeva:
All you need is fuck
(all together now)
All you need is fuck
(everybody)
Fuck is the all you need.
Duh F   Prešerna stoji kot Idp:
rukoh ne bo.   ¦ človek utelesil ljubezni tiste ki ubija moška
ln napenja žene.
Skoduje jim
od poljubov jim pokajo
ustnice
s poljubi selijo zobno
gnilobo.
Ulice so prazne
in samo kifeljci se,
kot stekli psi,
potikajo po njih,
iščoč žrtve.
Dolgolasec se po trebuhu plazi pod stolom:
Ostrižimo  huligane
Kratkolasec poizkuša narediti stojo:
Ostrižimo huligane
Kovač   Vojin   —   Chubby  —   še   vedno  sedl  na  stolu:
Izpovedujem se vam
in se
obtožujem,
da sem zagrešil
vseh sedem
smrtnih grehov.
Posebno tisto prepoved
o lenobi sem pridno
kršil
Lenoba
je.
no n^ vem kaj je,
vem pa,
da je najčudovitejSa
stvar v
naši ožji domovini
Oh jaz sem tako
len
len
len
len
len
len
len
bolj len
bolj len
lenejši
najbolj len
najlenejši
najlenejši
najlen&jši
najlenejši
najlenejši.
Ludi nenadoma ugasnejo. Vsi v zboru šepetajo:
Na.jlenejši najlenejši najlenejši najlenejši najlenejši najlenejši najlenejši naglenojši najlenejši najlenejši najlenejši.
Konec prvega dejanja.
itruga tlejtinje
1 waiina be your iover
baby
But dont wanna be your man
Kooiec drugega dejanja
Vretje tlvjjiinjjv
Etolgolasfc leži na trebuhu pod stolom. Kratkolasec sedi na stolu. Oba:
Kratkolasec:
Dolgolasec:
Oba:
Ostnžimo huligsme Chubby jc najiepši. Chubby je iiajboljši.
Chubby je največji pesnik rada ga  imava!
Kovač Vojin — Chubby pride <»>rnjen s hrbtom skozi vrata. Dolgolasec  in  kratkolasec pojeta:
We iove you
We love you
We do
We love you
Vstopi olovek s polovično brado;  poje: All you need is fuck
Dolgolasec  in  kratkolasec   zakričita: Molči!
Zapojeta:
Lefs spend the night together 'cause we need you more than ever
Let's spend the night  together our low!
Poezija V. Majakovskega:
Stojte!
Na ulicah,
kjeT lice  —
kot breme —
na vsakem ©nako izgteda,
v trenutku  ja starka—čas
postala mati
ogromnega
krivoustega  nereda!
Duh F. Prešerna stoji kot kip: Poglejte
kako
dežuje kri teče
in  teče
in  teče Nebo pa je
sončno
in  vsdro.
Olovek s polovično brado sedi na stolu in se češe z velikim kom; prepeva:
All you need ^ fuck
(all together now)
All you need is fuck
(everybody)
Fuck is the all you need
Nothing you can do
That isn't done
Nothing you can see
That isn't shown
In noone bed you can be
every  night   alone
Fuck is the all you need
?lavni-

Kovač Vojin — Ohubby pride skozi vrata; prepeva:
če boS spal s sosedovo punco ¦ te sosed bo ubil, če ne bos spal z nobeno punco, kmalu boš segnil!
Ustavi   se   pri   človeku   s   polovično   brado in   ga   prime   za roleo. Zapojeta:
I wanna be your lover
baby
I waiina be your man
Poezija   V   Majakovskega: Molči!
Ga udari po g(»:ou   Poezija V. Majakovskega:
Nebo joče,
nepretrgano
stokrmje;
a oblačku j« okoli ust usekana grimasa
kot zeni. ki čaka dete.
a bog ji podtakne kilovitega kretena.
V&topi ženska z golimi prsmi: Mleko, sveže mleko, pijte moje mleko, pijte ga.
pijte samo sveže mleko, pijte sam« moje mleko!
Se sprehaja po sobi. Vstopi pešec.
Sedeta  na tla.  Plešec  jo poboža  po  prsih,  nato  pije  njervo mieko.
Kratkolasec vstane s stola. Nanj  stopi Kovač  Vojin — Chubby:
Jaz sem najlepši
edino  zvehčani
bog!
Vsi mimo stojijo z dvignjenimi desnirni nogami; pojejo:
Priseganio
pri bogu
in ljudstvih
socialističnih
in nesocialističnih
domovin,
da bomo Chubbyju
zvesti,
pokomi
ter mu bomo sledili
v  dobrih   časih,
v  dobrih  časlh! Kovač Vojin — Chubby:
Vse ulice so prazne,
samo mesečina
pripeka najne.
Povzpnimo se na
kandelabre
In osvetljujmo svet
in ljudi pod naini.
Svetiroo jim,
bleščimo jim,
zasenčimo mesec
in zvezde
in sonce,
svetimo,
mi smo nova luC
sveta,
jaz sem nova Iuč
sveta
in vi ste moji žarki.
Zasenčimo rse.
presvetlimo vse,
svettmo,
pripekajmo,
prepecimo svet,
spražimo ga.
svet naj bo zreaek!
Vsl   mirno  stojijo  z  dvignjenimi  desnimi  nogami;   pojejo: We  do We love you We love you We love you
Konec
TRIBUNA STRAN 13
SAMUEL BECKETT
MALONE LMIRA
Kmalu bom kljub vsemu končno čisto mrtev. Morda prihodnji mesec. To bo mesec april ali mesec maj. Ker je po tisoč majhnih znakih sodeč leto še mlado. Morda pa se motim, morda bom preživel še dan Janeza Krstnika in 14. julij, praznik svobode. Morda pa bi vztrajal do Binkošti, da ne govorimo o Vnebovzetju. Pa tega ne mislim, bržkone se ne motim, če pravim, da bodo ta praznovanja potekala letos brez mene. Cutim to. čutim to že nekaj dni in verja-mem temu občutku. Po čem pa se ta občutek razli-kuje oti vseh, ki so me zavajali, odkar sem se rodil? Ne, tega trenutka ne bom več metal, moje potrebe po prikupnosti ni več. Danes bi lahko umrl, če bi ho-tel, le malo potruditi bi se moral, če bi le zmogel hoteti, če bi se le mogel truditi. Pa saj je čisto vredu, da se pusfcim umreti mirno, ne da bi se silil. Nekaj se je moralo spremeniti. Ničesar ne bom več pretehta-val ne tako ne drugače. Nevtralen in inerten bom. Tu ni težav. Le z bolečinami so težave, teh se moram varovati. Pa saj sem jim manj podvržen, odkar sem tu. Seveda me bo kdaj pa kdaj popadla nestrpnost, paziti se je moram naslednje tri ali štiri tedne. Ne da bi pretiraval, seveda jokajoč in smejoč se mirno, ne da bi se razburjal. Končno bom sproščen, trpel bom bolj, potem pa manj, ne da bi kaj sklepal, ne bo mi toliko mar samega sebe, ne vroče ne hladno mi ne bo več, mlačno bom umrl. Ne bom se opazoval pri umiranju, to bi vse pokvarilo. Sem se mar opazoval pri življenju? Sem se mar kdaj pritoževal? Zakaj naj bi se potem sedaj veselil. Zadovoljen sem že, ne-dvomno — pa ne tako, da bi zaploskal. Vedno sem bil zadovoljen, vedoč, da mi bo to povrnjeno. Tu je torej moj stari dolžnik. Naj mu mar padem okoli vra-tu? Ne bom več odgovarjal na vprašanja. Potrudil se bom celo, da se ne bom več spraševal. Med čakanjem si bom pravil zgodbe, če bom mogel. Ne bodo takšne kakor poprej, to je vse. Ne lepe ne grde ne bodo, mir-ne bodo, nobene grdote ali lepote ali vročice ne bo več v njih, skoraj brez življenja bodo, kakor pripo-vedovalec. Kaj sem rekel? Ni važno. Veselim se že ve-likega ugodja, ki mi ga bodo nudile, zadovoljen sem, to, dovolj mi je, povrnjeno mi je, ničesar več ne po trebujem. Naj povem, preden nadaljujem, da niko-mur ne odpuščam. Vsem želim kruto življenje, pekel, potem pa spoštovanje zanikrnih. poznejših rodov. Do-volj za ta večer.
Tokrat vem, kam grem, to ni več nekdanja noč, pretekla noč. Tokrat je igra, igral se bom. Nikoli po-prej se nisem znal igrati. Želel sem si, toda vedel sem, da mi ni mogoče. Kljub temu sem pogosto poskušal. Prižgal sem vse luči, si vse skrbno ogledal in začel igro s tem, kar sem videl. Ljudje in stvari si ničesar bolj ne želijo, pa tudi nekatere živali ne. Sprva je vse šlo v redu, vsi so prihajali k meni, zadovoljni, da se kdo želi igrati z njimi. če sem rekel »sedaj potrebu-jem grbavca«, je nemudoma kakšen pritekel kot prav ponosen na svojo imenitno grbo. še pomislil ni, da mu lahko rečem, naj se sleče. Pa sem se kmalu zna-šel sam v temi. Zato sem opustil poskuse igrati se in se oprijel vsega brezobličnega, brezbesednega nezve-davega razmišljanja, temačnosti, opotekanja s steg-njenimi rokami, skrivanja. To je resnobnost, ki se je že skoraj stoletje ne morem znebiti. Sedaj pa bo to drugače. Ničesar drugega ne bom počel, le igral se bom. Ne, ne smem začeti s pretiravanjem. Ampak res se bom igral lep del časa, pretežni del, če bom le mo-gel. Morda mi ne bo nič bolj uspelo kot prej. Morda se bom prav tako znašel zapuščen v temi brez česar koli za igranje. Pa se bom sam s sabo igral. že zmož-nost domisliti se takega načrta daje pogum.
Kaže, da sem nocoj razmišljal o urniku. Mislim, da si bom pravil štiri zgodbe. Vsako o različni snovi. Eno o moškem,. eno o ženski, eno o stvari in končno eno o živali, najbrž o ptici To je vse, mislim. Morda bom vtaknil moškega in žensko v isto zgodbo, tako malo razlike je med moškim in žensko, med mojima namreč.
Morda ne bom imel časa končati. Morda bom pa končal prezgodaj. In že spet sem pri svojih starih aporijah. Ali je to ustrezna beseda? Ne vem. Ni važno, če ne končam. če bom pa prezgodaj? Tudi to ni po-membno. Ker bom potem govoril o stvareh, ki so še v moji posesti, to sem si že od nekdaj želel. Neke vrste inventura bo to. Vsekakor moram to pustiti do zadnjega, da se preprieam, da ne delam nobenih na-pak. Vsekakor je to nekaj kar bom gotovo storil, ne glede na vse ostalo. Ne bom potreboval več kot četrt ure. Bi že lahko trajalo dlje, če bi želel. Toda če mi bo v zadnjem trenutku zmanjkalo časa, bo kratkih četrt ure dovolj, da opravim svojo inventuro. Odslej naprej je moj namen biti jasen, ne pa dlakocepski. Tudi to sem si že od nekdaj želel. Očitno je, da me lahko vsak trenutek zmanjka. Ali potem ne bi bilo bolje, da govo-rim o svojih rečeh, ne da bi odlašal, ali to ne bi bilo bolj modro? In potem bi zadnjih trenutek popravil morebitne nenatančnosti. To svetuje razum. Vendar razum trenutno nima kakšne posebne oblasti nad mano. Vse se zbira, da me opogumi. Ali se res lahko sprijaznim z možnostjo, da bi umrl, ne da bi zapustil tak seznam? Se že zopet zgubljam. Očitno lahko, saj mislim to tvegati. Vse življenje sem to preudarjanje odlagal, govoreč prezgodaj, prezgodaj. Sicer pa še vedno prezgodaj. Vse svoje življenje sem sanjal o tre-nutku, ko me bo poučilo — toliko, kolikor se da, pre-den je vse zgubljeno — da bom lahko potegnil črto in napisal seštevek. Zdi se, da je ta trenutek zdaj. Pa za-radi tega ne bom zgubil glave. Torej najprej moje zgodbe in potem inventura. Začel bom pa z moškim in žensko, da me ne bi več nadlegovala. To bo prva zgodba, tu ni snovi za dve. Torej bodo končno le tri zgodbe, ta pa tista o živali pa tista o stvari, o kamnu najbrž. To je vse zelo jasno. Potem se bom pa ukvar-jal s svojimi rečmi. In če bom še vedno živ, bom sto-ril vse, da se prepričam, da nisem delal napak. Toliko o tem. Nisem vedel, kam grem, toda vedel sem, da bom prispel, da bo nekje konec dolgo slepe poti. Kakšne polovične resnice, moj bog! Ni važno.  Sedaj  je čas
iger. Težko se sprijaznim s to mislijo. Stara megla va-bi. Sedaj je obratno, pot je dobro zaznamovana in malo upanja je, da pridem do konca. Vendar si delam velike upe. Kaj počnem sedaj pravzaprav. Izgubljam čas ali si ga pridobivam. Odločil sem se tudi spom-niti se na svoje trenutno stanje, preden se spustim v svoje zgodbe. Mislim, da je to napaka. šibka točka. Toda to si bom dovolil. Potem bom igral še z večjim žarom. Pa sporednica inventuri bo. Estetiko imam na svoji strani, vsaj neke vrste estetiko. Ker se bom mo-ral zopet zresniti, da bi bil zmožen govoriti o tem, kar posedujem. Torej se čas, ki ostane, deli na pet. Na pet česa? Ne vem. Vse se deli na samo sebe, mislim. če bom zopet poskušal misliti, bom svoje premineva-nje zapackal. Pri tem je nekaj mikavnega. Da se vr-nem k petim. Sedanje stanje, tri zgodbe, inventar — to. Občasne prekinitve so možne. Poln spored. Ne bom se oddaljeval bolj, kot bo neizogabno. Toliko o tem. čutim, da delam veliko napako. Ni važno.
Možev priimek je Saposcat. Kot priimek njegovega očeta. Ime? Ne vem. Ne bo ga potreboval. Njegovi pri-jatelji ga kličejo Sapo. Kakšni prijatelji? Ne vem. Nekaj besed o dečku. Temu se ni moč izogniti.
Prezgodaj je dozorel. Pri učenju se ni obnesel, pa tudi vedel ni, čemu mu bo. Pouku je prisostvoval z mislimi drugje ali brez misli.
Pouku je prisostvoval z mislimi drugje. Računa-nje je maral, pa ne takšno, kQt so ga učili. Rad je imel manipuliranje s konkretnimi števili. Vsako kalkulira-nje, kjer narava enot ni bila določena, se mu je zde-lo odvečno. Sam ali z drugimi se je vadil računanja na pamet. In urejajoče se številke so polnile njegove misli z oblikami in barvami.
Kakšen dolgčas.
Bil je najstarejši otrok revnih in betežnih staršev. Pogosto jih je slišal govoriti o tem, kaj naj bi storili, da bi bili bolj zdravi in premožnejši. Vsakokrat ga je prizadela neoprijemljivost teh govoričenj in ni ga čudilo, da nikoli nista ničesar spremenila. Njegov oče je bil prodajalec v neki trgovini. Govoril je svoji ženi, da si res mora poiskati delo za zvečer in za sobotne popoldneve. In neodločno je dodal: »Pa za nedeljo« Njegova žena je odgovarjala: »Toda, če boš delal več, boš zbolel.« In Mr. Saposcat je moral priznati, da nedeljskega počitka res ne more opustiti. Ti ljudje so vsaj odrasli. Toda njegovo zdravje ni bilo tako šibko, da ne bi mogel delati ob večerih in so-botnih popoldnevih. »Kaj pa bi delal,« je rekla žena, »kaj?« »Morda kakšne pisarske posle,« je rekel. »Kdo bo pa skrbel za vrt?« življenje Saposcatov je bilo polno aksiomov in vsaj eden od njih je govoril o zlo-činskem nesmislu vrta brez cvetja in urejene trave in stezic. »Morda bi lahko gojil zelenjavo,« je rekel. »Ceneje jo je kupovati,« je rekla žena. Sapo je obču-doval te pomenke. »Pomisli na ceno gnojil,« je re-kla njegova mati. In v molku, ki je sledil, je Mr. Sa-poscat zaposlil svoj razum, z resnostjo značilno, za vse njegovo početje, z visoko ceno gnojil, ki mu pre-prečuje, da bi preskrbel svoji družini večje udobje, med tem pa se je njegova žena pripravila, da obdolži samo sebe, ker ne dela vsega, kar je v njeni moči. Pa se je zlahka prepričala, da ne more storiti ničesar več, ne da bi ji grozila prezgodnja smrt. »Pomisli na stroške za zdravnika, ki si jih prihranimo,« je rekel Mr. Saposcat. »In ceno zdravil,« je rekla njegova že-na. Le še o manjši hiši so lahko razmišljali. »že tako srao na tesnem,« je rekel Mr. Saposcat. Vedelo se je, da bodo vsako leto bolj in bolj na tesnem, dokler z od-hodom prvorojenca ne bo spostavljeno ravnotežje med rojstvi in odhodi in se bo hiša počasi celo praz-nila. Končno bosta čisto sama s svojimi spomini. Ta-krat bo dovolj časa za selitev. On bo upokojen, ona v zadnjih zdihljajih. Neko hišico na deželi si bosta poiskala in lahko si bosta privoščila cele vozove gno-jila, ne da bi ga potrebovala. In otroci, hvaležni za to, kar sta žrtvovala zanje, bodo opora njunih starih dni. V tem vzdušju neukročenega sanjarenja so se ti po-menki običajno končali. Bilo je, kakor da bi pri Sapo-scatih črpali življenjsko silo iz podobe svoje prihod-nje nemoči. Včasih pa sta prej še obravnavala primer prvorojenca. »Koliko je star sedaj?« je vprašal Mr. Saposcat je prevzel napačno številko, si jo mrmraje je to štelo v njeno področje. Vedno se je motila. Mr. Saposcat je prevzel napačno številko, si ga mrmraje ponavljal kakor višjo ceno kakšne nepogrešljive dobri-ne, mesa na primer. Hkrati je iskal v sinovem obličju kaj takšnega, kar bi ga v zvezi s tem pomirilo. Ali je pljučna pečenka vsaj lepa? Sapo je gledal v očetov obraz, ki je bil žalosten začuden, ljubeč, razočaran, pa kljub vsemu ne brez zaupanja v prihodnost. Ali ga je zaposlovalo minevanje, hiter beg let, ali je mi-slil na čas, ki ga potrebuje njegov sin, da pride do kruha? Včasih je sitno obžaloval, da se njegov sin nič kaij ne trudi biti koristen po hiši. »Bolje je zanj, da pripravlja izpite,« je rekla njegova žena. Od danega izhodišča so njune misli skladno delovale. Nobenega pravega razgovora ni bilo. Govorjene besede so upo-rabljali nekako tako kot železničar svoje zastavice ali svetilko. Ali pa so rekli: »Tu izstopimo.« In če sta signalizirala »sin«, sta se žalostno spraševala, če ni odlika zvišenega duha, da žalostno odpove pred po-pisanim papirjem in se osmeši viva voco. Nista bila vedno zadovoljna z buljenjem v isto pokrajino. »Vsaj zdrav je,« je rekel Mr. Saposcat. »Sploh ne,« je rekla njegova žena. »Pa nobene posebne bolezni,« je rekel Mr. Saposcat. »še tega bi bilo treba pri njegovih letih,« je rekla njegova žena. Nista vedela, zakaj se posveča svobodnemu poklicu. To se je razumelo samo po sebi. Torej ni moglo biti neprimerno. Najraje so si ga za-mišljali kot zdravnika. »Skrbel bo za naju, ko bova stara,« je rekla Mrs. Saposcat. Njen soprog p-a je re-kel: »Zdi se, da bo verjetneje kirurg.« Kakor da ljudi od neke starosti  naprej  več ne bi mogli operirati.
Kakšen dolgčas. In temu pravim igranje. Razmiš-ljam o tem, če že zopet ne govorim o sebi. Ali se res prav do konca ne bom mogel ukvarjati z drugimi temami? čutim, kako se nekdanji mrak zbira, kako se pripravlja samotnost, v kateri se prepoznavam, sli-šim klic nevednosti, ki bi lahko bila plemenita, pa je le strahopetna. že pozabljam, kar sem rekel. To ni nobeno igranje. šemalo, pa ne bom vedel, od kpd
Sapo in kaj pričakuje. Mogoče bo bolje, da pustim to zgodbo in grem k drugi ali celo tretji, k tisti o kamnu. Ne, bilo bi isto. Previden pa moram biti in razmišljati o povedanem preden nadaljujem, in vedno, ko grozi nesreča, se moram ustaviti in se ozreti na sebe, ka-kršen pač sem. Temu pa sem se hotel izogniti. Druge rešitve očitno ni. Po tej blatni kopeli bom laže pre-našal svet, ki ne bo umazan z mojo prisotnostjo. Kakšno imenitno sklepanj! Moje oči, odprl jih bom, poglej ta majhen kupček mojih reči, daj mojemu te-lesu tiste nekdanje zapovedi, ki vem, da jim ne more slediti, obrni moj stari duh, ki vem, da propada iti trohni, pokvari mojo agonijo, da bi jo lahko bolje ži-vel, daleč že od sveta, ki končno razpira usta in me izpušča.
(ODLOMEK ROMANA)
Jacques Godbout
Jacques Godbout, rojen leta 1933 v Montrč.alu, je eden najvidnej-šah kanadskih pesnikov, ki pišejo v francoščini. Zbirka Suhi pločniki, \z katere so izbrane prevedene pesmi, j© izšla leta 1958.
Stihi piočniki
Poslušaj kašelj zadaj za strehami s škarjami sanj sem odrezal lase presenečeni luni in luna se je prehladila
Zavoljo namišljenega pekla
so zgradili
zazidali zabili
z žeblji čistimi kot noč
nebo
resničnost
kjer ne bi maral nikoli
živeti
Mlado drevo
na soncu trpi
preprosto zato
ker so ga na moč slovesno
zasadili
kot prijateljsko vez
med mnogimi deželami
in od tistega shoda
še-ni tako dolgo
pa so že hitro
pozabili
na obljube slovesa
in niso niti zalili
mladega drevesa
človek
svinja
umazana črna blatna
svinja
šest otrok v trebuhu človek
neka zgodba
črna umazana blatna
zgodba
borna in zgubljena na pločniku
človek
nekoč davno si znal jokati
danes pa ne maraš niti pogledati v oči svinji resnice
Svobodni ste
ljubka premetena pripovedka
za odrasle
brc   žalostnega konca
in tudi brez konca ki bi bil vesel
brez poroke princeske
in ducata otrok
svoboda
hišica iz medenjakov
ki se polagoma topi
če bi izvolili Gospod
zapreti te velike roke
roke Presvetega srca
ki jih držite kar naprej odprte
zapreti roke
in jih skleniti enkrat za zmerom
jih skleniti v pesti
če bi le izvolili
Gospod
bi z najinimi štirimi pestmi
midva lahko
kako naj se izrazim Gospod
da vas ne bi prizadel
bi midva lahko nemara skupaj
udarjala
Prevedel Aleš Berger
14. STRAN TRIBUNA
Zgodba neke poljske Židinje
Leta 1943 sta iz židovskega transporta, namenje-nega v Treblinko, skočila židovska zakonca z dve-letno hčerko. Pri tem sta oba izgubila življenje, za. poškodovano dekletce pa se je pobrigala partizan-ka Stanislawa Karsow. Po njej je židovsko deklet-ce tudi dobilo ime Nina Karsow. Po vojni je Nina Karsovva na varšavski univerzi študirala filozofijo in postala sodelavka znanega židovskega zgodovinar-ja Simona Szechterja. Ta komunist je bil med voj-no kot borec Rdeče armade skoraj popolnoma izgu-bil vid.
Avgusta 1966 je poljska policija aretirala oba. Ob-tožba:skrivanje protidržavne literature! Med zaple-njenim materialom se je nenadoma znašlo tudi od-prto pismo, ki sta ga poljski partiji naslovila Mo-dzelewski in Kuron, nekdaj univerzitetna sistenta, takoj po objavi aretirana. a zopet spuščena na pro-stost
Po enoletnem zaporu je bil Simon Szchter izpu-ščen, Nino Karsowo pa so še zadržali v priporu. Simon Szchter zatrjuja da so Nino Karsowo rned zasliševanjem psovali z »umazano židinjo« Ko je letos oktobra na Poljskem anticionistična kampa-nja dosegla svoj vrhunec, so jo postavili pred so-dišče »zaradi skrivanja državi sovražne literature. ki jo je imela namen razpečevati v inozemstvu.« Pro-ces je bil tajen. Med drugimi pričami je nastopil tudi Modzelewski, eden izmed piscev pisma, katere-ga zaplenitev je predstavljala glavno obtožbo Nina Karsova ,je svoj protest proti celotnemu postcpku med obravnavo izrazila s popolnim molkom šele zadnji dan procesa je bL javen: Nina Karsowa je bila obsojena na tri leta zapora.
Med občinstvom v dvorani, ki je iz solidarno-sti do obtoženke začelo spontano peti Internacio-nalo, so se oglasili klici- »Dol z zatiralci!« Varšav-ski študentje so demonstrirali proti »stalinisH-vp [n barbarski obsodbi«. Osem jih je policija aretirala.
(Po  Spieglu)
Princinja linpstica od — ločnost reza
»Zaman izrekamo to, kar gledamo, gledano nik-dar ne živi v rečenem in zaman kažemo s pomoč-jo slik metafor, primerjav to, o čemer pravka ao-vorimo Mesto njih razcveta ni mesto, ki ga gleda-jo oči, marveč tisto, ki ga definirajo nizanja sint.ak-se.« fMichel Foucault)
Vprašujemorkdaj je rekanje ISTO s r^r- ^ar kažemo fgledamo)?
V branju beroče-brano lmenovanje z-branost. Vo-da je voda (in ne tisto tam, ki se razliva po tleh). Tla so tla (in ne tisto tam, na katerem stoji poso-da). Posoda je posoda (in ne tisto tam. v čemer je voda). Beseda imenuje ime. Ime je razsvetljujoče-razsvetljeno zbrano. Pred in med zbranim pa svete-na beseda že v-sebu-je REZ. Beseda, katere vez je njen rez. je rekanje, je vezana beseda: »poezija«. Beseda katere vez ni njen rez, je pri-vezana ob so-slednje besede, je iz-rekanje: »proza«. Prozne be-sde pri-veže transcedenca Rez se razdvoji v kaza-nje in (iz)rekanje.
Kako je s tem rezom? Rez je iz-bor. Branje (z)bere Iz-bor reza pa ne ostane v (z)branem (ni u-branosti). Rez v-reže in od-reže. Iz-bor je od-!oč-nost reza. Od-ločnost loči in gre od ločenegaC da-in-ne. Od-ločnost kaže in ne ostane na kažočem:Kaj je to? To je ne-kaj. Od-ločnost reza je igra. Rez je, dokler je igra.
Rekanje je igra. Od-ločnost reza v-reže zbranost in jo obenem razkrije kot razbito. Zbranost reka-nja je iz zb(i)ranja razbita V dogajanju razbite zbra-nosti sta kazanje in rekanje isto: delirij. Ko pa se z zb(i)ranjem v zbranosti zgubi njena razbitost, iz-stopi razkol kazanja in (iz)rekanja. Tsto se dogaja »tostran« (Lebel) govora
(Iz)rekanje ima pomen. Beroče-brano imenova-nje zbere:zbranost sama je pomen. če pornen do-loča zb(i)rana zbranost. ima pomen smisel: »inter-subjektivna« skušnja pomenjenega, ki je enotnost pomena-smisla. To velja za človeka. če pomen do-loča le namen, tedaj ni smisla, ostane pa pomen. Ta pomen v sebi ni razprta igra in to tudi nn^^ biti. — logija ie večna, igra ie njen kanec.
Slavoj Žižek
Politibčki
Aii je mogoča telesna ljubezen dveh duš? Ali se duši la.iiko gledata, poslušata, vohata, okušata in do-tikatf9 Duša je brez telesa človek, ki je brez duše, je zmo        - telesne ljubezni
Ali je mogoča duhovna ljubezen dveh teles? Ali se teles; i?>bka ne-gledata, ne-poslušata, ne-vohata, ne-okušar- n ne-dotikata? Telo je brez duše. Stvar ki je bre? t'1'««;« je zmožna le duhovne ljubezni.
če se srečata dve duši, sta srečni. če se srečata dve tele« sta srečni. Ce pa sta skupaj in narazen telo in duša <?ta tako telo kakor duša nesrečna, ker se ne mor°"p srečati.
Človek je subjekt nesreče. Če pa človek razpade na stvan telesne in breztelesne, so na obeh nivojih mogočn ^ajrazličnejša srečanja. Telesne stvari se sre-čujejo s človeškim telesom (dihur se sreča s člove-škim rosom) Netelesne stvari se srečujejo z neteles-no člo^eško »notranjostjo« (smrad se sreča z vohom). Lahk^ -^ se tako znotraj kot zunaj človeka kot ene izmer1 čerih stvari zgodi sreča. Srečata se dve ne-telesr> -<-ari (vonj in gibanje) oziroma dve telesni stvari (dihur in jajce).
Zdaj je nemara jasno, zakaj evropska kultura iz-med petih čutov — vida, sluha, voha, okusa in dotika — slednja dva zaničuje. Slednja dva čuta se od osta-lih razlikujeta po tem, da funkcionirata kontaktno, se pravi telesno. Pri relaciji lepota — vid ni stvarno razmerje očitno v tolikšni meri kot pri relaciji slad-ko — okus ali celo pri relaciji dotik — dotik. Omenje-ne relacije so duhovne relacije ali odnosi; njihova stvarna podlaga so razmerja Venera — oko, medeni štnikelj — jezik, ud — vagina. Prav tako je pri rela-ciji smrad — voh neopaženo razmerje dihur — nos ali pri relaciji ropot — sluh razmerje stroj — uho oziroma uhelj.
Pri dotiku in okusu (kot posebni kvaliteti dotika) gre za telesni kontakt. Pri ostalih percepcijah kon-takt ni pogoj srečanja. Zato obstaja klasifikacija, po kateri so vid, sluh in voh duhovni užitki, ostala dva pa sta telesna. Kot rečeno — vsi so duhovni, pojav-ljajo pa se telesno.
I. G.
S pletilko in kvačko
Ponekod je v rabi naslednja drža rak pri kvač-kanju: nit, ki jo z desnico držimo za konec, pote-ka med levim mezincem in prstancem proti dla-ni, teče pod prstancem in sredincem ter se nato dvakrat ovije okoli kazalca. Od kazalca tece k pal-cu in ga ovije od desne proti levi, nato pa konec niti primemo z levim sredincem in prstancem.
Kvačko primemo z desnico za ročaj tako kot peres-nik pri pisanju; leži med palcem in kazalcem, opi-ra pa se na sredinec. Potem sežemo od spodaj v zanko okoli levega palca, s kaveljcem kvačke uja-memo nit, ki teče od kazalca, jo potegnemo skozi zanko ter ištočasno izvlečemo palec iz zanke in le-to zadrgnemo, da kvačkin kavelj zlahka potegnemo skoz-njo. Tako dobimo osnovno zanko, ki jo potrebujemo za začetek kvačkanja.
Prva in vse nadaljnje verižne petlje nastanejo tako, da s kvačkinim kaveljcem v zamahu proti desni od spodaj navzgor pritegnemo nit, ki poteka od kazalca, ter jo povlečemo «kozl zanko, ležečo na kvački. Ovoj imenujemo gib, ko s kvačko uja-memo nit.
Adreja Grum
SODOBNO KUHANJE V DRUŽINI Dodatna knjiga Prešernove družbe za leto 1968
Izdala Prešernova družba v Ljubljanl
Natisnilo in vezalo
ČP Delo, obrat Triglavska tiskarna
v Ljubljani
6og je umro uzalud
»Zelo pomembno predavanje o perspektivah v življenju in opisni geometriji, z odrskimi ilustra-cijami v obliki pravljice v dveh delih« je podna-slov komedije Radivoje-Lole Djukiča. Besede obljub-ljajo satiro, jedek humor, ostro družbeno kritiko, posmeh, ki se tiče nas vseh, naših napak, naših iz-Hiotavanj iz njih in naših človeških slabosti pri tem, naših perspektiv itd. itd. Besede: »v obliki pravljice« namigujejo na poseben vsebinski izraz, ki naj bi izpoved, polno ironije in drznosti, še po-tenciral.
Vsega tega seveda ni Drznosti so nedrzne, iro-nija in satira sicer v nekem smislu obstajata, sta pa večinoma banalni in tretjerazredni, pravljična ob-lika ostane skoraj neizrabljena in zato podobna nekakšnemu petemu kolesu, naše »napake in slabo-sti« pa ostanejo tako površinske, da bi samo gleda-lec z nenavadno prizadevno domišljijo lahko na-šel sodobnega »jugoslovanskega« sebe. Ker govori podnaslov o »perspektivah«, pričakujmo tudi neke vrste katarzo, sklep, ki bi podal igri izhod ali napo-ved, bodisi pozitivno ali negativno, saj gre v ne-kem smislu za angažirano kritiko, ki (naj) bi zade-vala tiste probleme, s katerimi se ne zadovoljimo že z njihovim odkritjem in označitvijo, ampak že-limo morda tudi kaj več Gre za nekakšno dosled-nost, ki jo mora ubrati avtor, če se loti takšne zvrsti, doslednost v izpeljavi zastavljene izpovedi, ki tako tudi sama zahteva. Djukid se je odločil za kompromis. To se pravi, da je svoje »zelo pomembno predavanje« opremil s koncem, ki mu izbije vso »pomembnost«, ostane torej »neko« predavanje, za katerega se zdi da bi ga kaj lahko pogrešali. Tako trdim, ker izha-jam iz namenskosti takšne zvrsti, točneje — iz naka-zanih problemov, ki jih je Djukic v koncu svoje igre razvrednotil ali pa vsaj odstavil, pa tudi zato, ker se neprestano   7  direktnimi pozivi  obrača na gledalce.
Najboljša pot za meditacijo ob Djukičevem »za-man poginulem bogu« se zdi od tu naprej deskrip-cija, oris vsebine in podajanje okoliščin dogajanja oz.   izvedbe   ker  se  tako  najlaže  približamo  fabuli.
Živela naj bi dva brata: Tovariš Predrag, »pre-davatelj na tem predavanju in na vseh homemb-nih predavanjih« in Nenad, »njegov brat, dvojček, bivši samoupravljalec«. Brata sta torej dvojčka Prvi, Predrag, živi v boljšem stanovanju njnne skup-ne hiše in je neprestano zaposlen (ima visok po-ložaj). Nenad živi v slabem delavskem stanova-nju, je brez dela, ker so tovarno zaprli (je brez položaja). Pri njem se zbirajo delavci iz zaprte to-varne, ki kljub temu, da nimajo dela, niso razpustili kolektiva. Na njihovo prošnjo gre Nenad k Predragu in ga poprosi, da bi se zavzel zanje. Predrag od-kloni. Zato ugotovi Nenad, da bi bilo za brata zelo koristno in neobhodno potrebno preizkusiti na lastni koži njihov položaj, samo tako bi lahko razširil in popravil svoje birokratske poglede. S po močjo dveh »klatežev«, (ki ne pripadata kolektivu) zamenjajo brata — dvojčka. Nenad stopi na mesto Predraga, in začasno opravlja njegovo delo, Predrag pa se neprostovoljno znajde v Nenadovi koži, brez dela, in živi med člani kolektiva zaprte tovarne. »Zaplet« je na višku. Razplet pa je tale: Predrag se seveda pokesa in prične razmišljati, Nenad, biv-ši samoupravljalec, pa se tako dobro počuti v novi koži, da je kljub bratovi zahtevi ne namerava več zamenjati. Tudi lastni oče ju ne loči več, tako sta si enaka v novih vlogah.
Stvar je torej dokaj preprosta. Rešitve ni. Na po-ložaju, v katerem sta, delujeta na način, ki je pri-kazan že na začetku igre. Ta način pa je neustre-zen, saj je pogoj za konflikt, za kritiko in satiro Rešitev konflikt zanika, odstavi ali postavi v ne-kakšen oklepaj. Tako je (dobro), kakor je. Vsakrš no popravljanje je brezsmiselno ali vsaj neuspešno predvsem pa nepotrebno. Zdi se, da je v tem neka vrednota dela, poanta, še globji aspekt v iskanju vzrokov za nakazano stanje. Pri tem zastavljenib problemih in zapletu, kot ga je postavil Djukid, pa je to kaj malo verjetno, in če je, zelo nerodno pri-kazano. Zdi se tudi, da se je avtor sam zavedal kompromisa, na to kažejo nekatere zaključne bese-de, ki pa ne morejo podati drugačnega razumeva-nja poante igre, ker so prešibke in premalo opaz-ljive. (Gre bolj za patetična retorična vprašanja.) Zaradi takšne poante se mi tudi zdi dokaj nepo-trebno spregovoriti bolj natančno, kakšne dileme ob prikazovanju »birokracije« in »proletariata« se Dju-kidu odpirajo
Po tehniki, pa tudi po motiviki, pa kaže igra »Bog je umrl zaman« nekatere nedramske elemen-te. Dramska obdelava zahteva določene zakone ne glede na obliko izpovedi. Morda tudi ta pomanj-kljivost omogoča večjo opazljivost površinskosti. Igra mi je seveda dostopna preko izvedbe »Mest-nega gledališča ljubljanskega«, o katerem lahko re-čem, da je glede na okoliščine dokaj vestno izved-lo to značilno sodobno komedijo in jo obenem za-radi te vesnosti in poudarjanja dramskega deja-nja pomagalo spregledati, kar bi se verietno s tele-vizijsko izvedbo ne zgodilo.
Aleksander Zorn
Po legi
Gugalnik   Ijubi   nočno   posodo.   Nočna   posoda ljubi gugalnik.                                              M. P.
TRIBUNA STRAN 15
Ihformaciia o kriterijih vpisa in materialnih možnostih študija na Karlovi univerzi v Pragi
Na vseh univerzah v ČSSR obstajajo kot vstopni pogoji sprejemni izpiti, ki pa se od univerze do uni-verze nekolikanj razlikujejo, ker so končni tvorec oblike izpitov šole same. Od dogovora med istorod-nimi šolami je odvisno, ali bo za neko študijsko pa-nogo obstajal enotni sistem izpitov ali ne. Izpit sam je predpisan z zakonom. Karlova univerza teži k čim bolj objektivnemu sistemu izpitov in svoj sistem do-polnjuje in proučuje iz leta v leto.
Tudi v CSSR predstavlja razkorak med kapacite-tami srednjih šol in univerze ozko grlo. Vpis na viso-ko šolo je določen s kapaciteto šole in z državnim kadrovskim planom, ki ga univerza vsako leto dobi od ministrstva za gospodarstvo in katerega je dolžna pri svoji sprejemni politiki upoštevati. Ta plan je tudi vodilo za število državnih štipendij, ki so v istem letu univerzi na razpolago. Pri upoštevanju rezultatov iz-pita se bolj gleda na doseženo pozitivnost izpita kot na število prijavljenih kandidatov. Na nekaterih od-delkih filozofske fakultete je prijavljenih tudi deset-krat več kandidatov, kot je na razpolago mest, na vsej filozofski fakulteti je bila v prejšnjem letu spre-jetih 30 odstotkov kandidatov, ponekod pa je prijav-ljenih kandidatov le kakih 20 odstotkov več kot vpi-sanih. Povprečje »viška kandidatov« pa je okoli 50 odstotkov. Kriterij za kapaciteto šole je v glavnem kapaciteta prostorov za vaje, pri čemer se jemlje za normo za seminarsko skupino 20 študentov. Seminarji (vaje) so obvezne, predavanja pa niso obvezna, razen nekaterih ključnih po želji predavatelja. Maksimalno število tedenskih ur (predavanja in vaje) je 35, običaj-no pa se suče med 30 in 35, pri čemer število ur v višjih letnikih pada. Tako je tudi število asistentov prilagojeno tem normam.
Odstopanje od numerusa claususa na šoli je lah-ko do 30 odstotkov.Večjega odstopanja pri pregledu podatkov nisem zasledil. Običajno pa se odstopanje suče okrog 10 odstotkov, in to bodisi navzgor bodisi (redkeje) navzdol.
Socialna in regionalna sestava študentov je pre-cej enaka naši, vendar slika ni tako zaostrena. Okrog 30 odstotkov populacije sestavljajo delavski otroci, 20 odstotkov kmečki, ostali pa so otroci uslužbencev, upokojencev itd., ter študentje, ki so prišli na uni-verzo iz prakse (8 odstotkov). V veliki večini so to iz-redni študentje, tako da je tudi odstotek izrednih študentov enak temu. Izredni študentje so v svojem študiju prcej odvisni od podjetja, ki jim mora odo-briti študij. Regionalna sestava študentov je odvisna tudi od univerze, ki jo obiskujejo. V Pragi, kjer je vpliv centra najmočnejši, je iz mesta samega kakih 50 odstotkov študentov, drugod pa manj. V šolah zno-traj same Prage (mesta) je ta odstotek gotovo še večji, ker ima Karlova univerza dislocirane oddelke (Pardu-bice, Plzen), ki so všteti v gornji podatek. Na regional-no strukturo negativno vpliva sprejemi izpit, ki pa se da v določenem obsegu korigirati. Na Karlovi univerzi v Pragi težijo k optimalini objeiktivizaciiji sprejeimnih izpitov ob tem, da se kot avtomatični ali dodatni re-gulativ upošteva prejšnje šolanje in socialnomate-rialni položaj kandidata. Pri izpitu ne iščejo pred-vsem sposobnosti za nek specialen poklic, ampak splošno sposobnost, čeprav se lahko ta kategorija od prve razlikuje. Vsebina izpitov je tudi usmerjena ta-ko, da bolj ustreza diplomatom gimnazije. Največji del izpita je pismena in ustna preizkušnja znanja. Nekatere fakultete so temu dodale še ugotavljanje do-ločenih psihofizičnih sposobnosti (pravna fakulteta — sposobnost izražanja). Socialno-materialno poreklo študenta in njegova regionalna pripadnost je zajeta v posebnem korektivu, ki pa prinaša le okrog 5 od-stotkov vseh možnih točk, tako da vrši selekcijo praktično le med študenti z enakim rezultatom iz-pita samega. šola, iz katere je kandidat izšel, da učen-cu integralno opisno oceno, ki je tudi upoštevana v rezultatih izpitov, vendar prav tako kot korektiva. Ocena iz srednje šole vsebuje priporočilo (ali pa tu-di ne) za določen študij. To priporočilo je, kot se vidi iz statističnih rez^ltatov, v glavnem objektivno in pripomore k lažjemu razbiranju kandidatov. Pri-poročilo skupaj s socialnim stanjem in krajem biva-nja itd. znaša lahko maksimalno 15 odstotkov točk, kar je prepuščeno prostemu odločanju komisije, ki ugotavlja rezultate izpitov.
Najbolj izdelan sistem izpitov, ki so ga prevzele tudi že nekatere druge fakultete, ima medicinska fa-kulteta. Leta 1964 so začeli v praksi preizkušati pro-jekt, imenovan »Carolina« — poskus objektivnega sprejemnega izpita za visoko šolo. Sistem »Carolina« ne išče sposobnosti za dobrega strokovnjaka, ker ugotavlja, da danes za to še nimamo objektivnega kriterija. Projekt ugotavlja, da bi bilo verjetno nujno raziskovati tudi karakterne značilnosti kandidata, še posebej pa za strokovnjaka potrebno razmereje med karakternimi lastnostmi in strokovnosfcnjo.
Omenjevanje osipa ni edini smisel sprejemnih izpitov. Osip v vseh letnikih kljub temu ostaja. Za delo šole pa je nujna določena kvalitetna raven spre-
jetih kandidatov, saj šole, ki svoje strokovne krite-rije znižajo, kmalu zaidejo v še večje probleme (osip, nereden študij, da ne govorimo o nizki ravni izobraz-be diplomantov). Projekt »Carolina« označuje spreje-mne izpite za nujno obliko selekcije pri sedanjih omejenih kapacitetah šol, ki lahko edina zagotovi za-dovoljivo začetno kvaliteto izobraževalnega procesa. Novi visokošolski zakon v ČSSR je sprostil tudi časov-ne možnosti študija. Zanimivo je, da je ob višji svo-bodi osip študentov večji, ne zaradi njihovega ne-znanja, ampak zaradi slabega razporejanja izpitnih rokov in v zvezi z njimi študija. Avtorji projekta »Ca-rolina« menijo, da je tu morda eden od ključev ka-raktdhie selekcije slušateljev, seveda glede na sploš-ne lastnosti (redoljubnost, zmožnost planiranja, kon-tinuiranega dela itd.). Smiselnost in ustreznost spre-jemnih izpitov in posebej tega projekta se da preveriti s statističnimi metodami. Izpit sam obsega tri pisme-ne in ustne delne izpite iz ključnih predmetov (fizika, kemija in biologija) in en ustni izpit s polovičnim točkovanjem glede na prejšnje (družbene vede). Eksa-miniranje se vrši po desettočkovnem sistemu in po doubleblind metodi. Testi za pismeni izpit so alterna-tivni, ustni izpit pa je komisijski z vlečenjem vpra-šanj (tri vprašanja — po eno iz vsake podskupine, denimo mehanika, optika, atomistika). Komisija je izbrana po principu slučajnosti neposredno pred izpi-tom in se za vsako skupino izprašanih menjava. Cla-nom komisije niso znani rezultati pismenega izpita. Rezultate zbira in izračunava centralna komisija pri fakulteti. Ta tudi upošteva srednješolska spričevala ter družinske in druge razmere kandidata. Kriterij za sprejem ni le numerus clausus, ampak tudi postav-ljena norma znanja, zato pride do omenjenih vari-acij v številu sprejetih (odstopanj od n. c.) Kandidat, ki meni, da je bil oškodovan, se lahko pritoži na cen-tralno komisijo pri univerzi, ki vse njegove rezultate še enkrat prekontrolira.
Sistem »Carolina« se uporablja od leta 1964, od ta-krat vodijo tudi statistično evidenco. Rezultati jasno kažejo odvisnost uspeha in napredovanja od obeh faktorjev: uspeha pri izpitu in priporočila iz srednje šole (v naslednjih tabelah pri točkovanju priporočilo ni všteto, ampak se izloča kot posebna kategorija. Prav tako ni izračunana povprečna ocena študentov, ki ima v češkoslovaškem sistemu manjši pomen kot pri nas; obstajajo le tri ocene, najvišjo pa doseže okoli 5 odstotkov študentov.)
MEDICINSKE FAKULTETE KARLOVE UNIVERZE (BREZ PLZNA)
Struktura sprejetih po rezultatih sprejemnih izpi-tov v letniku 1964/65.
P IfcoTilo ^r«4«tlh štntaBtMr
MEDICINSKE FAKULTETE ICARLOVE UlNlvERZE (BREZ PLZNA)
študentov, ki niso izdfinli letnlka
Opomba: 4 fakultete imajo različno distribucijo, ker so imele zaradi različnih kapacitet različne začet-ne kriterije, kar vpliva na spodnji razred. Modus je pri 63 t)dstotkih možnih točk.
MEDICINSKE FAKULTETE KARLOVE UNIVERZE (BREZ PLZNA)
Struktura vpisa v 3. letnik generacije, prvič vpi-sane leta 1964/65.
Opomba: Normalni osip študentov med letniki je približno 20 odstotkov, to je 36 odstotkov v dveh le-tih. Distribucija osipa kaže ustreznost sprejemnega izpita (precej visoka korelacija rezultatov izpita in napredovanja ter srednješolskega priporočila — na-predovanje priporočenih in nepriporoeenih).
V tretji letnik je prišlo 34 odstotkov študentov s priporočilom, ki so delali izpit na drugih fakultetah, in le 12 odstotkov brez.
Osip na prehodu iz prvega v drugi letnik gene-racije 1965/66.
Opomba: Vpliv srednje šole se močneje izkaže na prehodu iz prvega v drugi letnik. Vpliv izpita je pove-čan (pretežna večina spodnje polovice je odpadla). Diagram kaže še nepravilnosti (majhna populacija). Od študentov, ki so delali sprejemni izpit na drugih fakultetah, je s priporočilom odpadlo 22,6 odstotka, brez priporočila pa 41,4 odstotka.
Sistem materialne pomoči študentom v CSSR je bolj usmerjen na neposredno (hrana, stanovanje) kot na posredno pomoč. Korelacija med materialni-mi možnostmi posameznikov in njihovim študijskim uspehom je pozitivna oziroma se ne ugotavlja, ker imajo povsod v ČSSR študentje, ki ne stanujejo v univerzitetnem centru, možnost bivanja v študent-skih domovih — kapacitete domov približno pokri-vajo celotno študentsko populacijo, zahvaljujoč seve-da planskemu vpisu. V zadnjih letih so zgradili mno-go domov (ogromni kompleksi recimo na Strahovu v Pragi), saj sodijo, da so sredstva za to enako potreb-na kot za vse druge univerzitetne objekte in celo bolj (morda je to naključje, a opazil sem, da imajo fakultete, ki same nimajo niti najmanj modernih ofo-jektov, zelo dobro urejene domove). Ti domovi so veči-noma tudi odlično opremljeni in zdrževani, tako da so novejši češki »koleji« enakovredni hotelom II. ka-tegorije in se deloma čez sezono kot taki tudi upo-rabljajo. Seveda pa še obstajajo problemi: v Bratislavi npr. je mnogo objektov že zastarelih, na Strahovu pa je oktobra več tisoč študentov javno demonstriralo zaradi slabe preskrbe z vodo in elektriko. Domove zdržuje in upravlja šola in so tako v enem komplek-su naseljeni študentje ene šole. Kaže, da najemnina pokriva le tekoče zdrževanje (cca 50 Kčs mesečno), pa tudi hrana je izdatno dotirana, saj stanejo trije dnevni obroki okrog 5 Kčs, kar je desetkrat manj kot v povprečni restavraciji. Poznam razmere v Pragi in Košicah, kjer kapacitete domov nikoli niso popolno-ma izkoriščene, ampak obstaja vedno določena rezer-va. Hrana je obilnejša in okusnejša kot v naših do-movih in mora ustrezati splošnim prehrambenim standardom, ki veljajo za objekte javne prehrane.
študentje v neposrednem upravljanju domov ne sodelujejo, razen v manjših zadevah (zdrževanje reda, discipline in čistoče, organizacija družabnega življe-nja), za kar skrbijo odbori domov. študentje v domu imajo tudi letno skupščino, katere kompetence pa ni-so širše od odborovih.
V ČSSR obstajata dve vrsti štipendij: državne in podjetniške. Namen državnih štipendij je omogočenje študija vsem, ki so redni študentje univerze. Na-men podjetniških štipendij, ki jih podjetja prosto de-lijo, pa je zagotoviti podjetjem tako vrsto in kvaliteto kadrov, kot si jo želijo. Državno štipendijo dobi vsafc študent, ki ni prekoračil določenega družinskega materialnega cenzusa (za bivajoče v centru je ta cen-zus nižji kot za zunanje, kjer se morajo dohodki dn*-žine že bližati 3000 Kčs, da študent ne more dobiti štipendije). Podjetniško štipendijo delijo podjetja, » katerimi stopi jemalec štipendije v pogodbeni odnos. Principi so v glavnem enaki našim. Večino štipendij tvorijo državne štipendije, ki znašajo v povprečku 4Q0 Kčas, kar zadostuje za normalno preživljanje šti»-denta (hrana in stanovanje v domu). Podjetniške šti-pendije so mnogo višje in ni redkost, da dosegajo 800 Kčs.
Poleg tega, da prejema štipendijo, si študent v ča-su rednega študija (5 let, pedagoška fakulteta 4) lah-ko izposodi od države v poljubnih zneskih do 10.000 Kčs, ki jih mora po zaposlitvi začetl vračati. Kolikoor vem, ta možnost ni dosti izkoriščana, ker materialni kriterij že papravijo drugi instrumenti.
študent, ki prekine študij, izgubi pravico do vseli bonifikacij, vendar prekinitev nima nikakršnih po-znejših posledic za študij.
Andrej KlemendiS
I a/anski patriotizem
(ČAS LOVAIN ŠIBER)
Komaj so ši obmorski domorodci obrisali pot-na čela in devizhi tujci slekli domovino, že so bili na vrsti jelenji rogovi, srne, ruševčevi krivčki in divje koze ter zlati fazani. Naša uboga deželica tre-peta pred žreli cevi raznih lovskih maniakov, ne deljskih, sezonskih in globinskih lovcev. Cenjena zverjad beži preko meja sosednjih republik in dr-žav, pase se po tujem, — in se vrača. Fazani goje pa-triotizem samo zato, ker vedo, da bodo v socializ-mu do deviznega odstrela živeli — kot ljudje.
Ondan šumljam po gozdu s čedno »plavušo«. Grulim kot divji golob, prinašara ji gobe, pulim igrlice iz vseh prstov, trgam divje rože. Ona je že v nadstavbi; škrlat jeseni ji je očitno legel na dušo. Prideva do jase — prava milina ... Ravno hočeva sesti na mahovinast divan ... pa ... piii... uuu ... piii... u — fff.. .zagrmi strel tik nad najinima gla-vama. Prek jase jo ucvre trop volčjih psov, sestre-ljene vejice nama popadajo po nosovih... Pred naju se vkoplje penast in zasopihan lirizem (beri: turist z lirami). »Porco dio, ancora niente!!!« — Dve nabojnjači nabojev kalibra 3,5 cm za oddstrel severnih medvedov mu spenjata čedni trebušček ... — In jo odkuri za svojimi.
Sosedov Ivek in Tunek sta izkušena prekmur-ska gonjača. Denar za čevlje in zvezek si igraje prislužita z zajčjimi smrtmi. Odkar se pečata s tem dlakastim izvenšolskim izobraževanjem, poučujeta tovarišico prirodopis. Zadnjič je prišepal Tunek do-mov z obvezano glavo. Oča so ga počakali z burk-lami na pragu: »Ti hujdič, ti!! Zaj so ti pa glavo preliiknjali, pa se boš bole fčiiu!« — in so mu zad-nje poljske bacile iz hlač izprašili. Ivek tri dni ni mogel sesti, tako je imel rešetaste hlače. Ko je mati to videla, je omenjeno mesto še paličasto pomodrelo. Tako je Ivek vzljubil zoologijo ...
Močno zaskrbljen nad usodo bližnjih predla-gam: Glede na sokolji, orlovski in oslovski vid naj se lovci pred spustom med naš krotki narod in idi-lične gozdove, prepolne nabiralcev gob in suhlja-di — poprej pri zdravniki škilologu klasificirajo. Po stopnji dioptrij in vidljivosti se naj potem ta šibrasta čreda spusti v ustrezno naseljene brevirje, kot^ sledi:
a)  Dalekovidni in previdni naj love po dolinah in gosto naseljenih področjih.
b)    častihlepni,   visoko   ciljajoči,   ki   iščejo   pri zemlji   in  love   samo   težje   zverine:   močvirni,   red-ko naseljeni predeli.
c)   Tisti,  ki  mislijo.  da  vedno  zadenejo  bistvo: planinski rezervati.
d)   Ustanovi naj   se  posebna  Helikopterska  ko-misija, ki bi skrbela zato, da vročekrvneži ne sklati-jo kakšnega JAT aviona; omenjeni lovci imajo med-kontinentalni  deficit. Previsoko  leteče in svobodmi-selne fazane bi tako vračali na realna tla, rešene vsa-ke mistike.
e)  Gozdarsko društvo Slovenije naj v sodelova-nju z medicinsko fakulteto osnuje posebno sanitet-no   ekipo   novodiplomirancev   —   stažistov,   ki   jih bolnice zametujejo. Tako bi si vsak v veterini price-lili   neobhodno   potrebno   prakso.   Z   obvezovanjem ubogih, obstreljenih živali bi vzljubili krvaveče člo veštvo. V perspektivi se človek tako spet vrača — na palme.
Slovo samomorilca
Sklenil sem zapustiti to soi&no aoirno. Nočem več obremenjevati svoje ljube domovine, ki je to-liko žrtvovala, da me je varno pripeljala do sta-tusa študenta.
g) Za diplomatski odstrel naj se izumijo lovske rakete za zasledovanje zverjadi raznih letalskih spo-sobnosti.
h) Med divjad, godno za odstrel, naj se spu-ste tudi neuničljivi karieristi, ki jih ni zadela ne rotacija ne fuzija in ne reforma.
i )Moje ljubo ljudstvo naj se iz ogroženih bre-virjev izseli in nastavi po gozdovih pasti za lisice. Iz uspešno sproženih pasti bodo kasneje pobirali — devize.
Turiste-lovce opozarjam, naj ne puščajo celih skladovnic ustreljenih srnic na prtljažnikih avtomo-bilov... pri današnji ceni teh gozdnih lepotičk... Lovski ponos se lahko ceneje dokaže tudi pri av-tostopu.
Napisal bi še več, a niserh v privatnem rezer-vatu. Mi zajčki imamo abonma — za beg. Narava nas da — človek pa ustreli.
Plahouh
Nočem več zbujati slabe vesti tistim odgovor-nim činiteljem, ki razpravljajo o financiranju vi-sokošolskega študija. Nočem več greniti srca tistim ljudem po podjetjih, ki s solzami v očeh negativ-no odgovarjajo na moje tisoče prošnje za štipen-dijo. Nočem več kot neproduktiven član naše socia-listične družbe odjedati kruha našemu delovnemu človeku. Nočem več, da bi zaradi mene trepetali ljudje, ki se zaradi neustrezne šolske izobrazbe boje za svoje položaje. Nočem več vlivati groze našim statistikom antropologom, ki so me zaradi podhranjenosti komaj še spoznali za človeka. No-čem več vznemirjati našega gospodarstva, ki se boji diplom kot kuge. Ne, nočem!
V meni je še ostala (kljub vsemu) senčica hu-manistične vzgoje, ki mi jo je blagodejno vlila mati domovina in ki mi narekuje, da si vzamem to bedno življenje. Zakaj bi še naprej vznemirjal s svojo eksistenco? Postavil si bom večni spomenik in s prezirom bom jutri zrl na vas, dragi kolegi brez hrbtenice!
Jutri opoldne se bom s Tromostovja smelo po-gnal v ledenomrzle, zelene valove Ljubljanice. Ne pripovedujte tega okoli, kajti nočem, da bi imeli miličniki   in   gasilci   zaradi   mene   kakšne   siitnosti!
NA SVIDENJE.
Milin  Smoloj
Komisija za mednarodne stike pri FO   ZšJ   na   fakulteti   za   elektrotehniko (EURIELEC)
razpisuje mesta sodelavcev
P o g o j i:
1.  reden študent elektrotehnike
2.  znanje dveh tujih jezikov
3.  sktivnost v ZŠJ
Razpis velja 10 dmi.
O kandidatih bo odločal FO ZŠJ.
Prijave  oddajte  v  telefonski  centrali  elektro-
kultete   z   oznako:   Fakultetni   odbor   ZŠJ   —
EURIELEC.
1NDIREKTNO
Toliko let si že v Ljubljani, pa si še vedno bruc. Te ni sram, da živiš na račun družbe? Kakšne družbe? Saj nimatn štipendije, vzdržuje me oče. Kaj pa je tvoj oče? Oirektor vendar!
NEKAI POPRAVKOV:
Stev. ;
Str   2, stolpec 2;  v  tekstu z naslovom pojasnilo (itd.) popravljamo
cel prvi  odstavek  —  pravilno je  torej:  Na XVI. plenarni seji CX
TMS     smo     pri     obravnavi     poročila    o      delu      organor      C3t
ZMS med obetna plenutnoma occniH  tudi ravnanje  predsedstva CK
ZMS ob occni Brvarjevih pesmi. Zato kot predsednik te seje čutim
dolžnost,  da bralce Tribune seznanim z nekaterimi dejstvi.
Str. 6, stolpec 3, vrstioa 10 v članku STARS AND STRIFES: napa6t»
— počititi, pravilno — poočititi.
Str. 8; stolpec 1. Napačno — Sonja Zorn, pravilno — Sanja Zom
Stolpec 3, vrstica 2 v pesmi Na refci; pravllno — pajčolane. Vrstloa
5: napsčno — Da mu ogrejemk ri, pravllno — ogrejera kri. Stolpec
2, vretlca 4 od spodaj:  napačno — za vsakimvosalont, pravllno —
za vsakim vogal?tn.
Str. 9; napaCrio — Zapis o seaaninarju v Otzennhauzmr, pravilno —
v Otzenhauznu. V istem clanku, vrstica 3. stolpec 1: napačno — ...
in neinšfco-francoslco izoliraževanje, pravilno  —  prijateljstvo. ^olpec
S: napačno — POMANJKLIVOSTI; pravilno — POMANJKLJIVOSTI
Vstop v ZK je povezan
predvsem
s samoupravnim
osmišljanjem
perspektive
mladega človeka
v njegovem delovnem
in zivljenjskem okolju in v moderno
organizirani narodnostni skupnosti
Po sklepu CK ZKS bo problematika slovenske mladine obravnavana kot ena od treh posebnih tem na kongresu ZKS predvidoma v oktobru prihodnjega leta. Sredi januarja bo tej problematiki posvečen po-seben plenum. Menimo, da bi sedanjo diskusijo v Tribuni usmerili v osmislitev aktualne teine:.
»Mladina v sodobnih samoupravnih socialnopo litičnih ekonomskih odnosih« (pogoji gospodarske in družbene reforme).
S tem bi na straneh Tribune, poleg organizacije Zve-ze mladine, lista Mladine, Delavske enotnosti, bistve-no lahko prispevali k razjasnitvi teoretičnega pristo-pa — kot poseben prispevek intelektualne mladine — in h graditvi tez in politično oportunih zaključkov.
UREDNIŠTVO
Izvršni komite CK ZKS je imenoval »skupino za proučevanje problematike mladine« kot nosilca pri-prav za plenum in za kongresne dokumente. »Sku-pina« pa se zaveda, da je potrebno gradivo plenuma in kongresa teoretično predpostaviti in graditi z mla-dimi ljudmi, če hoče upravičitl svojo nalogo.
Tokrat posredujemo gradivo, ki je bilo pred mese-cem dni osnova za razpravo na izvršnem komiteju. Opozarjamo, da je bil tedaj osvetljen zožen spekter problematike mladine — pomlajevanje Zveze komuni-stov. Istočasno objavljamo povzetek raziskave Jožeta šušmelja in Marjana Tavčarja — dveh sociologov iz Nove Gorice, kot tudi prvo konceptualno razmišljanje o teoretičnem pristopu k prej navedeni temi. Zadrži-mo se z nekaj mislimi pri zadnjem.
Predpostavka: Ali upravičeno trdimo, da mora-mo presojati položaj mladega človeka in s tem svoj položaj, danes in tukaj z nekaterih, še ne bistveno popolnoma novih — vendar pa očitno novih izhodišč?
Razpoložljivi teksti in politične analize, ki v zad-njem času obravnavajo mlade ljudi pri nas in našo generacijo, so v pretežni meri socialno psihološko analize, ki nas skušajo več ali manj uspešno prepri-čati, da smo mladi ljudje danes določena nova kate-gorija mladine, kakršna ustreza relativno moderni, s svojimi institucijami relativno dograjeni narodnostni skupnosti. Tradicionalno politično delovanje v naši družbi in mišljenje se prvič soočata z vedno bolj raz-krito socialno strukturo družbe in s tem tudi mlade generacije. Ali smo zato še upravičeni presojati naš položaj samo z vidika delovanja organizacije Zveze mladine kot v neposredni preteklosti? Kaže, da ne mo-remo več spoznati socialnopolitično in idejno fizio-nomijo mladine samo iz dejavnosti Zveze mladine, sindikatov, Socialistične zveze, niti samo iz dejavnosti samoupravnih organov in celotnega skupščinskega si-stema. Glede na to upravičeno izraža Zveza komuni-stov Slovenije in njeno vodstvo poseben interes za poglobljeno osmislitev novih pristopov k analizi in oceno aktualnih-političnih nalog danes in tukaj — v slovenskem narodnostnem prostoru.
Kot prvo (z vidika teoretičnega pomena) izstopa potreba po opredelitvi časovne dimenzije političnega procesa v odnosu na kontinuiteto revolucije. (Revo-lucija in revolucionarna generacija; institucionaliza-cija družbe v pogojih depolitizacije klasičnih politio-
nih medijev in politizacija — prehodno celotne samo-upravne strukture — in preko nje tudi medčloveških odnosov sploh.) Oceno je seveda možno dati le z vi-dika analiz aktualnih političnih vprašanj, pri čemer naj bi nas inspirirala tako dejstva kot tudi svet idej-nih, moralnih in političnih vrednot:
—  Vrednotenje družbenega razvoja v pogojih re-forme z vidika gospodarskih operacij in z vidika glo-balnih strukturalnih posegov v  družbene  odnose  te družbe. Kako in koliko nastajajoče družbene razmere spodbujajo in odpirajo življenjsko perspektivo mla-dega človeka?
—  Sedanji položaj mladega človeka in kvaliteta njegove osebne svobode — z vidika mesta v družbe-nih odnosih — in demokracije — z vidika formalnih in neformalnih okvirov,   v   katerih   skuša   presegati družben položaj in izražati svoj politični nagib; mož-nosti in učinek individualnega angažiranja.
—  Ali nastajajoče družbene norme  (še posebno idejne, moralne in politične  norme)   stimulirajo  pri mladih kritiko novih družbenih razmer in poglablja-nje družbenih odnosov v skladu s kontinuiteto revo-lucije?
Iz tako opredeljene vsebine teme — v tem osnut-ku — je viden naslednji namen razprave: zagotovitev večjega vpliva in vključevanje mladih v samouprav-ne politične procese in na družbeno dogajanje.
Potreben je seveda diferenciran pristop k analizi. Mladina je strukturirana, nehomogena družbena sku-pina. Pojem »mlada generacija« je abstrakcija. V po-litični rabi pogosto skriva elemente socialne demago-gije. Prehod v splošnega na posamezno je zato mo-žen le z analizo problemov, od katerih danes je od-visna življenjska perspektiva mladih. Ti problemi pa so na področju izobraževanja in vzgoje, na pod-ročju zaposlovanja, problemi zaposlene mladine v de-lovnih organizacijah ter problemi mladine na vasi.
Skicirana usmeritev v diskusijo zahteva vrednote-nje, enako kot pričakuje radikalno in konsekventno ' opredelitev vseh stališč na način, ki bo potrjeval po-zicijo posameznika in njegovo odgovornost zanjo.
I.H.
Pomlajevanje ZK
SPLOŠNE UGOTOVITVE
Vprašanje pomlajevanja Zveze komunistov ozi-roma odnosa komunistov do mladine je izredno ak-tualno. Mladina je po svojem položaju, aktivnosti, pripravljenosti za napore pri nadaljni graditvi druž-be, nepomirljivosti do obstoječega tudi najmanj obre-menjena s konservativizmom in drugimi ostanki prej-šnje miselnosti. Zaradi tega je naravni in potencial-ni zaveznik komunistov v realizaciji programa ZK. če danes lahko govorimo o določeni krizi delovanja druž-benopolitičnih organizacij, o uspešnosti reorganizaci-je ZK, potem nadaljnji razvoj ne more mimo mla-dine in uresničevanja vsega naprednega, kar nosi s seboj. Potrebna je vsa pozornost in spremenjen od-nos do nosilcev nadaljne izgradnje socialističnih sa-moupravnih odnosov, med katerimi mladina nespor-no zavzema prvo mesto. Za današnje obdobje odno sov med ZK in mladino je značilno, da mladi ljud-je podpirajo revolucionarno in progresivno orienta cijo ZK v idejnem in političnem pogledu, medtem ko se dvomi, nestropnost, pa tudi določene oblike odpora pojavljajo pri oceni konkretne prakse, kon-kretne osnovne organizacije in konkretnih komuni-stov, s katerimi prihaja v stik. Tenkočutnost mladih do vseh sedanjih življenjskih problemov in priprav-Ijenost za njihovo reševanje, sta dragoceni za ZK v njenem razvoju. Zveza komunistov bo postala privlač-na, zanimiva za mladino toliko in takrat, ko bo zače-la uspešno presegati svojo dosedanjo vlogo v družbi, ko bo postala miselno, akcijsko in politično ustvar-jalnejša in smelejša pri reševanju protislovij.
že takoj v začetku je treba ugotoviti, da v celo-tni politiki Zveze komunistov mladina ni bila delež-na ustrezne pomoči in družbene pozornosti (podobno je tudi s proizvajalci). To ugotovitev potrjuje tudi sedanja struktura ZK, katere nevralgična točka je prav zastopanost mladine in proizvajalcev, ki jim glede na razvoj pripada posebno mesto. Proces regeneracije ZK je odvisen predvsem od kvalitetne in kvantitetne za-stopanosti mladine.
Statistični podatki o članstvu ZKS v zadnjih 6 letih opozarjajo na tendenco zmanjševanja zastopa-nosti mladih v vrstah ZK in staranja organizacije. Naj-močneje so zastopane starostne skupine med 26 in 55 leti, starostna skupina nad 55 let se je v zadnjih šestih letih skoraj podvojila (od 3924 v letu 1960 na 6149 v letu 1966). Odnos med člani ZK, starimi do 25  let,  in  celokupnim  članstvom  ZK  je  naslednji:1
člani          1960     1961     1962     1963     1964     1965     1966
skupaj       70443   71408   69769   70084   71104   71128   69475 do 25 let 12605   12174   10611     9216    8245    7412    6063
Zastopanost starostne skupine do 25. leta se je to-rej zmanjšala za več kot polovico (celotno članstvo ZKS je v letih 1960—1966 upadlo za 968 članov, med-tem, ko se je starostna skupina do 25 let v teh letih zmanjšala za 6542 članov). Vsekakor zaskrbljujoč po-jav, ki ima lahko negativne posledice v procesu re-organizacij in nadaljnje vloge ZK.
Isti vir podatkov nam ilustrira tudi potek spre-jemanja članov v ZK, starih do 25 let v letih 1960 1967 (I. polletje)
isprejetih      1960   1961   1962   1963   1964   1965   1966   1967 skupaj        6389   3999   1834   2547   2346   2464   1309     788
do 25 let     3569   1935    995   1355   1217   1364    780    580
Medtem ko opazimo v letih 1960-1962 padec spreje-manja članov, mlajših od 25 let, je bil med 1963-1965 nivo ustaljen, po 1965. letu zopet pada; spreminja pa se starostna struktura, saj je med sprejetimi večji od-stotek mlajših od 25 let. V obdobju 1960-1966 je od-šlo iz ZK 5.685 članov, sprejetih pa je bilo skupno le 3.773, od tega 2.144 starih do 25 let. Negativna razlika znaša 1.912 članov.
Podatki statistične službe CK ZKS
Vprašanje obnavljanja Zveze komunistov, t^. po-
[itike sprejemanja, izključevanja in izstopov, lahko ocenjujemo v povezanosti s procesi, ki so v tem času nastajali in potekali v družbenem življenju in sami ZK (gospodarska in družbena reforma, razvoj blagov-no-denarnih odno&ov, reševanje odnosov ZK — oblast, problemi okrog integriranja interesov različnih slo-jev, naglo dviganje življenjskega standarda in dezinte-gracijski procesi ob tem, problem članarine itd., kar vse je vneslo v strukturo ZK večjo dinamiko in po-stopno pregrupacijo sil). Vsa ta gibanja in spremem-be so bržkone preokupirale komuniste in osnovne or-ganizacije z lastnimi problemi, jih zaprle, ali pa vsaj niso pospeševale odpiranja ZK navzven, v družbeno življenje in dogajanja, podhranile pa še nekatere tei> dence uveljavljanja in delovanja organizacij ZK na star način.
V  preteklem obdobju je ZK zapostavila vpraša-nje  sprejemanja novih članov.  Vodstva  in osnovne organizaoije se niso sistematično ukvarjala s pomla-jevanjem. Nemalo je organizacij, kjer že več let niso sprejeli nobenega novega člana. Najtežja je situacija v vaških organizacijah, kjer tudi progresivno angaži-rani ljudje, delno tudi zaradi vpliva Cerkve pomiš-ljajo o vstopu. Sooiološka študija o novogoriških in tolminskih dijakih je dokazala, da jih kar 36 odstot-kov veruje, med anketiranimi  delavci jih  je skoraj dve tretj'ini pod vplivoim Cerkve.
Najsplošnejše ugotovitve o vzrokih, zaradi kate-rih si mladi pomišljajo vstopiti y vrste ZK, bi na pod-lagi ekipnih poročil bile: mladi ne razumejo vlo-ge ZK v samoupravni družbi, materializacija dolo čenega dela članstva ZK, socialne razlike, odklonilen odnos do političnega udejstvovanja, formalno član-stvo, slaba kadrovska zasedba nekaterih vodilnih mest (depolitizacija strokovnih kadrov), pojavi brezposel-nosti, nepravilno pojmovanje demokratičnega centra-lizma, vpliv in pritisk okolice in staršev, slab zgled nekaterih komunistov, neaktivnost itd. Tako npr. v Ljubljani ugotavljajo, da mladi ne poznajo dovolj last-no perspektivo in cilja njihove aktivnosti. Sodijo, da bi te cilje morali dolgoročneje formulirati in jih primerno konkretizirati. Tudi počutje mladih, ki so že v ZK, ponekod ne deluje najbolj stimulativno za vstop v ZK. Po sprejemu so mladi člani prepuščeni sebi, zato jih veliko kmalu izstopi.
Politika sprejemanja v ZK mora postati v se--danjih pogojih naporov za samoupravni razvoj, izva-janje reforme, večjih potencialnih možnosti za idej-no in politično afirmacijio predvsem mladih ljudi, traj-na in sistematična sestavina aktivnosti komunistov in procesa reorganizacije ZK.
MOTIVI ZA VSTOP V ZK
Ugled ZK in osebno prejpričaaije, da bo v Zvezl komunistov lahko uresničil širše interese, so nedvo-mno v ospredju, kadar se zlasti mladi odločajo za vstop. Na odločitev za vstop v ZK imajo velik vpliv predvsemrstopnja poznavanja programa in delovanja ZK, ugled, ki ga osnovna organizacija in posamezni komunisti imajo pa tudi stopnja skladnosti osebnih interesov z interesi ZK in njenim delom. Tz anket in raziskav pa lahko zasledimo, da ima na odločitev mladega eloveka za vstop v ZK velik vpliv tudi pri-sotnost enega ali več komunistov v družini (iz doku-mentacije je razvidno, da prevladujejo med novo spre-jetimi v številnih osnovnih organizacijah prav člani iz družin, kjer je že kdo v članstvu). Večkrat je velik, celo največji problem v tem. če bo kdo mlade-ga človeka sploh predlagal za sprejem(v občini ža-lec jih je od 200 — 16 odstotkov izjavilo, da bi vsto pili v Zvezo komunistov, če bi jih kdo predlagal. Po-dobno je tudi drugod v Sloveniji).
Zanimivo skalo motivov nam nudi tudi anketa cemtra za raziskovainje javnega mnenja na VPŠV v Lju-bljani o »stad;ščih inpolitičnih aiktivnostih članov ZKS v zvezi s temeljnimi in aktualnimi idejnimi vpraša-nji.2 Na vprašanje: »Naštejte glavne razloge, zaradi katerih ste vstopili v zvezo komunistov.« — so dobdli naslednjo skalo (izločili smo samo skupino do 25 let starih anketirancev — članov ZK):
1.  zaradi boja za enakopravnost,
2.  ker sem cenil človeške vrline komunistov,
3.  zaradi boja proti birokraciji,
4.  da bi več prispeval k ustvarjanju novih odno sov,
5.  zaradi boja proti okupatorju,
6.  zaradi mednarodne politike ZK,
7.  zaradi nagovarjanja članov, napredna družina,
8.  zaradi svetovnega nazora komunistov,
9.  zaradi večjega ugleda, da bi pridobil znanje.
10.  zaradi večje možnosti napredovanja v službi,
11.  da bi dobil družbeni položaj, funkcijo.
Na vprašanje: »Kateri kriterij bi morali biti zla-sti pomemben za sprejem novih članov?« — so bili na-slednji odgovori:
l.poštenost, tovarištvo, moralne kvalitete,
2.  aktivnost
3.  politična razgledanost
4.  dobro delo na delovnem mestu, N 5. razoiščen odnos do religije,
6.  dobro poznavanje gospodarske problematike,
7.  šolska izobrazba, strokovno znanje,
8.  prednost neposrednim proizvajalcem,
9.  govorniška sposobnost 10. druga merila.
V  ospredju so torej motivi in kriteriji, ki težijo k uveljavljanju takih odnosov med ljudmi, kjer bodo delo, spoštovanje človeka, enakopravnost, človekoT e vrline — prevladtijoče. Moralne kvalitete, pojmoiva.re z enostavno, vendar humano vsebino, so med prvimi kriteriji.
2. VZROKI ODKLANJANJA VSTOPOV V ZK
že uvodoma smo omenili, da je mladina prei-vsem oboutljiva za konkretno prakso, konkretno d.8-lovanje osnovne organizacije in komunistov, oportuni-zem in kompromisarstvo, ki je v nasprotju s politič-no orientacijo in vlogo Zveze komundstov. Stiki ko-munistov z mladino so sistematični in trajnejši tam, kjer so osnovne organizacije in komunisti sredi revo-
2 Raziskava še ni končana. Odgovori so razvrščeni
po številčni zastopanostd anketiranili.
lueionarnega dogajanja in še dosledno zavzemajo za politiko ZK.
Nadalje so pogosti vzroki še: visoka čHp/irina, vpliv okolja in staršev (predvsem na podeželju), že-lja po »svobodnosti«, slabi zgledi, odgovornost v ZK. V zadnjem času je vedno več izjav mladih, da ne vi-dijo smisla v članstvu ZK, da se lahko za napredna sta-Hšča borijo v samoupravnih organih in drugih orga-nizacijah. Ponekod imenujejo osnovno organizacijo »klub aktivističnih čudakov«, jih imajo za staroko-pitne. Med inteligenco izstopajo vrednote kot: stro-kovnost, poslovnost, racionalnost, partijsko delo pa je drugotnega pomena. Željo po sprejemu mladih v ZK slabi tudi pretirana individualna pridobitniška usnierjenost itd.
Sklepamo lahko, da so mladim in nečlanom po-litični razlogi v prvi vrsti ovira za vstop v ZK. To poudarjamo zaradi tega, ker je v vodstvih ZK pogo-sto slišati mnenja, da je mladina preveč lagodna, da jo ZK ne zanima, da želi ostati svobodna in se boji odgovornosti. Torej v prvi vrsti organizacijska vpra-šanja in moralne lastnosti mladih. Ta dvojnost mnenj krije v sebi nevarnost, da se nerazumevanje politič-nih teženj mladih še poglobi.
Raziskava centra za raziskovanje javnega mne-nja na VŠPV nas tudi v tem primeru opozarja na ne-katere probleme. Na vprašanje: »Kaj predvsem ovira vključevanje novih članov?« — so bili naslednji odgo-vori:!
1.  ZK nima več takega ugleda in zaupanja,
2.  organizacija ne skrbi dovolj za sprejem,
3.  razmere v OO ne privlačujejo,
4.  zaradi malodušja,
5.  zaradi visoke članarine
6.  ni zanimanja, razen za delitev dohodka,
7.  nekateri    se    bojijo    obveznosti    in    obreme-nitev,
8.  pomisleki starejših članov do mlajših,
9.  Ijudje  so   bolj   pripravljeni   za   samoupravne argane,
10.  drugi razlogi.
umrli      1692     179     210     235     262     241     275     290     — skupaj  10812     570   1112   1900   1754   1415    1397   1724     724
Starostni sestav izključitev iz ZK je bil naslednji:
Starostna sestava izključenih pove, da izstopajo iz ZK predvsem komunisti, ki so ali šele bodo na vr-huncu svoje ustvarjalne moči.
Za večino občin v Sloveniji je značilna vse večja tendenca izstopanja, ki je tudi izraz vedno večje de-mokratizacije in normalizacije razmer v ZK. Največ-jo udeležbo v strukturi izstopov imajo člani s sta-žem nad 6 let. Med njimi je tudi največ delavcev (476). V tej kategoriji predstavljajo znatnejši delež tudi udeleženci NOV (v nekaterih občinah tudi do eno tretjino vseh izstopov).
Razloge, zaradi katerih posamezniki izstopajo, bi lahko razdelili v dve kategoriji:
a)  v tiste, ki izstopajo zato, ker menijo, da so organizacije ZK neaktivne, da se sklepi ne izvajajo, da so zgolj izvrševalci direktiv. Ne vidijo torej mož-nosti, da bi sami lahko vplivali na spremembo raz-mer.
b)   na tiste, ki izstopajo iz osebnih in material-nih vzrokov in se kažejo v premajhnem posluhu za člana, pomanjkanje tovariških odnosov itd. — kar zla-sti velja za borce NOV.
Večina organizacij ZK samovoljnih izstopov ne analizira in se običajno zadovoljijo s formalndmi ugo-tovitvami, da gre za »naravno selekcijo«.
Najpogostejši vzroki izstopov so:
—  nerazumevanje   sodobne   idejnopolitične   vlo-ge ZK,
—  razlike v dohodkih posameznih profesionalnih skupin po panogah in socialnih strukturah,
Kratek povzetek mnenj dijakov ter mladih delavcev in kmetov o ZK
Sociološki raziskavi »Mladi o ZK in veri« in »Idejna stališča delavsko-kmeoke mladine« je letos po naročilu občinskih komitejev iz Nove Gorice, Aj-dovščine in Sežane izdelal Center za sociološke raz-is.kave v Novi Gorici. Od ugotovitev obširne študije (več kot 200 tipkanih strani) smo izbrali nekaj pomembnejših fragmentov mnenj mladih o ZK.
1. Z anketo »Mladi o ZK in veri« smo zajeli 334 dijakov 3. in 4. letnika srednjih šol v Novi Gorici in Tolminu. Med anketiranimi so prevladovala de-kleta (65°/p je bilo deklet). Socialna struktnra di-jakov pa je bila naslednja: 24« b dijakov je bilo iz vrst delavstva v Tolminu in Novi Gorici, sinov ali hčera tistih očetov, ki imajo srednjo, višjo ali vi-soko šolo, je bilo v Novi Gorici 29^'o, v Tolminu pa 12°b, starši ostalih dijakov so bili kmetje (16°/o), obrtniki, upokojenci ali pa so opravljali kak drug poklic.
Anketa »Idejna stališča delavsko-kmečke mladi-ne« je zajela 410 obveznikov predvojaške vzgoie iz občin Nova Gorica, Sežana m Ajdovščina v starosti od 16 do 18 let. Med njimi jih je 66° b končalo vajen-
Zanimivo je, da je na drugem mestu odgovorov trditev, da organizacija ne skrbi dovolj za sprejem novih članov. Pomembno je tudi opozorilo, da mladi in nečlani premalo vedo, kaj se v organizaciji ZK do-gaja ali pa so obveščeiiii po svobodni jnterpretaciji posameznih članov.
3. VZROKI IZSTOPOV IN IZKLJUCITEV IZ ZVEZE KOMUNISTOV
Od leta 1960 do konca prvega polletja 1967 je prenehalo članstvo v ZK zaradi črtanja in evidence izstopov ali smrti:
skupaj    1960   1961    1962   1963   1964   1965   1966   1967 črtani     5348     155     902   1665    1492   1174     —       —       — izstop     3772     276     —       —       —       —     1112   1434     724
3 Odgovori se nanašajo na starostno skupino do 25 let starosti in so razvrščeni po številu odgo-vorov.
—  visoka članarina,
— nedemokratični in nehumani odnosi,
— družinske razmere (religija),
—težak materialni položaj posameznika, —dosežen osebni standard ali položaj,
— nesoglasje z reformo,
—  nezadovoljstvo z ukrepi vodilnih in njihovim odnosom do ljudi,
—  lagodnost, oportunizem, neuresničeni osebni in-teresi,
— kriminal,
— odhod na delo v inozemstvo, in drugi.
Tem pojavom bo v prihodnje potrebno posvečati več pozornosti in jih ocenjevati z idejnopolitičnih kri-terijev in notranjih odnosov v organizacijah ZK. Upo-števati je treba vsekakor normalno gibanje članstva, boriti pa se bo treba proti pojavom, ki krnijo ugled organizacije in predstavljajo oviro za vključevanje novih, zlasti mladih ljudi v Zvezo komunistov.
Stane Repar
Srečo Dragan
siko šolo ali pa jo še obiskuje, 17"oje bilo priučenih ali nekvalificiranih delavcev, 12°b kmetov in 5% brez vsake zaposlitve. V glavnem so bili to sinovi delav-cev in kmetov. Z obema raziskavama smo zajeli skupaj 744 mladih ljudi.
2.  V povprečju dosegajo najboljši uspeh v šoli dijaki  iz  kmečkih  družin  (71%   je  dobrih  ter  21°/o pnav dobrih in odličnih), kar kaže, da iz tega social-nega sloja nadaljujejo šolanje v glavnem le nadar-jeni učenci. Tem po uspehu sledijo otroci iz delav-skih družin (med njimi jiii  11%  ponavlja oziroma izde]a z zadostnim uspehom), 20%  pa je prav  do-brih in odličnih. Med otroci izobražencev  (srednja, višja, visoka šola)  pa jih  18%  ponavlja  ali pa  so izdelali z zadostnim, in 15%  jih je prav dobrih in odličmih.
3.  Skoraj trije od štirih dijakov berejo enega od dnevnikov, največ Delo. Resni družboslovni revialni tisk ima med dijaki le 15% bralcev. Verska časopisa (Družina in Ognjišče) bere 16% dija.kov, to so p.red-vsem tisti, ki so sami verni in so doma raarooemi na
verski ti&k. Praktičoo pa vsi anketiramci berejo emega ali več ostalih časopisov in revij, od katerih je ve-čina lažjega, razvedrilnega značaja, nekaj pa tudi poljudnostrokovnega, poučmega in informativnega. V povprečju vsak dijatk prebira nekaj več kot pet raz-ličnih časopisov in revij. Prevladujejo slovenski čas-niki in revije (84%), sirbohrvatskih je 10% in italijan-skih 6%.
Največ srednješolcev v časopisju prebira članke z razrvedrilno, zabavno vsebino — 84%, članke o fil-mu (69%), zunanjo politiko (64%). članke s pod-ročja notranjepolitičinih. problemov bere le 15%, pri-spevke s filozofsiko, sociološiko tematiko 19%, članke o ZK pa 10% dijakov.
V povprečju bere delavsko-kmečka mladina manj časopisov kot pa dijaki srednjih šoj (povprečno bere vsak 3 časopise), veodar jih samo 4% ne bere no-benega časopisa. Tudi verska časopisa berejo manj kot dijaki (1.0% jih bere Ognjišče in Družino). De-lavsko-kinečka mladina bere predvsean časopise z za-bavno-razvedrilno vsetaiino (TT, Nedeljski, Tova-riš itd.), veodar je med njimi skoraj polovica bral-cev Dela. Tretjina anketiranih med delavsko-kmečko mladino ni v prvi polovici letošnjega leta prebrala nobene knjige.
4.   Anketirani navajajo kot glavnega »krivca« za svojo  neaktivnost  v  družbenem  dogajanju   družbo in okolje, v katereim žive, ki posveča po njihcvem mnetiju  mladini  premajhmo  skrb.  Pravijo   tudi,  da starejši mladini ne zaupajo in da so slabi zgledi sta-re.jših večkrat krivi, da je mladina neaktivna. Da je mladina  brezbrižna  do  družbenega dogajanja,  trde predvsem dijaki iz tistih družin, v katerih ni nobe-nega  člana  ZK,  in iz  izobraženskh  družin.  Opazna je razlika v odgavorih med Novo Gorico in Tolmi-nora. V  Novi Gorici približno polovica  dijakov  so-glaša z  mnenjem,  da je mladina pasivna do  druž-benega dogajanja, v Tolminu pa jih skoraj tri četr-fcime  ne   soglaša  s   takim  minenjem.   Na  tak  odnos deloma voliva tip šole (v Tolminu pedagoška gimna-zija in učiteljišče), ki ima v svojem programu več.tf poudarek    na    dmžboslovnih,    humanističnih   pred-metih.
5.  Bolj pozitivno vrednotijo komuniste dijaiki iz tistih  družin,  ki  imajo  enega  ali  pa več  člainov  v vrsfah ZK. Nekaj več kot polovica anketira-nih dija-kov pa je mnenja, da imajo člaini večji ugled v oko-lhi kot pa nečlani, večina ostalib m trdi,  da med člani in nečlani ni razlik glede ugleda.
Delavsko-kmečka mladina v splošnem slataše oce-n.juie \rgled komunistov kot pa diiaki. Tretiina jili t-rdi, da bolj ceni komuniste oziroma, da imajo v dc^npčfm <-ixai1'iu večjd vvled tisti. ki ro člani ZK kot pa ostali. Vendar jih tudi 18% anketiranih mladincw trdi, da imajo komumisti v nje^ovem domačem oko-Iju maniši ugled kot pa nečlani.
6.  Ko ocenjujejo razloge, zakaj so Ijuidje, ki jih dijaki   osebno   poznajo,   vstopili   v   ZK,   povezujejo njihov vstop v ZK s prifekovanjem večjih možnosti napredovanja  v  službi   (81%).  Omenjajo  tudi vplčv okolja in delovnega mesta, žel-jo po pridobitvi ugle-da itd., maaijši poudarek pa dajejo svetcvnonazorski opredelitvi.  želji po  uveljavljaniii  naprednih stališč in želji vključiti se v krog poštenih in naprednih Iju-di.  Za  pozitivnejše   razloge  vstopa.nja  y   ZK  so   se oipredeljevali   zlasti   tisti   dija^i^kat^rih .drožijiaki člani  so   člani  ZK,  ka.r  kaže  na~ vpliv   družinskega okolja na odnos do ZK.
Tudi delavsko-kmečka mladma povezuje v&torp ljudi v ZK z več.io možnostjo natDredovania v službi, tcda mpnj izirazivO kot pa dJjaki. Med njimi se jih je-le 43% odločilo za ta odgovor. Ti anketiranci da-jejo večji poudarek pozitivnejšim razlogom zh vstop v ZK kot pa dijaki.
7.  Dijake smo v anketi vprašali tudi o razlogih odklanjanja  vstopa  v  ZK  tistih  ljudi,  ki  zaslužijo člansfcvo v ZK. Največkrat so dijaki prepričaiii,  da ljudje odklanjajo sprejem v ZK zato, ker so v ZK posamezniki,   ki   ne   zasilužijo   članstva   v   tej   orga-nizaciji   ali   pa,   ker   zaradi   vere   oziroma   zamere vemi okolici ne morejo v&topiti. Nekoliko manj jih je  odgovorilo, da starejši odklanjajo  sprejem zato, ker ni nobenih razlik med člani in nečlani, ker se bojijo  zameriti  okolju, v katerem  žive, ker nočejo prevzeti   nove   odgovoTnosti,   ki   bi   jo   iraeli   kot člani   ZK,   zaradi   neizpolnjenih   obljub,   raaočaranj in krivic, zaradi neplodnosti sestankov ZK itd.
Celotna slika odgovorov nam pove, da imajo dijaki zelo izkrivljeno Tnišljeinje o članih ZK, da veliko bolj poudarjajo negativne aspekte odlocitev za vstop v ZK, pri razlogih odklanjanja vstopa v ZK pa prav tako postavljajo v ospredje slabosti članoiv ZK in silabosti organizacij.
8.    Starostaa   struktura   članstva   v   novogoriški občini  in  republiki  je  neugodna.  Poleg  tega  se  je v  zadnjih  letih  zelo  zmanjšal  dotok mladih v  ZK, kar  za  organizacijo  predstavlja  ne  samo   kvantita-tivni, temveč tudi vsebinski, idejni problem.
Spodnja tabela prikazuje, kako v zadnjih sedmih letih v novogoriški občini pada šfcevilo članov ZK starih do 25 let.
Starost                1960 1961  1962 1963 1964  1965  1966
v procentih
do   25   let                  13,9   13,8   14,5   11,1     8,4    7,2    4,8
od   26—40   let           55,7   56,1   54,0   52,8   53,6   50,0   48,6
od  41—55   let            23,5   23,2   24,2   27,4   28,2   32.5   35,9
nad 55 let                    6,9    6,9    7,3    8,7    9,6   10^3   10,7
SKUPAJ:              2754 2931  2914 2856 2874  2888  2857
Od leta 1960 do 1966 se je v tej starastni sku-pini zmanjšalo število komunistav za 9%. Kakšen vpliv imajo lahko danes mladi v ZK, nam dovolj zgovorno pove podatek, da je med vsakimi stotimi komunisti koniaj pet komunistov mlajših od 25 let.
Tudi v drugi starostni skupini (od 26 do 40 let) opazimo padanje števila članstva, tudi tu.se je število koimnistov znižalo za 7%. Le 53% vseh ko-mtinistov je starih pod 40 let. Glavni nosilec večine funkcij na vseh področjih družbenega dogajanja pa je prav ta starosfcna kategorija, ki pa v ZK ni vkiljučena v scnrazinerju z vlogo, ki jo v družbi ima. Ob sedanji dinamiki sprejeimanja v ZK (v zadnjih treh let:h je bilo povprečno letno sprejetih v ZK 33 ljudi,  izkiljučeinih iz ZK povprečno letno  18, poleg
Wga moramo upoštevati še umrle, brisane iz evi-dence zaradi neaktivnosti, samovoljne izstope), ne samo, da bo padalo število komunistov v občini, temveč bo postaila vsa starostna struktura ZK zelo neugodna. Ob taki starostni strukturi članstva uteg-ne v bodočnoi&ti ZK izgubljati svojo idejno vplivnost in reprezeinitativnost v družbi. Možnost, da bi vellk del aktivnih, družbeno angažiranih delovnih Ijudi ostajal neorganiziran izven ZK, ne pomeni perspek-tive za rast ZK. Tega problema mogoče nismo še dovolj avrednotili, ker nas je uspavala zadovoljiva številčnost članstva v sedanjem obdobju in večkrat tudi misel, da lahko odpremo »vrata« v ZK, kadar-koli bi narn grozilo upadanje članstva.
9. V anketi se je skoraj vsak peti dijak odločiil, da bi vstopil v ZK. če upoštevamo, da je med anketi-ranci dobra tretjina vemih, od katerih pa ne more-mo pričakovati pozitivne odločitve, je ugotovljena pripravljenost dokaj ugodna.
Iz katerih socialnih tipov družin so dijaki, ki so bili pripravljeni v&topiti v ZK? Največ dijakov (38%), ki so pripravljeni vstopiti v ZK, je iz družin, katerih starši imajo srednjo, višjo ali visoko šolo. V teh dru-žinah je tudi sicer največ članov ZK. Več kot polo-vico manj (15%) bi jih vstopilo v ZK iz delavskih družin; to je posledica tudi premajhne vključeriostt delavcev v samoupravtnd proces in mnenja nekterih, da je članstvo v ZK bolj domena tistih, ki so na viš-jih položajih. Poleg tega je m©d dijaki iz delavskih družin tudi več vernih. Najmamj dijakov bi vstopilo v ZK iz kmeekih družin (komaj 8%). Ti ima.jo tudi
3% takih, ki mislijo, da si bodo s član&tvom v ZK pridobili večji ugled oziroma, da bodo za*:o imeli večjo plačo.
11. Tisti dijaki, ki so se odklonilno opredelili, da bd torej ne želeli vstopiti v ZK, navajajo kot glavni razlog temu različne negativne pojave v sami orga-nizaciji. Zlasti poudarjajo karierizem članov ZK, kar kaže, da je ZK marsikje zanemarila posredno in nepos^edho de.ovainje med m'ladino in jo prepustl-la različnim negativnim vplivom, ki zviška enostran-sko ali celo zlonamerno ocenjujejo in sodijo o vlogi in dejavnosti ZK in njenih čianov.
Kot razlog nepripravljenosti vstopa v ZK nava-jajo dijaki tudi zadržke v zvezi z vero. Ti so izražemi v posredni ali pa neposredni obliki: »Ne strinjam se s programom, ideološko osnovo ZK«; »Okolje, v ka-terem živim, ni naklonjeno ZK« in podobno. Med vid-nejšimi navedbami je tudi razlog, da je lahko človek dober in pošten tudi, če ni član ZK. Veliiko anketi-rancev odklanja sprejem v ZK zaradi nepoznavanja vloge ZK. Le zelo malo dijakov (10%) ve, kakšna je vloga ZK v naši družbd; ob nepoznavanju vloge ZK pa je iluzorno pričakovati večjo pripravljenost in željo vstopiti v ZK. Preseneča pa primerjava odgovo-rov med tistimi dijaki, katerih starši ali kdo drug v družini so olani ZK in dijaki iz tistih družin, v ka-terih ni nobenega člana ZK. Dijaki iz obeh skupin ©nako poasnajo vlogo in naloge ZK. Na poznavanje vloge ZK v večji raeri vpliva aktivnost staršev v družbeno-političnem življenju (olanstvo v samouprav-nih organih, funkcije v družbenopolitičnih organiza-cijah), kar kaže, da ima večji vpliv na poznavanje
najbolj odklcinilen odmos do ZK; med njimi je tudi veliko vemih. Na take odločitve dijakov pa večkrat vpliva sa-ma sestava organizacaj ZK, v katerih so mar-sikje tudi taki člani, ki s svojim zgledom, aktivnost-jo, delavnostjo in moralno&tjo odbijajo mlade, da bi vstopili v ZK.
Med delavsko-kmečko mladino bi jih vstopilo v ZK 22%. če upoštevamo socialno strukturo staršev teh mladincev, opazimo isto tendenco kot pri dlja-kih: največ se jih je odločilo za vstop med tistimi mladinci, katerih starši so uslužbenci (42%), naj-manj pa med sinovi kmetov (13%).
Potemtakem ne moremo trditi, da med mladimi ni takih, ki si želijo vstopiti v ZK. Večkrat je le kriv-da organizacij ZK, ki se ne trudijo dovolj, da bi sprejeli tiste, ki si želijo vstopiti v ZK. Gre bolj za problem, kako aktivirati mlade, da bi z vstopom v ZK ne ostali samo pasivni olani, ki bi zaradi razoča-ranosti nad ZK čez nekaj let izstopali iz organizacije.
10. Velika je povezanost med željo anketirancev po vstopu v ZK in članstvom staršev ali ostaliih dru-žinskih članov v ZK. Čim več je v družini članov ZK, tem večja je želja po vstopu v ZK. Med tistimi pa, kjer ni v družini nobenega člana, bi vstopilo v ZK zelo malo dijakov (7%). Tisti dijaki in delavsko-kmečka mladina, ki žele vstopiti v ZK, tudi veliko bolj pozitivno ocenjuje komuniste tn so se v vseh odgovorih na vprašanja v anketi bolj opredeljevali za pozitivnejše alternatiive.
Dijaki in ostali mladinci, ki so se odločili, da bi vstopili v ZK, so mišljemja, da lahko s članstvom v ZK veliko bolj koristijo družbi in bi radi pomagaii pri reševanju negativnih pojavov. Med njimi je samo
vloge  ZK  aktivnost  staršev v  družbenem  življenju kot pa samo članstvo v ZK.
Med razlogi nepripravljenosti vstopa v ZK nava-je delavsko-kmečika mladina na prvem mestu, da jih politika ne zanima (50%) in da imajo premalo izku-šenj oziroma da so še premalo razgledani in da or-ganizacijo ZK pr«malo poznajo. Verski razlogi so pri njih šele na četrtem mestu.
12.  Na vstopanje mladih v ZK vpliva tudi odnos staršev do vstopa njihovih otrok v ZK. Samo 12% anketiranih mladincev je odgovorilo, da bi bili do-mači  zadovoljjnd,  če  bi postali člani ZK in bi jih pri tem tudi podprli, slabi tretjini staršev pa bi bilo vseeno. Kar 58% staršev anketiranih mladih delavcev in kmetov pa bi se balj ali manj, na tihem ali od-krito zoperstavilo  morebitni nameri, da vstopijo v ZK. Vsaj tako anketiranci sami ocenjujejo verjetno reakcijo staršev na njihovo včlanjenje v Zvezo komu-nistov.
13.  Med delavsko-kmečko mladino jih je le slaba polovica vključenih v mladinsko organizacijo. Tretji-na med njimi jih pravi, da v njihovem kraju oziroma v podjetju sploh nimajo mladinske organizacije, kar kaže,  da ima mladinska organizacija med mladino premajhen vpliv; pa še tam, kjer imajo mladinsko organizacijo, jih večina trdi, da organizacija nič ne dela.
14.  Mladinci imajo zelo malo znanja o družbenem dogajanju pri nas in v svetu. Naj kot ilustracijo na-vedemo, da je kornaj vsak deseti vedel povedati, o čem je razpravljal brionski plenvim, da jih je le dio-bra polovica znala pravilno odgovoriti na vprašanje, kateri je najvišji samoupravni organ v podjetju in
da jih je le 40% vedelo odgovariti na vprašanje, da je Kuba edina država v Ameriki s socialstično druž-beno ureditvijo.
Zanimiv je tudi podatek, da je večina dijakov (65%) bolj ali manj intenzivno spremljala potek 4. plemuma, med njimi največ dijakd iz izobraženih družin, najmainj pa vl fcmečkih.
Jože šušmelj
Politični pomen
obstoječih aktualnih dilem
Nekatere hipoteze v času teoretične predosmislitve
momih akcij
V središču proučevanj Zveze komunistov je realna življenjska situacija mladih in ne več toli-ko kot v preteklosti le organizacija Zveze mladine. Da ^omu kousekventni: v središču zanimanja mla-dih ni več $amo organizacija Zveze komunistov, ampak realna življenjska situacija onih, ki so ko-munisti in kolikor so komunisti.
Izkušnje nas uče, da je osveščanje in angažiranje mladih v krogu progresivnih sil posebnega pomena. enzivno mladostno zorenje, ki je povezano tudi z Intenzivno mladostno zorenje, ki je povezano tudi z imitenzivndim idejnim in palitičiniiin zorenjem, je porok, da bo samoupravna politika in komunistično gibanje dobivalo najbolj iskrene pripadnike. Mladim pa bo pomenilo več kot samo organizacijo družbe, ker bo postalo del njihovega življenja.
Mladina prinaša v to gibanje duh svojega časa. To je duh revolucije in duh narodnoosvobodilne bor-be, ni pa več političnost narodnoosvobodilne borbe niti ni več političnost administrativnega socializma in družbenopolitičnega dualizma izpred nekaj let. To je že političnost samoupravnega socialističnega demo-kratizma, še posebno, ker je v veliki meri izraženo šolsko in zato predvsem afirmativno. V prehajanju v izkustvo pa postaja tenkočuten odraz sedanjega sta-nja družbenih odnosov in protislovij, postaja politič-nost samoupravljanja in socialističnega demokratiz-ma. Problemi kadrovske politike, možnost, da se na osnovi sposobnosti in znanja dobi delovno mesto, da se nagrajuje po delu, da se razvija demokracija in preprečuje birokratizem in anarhizem ..., družbeni politični cilji reforme, vse to so problemi mladih. Ogromna večina mladih se lahko uspešno osebno uve-ljavi le, če so načela socializma uresničena v življe-nju, če samoupravni sistem resnično živi. Mladina je zato dragocen činitelj v samoupravnem demokratiz-mu in v komunističnem gibanju sploh. Apriorizem v ocenjevanju mladih je izredno nevaren in škodljiv. Mladina ni homogena družbena skupina, temveč je tudi sama glede na družbeno poreklo/vzgojo in gle-de na možnosti za osebni razvoj v družbi notranje diferencirana po svojih objektivnih interesih, ideolo-ško, politično, glede na kulturno raven itd. Zato je politično izredno nevarno vsako generacijsko ^barva-nje, pa tudi tendenciozno iskanje napredne mladine od. manj napredne in nenapredne — v času njihovega karakternega, idejnega in političnega formiranja. Sprožati je potrebno predvsem proces idejne rasti in samokristalizacije moralnega, idejnega in političnega jedra vsake nove generacije, ki z razvojem samo-upravljanja niti ne predstavlja več jedro, ampak po-staja posplošeno socialistično gibanje. Sistematična vzgoja v šoli in izven nje, z optimalnim sprožanjem elementov samovzgoje, z vključevanjem mladih v si-stem samoupravljanja od osnovnošolske samoupra-ve — samoupravne idejnosti in političnosti — do od-govornejših družbenih dolžnosti, je okvir človekovega celovitega vraščanja v družbo, njegove socialistične socializacije. Vse starejše generacije, kot tudi njena idejnopolitična jedra, so obremenjene s kontinuiteto idejnosti in političnosti in s seboj nosijo elemente vzgoje po svoji podobi. Ob tem spoznanju je naše načelo kolektivne samovzgoje mladih in sodelovanje starejših komunistov v krogih mladih, toda na osnovi Stvarne avtoritete, avtoritete duhovne moči, pravil-nega doziranja v prenašanju izkušenj, ne pa ustvar-janje vročičnih situacij in idejnega in političnega po-vračanja, ki tendenčno prehaja na generacijske osnove.
Duhovni kontakt med mladinci in starejšimi ko-munisti je bil po revoluciji pobarvan s hierarhijo poli-tične moči in odnosov. Reorganizacija Zveze komuni-stov je tudi tu sestavni del politične reorganizacije družbe v času odmika od hierarhije odnosov, ki ima za svojo objektivno osnovo preseganje klasične insti-tucionalne strukture družbe. V tem procesu postajajo komunisti v dnevnem kontaktu živ in oseben ideal mladim in zato mladi tudi žele pripadati Zvezi komu-nistov. čim manjše so te spodbude, tem bolj je spre-jemljiv sklep, da prinaša zgodovinski subjekt naše družbe v sedanji trenutek kontinuiteto idejnosti in političnosti včerajšnjega dne. Pa tudi ta izkušnja ima v naši družbenopolitični praksi svojo specifičnost, ker nimamo več komunistično gibanje v klasičnem smislu. Samoupravni sistem v tist\ meri, v kateri je v Sloveniji že realiziran in splošno dojet, že pred-Stavlja samorazvojno bazo komunističnega gibanja družbe.
Razkorak med planiranimi načeli in prakso, sla-bosti konkretnih osnovnih organizacij, socialistična neidejnost in nepolitičnost samoupravnih sklepov, slabosti posameznih komunistov, kompromisarstvo in
oportunizem najbolj odvračajo od Zveze komunistov. Za seboj lahko potegnejo le redki komunisti. če je to resnica trenutka, kot često ugotavljajo mladi, potem je idejnost šolskega okolja, okolja v delovni organi-zaciji itd. premalo izražena. To pa pomeni, da samo-upravni odnosi še niso toliko razviti, da bi predstav-ljali samorazvojno bazo komunističnega gibanja družbe. Socialistična in komunistična načela se utap-ljajo v posameznostih, sklepi in resolucije nimajo žive moči. Kljub realizirani in dojeti stopnji razvoja samoupravljanja idejnost in političnost širših druž-benih interesov in ciljev kakor tudi korekcije kon-kretnih samoupravnih odnosov ne moremo še prepu-ščati konkretnim samoupravno-političnim odnosom brez posebne integracijske in zgodovinsko osmišlje-valne vloge ZK.
V tem smislu je danes vprašujoče, s kakšno sta-rostno in socialno strukturo gradimo načela reorga-nizacije in sklepe kongresov, ki so pred nami. Ali bo-mo o njihovem nastajanju samo boljše ali slabše in-formirali »neorganizirane« občane, ko želimo, da so to načela in bodo to sklepi idejno in politično osve-ščenega samoupravljalca, še posebno pa mladega člo-veka. Mlad človek se na načela in sklepe ne veže zgolj razumsko, ampak predvsem moralno in čustve-no. Reorganizacija Zveze komunistov in graditev skle-pov kongresov predstavlja del idejnosti in politično-sti sedanjega trenutka, v katerem bi moral teči pro-ces pomlajevanja Zveze komunistov. Ali so močni bi-stvenejši premiki v tem smislu?
Mladina pričakuje z reorganizacijo Zveze komu-nistov dinamično organizacijo. Večina mladine danes izjavlja, da ne želi v Zvezo komunistov (tista, ki ne želi) zato, ker v konkretnih osnovnih organizacijah in v posameznih komunistih ne vidi tisto proklami-rano, vodilno, idejno in politično družbeno silo. Drug pomemben razlog je za mlade delavce visoka člana-rina, med srednješolci pa vernost oziroma vpliv star-šev; treba je reči, da politične organizacije pri nas (pa tudi Cerfcev) premalo oforavnavamo kot socioiloške kategorije in v tisti meri je njihovo politično vred-notenje zmanjšano. Vpliv socialne in starostne struk-ture v posameznih organizacijah je prekrit z načeli o progresivnosti, konservativnosti itn ..., ki se neustrez-
okolja, ne pa z-vidika ciljev  Zveze  komunistov,  z&
mladega č:c;-^k^ iabk~ (Mi- ^    ['->",- 'ejanje?
Za mlactega čioveka pomeiii vstop v katerokoli od političnih organizacij danes tudi politično dejanje v tisti meri, v kateri so s krepitvijo samoupravnih od-nosov pokazale vse politične organizacije vrednostne in politično-organizacijske karakteristike, iz katerih je možno sklepati, da so postale obremenjene s konti-nuiteto dosedanje vloge in dela. Iz teh razlogov so tudi ukrepi za pomlajevanje Zveze komunistov izra-zito vsebinskega — političnega, ne pa samo organiza-cijskotehničnega značaja. Dosedanja razprava o pro-blematiki pomlajevanja je na vsebinska (to je na po-litična) vprašanja le delno odgovorila. Nanjo opozar-ja predvsem mladina v razpravah o svojih odnosih v samoupravni družbi in do Zveze komunistov, med-tem ko v Zvezi komunistov še vedno prevladujejo predlogi o organizacijskotehničnih rešitvah.
Mladina opredeljuje političnost sedanjega obdob-ja z naslednjim vprašanjem: mesto in perspektiva človeka v pogojih blagovnodenarnih (dohodkovnih) odnosov. V njeni zavesti se lomi dilema o razkoraku med gospodarskimi in družbenimi cilji reforme. Mladina občuti, da ostajajo v družbeni praksi in te-oriji nekoliko v ozadju vprašanja, kot so solidarnost, prisotnost širših družbenih interesov, moralne vred-note, ideali, skratka, vrednote socialistične družbe. Družbena praksa je pod pritiskom stihije. V tem ob-dobju se je Zveza komunistov bolj opredeljevala in izražala odgovornost od globalnih procesov v družbi, v bazi pa ni vedno našla mesto v konkretnih proble-mih (v konkretni vlogi in borbi in v sposobnosti svo-jih člangv za to vlogo), kar je seveda vplivalo tudi povratno na splošne sklepe. Na teh nasprotjih je bila prav zavest mladincev angažirana oziroma dezangaži-rana. Tudi celotni vzgojni sistem ni v zadostni meri odgovoril na navedeni kompleks vprašanj. Mladi ljud-je pogosto dobivajo pomanjkljivo idejno usmeritev za ocenjevanje družbenega razvoja in so premalo pripravljeni za vključevanje v družbenopolitično živ-ljenje. Prav v letih, ko je intenziven proces obliko-vanja osebnosti mladega človeka najbolj izražen, ni več popolnoma ustrezne družbenopolitične vzgoje, ki
no posplošujejo, medtem ko je dejstvo, da predstav-lja vstop mladega človeka danes v Zvezo komunistov tudi vstop v specifično starostno in socialno struktu-ro, v specifičen svet socialnih odnosov, socialističnih načel in komunističnih vrednot: v Ljubljani je bilo 61,4 odstotka vseh komunistov sprejetih v Zvezo ko-munistov že pred začetki uvajanja samoupravljanja v delovnih kolektivih, in le 6—7 odstotkov jih je mlajših od 25 let. Družbeno in politično vodilna sila naše družbe se v strukturi svojega članstva preveč počasi prilagaja novi samoupravni družbi, za katero se sama predvsem bori. V svoji strukturi zelo močno odraža obdobje narodnoosvobodilne borbe in admini-strativnega socializma. Zato je vprašljivo, ali subjek-tivno adekvatno odražamo idejnost in političnost se-danjega trenutka in, če nad tem rahlo podvomimo, ali ni to rahel dvom nad duhom revolucije, nad njeno kontinuiteto v času gospodarske reforme. Mladina da-nes vse pogosteje izjavlja, da brez članstva v Zvezi komunistov prav tako lahko uspešno družbenopolitič-no deluje in da po njihovem mnenju med člani in nečlani ni vidnejših razlik. Ali ne predstavlja vstop v Zvezo koinunistov, z vidika določenega konkretnega
Srečo Dragan
bi odgovorila na omenjene dileme.   Dosedanje   delo mladinskih organizacij pa se je v mnogočem izčrpalo.
V vrstah Zveze komunistov je problematika po-mlajevanja še vedno prisotna iz nekaterih drugih predpostavk, ki niso še dozorela — v toliki meri — v vsebinska, politična vprašanja glede na to, da se uveljavljajo še vedno le organizacijsko tehnične re-šitve. Karakteristične postajajo ocene, da »Zveza ko-munistov ni vključena z vso svojo socialno in starost-no strukturo v novo fazo razvoja. Vanj se vključuje le s svojim najbolj zavestnim delom«. Take ocene so bile več ali manj vedno prisotne, nevarne pa postaja-jo, kadar vnašajo določene generacijske opredelitve predvsem v ocenah mlade generacije: rezerviranost do sprejemanja mladih, medtem ko mladi v Zvezi ko-munistov ne morejo predstavljati idejno in politično jedro mlade generacije niti za svojo niti za ostale ge-neracije. Do takih opredelitev smo bili vedno rezervi-rani in smo tudi danes, lahko pa se jim izognemo samo s kvantitativno in kvalitativno obnovrtvijo zgo-dovinskega dejavnika te družbe — Zveze komiinistov.
Ivan Hvala