n aK>9 a: ‘ wai”” ai,r " i ' k ° ar0da! Št. 146. NARODNI VESTNIK NATIONAL HERALD. Največji slovenski dvoiedn v Zedinjenih državah. The Largest Semi-Weekh ir the United States of Anr Nj DULUTH, MINN., MONDAY, JULY 21, 1913. — PONEDELJEK, 21. JULIJA 1913. Volume II. — Letnik II. To i REŠENI. GREDO V BOLNIŠNICO. If ICTHSKI majnarji so prestrašeni radi stra % SKUŠNJE. SMRT JE DRŽALA KOSO NA NJIH VRATU. REŠENI ŽIVI PO 36-URNEM BIVANJU V PODZEMELJSKEM POTOPU. RUDNIK V MNOGIH KRAJIH ZRUŠEN. t»5t. ZAVETA 1 TYPEWRlTER : ■JEM se doseže i nta, in njega sests da je povsod pti iredpise. Dejstvo. pewriter-]‘ev je. da «!]1 ,,jl, Mina. IB. julija. Pet ■ v ki so bili rešeni izSpruce Ta sinoči, in dva, ki sta se U p re je, so se zglasili v More a 4; Rudarji se ne počutijo ta ko dobro, kot. so se po- r takoj ko so bili rešeni iz ‘easke teme in povodnji. Nilr L V arno bolan, vendar strah, • faI1 j e r vodi, temi in slabem E pod zemljo brez hrane je l^ot slabo vplivalo na njih fi- sestoj, in nesreča je gotovo iikodila kot hasnila njih zdrav \a kar so najbrž opraviče • h odškodnine, posebno, če se godila nesreča vsled krivde dadajalea. Radarji: Josip Polic, Babtista. Višini. Guis Domenici, John ,p in Nik Karenič bili so v janr £ pasti nad 36 ur, in veselje je ,šbo po Eveletli, da so vsi ru- rešeni. Večji del Spruse rudnika, ka- :• se sluti, je zrušenega. Škode ■ mogoče kacih $100,000. — ven- s dražba je vesela, da so rešeni »radarji. iskor pripovedujejo rudarji, ki bili vjeti v jami, rešili so se sa- Med zavednosti nesreče, vsled Milih načrtov in vsled pridne- Rdela. Oni bili so v glavnem cui- tirade,ko je povodenj prišla nad (e. Stali so v vodi, ko jih je do- rdaže do prsi, in s strahom so dah kako je voda prihajala vi- 13 višje. Zavedali so se, da bo- 1 vtopljeni kot podgane v pasti, ■ ijianejo na tem mestu, zato so *>aii doseči lestvo, ki je peljala pklbk jame 36 čevljev nad leekrat je podrla deroča ? ?a ali onega, in curek hi ga bi se ne držali skup, in 11 združenimi močmi eden t Ja vz državali, dokler niso do estve 'n višjega oddelka rir WASHINGTON PRISILJEN ZOPER MEHIKO. Zastopnik velevlade vpraša tajni ka Bryan-a, kaj bo storil. — Washi.ngton zahteva od Mehike oorambo tuj¬ cev. Prošnja kon¬ zula Hanam vslišana. GIBANJE IN DOGODKI NA DELAVSKEM POLJU. jarii 51 ^ fER C0« f# . D Ul« T& v tera višjem oddelku rir se bali možje, da bo voda nastopila, da vtonejo. Šlo je atem novem zavetišču za K m smrt. Začeli so delati z lopati in s krampi, in napravili so jez, ki naj hi držal nazaj po _ vodenj. Vse bilo je temno v spod¬ nji jami, slišali so pa grozilni šum deroče vode, katera se jim je ve¬ dno bolj bližala. Vendar oui so de¬ lali jez hitro in neprenehoma. Slednjič zdelo se jim je, da je vo da nehala prihajati, vzlic temu so delali jez neprenehoma naprej do okoli 2 ure zjutraj, tako se jim je zdelo, ko njih luči niso hotele več goreti. To je bilo drugo pretenje smrti, ker zmanjkovalo je zraka. Vendar možje si niso iz tega nič storili. Čakali so v temi, in pogo¬ varjali se o njih stanju ura za uro, dokler — slednjič so slišali glas, ki je prihajal po njih mnenju da¬ leč doli na koncu “drifta” (vodo¬ ravne jame.) Šlatali so njih pot, dokler niso prišli do mesta, kjer so slišali vdarce, iu tu se jim je zdelo, da se svita dan. Vedeli so da so pri plazu za rudo (ore chu- te), ki je peljala navzdol v drugi drift, v plaz ali “čut”, ki je bil napolnjen z rudo. Razkrili so tudi, da je bil glas, katerega so slišali najprvo, strel, katerega so zaž¬ gali rešilni delavci, da hi odprli plaz ali “čut” in s tem, rešili vje- te tovariše. Potem so slišali delavci vdarce na cev, ki je peljala navzdol. Od¬ govorili so z vdarei. Rešilni odde¬ lek je sedaj vedel, da so njih vjeti tovariši pri življenju, iu da bodo kmalu rešeni, in veselje je bilo med njimi in med vjetimi. Rešil¬ ni delavci so delali neumorno do blizo 6. ure zvečer, ko so napra¬ vili izhod za vjete rudarje, kate¬ ri so se spustili po vrvi eden za drugim navzdol v globočino 80 čevljev — rešeni. Možje niso kazali nobenega stra hu, videlo se jim pa je, da je bila ta strašna skušnja, ki je slabeje vplivala na nje, kot so sami misli¬ li. Rešeni majnarji so prinesli no¬ vico, da se je jama vdrla na mno¬ gih krajih in sumi se, da je okoli $100,000 škode. Washington, D. C. 18. julija. Vlada Združenih držav, katero je vprašal zastopnik neke evropske velevlade kaj bo storila, da se do¬ seže v Mehiki varnost za tujce, je zahtevala od Mehike, da napne vse sile, da ho zajamčena popolna varnost tujcev. Sedaj prišla je še prošnja kon¬ zula Theodora Hamm za protek- cijo Amerikancev v Durango okraju, in zato je tajnik vnanjih zadev zahteval zopet z vso odloč¬ nostjo, da mora mehikanska vla¬ da poslati vojaštvo v Durango, ki bo vzdržavalo mir in red. Vstaši so prijeli več bogatih inozemcev, in so jih držali proti odkupnini, zato so Združene drža¬ ve zahtevale, da se nekaj zgodi. Združene države ne mislijo na¬ stopiti proti Mehiki z orožjem v raki, in bodo počakale, da pride iz mesta Mehika zvezni poslanec Wilson, da bo natančno pojasnil kako zadeve stojijo. Evropejski vladi, ki je vpraša¬ la, kaj bodo Združene države sto¬ rile v zadevi Mehike, ne bo zvezna vlada dala nikacega odgovora. Kar se tiče povratka poslanca Wilsono v Mehiko je to ležeče po¬ polnoma na njemu. Če bo on izpo¬ vedal, da stvar ni tako nevarna, se bo vrnil nazaj, če bo pa stvar raztolmačil kot nevarno, se pa ne vrne zastopati Združenih držav v republiko Mehiko, in diplomatič- na zveza ho s tein pretrgana. ’ ■od ba!» a : " 0 l« it °GARJI s SILO VZETI IZ DELA. 11 Hill, 0., 19. julija. Tri ^ogorjev i n delavcev, f uni i* United Mine W °i ^ mer * ca ’ je maršira- i s p, 1 ^ v °kih godbe pred ; 0nf .. OOaWoo *i jame pri Fo- iu je vzelo iz dela J delavcev. Dva ne- ies]' 3 S? ^auila, da bi jih irk 12 sta bila pošte- :o , tla Prisiljena nositi k a tav ° v paradi na Neh • er je obdržavalo zbo¬ dle ima v 'W : r ' na! etr ^ az b r uh linijskih H! J am Zmajskim v te- - hujših a ° V ’ ' n oblasti se bo- r anp»„ Ila , stopov od strani or- ki vell hansk» moč. ^UGAJNO 17. bogastvo. A C M: i s an«' julija. Vlomilci Jb'ri blagajne v to- i in s Ut>? ^ Daniel rano dragulj adi v 3 .000, ' vl °miti Se Leattie, vojaki so MNOŽICA POSLUŠA GOVORNICO. NAPADE VOJAKE Z NOŽI. Wash., 18. julija. Tri zadobili težke telesne poškodbe z noži, ker so jih napadli poslušalci, kateri so stali okoli ne ke ženske govornice, ki je govori¬ la za Industrial Workers of the World. Vojaki, več po številu, so se vra čali iz neke parade. Policija m do¬ bila napadalcev. BOGATAŠ ADOPTIRA TRI STO OTROK. Tulsa Okla. 14. junija Charles Page, tukajšnji miljonar je .vzel za svoje 300 otrok, in namerava povečati številko ravno na 1000. V svoji oporoki je preskrbel, da se mora večina njegovega premo ženja rabiti za oskrbo osirotelih otrok in za vzdržavanje sirotišni ce, katero je on vstanovil v Sand Springs. Miljonar zgradil je pocesto železnico do Sand Springs ki pelje vsaki dan ubožne otroke iz mesta na Sand Springs, kjer do bijo hrano in pouk. On je tudi preskrbel, da zamore iti vsak učenec in vsaka učenka, ki zgotovi njegovo šolo, na višje učilišče, katero sme dotični uče¬ nec ali dotična učenka zbrati sa¬ ma. Velikanska stavka v Hamburg-u. 50,000 delavcev se potrebuje Beli delavci napadejo Ja¬ ponce. Hitijo s zako¬ nodajo, da pre prečijo stavko. ČLANI UNIJE OBSOJENI. Hamburg, Nemčija, 17. julija. Stavki, katero so pričeli delavci delavnicah za zgradbo parnikov, sej e pridružilo mnogo drugih de¬ lavcev in rokodelcev, tako da stav ka danes blizu četrt miljona de¬ lavstva. St. Paul Minn,. 19 julija. — 50,000 delavcev se potrebuje za žetev v severozapadnih državah. Delo se prične okoli 1. avgusta in traja do konec septembra. Plača je od $1.50 na dan brez hrane, do $4.00 na dan in hrana. Ob Soo železnici potrebuje se okoli 5000 delavcev, in ta družba je poslala svojim agentom poroči¬ lo, koliko se jih potrebuje v tem ali onem kraju. “Commercial Clubs” raznih mestecev bodo razdeljevali delav¬ stvo. Steamboat Springs, Colo., 12. julija. Tolpa belih delavcev je na¬ padla množico japonskih kulijev, kateri so bili pripeljani sem, da bi delali na železnici. Beli delavci so jih pognali iz mesta. Japonci se bo do pritožili pri konzulu v Denver. Washington, D. C. 17. julija. — Poslanska zbornica je danes eno¬ glasno sprejela Newlandovo pre- membo Erdman postave v slogu kakoršnega odobravajo železničar ji in lastniki železnic, S tem je vstavljen železniški štrajk 1OQ,OO0. vsliržjjgnicev, ker je senat v poslanski zbornici storjeno spremembo odobril in predsednik Wilson jo podpiše nespremenjeno. Po novi postavi izvoli vlada dva člana, dva izvolijo delavci in dva delodajalci, katere komisija pre¬ trese vzroke štrajka, in odloči kaj se štrajkarjein dovoli in kaj ne. Minneapolis, Minn., 18. julija. Deset članov unije Tndustrial Wor kers of the World kateri so bili pred restavrantom Eureka na stra ži in so pazili, da stavkokazinje niso vzele mest stavkujočih strež¬ nic, je policija aretirala in sodnik jih je obsodil v prisilno delavnico. Charles J. Johnson, socijalisti- čni občinski svetnik mesta Minne- apolis je bil obsojen v globo $25. zato ker se ni hotel, na poziv poli¬ cije, vmakniti iz ceste, kjer je po¬ slušalo njegov govor stotine ljud¬ stva. Johnson je djal, da je njemu in poslušalcem cesta tako prosta kot je avtomobilom. JEČA JE ODPRTA MNOGIM V0LILCEM. Državni pravdnik ukaže preiska¬ vo sleparjev v zvezi z referen¬ dumom. Imena mrtvih so podpisana v peticijah % imen je ponarejenih. m Cleveland, O., 18. julija, Držav¬ ni .pravdnik Hogan je zaukazal za¬ sledovanje po vseh County-jah radi podpisov, kateri so na pro¬ šnjah za zahtevo “initiative in re¬ ferendum.” Sumi se, da bo šlo mnogo istih, ki pobirajo podpise na okrožnice, v ječo Vporabo Referenduma išče Ohio Equity association, ki obstoji iz kapitalistov in ima sedež v Cleve¬ land. Ona hoče napasti Green po¬ stavo,katerazahteva od industrij¬ skih podjetij izplačilo odškodnine ponesrečenim delavcem. Peticije so se poslale v vsako- County, in nosoli so jih okoli vs- lužbenci družbe. Te peticije so se sedaj predložile državnem uradu. Preiskava je dognala, da je naj¬ manj tri četrt imen na okrožnica h ponarejenih, V dosedanjem preis¬ kovanju je država dognala, da je komaj en odstotek podpisov pra¬ vih. Imena mrtvih mož in žensk, in od ljudi, ki so se že davno izse¬ lili iz države, so bila ponarejena iz telefonskih knjig in iz imenikov mestnih prebivalcev po istih, ki so krožili, okrog peticije. V eni sa¬ mi okrožnici, ki bi imela krožiti po Cleveland, in katera je nosila 85 podpisov, je bilo le eno ime pravilno, vsa druga bila so pona¬ rejena. Več onih, ki so krožili pe¬ ticije se je že vdalo. Pobiralci podpisov so pripozna- li, da so z zaslužkom 5c od podpi¬ sa, zaslužili na dan okoli $20.00. — Sedeli so v sobi, imeli na raz - na črnila, in ponarejali so podpise iz starih telefonskih knjig in sta¬ rih imenikov mesta. Družba sama baje ni prizadeta v slepariji. Governer Cox je oznanil, da se ne bo oziralo na peticije' in na referendum. KRALJ BULGAROV ZAGOVARJA SVOJ NAROD. FERDINAND PRAVI, GROZODEJSTVA SO IZMIŠLJENA IM PRETIRANA. GRKI RAZMESARIJO BULGARE IN TURKE. ZDRUŽENE ARMADE MARŠIRAJO V SOFIJO. TURKI BLIZU ODRINA. RUSIJA ZAPUSTI OBUPANE BULGARE. OČE VSTRELI HČER. POTEM ŠE SEBE. Youngstown, O., 16. julija. John Puš, 60 let star farmer v N ort h Jackson, je vstrelil svojo hčer, Almo, staro 19 let, in potem se je vstrelil še sam; zadel se je v srce. Družinski prepir je bil vzrok umora in samomora. drugo ju / . Hj eT U‘ UiU še ■Jsgo i F s l> r avljeno nere * V vrednosti ,T Ocip 0 , i ar so bili roparji ! <£‘; k ,' r »»4«- r azstreliii. STRELA Z JASNEGA NEBA UBIJE DVA OTROKA. Pesaeola, Pia., is. julija. Strela z jasnega neba je ^ igrišča, kjer je vee base bali- John MeOarthv ... Ear l Hoffman, lastnik ignsca mrtva. Več dečkov vdarila v sredo dečkov igralo 14 letni deček. l n sta omamila, a prišli so hitro strela k sebi.- POMOLI GLAVO S KARE OBGLAVLJEN. Detroit, Mich., 16. julija. V pri¬ čo stotin ljudstva na jako oblju¬ deni ulici mesta je odsekalo delav¬ cu Gus Leiderju glavo. Leider po¬ gledal je skozi okno kare, in je glavo predaleč porinil. V istem hipu privozi nasprotna kara, ki je delaven odsekala glavo. Neka ženska, ki je videla pasti glavo med kolesovje kar, je ome¬ dlela. VLAK TREŠČI V KARO ŠTIRJE VBITI. Cambridge, O., 16. julija. Štiri osebe bile so ubite in kacih 20 ranjenih, ko je Baltimore & Ohio osebni vlak treščil v Cambridge & Byesville karo na križišču v East Cambridge. Nesreče krivo je hudourje, ker je kondukter kare zgrešil luč vla¬ ka za blisk. OSEM MOŽ VTONE. Boston, Mass, 16 julija, Prevrni la se je jadrnica Alberta, in vto- niji so Grafton Morgan, prvi urad nik White Star parnika Cympric, kapitan Agres in -6 mož. Šest mož se je rešilo. i i. n . c DRŽAVA GEORGIA VOLI SENATORJE. Atlanta, Ga., 15. julija, Georgija je prva država, ki voli zvezne se¬ natorje naravnost po ljudstvu vsled spremembe sedemnajste toč¬ ke konstitucije Združenih držav. ŽENA ZAPUSTI MOŽA. MOŽ SE VSTRELI. Manitowoc, Wis., 17. julija. — Anton Novak, 27 let star, iz Sche- boygan, Wis., je smrtno ranjen v tukajšnji ječi, ker je streljal na svojo ženo, katera ga je zapustila, in je živela pri svojih starišeh. Novak se je skušal spraviti z že¬ no zato je šel na njen dom. Ukaza¬ lo se mu je da naj zapusti hišo, zato je potegnil revolver, vstrelil je dvakrat na mater njegove žene in potem na ženo. Prva kroglja zadela je rebro moderca, in je odletela. Druge krogle zadele so Novakovo ženo Oče Novakove žene je skočil po samokres in je spustil 3 strele v njegovo Telo. Novak je zbežal. Ko je pa čutil, da mu gre slabo . Se je sam počil, in je smrtno nevarno ranjen: Novak je najbrže Slove¬ nec:, u . V KITAJSKI VRE. VSTAŠI POSTAVIJO PREDSEDNIKA. Peking, Kitajska, 18. julija. — Poroča se o hudih bojih v provin- ei.ji Kiang Si, in kitajska vlada ima velike težkoče z vstaši na ju¬ gu, ker je* vojaštvo nezvesto, in se je že v večih slučajih združilo z vstaši. Vodje južnih pokrajin in tudi južnega vojaštva so proklamirali predsednikom republike Tsen Čun Hsuan a, kateri je hudi nasprotnik sedanjega začasnega predsednika Yuan Si Kaj. Tudi minister vna¬ njih zadev in finančni minister, katere so potavili vstaši, so hudi nasprotniki sedanje vlade. Vstaši so umorili 20 častnikov, ki so ostali zvesti vladi, in med njimi tudi governerja province Ngan Hwej Vlada upa, da bo zadušila vsta¬ jo, katero najbrže podpihujejo Ja¬ ponci, in suuii se celo, da vzdržu¬ je Japonska vstaše z denarjem, in jim tudi daje vojaško pomoč. London 16. julija. Bulgarski kralj Ferdinand poslal je dolgo brzojavko iz Sofije londonskemu dnevniku “Evening News,” v ka¬ teri poroča, da so štorije o grozo¬ dejstvih in divjanju, katere po¬ šiljajo Srbi in Grki v svet iznii- šlejne in mupgo pretirane. Kralj pordča ; 6 svobodi, katero vživajo vsi narodi in vse vere v Odrinu, in pravi, če je kakošno divjanje od strani Bulgarov, je za to, ker Srbi in Grki povsod nad¬ legujejo in kruto postopajo z buh garskim uradom. Solun, 17. julija. Grčija neče podpisati premirja z Bulgarijo in zahteva, da se vojna odškodnina, katero 'zahteva Grčija od Bolgari¬ je, in meje držav odločijo z orož¬ jem na bojnem polju. Grški in srb¬ ski ministrski predsednik sta se sešla v Niš na Srbskem, da se po¬ svetujeta o nadaljnih načrtih. Grški ministerski predsednik za¬ hteva, da se razdeli ozemlje tako, da bodo imele vse tri države jed- nako prebivalstva. S tem hi bila Bulgarija močno oškodovana. London, 17. julija. Velikobri- tanski minister zunanjih zadev je mnenja, da na Balkanu ne bo pre¬ je miru, dokler narodi eden dnr zega popolnoma ne izčrpajo in vničijo, in kedor se bo najdalje vzdržal na površju bo vsega go¬ spodar. On je mpenja, da je nemo¬ goče, da 'bi se evropejske velesile mešale v balkansko godlo. Srbija in Grčija se ne ozirajo na ruske predloge za mir, ampak hočejo Bulgarijo prisiliti z orož¬ jem v roki, tudi če se kolje v So¬ fiji, da Bulgarija pripozna zahte- ye Grkov in Srbov. Klanje se je za sedaj prenehalo in rumunske in turške čete marši- rajo v bulgarsfko ozemlje brez vsake zapreke. Solun, 17. julija. Grki so vzeli bulgarsko mestece D.arina. Bežeči Bulgari so zažgali vas Doksat in so poklali 500 prebivalcev. Bulga¬ ri so bežali v neredu in pustili so 70 vozov štreljiva. Sofija, 17. julija. Župan mesteca Darma porpjut. da je grška črna vojska zasedfa Vas Pravi, in da so Grki poklali vse bulgarsko in tur¬ ško prebivalstvo. Solun 16. julija. V grškem glav¬ nem taboru se je zglasil visoki, ruski oficir, in tam se je sklenilo, da bodo marširale Skupne armade Grčije, Srbije in Rumunije v So¬ fijo, kjer se bo podpisal mir. London, 16. julija. Turčija in Rumunija naglo prodirate v bul¬ garsko ozethlje, ne zato, da bi je trajno zasedle,, ampak zato, da bi pridobili državi večjo veljavo pri končni obravnavi glede balkan¬ ske vojske. Rum tinski kralj Karol se je pridružil glavnem stanu svoje ar¬ made Turki so okupirali zopet evč zgubljenih mest, in marširajo pro¬ ti Kirk Kilisse. Srbski in grški ministerski pred sednik sta se sešla v Uskup in se strinjata glede pogojev, kateri se. predložijo Bulgariji. Strašna poročila kako koljejo Bulgari prebivalstvo, se razširja¬ jo v svet iz Soluna, in velevlade so naročile konzulatom, da ta po¬ ročila preiščejo. London 17. julija. Brzojavka iz Sofije poroča, da je M. Malinov vodja demokratov, kateri je bil ministerski predsednik leta 1908, zopet imenovan ministerskim predsednikom na mesto odstopiv šega Dr. Daneva. Bukarešt, 16. julija. Bulgari so potopili tri lastne parnike in dva torpedo čolna v Donavo, ker so se bali, da padejo Rumunom v roke. London, 16. julija. Rumunija je poslala noto velevladom, v koji razjasnuje, da ni namen njene vojske, ki je vdrla v Bulgarijo, vničenje bulgarske vlade ali zase- denje ozemlja, ampak ona le stre¬ mi zadobiti novo mejo na jugu, katera naj vsebuje Turtukaj, Dob rie, in Balčnik, kar je potrebno, da se med Rumunijo in Bulgarijo doseže mir. London, 17. julija. Sofijski do¬ pisnik časnika Times pravi: — “Vzlie 35 letnem razočaravalnem napredku, obdana od nevoščljivih sovražnikov, jebilo stanje Bulga- rije vedno kritičneje kot so to njeni državniki pripoznali. Naj večja napaka bila je pa, ker so mislili državniki, da jih bo Rusi ja branila v slučaju nesreče. Rusija igrala je dvojno vlogo. Ona je zagovarjala skupnost buh garskega naroda pri San Stefano. Sedaj pa predlaga, da se Bulgari ja razdere, in bila je najbrže Rus: si.ja, ki je podkurila Turke, da so Vdrli v zgubljeno ozemlje. Če bo ostala Evropa pripoznala razdvo.i Bulgarije, bo Makedonija zopet torišče evropejskega nemira. Konstantinopel, 16. julija. Vla¬ da se je odločila da bo napredo¬ vala s svojimi četami do trdnjave Odrin, katero so Bulgari vzeli s srbsko pomočjo po dolgem oble¬ ganju. Sun, 16. julija. Avstrijski kon¬ zul August Kralj je poslal svoji vladi na Dunaj popolno poročil i o klanju, križanju, mesarenju žen stva od strani bulgarske črne voj ske. Bulgari so, po poročilu bul garskih duhov, razsekali 30000 turških prebivalcev. BOGATAŠ POVABI 20.000 OTROK NA IZLET. Athison, Kans. 18. julija. Dvajset tisoč otrok iz države Kansas so danes gost železniškega miljonar ja Bailie P. Waggener, ki je pri redil svoj letni piknik. Vse stroške, z vožnjo vred % Atehison in nazaj, plačal bo mil¬ jonar. Na izletu bodo vsakovrstne igre, otroci bodo, dobili igrače in cvetke, Spuščal se je umetalni — ogenj po dnevu in po noči, in štiri kompanije zveznih vojakov iz Le- avemorth, Kans., bo pred otroci izvajalo razne vaje. Zletu se tudi pridruži: governer države s svoji¬ mi uradniki in z milico. GROZNA VROČINA V NEBRASKI. Omaha,“Neb 18. julija. Včeraj je vmrlo v Omaha devet oseb vs¬ led grozne vročine, ki je povzroči¬ la solnčarico. Toplomer je kazal v senci 105 stojpinj. Ta teden je vmrlo 11 oseb vsled solnčarice, in znamenja ni za hladnenjše vredne. MAIL ORDER TVRDKE POŠILJAJO SLABO BLAGO. Des Moines, Joiva, 18. julija. — Ducat prič je izpovedalo v tožbi Združenih držav napram North- ivestern Lumbermen’s association, da jim je družba pošiljala slabo blago. Vlada bo razpustila trgovsko družbo, če zmaga v tožbi. I FARMERJI POMORIJO STOTISOČE KOBILIC Dodge City, Kan., 17. julija. — Poročila ki dohajajo semkaj iz z;r padnega dela države Kans:.' javljajo, da so farmerji vgonobi! stotisoče kobilic. Nastavili so ji- zastrupljene otrobe in kobilice 1 žijo sedaj v kupih. Kobilice so napravile mnog škode in so napadle vse pridelk * celo koruzo. SE POROČI Z IGRALKO ODSTOPI OD PLEMSTVA. Dunaj, 17. julija. Knez Nikola, f Thurn in , Taxiški se je poročil, neko dunajsko gledališke) Igralka odstopil j je od plemstva, ‘ naselil v Texaš, til farmerstvu. in se bo kjer. se bo ,'pdsy<: IZ NOVE DOMOVINE. DULUTH. — George J. Drolet iz Gary je bil poklican pred sodnika, ker je kršil stavbeni red. Mr. Drolet gradi tesarsko de - lavnico, nad katero misli napra - viti sobe za stanovanja, in ker je zgradba drugačna kot je v na¬ črtu, ima sitnosti in plačal je glo¬ bo $11, — — Policija je zajela 64 mož in žensk, več pod 21 let starih, ko je preiskala tri hotele, kateri so bili na slabem glasu. Med gosti je na¬ stala panika, kakor hitro se je pokazala policija, in en možki z, žensko sta skočila skozi okno in všla sta piliciji. Vse vjetnike je policija stlačila na policijske av¬ tomobile in odpeljala jih je na po¬ licijsko postajo, in spuščeni bili so vsi, vsak pod $50. — varščine. — V Duluth je prišlo okoli 400 strojevodji, ki imajo konvencijo tukaj. - - k — V nedeljo 20. t. m. vršil se je letni izlet švedsko finskega na¬ roda v Fairmont parku. Zleta vdeležili so se Švedofinci iz sever¬ ne Minnesote, severnega Wiscon- srna in severnega Michigana. Na¬ stopali bodo razni govorniki. — Po uradnih poročilih rodilo se je leta 1912 — 48158 otrok v državi Minnesota. To je nad 8000 več rojstev kot leta 1911. — Morris Korotkin, ki je pripo znal mnogoženstvo, in se je poro¬ čil v Duluth z drugo ženo, medtem ko živi prva žena z dvema otroko¬ ma v New York, je bil obsojen v državno ječo. Sodnik dovolil mu je pa prostost do 3. septembra, in če se bo Korotkin dobro ob¬ našal ise mu podaljša svoboda za Y£Č let, mogoče se celo kazni opro¬ sti. 1 • - Korotkin in njegova žena sta se pobotala. On plačal je nji $350. — katero svoto je nabral in dobil na posodo pri prijateljih. Izpla¬ čal ji bo tudi $200,- — v mesečnih obrokih. Prva žena Korotkina dela v newyorških z nojnicah (sweat shop), in se je vrnila k njenima otrokom a. Tožila bo njenega mo¬ ža za razporoko, da ga tako re¬ ši ječe, in ga pusti pri drugi že¬ ni, s katero ima Korotkin tudi dva otroka. Na uprašanje sodnika zakaj se je drugič poročil je odgovoril Ko¬ rotkin, da mu je bilo dolgčas, da je bil tujec v Duluth, in zato si je poiskal žensko. — 365 jetnikov je v prisilni delavnici, farmerji pa tarnajo, da jim manjka delavcev za žetev. Čudni svet, — Nova Hieken-ova odredba zoper salune se bo predložila ljud stvu potom referenduma, - da jo potrdi ali zavrže. Razni trgovci in podjetniki'so tako sklenili. Odvetnik Hugh J. MeClearn bo pripravil vse potrebno, da se izde lajo okrožnice, katere bodo kro¬ žile po mestu. Priznano je, da se bodo lahko dobili potrebni pod¬ pisi. Po postavi mora imeti peticija 10 odstotkov glasov oddanih pri ■zadnji volit vi, kar bi bilo- 1029 podpisov. Podpišejo lahko le vo- lilei. Nova odredba zoper salune sto¬ pi v pravomoč 3. avgusta, in pe¬ ticija mora biti predložena pred tem dnevom. Nova odredba zahte¬ va, da morajo biti satanski pro¬ stori ob ulici, in, da ne sme biti spredaj nikacih trgovin za tobak ali jednacih zaprek, ampak se mo¬ ra, videti s ceste v galun. — Mrs. Carlson prišla je iz Norvveškega v Duluth in je dala zapreti svojega moža, s kojim ima dva otroka ker ji ni pošiljal ni- ka.ke podpore. Carlson je prišel v Ameriko pred 3 leti, in je en čas pošiljal denar domov. Vsako leto dohajalo je pa manj denarja dokler ni povsem denar izostal in Mrs. Carlson je prišla v Ameriko mož je šel pa v zapor. — V našem uradu so se zglasi¬ li: Matt Zgonc in Joe Kovač iz Ely, Minn., na potu na Cuyuno Range. razne nagrade in v pokritje stro¬ škov. Prostovoljni gasilci so pa v spo¬ ru, in tako namerava del gasilstva imeti svoje zborovanje na Gilbert ali na Sehley, Na Aurori se zberejo društva h Ely, Bhvabik, Grand Rapids, Proctor in domače društvo. BUHI. — Policija je prijela Johna Ma¬ ki, kateri je obdolžen, da je. oro¬ pal Johna Berg ob zlato uro, vre¬ dno $36. — .Maki pride pred po¬ roto, in je v ječi, ker nima varš¬ čine. CHISHOLM. — Jolm Zupanec se je obrnil na distriktno sodišče s pritožbo zoper cenilce njegovega posestva, ki so je cenili $1900. — Zupanec zahteva za njegovo posestvo $3600. — Stavhišče se potrebuje za novo High schoal, katera bo stala bli- zo četrt miljona dolarjev. — Frank Lucas je bil kaznovan z globo $10. — in stroške ker je prodajal tobak mladoletnim fan¬ tom. — Policija išče moža, ki je na¬ padel in zlorabil 13 letno Ethel Cohen, ko je brala jagode okoli 1 miljo severno od mesta ž njeno 12 letno sestro in z dvema drir zima mlajšima deklicama. Dekle¬ ta pravijo, nek možki, ki je imel robec žez obraz, je pritekel med nje in je zgrabil Ethel Cohen. Druge deklice so zbežale kričaje k Mesaba farmi, kjer so klicale na pomoč. Nek mlekar je tekel na mesto, in je našel Ethel Cohen jo¬ kajočo. Mož je zginil. Policija je iskala vso noč storilca, in ljud¬ stvo je jako razburjeno. EVELETH. — Eveleth dobil bo tržni pro¬ stor za kmetijske pridelke. Me¬ stni odbor je sprelel ponudbo Oli¬ ver Iron Mining Co. za kos zem¬ ljišča na južnem koncu Grand Avenue, čez Missabe železnico, blizo Fayal. Postavlje se bodo tam takoj potrebne' strehe, kjer bodo farmerji prodajali svoje pri¬ delke. — Poroča se, da je Iroquis rud¬ nik, Buffalo in Susuehanna družbe v Mountain Iron, v vodi in ni mogoče delati. Kolikor se ve, zgodila se ni pri tem rudniku no¬ bena nesreča; vstaviti se je pa moralo z delom dokler voda ne usahne. Ta rudnik je deloma od¬ prt in deloma podzemski. Z delom se prične zopet v par dneh, če ne ho novih nalivov. — Tu na Eveleth živi nek Črno- VIRGINIA. — Letos se bo zgradilo v me¬ stu Virginia , več stavb kot kate¬ ro leto preje. Ako se pogleda na mesto iz okoliških gričev, vidi se skoro v vsaki ulici nova streha. — Canadian Northern vlak je vbil gozdarja Fred Doyle, okoli 30 let star, zunaj mesta, in pri nesli so ga v tukajšno mrtvašnico. — Velikanska žaga Virginia & Rainy Lake Lumber Company je začela zopet z obratom. Žaga je stala 3 tedne radi popravila. Ža¬ ga teče noč in dan in vposluje oko li 1500 delavcev ter jih nekaj po¬ trebuje še. — Grozna nevihta bila je na Virginia 16. julija. Dež je lil kot s škafa in mnogo kleti bilo je pod vodo. Dež je prizadjal več škode na blagu, na pouličnem delu in v odprtih rudnikih, kjer je voda povzročila plazenje stkani. — Gospa Tramipush, vdova po Frank Trampushom, je prva žen¬ ska na Virginia, da je dobila li¬ cence za salun. ZGODOVINSKE IN ZEMLJE¬ PISNE ČRTICE. Zbira Viljem Brunschmid. . ZADEK —ŽARA. Zader je glavno mesto kralje - CALUMET. MICH. — Šest dni po poškodbi dobili bodo rudarji Calumet & Heckla Mining Company $1. — na dan, če služijo $30. — na mesec ali čez in 50 centov na dan, če služijo manj kot $30. — mesečno. Po odškodninski postavi drža¬ ve Michigan so ponesrečeni delav¬ ci opravičeni za odškodnino nava¬ dno 14. dni po poškodbi. Druž¬ ba jim bo plačala odškodnino za¬ čenši s sedmim dnem po poškod¬ bi in dokler *ni poškodovanec opravičen do odškodnine po od¬ škodninski postavi. NOVICE MED SLOVENCI V AMERIKI. Umrla je Frančiška Dolenc, rojena Škufca v Conemaugh, Pa. vsled želoidčne bolezni pri tretji operaciji. Stara je bila šele 24 let. Zapušča žalujočega soproga in Štiriletnega sinčka. Pogreb je bil jako presunljiv in dobro obiskan. Društvo “Bled” je pokojnici za¬ pelo. Pokojnica bila je članica društva sv. Alojzija, ki jo je spre¬ milo k počitku. Spremilo jo je pa tudi društvo Boritelj. Pokojnica bila je rojena v Dragi pri Višnji gori, Kranjsko. Umrl je v Cleveland, O. rojak Fortuna! Fifolt. Bil je dva mese¬ ca na bolniški postelji. Star je bil 45 let, in je bival 22 let v Ameriki. Doma je bil v Žuženberku, in za¬ pušča v stari domovini mater in sestre; “v Cleveland pa dva bra¬ ta. Bil je član društva sv. Jane¬ za Krstnika št. 37, -J. S. K. J., in član društva št. 5. S. D. Z. Društva priredila so mu krasen pogreb s zastavami. Base bali med Slovenci v Cleve¬ land, O., je najljubša športna goreč, ki nosi čevlje št, 18. Uslu- igra. Zmaga je skoro vedno na žben je v nekem rudniku v okoli-! strani društva Edinost, pri nedelj ei. Vsakdo gleda za njim radi j ski igri je pa zmagalo društvo St. njegovih izvanredno velikih nog. Louis. Obuvalo stane Črnogorca precej Umrl je v Cleveland«, O., John denarja. Čevljev ne dobi nikjer dovolj velikih za njegovo veli¬ kansko nogo, zato si mora obuvalo naročiti pri čevljarju, in ta ‘špas’ ga stane od $14—$lp. Na nogah Bizjak, star 42 let, doma iz Les¬ nega Vrha pri Vrhniki. Prišel je v Ameriko 26. jun. in je le dva dni delal v cementni' tvornici, ko se je radi vročine zgrudil in je v pa počiva tudi precejšen možak. ' bolnišnici umrl. V starem kraju Črnogorec je najmanj 7 čevljev ! zapušča ženo. visok in tehta vsekakor okoli 240 j Izlet priredi društvo Edinost v funtov. O., dne 27. julija v HIBBING. — Dne 14. julija se je izvozilo iz okolice Hibbing izvanredno ve¬ liko fude. Great Northern želez¬ nica je odposlala ta dan tri in dvajset vlakov, z 2700 vagoni že¬ lezne rude, ki je tehtala 140,000 j vdeležilo pogreba, ton. | Umrl je starišem Frank Mav Razim tega se odpošlje skozi j rič poldrugo leto stari sinček Jo urad Oliver Iron Mining Comp.! žek v Joliet, Ul. vsaki dan okoli 100,000 ton rude tako, da se je odposlalo v enem j Cleveland, Randoll. Umrl je v Joliet, UL, John Ha- bkte, star 47 let, za vodeniko. Za¬ pušča ženo in sedmero otrok, od katerih ste dve hčeri omoženi. Po¬ kojnik je bil član društva sv. Jo¬ žefa št. 2, K. S. K. J., katero se je stva Dalmacije in ima okoli 14,000 prebivalstva. Mesto je mešanica starodavnih in novodobnih stavb, je močno utrjeno, in ima izvrstno pristanišče, ob kojem stoje mo - derne stavbe, ki nič ne zaostajajo za onimi v Reki ali Trstu. V me¬ stu prevladuje italijanski živelj, četudi je Zader že stoletja obdan od Slovanstva. Zadaj za stavba¬ mi nove dobe, ki se dvigajo proti nebu šest in osem nadstropij, so rimljanski ostanki, sledi grške zgodovine, ajdovski tempelji in grobovi svetnikov. Kar niso Rimljani dodelali, z vr¬ šili so pozneje Benečani, kateri so s svojo umetnostjo podelili Zadru arhitektične figure, kot jih je te¬ žko najti kje drugje na svetu. — tujcu, ki dojde v Zader se zdi, da ima majhno mesto več cerkev kot je potreba za preskrbo duš mešča¬ nov, Vendar te cerkve so stare nekatere že iz šestega stoletja po Kristu. Novodobni Dalmatinec, kot novodobni Slovenec, in kot drugi novodobni narodi, ne gradi¬ jo novih cerkva, ampak še stare vzdržujejo s težkočo, mogoče ce¬ lo z nevoljo. Tu bilo bi izvzeti Ameriko, in ž njo tudi Slovence v Ameriki, kojih prva skrb v na - prednem dvajsetem stoletju je, da si postavijo cerkev, mnogokrat božji tempelj na up, in to za ško¬ fa, med tem, ko so sami mnogo - krat naseljeni okolu veličastne cerkve v revnih kočah. Priprosti slovenski delavec pokaže s tem brezmejno naklonjenost do mate¬ rinske religije. Vzlic temu pa pri¬ de kak neizkušen starokranjski ka plan Rakovec in vpije, da so Slo¬ venci v Ameriki po večini neumni in lahkomišljeni, in zgubljeni za oni svet, ker ne ostanejo v revni domovini, katera obeta tlačenem, zaslepljenem in izkoriščanem ljud stvu plačilo v nebesih, vicah in peklu. Najznamenitejša cerkev v Za¬ dru je pod patronstvom San Do- nato-ja, jjatm-o jo zgradil v deve¬ tem stoletju^po Kristli škof Do- nato po vzofeu katedrale v staro¬ davnem nemškem mestu Ahen, katera zgradba se pripisuje veli - kem Charlemanu. Temelj cerkve San Donato je bil temelj rimljan- 1 skega templja, ki je bil posvečen spremljevalki cesarja Avgustusa I — J mm Augusto. Cerkev San Do- '■ nato je sedaj muzej', napolnjen z raznimi arkeologičnimi predmeti,} kateri niso nikjer vpisani, in so 1 nametani semintja vse pomešano. Cerkev imela je že razno zgodovi¬ no. Rabila se je za vojaško skl a- j dišče, potem za vinsko klet; ih j njene znamenite umetniške okra-! sbe ali dekoracije je nek surovež! pobelil z apnenim beležem že pred j mnogo leti. Ostanki svete Anastazije, kateri! so bili v oskrbi cerkve San Do - j nato, počivajo sedaj v sosedni cer-j kvi, ki je posvečena svetemu Si- ] Zader je bogat z religioznimi o - stanki. Izven ostankov svete A- nastazije in svetega Simona, je v neki cerkvi še prst svetega Jane¬ za Krstnika, in roke in noge dru¬ gih svetnikov v raznih cerkvah, kateri ostanki imajo še vedno hu¬ do privlačno silo med pobožnejšim dalmatinskim elementom, in tako pomagajo svetniki in svetnice me¬ stu, posebno pa še cerkvam, k de¬ narju, katerega prinesejo romar¬ ji. Patron mesta Zader je sveti Grisogono. in njemu se pokloni¬ jo vsako leto cele fare, ki romajo v čolnih v procesijah z banderi in duhovniki na čelu iz raznih kra¬ jev Dalmacije in njenih otokov v Zader. Zader ima frančiškanski samo¬ stan, katerega je baje postavil sveti Frančišek sam. Kor in ol - farji so okrašeni z izvanrednimi rzktosninatni iz hrastovega lesa, katere so baje darovali Franči¬ škani iz Benetk. V Zadru je več drugih samostanov, in nunski sa¬ mostan počaščen je sveti Mariji, katerega je vstanovila neka ogr¬ ska kraljica, ki je postala nun - ska prednica, potem ko jo je njen mož zagnal od sebe in je našla za¬ vetje med duhovstvom Zadra. — Nune izdelujejo krasne čipke, in to umetnost poduču j e jo po mestu in dalmatinske čipke so celo bolj sloveče kot idrijske. Prebivalstvo Zadra je tričetrt italijansko in ena četrt hrvaško, in posebno delavstvo in kmetsko ljudstvo se oblači v razne čudne noše. Polovica prebivalstva se še vedno oblači, kot se je pred sto¬ letji, v raznobarvno obleko. Oble¬ ka je višnjeva, rudeča, rumena vestje in suknje so bogato okin- čane, posrebrene in pozlačene, in okolu pasa nosijo možki široke, zvite pase, v kojih so zataknjeni noži, revolverji, fajfe, denarnice in druge take stvari. Zvečer je v Zadru navadno hla¬ dno, in možje nosijo plašče, kate¬ re vržejo leno čez rame. Zader je v mesecu juliju poln črešenj. ker v Dalmaciji se pride¬ la več črešenj kot kjerkoli na. sve¬ tu; in Zader je bolj poznan po svtu vsled likerja z imenom ma- raskino in marašino, nego vsled vseh tempeljev, cerkva in ostan¬ kov 7 svetnic in svetnikov, ki so v mestu. Liker se izdeluje iz čre - šnje mara ska, ki posebno uspeva v apnenčevi zemlji na gričih in hribih zadaj za mestom. Mnogo ljudi se Lavi za napravo maraši¬ no likerja; vendar najboljše žga¬ nje izdelujejo frančiškanski meni¬ hi, ki imajo več samostanov, ka¬ teri so obdani s črešnimi gozdi. — Frančiškani imajo neko svojo taj¬ no izdelovanje, ravno tako kot imajo svoje posebno izdelovanje kartuzijanski menihi v južni Fran ei ji ki izdelujejo najboljši liker “Kartuz”. 'Drugi važni izdelek Zadra je žuželčni prašek, katerega izdelu¬ jejo iz neke domače cvetke, ki ra¬ ste le po gričih Dalmacije in ga domačini imenujejo “buhač”. k First National EVELETH, MINN. Nafsfarefša narodna banka na Mesaba KAPITAL IN PREOSTANc**' 11 ' $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjij, Parobrodni listi za vse Ai e r tC 3E Plačamo obresti po 3 od st 0 a cziis: H = črte, IV <* b' DP' r POZOR ROJAKI j Sledeče tri pijače so pristne, importirane tak I grenko vino, ki je prirejeno za človeško krepost in zdra^’ Ze,i ^ - ' * ” *-* * VJe ' !n ti, ^ Kranjski brinjevec, Slivovec, Tropinovec, VBopKaift High Life Bitters, A. Horvvalovo Grenko vin Katere prodaja samo na debelo A. HORVVAT Joliet POZOR SLOVENSKI GOSTILNIČARjn Shranite ta moj naslov in pišite po cenik, ki bode v V ■ korist. — Ako k naročilom priložite denar, Vam d Vaso 'e:-;| .-ret 1 sta s Pitna %ja' s , ferdi°‘ sjlepa" lS okl° • f tke , ,ibsip £ alp sk _ _ _ r __ UV11Q1( Vam d popusta, ker prihranim _s_ tem zamudo časa, vozne strošTk: I se podam na pot, da obiščem rojake in prodajam ter kolekt ' 1 I to si lahko prihranite ako naročite direktno in nhlnlh ?" 1 ^ imate od tega sami dobiček. te “ena- ... | Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostoim . I jmportira žganje naravnost s Kranjskega. Prodajam tudi ’ ■ ‘ nimam toliko stroškov z drago plačanimi agenti cei)c - :e l - " A. HORVVAT, 6o«n.ch 1 cacost.,joliet , I i Use KDOR ČITA P0LUTEDNIK “NARODNI VESTNIK’ NAJNOVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V VEDAH i ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTREBNE .. _a.ke our b&nk ba.nk.Wben you need l^i&dvice Consult us 'tonila, NASA BANKA NAJ BO VAsA BANKA* Z veseljem in brezplačno dajemo mi potrebne jasnila v raznih kupčijskih zadevah vsem onim, L st nas v takih zadevah. Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem F-”" sameznih oseb, tvrdk ali družb. PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3 ° rSl , CHIsl.oWjS ■h Dr. Milchell Mlners State Banic t... y ei »ee, Rf v m t 0e srej TISOČE LJUBI JE ŽE OZDRAVIL ER. MITCHELI-. n o im, in kjer leži v srebrni in bo¬ gato pozlačeni rakvi ali sarkofagu AUR0RA. — Prostovoljni gasilci železni¬ ških okrajev imeli bodo skupno zborovanje in vaje v Aurori od 23. do 25. julija. V to svrho na¬ bralo se je že okoli $1000. za dnevu nad četrt milj on a ton rude. — Mrs. Mary Medrič bila je ob¬ sojena $25. — in stroške, ker je prodajala opojne pijače v njenem hranilišču, brez dovoljenja. — Ogenj je napravil okoli — $1000. — škode na Nelson lokešn v hranilišeih Elija Miklevič in Freda Ronidvič. — 18. t. m. pomnožilo se je pre¬ bivalstvo vasi Hibbing za okoli 1200 ljudi. Ta dan se namreč združi vas Aliee z vasjo Hibbing in vsled tega to številno pomno- ženje. Vaški edbor je držal zadnjo se¬ jo 17. t. m., in ta dan se bo kon¬ čalo poslovanje vasi Aliče. — Vaški odbor kupil bo 3 av¬ tomobile za vporabo policije in gasilstva. Umrl je v Neff, O., Josip Der- nač. Bil je član društev “Brats¬ tvo”, št. 4, S. N. P. J. društva “Sokol”, S. D. P. Z.,' in socijalist- čnega kluba št. 26 J. S. Z. ki so ga spremila na pokopališče. Bil je civilno pokqpan. Obesil se je v Waukegan, 111., rojak John Založnik in sicer v močvirju, kamor vozijo smeti. Vrvica, na katero še je obesil bila je tako nizko privezana, da je le¬ žal na tleh. Truplo bilo je nepo¬ znano. Poznali so ga deloma po obleki, največ pa po nožu, kate¬ rega je imel v žepu in v kojem je imel vrezano ime. Prišel jepred kratkim iz Minnesote nekoliko bo¬ lehen, in najbrže se mu je omra¬ čil um. Ranjki bil je doma od Pol¬ hovega gradca na Kranjskem, in srednje starosti. V starem kraju zapušča tri sirote. Bil je vdovec. truplo onega Simona, kateremu je bil predstavljen deček Kristus v jeruzalemskem tempelju. Spo¬ minski grob Simona je okrašen s | slikami iz njenega življenja, in ena slika predstavlja odpslanstvo j kralja in kraljice Ogrske, katero j moli pri shrambi relikvij Simona.. Napis zadaj na sarkofagu pove; tujcu, da je bil nagrobni sporne- j nik gotov leta 1380. Kralj-in kra- j ljica Ogrska sta vstopila v Zader | leta 1105. Dr. Mi.tchell zaključuje eno najuspeš¬ nejših let svojega zdravilstva, ki se raz- j teza čez dobo 20 let. On zdravi hrome, in bolnike vsako jakih drugih bolezni. Revmatični'in hromi zopet hodijo; za¬ stareli slučaji gluhih in bolnih na očeh so ozdravili, da zopet slišijo in vidijo: ženske, ki so postale invalidne vsled žen¬ skih bolezni, so ozdravile v kratki dobi. Dr. Mitchell je ozdravil vsakojake ne - prilike v,želodcu, zaprtje, bolesti na obi¬ stih in jetrah. Odstranil je izrastke, o- zdravil raka. Zdravniški nasvet - prost. Urad: 300. . Columbia Building, Duluth, Minn. Ičaite se o istlnltosti! Kot z vsakimi ostanki, posebno pa z ostanki svetnikov in svetnic, tako je tudi z ostanki svetega Si¬ mona v zvezi pravljica. Srebrni sarkofag, ki vsebuje ostanke sve¬ tega Simona, je darovala cerkvi ogrska kraljica Elizabeta, zato ker je vkradla nekoč iz rakve, kjer je prvotno ležalo truplo Simona, en prst, svetnika, da bi ž njim ča¬ rala ali eoprala. Nosila je vkrade- ni prst svetnika na njenih golih prsih več mesecev, ker se je bala, da bi ga kdo našel. Prst je pa po¬ vzročil čudež. Njene prsi je za¬ čel jesti rak, in kraljica je sma¬ trala tatvino božji rop, in zato je vrnila cerkvi ukradeni prst, in ku¬ pila srebrno rakev, kjer okostje svetega Simona sedaj počiva. Prsi — tako pripoveduje ta pripoved¬ ka, — so se še isti dan zacelile, in kraljica bila je zdrava. Poskusite enkrat sodček mojega naj¬ boljšega rdečega vina iz Euclid groz¬ dja. Za pristnost jamčim, ker ga lahko rabi vsak mašnik pri sv. daritvi. Vina imam veliko v zalogi. Cena $24.00 bar- rel. Postrežba točna in v popolno zado¬ voljnost. Za obilna naročila se priporoča Lotiis Lah, trgovec z vinom 1033 62nd St., N. E., CLEVELAND, O. Pozor prijatelj! Kam boš šel kupit svoje pohi¬ štvo?— Ne vem. — Jaz vem, kje dobiš najboljše pohištvo in ku - hinjsko posodo. — Pojdi k Juretu Mesberg, ki trguje že 16 let na Evelethu in postreže svojim odjemalcem ve dno pošteno. ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM-^ [ SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANA MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV! GARY DIVSSSON OKOLICA JEKLARNE (STEEL PLAN". meji naravnost na. zapadni del posestva Steel kompand^ derna naselbina. Izboljšane ceste, stranski hodnik . čez 120 hiš je že zgrajenih, in 200 se jih zgradi v ki' a ^ iš je že zgrajenih, in 200 se jih zgrau. > dela sedaj pri zgradbi velike jeklarne. Flača^ $2.50 in napraviti denar po strani, investirajte v Oran 0 j URAD V GAEV: ^ _ ^ 1'\'£V VOGAL GARY i/cOMMON^EALTH ^ guavsi ukad: nnlutn- ' GARY LAND C0., 202 Palladio Bldg- ^ ' T '»ii "ba Duluth Brewing & Duluth, Mini' ^ili Ibiv ‘L % Vari najboljšo in rojakom d°fi r0 J v steklenicah pod imenom »J, :: tudi pivo v sodčkih- •_ FRANK TRAMPl*? «•'>.-■< L ] ' v. Ni, I 'h % % upravitelj za Mesaba Range- __ jz stare domovine. 'S&P£p.wz&sp%psM. '*h 2 . 1 te n rsta n a i§ m denar S lenar . t« j Vr dka u I ■Vm VNKA- nasvete i® ? se obrne- 0 OPST<^ KRANJSKO, . Olševku pri Kranju 3. V'^^1 zlatoaiašnik Andrej pokoju. Pokojnik ' maja 1834 in mašnika posve- I itto ie bil semeniški dir W BD " tem pa je služboval kot jfViuk P ot elcih; na Bledu, v Sred- jjppfl'. Bohinju, v Boštanju, kot jj: ' JS! ' Bel j Cerkvi in v Št. Vidu ^ pDik hVani. Od leta 1891 pa je pri *'i llb k 0 ju in P° svojih močeh P l! 'dušnem pastirstvu, p#^' Ignacij Železnik, po sin h Volčjih jam, si je ^“ !S °'-i med tesan jem odsekal levi nogi. občina v Kranju j? pre- . . hrzojavko od nadvojvode Jo- j%Jinanda, v kateri ji izre- * ia iiepšo zahvalo za patri- ti . ookhnstvo in za muogošte- “ :ll ' n ' vetke, s katerimi so gospo- "nhsioale avtomobiliste po - ^. alpske vožnje dne 28. ju - V£ i Dne 1. julija je brala • . g let stara Franca Sku- ' r i "'tiare vasi pri Polici na ere- Martina Ilovar iz Gozda pri banjem. Franca pa je tako padla, da je takoj umrla. Smrtna poškodba. Josipa Še - na Poljanah v Ljubljani je dtiscil voz s tako silo, da so ga •ali prepeljati v deželno bolnr g eTer je v bolnici vsled dob - poškodb umrl. Umrla je v Borovnici poštarica r f2 jj a Lisec. Rajna je uradova- k pošto 29 let. jmrl je na Angležkem bivši nednik celjske “Domovine” Lu¬ dvik Furlani. Utonila je v Ljubljani hčer ljub inskega občinskega svetnika Igliča Marija Jeglič. Pokojna tila je stara 20 let, in gojenka če¬ trtega letnika učiteljišča. Vozila sr je s čolnom s prijateljico. Pri iti hočete sedeže premeniti čolu * zvrne in dekle je vtonilo. Umrli so v Lljubljani: Frančiš¬ ki Repanšek, dninarica, 45 let. - Anion Bučar, sin železniškega aviraea, 7 mesecev, — Ana Pre¬ iti livarjeva žena, 54 let, — Ur ik Javornik, vdova železniške- J uslužbenca, 72 let. — Marija '■ i-. občinska uboga, 69 let. Deček ustrelil dečka v želodec. As Loka, 23. junija. Včeraj ’ise v Stari Loki s flobert pišto- -’.'ala 12 letni Pokorn Jožef in -•- v prijatelj Jvan Berčič, po- , afe Cobrov. Čobrovemu se je -»rt pištola izprožila in strel je Josipa Pokorna. Pokornu je ™ljen želodec. Smrtno nevar ranjenega dečka so pripeljali v atl *o dež. bolnico, je gospa Leopoldina Do- i e ’ S0 Proga hišnega posestni- l'' r ranča Doberleta star. v 78 ^ ''°je starosti. v.? a i e pri Sv. Trojici gospa Jemec, rojena Sašo, stara J ' -■ v m. p.! , ^ nesreča v vevški papirni- e ' T č se nam paroča: V trr , ovari d je ponesrečil de- •‘JUlelA • v M #> jo. Prestavljen je bil stroja k drugemu, ka- h, l )a ni bil vajen; v naglici, r | ravn atelj neprestano na- l . e av s tyo, je prišel s prsti l»jj. ! n F ' J *la velika nevarnost, . 1 roko in življenje. K sre- : . a Pa pomoč hitra in je de- ' m ° ^ Va prsta stisnilo. To- telj u s ^ eoe v Par tednih! Rav- ial v e ' e< ^ a n ‘ nič zato, pač pa hjfjj | ttavem času od stroja od to Pri katerem je po- ' av ? e Marolt da, ga c. “a n, , 111 dobila na prej- 'h, a j ® ' u - Delavstvo tudi še i tremf , Pr , emd Ž a , ki ga je že > tak ' e2, je namreč začula ropot ter za- čela klicati na pomoč, nakar so prišli sosedje in lopove prepodili. Predrzna tatvina. 30. junija zvečer med četrt na 8. in pol 9 uro je vlomil doslej neznan tat v zaprto stanovanje gostilničarja Steirer Franclja” na Resljevi cesti in odnesel nad 1100 kron. Na mizi je bila zlata ura, ki je pa tat ni vzel. Potresni sunek s, podzemeljskim bobnenjem se je čul dne 28. t. m. zjutraj ob 6. uri 2 min. Podgradom v Gorjancih. Mlad ropar. (Iz občine Belacer- kev.) 17 letni Martin Dežman iz Družinske vasi, premožnih stari- šev sin, je nevkrotljiv. Bil je že večkrat kaznovan. Tatvina in go¬ ljufija sta mu postali vsakdanji posel. Lansko leto je vkradel celo tele in ga prodal. Nekemu novo¬ meškemu trgovcu je vkradel iz ve¬ že bicikelj. Ta ga je zasledoval in ga je izsledil pri sodišču. Ko je pa videl, da se s kolesom ne more re¬ šiti, ga je vrgel v stran in odtekel. Sosedom je pokradel žito in moko. Očetu je vkradel hranilno knjižico in dvignil denar. Takrat so ga za- vse to zaprli pri okrož. sodniji. Tu je pa bil samo 48 ur ;splezal je po strelovodu na prosto in sko¬ zi Krko prišel drugi dan domov. Oče pa je nadebudnega sina v spremstvu z vozom zopet odpeljal roki pravice. Vpoštevala se ,je nje gova mladost in po očetu poravna¬ na škoda in obsodili so ga samo na par tednov. Pred kratkim je pa fantič počakal skrit na polju Janeza Robek in Franceta Simon¬ čiča. Vedel je, da imata denar. Z ročajem kopačice ju je obdelal. Si mončič je zbežal, Robku pa je pre¬ obrnil vse žepe in mu slednjič vzel 2 krone — iz hlačnega žepa. Robku se udarci poznajo. Pobič nosi tudi vedno samokres in je pred nedavnim časom od popol¬ danske službe božje idoče ljudi napadel in oddal dva strela proti Ani Kralj iz Vinevasi. Sedaj je fant zaprt. Strašen samoumor učiteljice. Starotrška učiteljica gdč. Frani¬ ca Valenčič, doma iz Prema pri Ih Bistrici, si je z ostrim kuhinjskim nožem prerezala vrat. Ko so 'idili ljudje v njeno sobo, je bila že mrt va. Vzrok: nesrečna ljubezen. Toča v Beli Krajini. Iz AdlešiČ, V soboto 22. junija zvečer ob 6. uri je pobila nekoliko toča v Tuč- kovcih naše župnije in občine. Hujše pa je pobila, kakor pripo¬ vedujejo, v Gribljah, posebno Dolnjih, Podzemeljske župnije, da bodo morali strni, ki so ravno le¬ tos prav lepo kazale, kositi Pobi¬ la je tudi v Dragoših in Cerkviseu iste župnije. Hujše pa je potolkla v Stankove ih in najbrze tudi se po drugih vaseh Lipniške župnije na Hrvatskem. Tudi po je nekoliko ^ ta Ki i ^ laiu je pa eden dal ar je na samomo- kjo^didata tako učinkova IblZ' 1 ulico št. 3 ■sko „r agl ° popihal domov v Uh eo š' ~ i e v Ljubljani 28 let- Sotina p • • Al,,!. Hočevarjeva iz Pre- ' vojJ ° n °8 11 , katero so z re- ^ie 0 111 v P‘'epeljali na opa- _ ,.' v z v ellli bolnici. l 3 ča. Obsodba radi vaseh naše župnije . padala, pa le malo in med dežjem, da ni naredila skoraj me so . - V prisilno delavnico so privedli 27 letnega Edvarda Schiuagla iz Friedburga v Zgornji Avstriji, na katerega se je moralo obračati po sebno pozornost, da jo m popihal, in 60 letnega Miho Pirkla iz Dola, okraj Kufstein na lirolskem. Nesreča. Dne 24. m. m. so se 4 letnemu cerkovnikovemu sinu Antonu Rojcu v Loškem potoku, okraj Kočevje, splašili konji, vsled česar je ta padel z voza m si zlomil nogo. Prepeljali so ga v de¬ želno bolnišnico. . ' Tatvina. Dne 24. m. m. je bila v Hradeckega vasi št 80 Karolu Goršiču iz odprte sobe ukradena srebrna žepna ura verižico. črki K. G. lira z nikelnasto ima na pokrovu ŠTAJERSKO. Blamaža Šoštanj skega dr. Pe - tritscheka. Znani protestantov - skomemškutarski odvetnik dr Pe- tritschek v Šoštanju ima navadno prazno pisarno, raditega se trudi na vse načine, da bi dobil kaj kli- jentov. Za nedeljo, 29. junija, je sklical dobri mož v Šoštanj shod zadružnikov šoštanjske posojilni¬ ce, da bi tam zopet vlekel vodo na svoj mlin. Vlada pa je nemškutar sko Ilujskarijo kratkomalo prepo¬ vedala. Advokat je sedaj seveda silovito razjarjen in bo gotovo o- krajnega glavarja, ki je čisto ko¬ rektno postopal, naznanil njego¬ vi višji instanci — “Volksratu”. Opozarjamo naše zaupnike v šoš' tarijskem okraju, da svarijo naše ljudi pred nemškutarjevimi na - kanami. Slovenska sklicatelj ica ustanov nega shoda ‘ ; Siidmarkine ” po¬ družnice. Iz Celja se nam piše: Št. 50. “Deutsche Wacht” poroča: Griindung einer Madchenhorts- gruppe der Siidmark in Cilli”, da je bila sklicateljica gospica Mi - haela Iglar, da je ista shod nem¬ ških deklic pozdravila in bila od istih tudi izvoljena za prednico; Helena Skoberne pa za blagajni¬ čarko. To bi nas ne zanimalo, ker je pa oče sklicateljiee bivši nad¬ učitelj v Loki pri Zidanem mostu, zdaj že več let na dopustu v Ce, lju, in da mu mestna draginja ne dela ovire, podučuje z dovolje - njem deželnega šolskega sveta na deželni mesijanski šoli tukaj slo¬ venščino, akoravno nima višje skušnje za ta pouk. Čast njegovi vzgoji! Umrl je v Ptuju dne 28. junija notar Karl Filafero. Rajni je Lil vedno naš lmd narodni nasprot - nik. Boj Nemcev za napolnitev nem¬ škega ženskega učiteljišča v Ma - riboru. Nemci bi na vsak način radi na Štajerskem učiteljski na¬ raščaj uredili tako, da bi tudi ha slovenske šole lahko potisnili nemške in nemškutarske učne mo či. Ustanovili so pred leti v Mari¬ boru deželno žensko učiteljišče. Vsako leto se čudno bojijo, da bi v tem zavodu bilo premalo go - jenk organizirali po celi deželi nabiranje primernih učenk. Schulverein je razposlal na pro- nonsirane nemške in nemškutai- ske nadučitelje in učitelje ;>o «e- lem Štajerskem oklice, naj zbira¬ jo gojenke za mariborsko nemško učiteljišče. Pomaga pa posebno nemški deželni odbor. Številko za številko prinašajo sedaj vsi šta ¬ jerski nemški listi obširne razgla¬ se za sprejem v to šolo. Ali ima deželni odbor toliko denarja za to? Za kaj se gre? Da bi naše šole preplavili z nemškutarskimi uči¬ teljskimi močmi. Tn liberalni uči¬ telji so na Štajerskem kljub te¬ mu najhujši trabanti za nemški deželni odbor in “pobijajo” ob¬ strukcijo. Srečni ljudje! Umrl je v Žalcu mag. pharm. Franc Bergmanu. — V Majšper¬ ku pri Ptuju je umrl posestnik in gostilničar Janez Korče, star 65 let. Zrakoplov, ki se je v nedeljo, 29. junija vzdignil v Mariboru, je plul proti jugu in se je spustil pri Cirkovcah pri Pragerskem na zemljo. Kratka pot! Automobilska .zveza Celje — Ljubljana. Naša lepa Savinjska dolina, ki smo jo mogli dozdaj sa mo v njenem začetku v okolici Celja do Št. Petra obiskovati, se nam je zdaj z novo automobilsko zvezo Celje—Ljubljana popolno¬ ma odprla. V dobri uri nam je mogoče priti preko lepih krajev k Savinjske doline skozi trg Vransko do kranjske meje v Čr¬ ni Graben. Ljudje se automobila pridno poslužujejo, kar je dokaz, kako zelo potreben je bil. Savinj¬ ska dolina ima jako lepe kraje in iz posameznih automobilskih po - stajališč so izhodi za daljše in krajše izlete, kakor tudi prilike za hribolazce, ki hočejo v roman¬ tično Logarjevo dolino, na Kam¬ niške in Savinjske planine itd. Marija Jerovšek. Iz Slov. Bi - strice prihaja žalostna vest, da je v Novi vasi pri Slov. Bistrici dne 30. junija zvečer ob pol 5. uri umrla blaga slovenska žena Mari¬ ja Jerovšek. roj. Zorko, mati g. dr. Antona Jerovška, profesorja v pokoju in ravnatelja Cirilove tiskarne v Mariboru. Rajna je bi la dolgo časa priklenjena na bol¬ niško postelj. 721etna starka se ubila, žena grajskega najemnika v Zgornjem Cmureku je dne 29. junija padla v grajski studenec in se ubila. Po dolgem iskanju jo je mož sam na¬ šel v studencu. Nek mladenič se je spustil nato v studenec in jo spravil na prosto. Pod vlak. V Št. Janžu priVuze- nici se je vrgla pod vlak neka de¬ kla iz Št. Janža v samomorilnem namenu. Ker je bila malo prepo¬ časna, jo je stroj butil in vrgel ob skalnato steno. Brezzavestno so odpeljali v slovenjegraško bolni¬ šnico. Pravijo, da je malo upanja, da bi ostala pri življenju. Umrl je v Karčovini pisarniški ekspedi.jent južne železnice J. Plevnik, »tar 40 let. Poizkušen . samoumor . gimna - zijca. V Celju se je z revolverjem ustrelil v glavo 19 let stari sedmo šolec celjske gimnazije Robert Grilich, ker je v šoli dobil slabe rede. Zadel se je pa slabo in je upanje, da okreva. PRIMORSKO. Morilec svojega brata V Trstu se je zgodil tekom treh dni že dru gi umor. V svobodni luki sta se v ponedeljek sprla brata Mihael in Anton Erlis, ki jima je bilo pri¬ šlo pri delu nekaj navkriž. Anton, ki je bil s svojimi 23 leti kot mlaj ši brat od Mihaela odvisen, je ba¬ je starejšemu 'zagrozil s krivcem, katerega mu je Mihael vzel. Nato sta se v jezi razšla in Anton je za¬ vil v neko kremo blizu pristani¬ šča, kjer je pravil tovarišem o svojem nastopu z bratom. Med tem pogovorom pa je naenkrat pridrvel v krčmo Mihael, ki je sto pil k bratu, proti kateremu je ka¬ kor bi trenil trikrat ustrelil iz re¬ volverja. Pogodil je izborno, kaj¬ ti predno so se gostje zavedli do¬ godka, je Anton že ležal v krvi, Mihaela pa že ni bilo nikjer več. Eni so skušali smrtno ranjenega spraviti v bolnišnico, drugi pa so planili za morilcem, katerega so vjeli na njegovem domu. Zločinec je rekel, da je eden obeh itak mo¬ ral “storiti konec” in zato je on raje umoril brata, da ne bi ta njega. Anton je umrl na potu v bolnišnico. Grozen roparski umor. V ulici Capitelli št. 9. v Trstu je stanova¬ la postarna Angelika Flametini, koje mož je že sedem mesecev v bolnišnici. Da bi lažje izhajala, je oddala žena eno sobico svojega činskega vodovoda; tembolj smo bili veseli in tudi ponosni, ker so se naše slavnosti udeležili tako odlični gostje", ki so vso priredi - tev s svojo navzočnostjo visoko povzdignili. Slavna vojaška god¬ ba 1. bataljona planincev iz Ko - barida nam je bila brezplačno na razpolago ter nas je razveselje¬ vala do poznega popoldneva. Pri stane v neizbrisnem spominu. — doazaT i ,llnvaJznoNjas aljehvl ai Toda za veseljem je prišla žalost. V sredo ponoči se dvigne naen - krat tak vihar, kakor ga ne pom¬ nijo najstarejši ljudje. Sicer smo navajeni, da se “gorenjei” ogla¬ se vsako leto okoli praznika sv. apostolov Petra in Pavla. Ali dru ga leta nam je navadno samo hruške in jabolka nekoliko otre¬ sel, — letos pa se je spremenil v pravi orkan. Od srede ponoči do petka v jutro je pihal s toliko si¬ lo, 'da ni prav nobenega drevesa brez polomljenih vej, na deseti¬ ne pa jih je izruvanih ali polom¬ ljenih. Pa to bi še prenesli, ker sadjereja se v naši veterni legi le slabo ponaša; toda kar je ta dva- dnevni vihar naredil škode na po¬ lju, se ne da preceniti. So njive, na katerih ni niti eno stebelce sir ka ostalo, vse je ali odtrgano, pre lomljeno ali v tla zbito, istotako je s fižolom; liste mu je vihar po¬ trgal, da izgleda kakor v jeseni. Vrhu vse te škode je veter odne¬ sel na stotine centov sena! Škoda je ogromna. Strela v cerkvi. V Hrušici pri Podgradu v Istri je v soboto, dne 21 junija med šolsko sveto mašo treščilo v cerkev, ko je bilo 200 ljudi pri maši. Strela je priletela po lestencu, treščila ob tla, od ko¬ der je 'zletela pod kor obiskat obe spovednici, ter potem pri stran¬ skih vratih ven. Otroke, ki so bi¬ li v kopeh, oziroma ob klopeh in druge je vrglo ob tla. Poškodo - van, hvala Bogu, ni nihče. Čudež! Strela je obiskala vse, le ljudi se ni dotaknila. Gotovo jo je imel kedo na “špagci”, da ve, kod se je strela lovila. KOROŠKO. Vovbre. (Nagla smrt.) Ugledni tukajšnji posestnik Viljem Speok in nekdanji župan, je v nedeljo dne 22. junija zvečer ob 10 uri nepričakovano naglo vmrl. Zade R abim 100 rojakov ki hočejo postati samostojni farmerji v okolici Crivitz, Mari- nette County, Wis., kjer je že mnogo rojakov, ki so z zemljo prav zadovoljni in bi Vas radi imeli za sosede. Rodovitna zem- lia, dobra, zdrava voda, krasen kraj. Tu kupite naravnost od last¬ nika T. KERSTEN-A, ki hoče prej ko mogoče prodati vse, zato dobite zemljo pod ceno in povrnjeno vožnjo. Samo kratek čas. Ne zamu¬ dite te razprodaje. Malo naplacilo in odplačevanje na deset let. Pišite še danes v slovenskem jeziku po. nadaljna pojasnila in po brez¬ plačno knjižico na zastopnika: N. Piklor, 1526 W. 21. St., Chicago, 111. človekoma, ki sta se izdajala za zakonski par, kar pa ni prav ver¬ jetno, ker sta bila videti vendar nekoliko premlada. On se je ime¬ noval Cesari in je rekel, da je 21 let star, doma pa iz Italije. V pe¬ tek zvečer sta oba tujca zapusti¬ la svoje 'stanovanje in ni ju bilo več domov. To se je zazdelo lju¬ dem sumljivo, tembolj, ker dru¬ go jutro tudi Fiamentinijeve ni 'bilo na izpregled. Ker je ni bilo odnikoder, so stanovalci vlomili v stanovanje Fiamentinijeve, kjer so našli starko z robcem zadavlje¬ no. Njeno stanovanje je bilo oro¬ pano — mladi tuji par je vse o- ropal in pokradel — le v nekem predalu je ostala hranilna knji¬ žica, glaseča na 1500 kron vloge. stanovanja drroAKfc l. mr-nlntrHina ^ a j?. ka P- Bolehal je na srčni SMODKE NAJPINEJŠE KAKOVOSTI Z GRB O M SLOVENSKE DELAVSKE POD¬ PORNE ZVEZE, IZDELANE IZ NAJ FINEJŠEGA TOBAKA, DVOJE VRST PO 5 CENTOV IN 10 CENTOV. Za obilna naročila se priporočam vsem slavnim društvom Slov. De¬ lavske Podporne Zve_e. Blago raz pošiljam na vse kraje po a talne pro¬ sto. — Cene zmerne. — SVOJI K S VOJIM! MARIJA MENCINGER, 1454 E. 26 Street, Cleveland, Ohio. Miners National Bank, EVELETH, MINN. « «-« Kapital, preostanek in delniška odgovornost $74.000.00 6 * * Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne liste oa vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Poselite nas. Roparska morilca sta gotovo že v pe-tek zvečer zapustila Trst. Umrl je v Gorici umirovljeni stražmojster Anton Bratina, do¬ ma iz Št. Tomaža pri Ajdovščini v 45. letu dobe. — Pokopali so v Gorici Upokojenega orožnika Leopolda Vrčona, starega 36 let. Samoumor vpokojenega kapi¬ tana. V Gorici se je ustrelil vpo kojeni kapitan na fregati Adolf Mendl. Pognal si je iz revolverja krogljo v sence in je takoj izdih¬ nil. Spravili so ga v mrtvašnico vojaške bolnišnice. Demon alkohol. 6. julija pono¬ či je vozil neki voznik s praznim vozom po strmi ulici Santi Mar - tiru v Trstu ko je naenkrat začutil močan sunek ir takoj nato še e- nega. Možu je bilo jasno, da je za vozil na kamenje ali pa na kak hlod. Ustavil je konja in stopil z vozd. V temi je videl ležati nekaj na cesti in ko jc prizval stražnika sta oba konštatirala, da leži na po ta možak, ki je pijan, da se ni zavedel, dasi 'so mu kolesa strla noge, in rebra in ogrodje. Napol mrtvega je spnvil voznik pijan¬ ca v bolnišnico, kjer je umrl v ne¬ zavesti, ne da ti izpregovoril be¬ sedico in povedal, kdo je in od¬ kod. Občinski vocovod v Serpenici. Vihar povzročil strašno škodo. Iz Serpenice nam pišejo: “Za vese¬ ljem žalost pride”, ta pregovor se je ta teden raki nami uresničil. V nedeljo smo z izrednim vese - ljem obhajali tlagoslovljenje olr THbTzirparTFrrtTtldrugo uro pop rej je bil še v gostilniški sobi med gosti še prav dobre volje in ka dil smotko. Ko se je vlegel k po¬ čitku, mu je naenkrat postalo sla bo, zahteval je od žene zdravilnih kapljic, in komaj jih vzame, že omahne in v par minutah je bil rajni. Bil je mož zmirnega zna¬ čaja, obče priljubljen in .spošto van. Naj v miru počiva. Volitve v Trstu. Pri včerajšnih volitvah v 11. razredu so v vseh šestih volilnih okrajih bili izvo¬ ljeni kandidati laških naciona listov, kakor običajno. Izvoljeni so: Braidotti, Reiser, Risigari Doria, Bonetti, Filippi, Rastelli "VVeil, Comel, Debin, Pagliardo Pincherle, Minas, Sdnid.ersich, Saraval, Constantini, Vojni minister na Goriškem. Dne 17. junija, ob 2. uri popoldne je prišel iz Kanala vojni minister krobatin s spremstvom (2 avto¬ mobila) inšpicirat vojašnico v Tolminu. Obedoval je pri gosp. Jos. Zarli (penzion, po domače pri Devetaku.) Ob 5 uripopoldne ‘ se je odpeljal v Kobarid. V prvem vozu sta sedela vojni minister in goriški brigadir generalmajor Scotti, v drugem spremstvo, 2 častnika. Radi nenravnosti je bil v sredo aretiran Hadrijan Gaides, urad nik pri tajništvu deželnega odbo¬ ra v Gorici. S mr tna, nesreča. Iz Anhovega na Goriškem poročajo: V nedeljo dne 15. m. m. je šel Valentin Ga- brijelič iz Anhovega v Plave k maši. Domov grede sreča izven Ložič proti Anhovem svojega ne¬ čaka, ki se je s kolesom vračal iz Kanala domov v Ložice. Ne ve se kako je bilo pri srečanju, četu¬ di je pot tam precej široka. Ne¬ čak je podrl strica na tla. Ponesre¬ čenega Gabrijeliča so privedli do¬ mov. Vidnih poškodb ni bilo opa¬ ziti ; bil je pri zavesti in le tožil je, da ga boli glava. Spravijo ga v postelj, kjer (ktnalo) ibzgubi za¬ vest ; drugi dan ob 11. uri je po¬ nesrečeni izdihnil. Pozor slovenski farmerji! Vsled občne zahteve, naročili smo letos večje število PRAVIH DOMAČIH kranjskih kos in brusilnih kamnov. Kose imamo vse velikosti v zalogi ter stanejo $1.25 ko¬ mad. — Kdor hoče dobro koso, naj se sedaj požuri, dokler jih je še kaj v zalogi. KUKAR & MANTEL, GILBERT, MINN. i Svoji k svojim! | s Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim tfi ys gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure- Jfš Jfj j eno in bogato založeno Jf, » grocerijsko trgovino. 1 »i m yfi m V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro- tE daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja- S jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! Za mnogobroten posel In naklonfenost se ul|udno priporočaj M A T H. V I D A S, slovenska trgovina jfi BIVVABIK, MINN. Telefon 63. L£ K * H* FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček-$1,550.000. V to banko vlaga država svofe vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. Naročite si Narodni Vestnik, ako želite dobro čtivo. “Narodni Vestnik 99 National Herald. Slovenlc Sanii-Weekly. Owned and putritehed Slovenlam Printing * PublislUng Company a corporatum. (.: Joseph Koshak, Treasurer Plače o! Business: Dulutti, minnesota, 405 W. Michigan Street. National Herald tisuen every Monday and Thursday, subscrlptlon yearty $2.00 The besi AdverOsIng medluin among Slovenians In the Northwest. Rates on application ..Entered as second-class matter May 11.1911 al the posl oltlce Duluth, Minn., under the Act March 3, 1879.“ „NAR0DN1 VESTNIK" izdaja Slovenska tiskovna družba, Duluth, Minn. zlaafa vsak ponedeljek In četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko in Canado za celo leto za pol leta Za Evropo za celo leto . . $2.00 $ 1.00 $3.00 Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street Duluth, Minn. mali m mmm HUDODELSTVO EVROPEJSKIH VELEVLAD. Sedanja balkanska vojska je jak 6 podobna civilni ali meščanski vojski. Biill^ri in Srbi so po narodnosti jako sorodni; in ker sta ta dva naroda živela že toliko stoletji eden poleg druzega, sta se toliko 'krvno mešala, da ni mnogo razlike v njih, kar se tiče njih narave. Vendar vlada med terna dvema narodoma ostra napetost, ostro narodno tekmovanje, ostra narodna nevoščljivost ip.,zavist, in^to^da je sedanjem sporu divjo, barbarično, grozno «liko, zato ker imata ta dva naroda v glavi najgroznejše morilne misli, v srcu najg/oa'nVj Turčija je tlačila in klala Slovane tako kot preje; za njih, in za svetovno piviljzaeijo,, za napredek, pa ni storila, ničesar.Balkanske‘dr¬ žavice gledale so stvar s srdom v srcu. Kla¬ nje, ropanje, vstaje bile so na dnevnem redu; vendar državice niso mogle ničesar napravi¬ ti. Velevlade se pa za te krivice niso zmenile, pač pa so še dovolile, da: je Avstrija zasedla dVe provinciji, Bosno in Hercegovino, ki. spa dftte po vsej pravici Srbiji. Velevlade so se vedno posvetovale, kako istoriti konec turškim grozovitostim na Balka- storile pa niso nič. Posvetovale so se tik ši morilni srd, in v rokah najgroznejše moder¬ no morilno orodje. jj ot Avstrija je kriva vsega tega klanja, predno je izstrelila pritlikova Črna gora prvi strel na turškega velikana; posvetovale so se med vso vojsko; posvetujejo se še danes. Vse posvetovanje teh velikanskih vojaških sil pa ni imelo druzega vspeha kot, da so slušale Avstrijo, in so se zbrale v črnogorski luki Bar s svojimi ogromnimi bojnimi ladjami in s svojim vojaštvom, ter so vkradle pritiklavi Črni gori zmago poluletnega obleganja in sad njih — Skader. Albanija, popolnoma ničvredna pokrajina kraških skal in z najslabšo kulturo sveta ter popolnoma "nevredna, da bi tvorila samostoj¬ no narodno celoto, izven kot orodje Avstrije, se ni dovolila Srbiji in Grčiji, katere države ste jo z vojaštvom podjarmile. In nasledek vsega sedanjega bratomornega klanja je Al¬ banija, vzrok tega klanja je pa grda protislo- vanska politika Habsburžanov, katero pod¬ pirajo z vso močjo Hohenzollern-ci. Vmeševa- nje velevlad v balkanske zadeve s tem, da ni¬ so dovolile razdeljenje podjarmljenega ozem¬ lja med Zaveznike, ampak so odvzele z Alba¬ nijo Srbiji mnogo ozemlja s pomorsko luko Drač na Adrijatiku, Črni gori Skader, in Gr¬ čiji južno Albanijo, edino to je vzrok, da se godijo na Balkanu stvari, ki pretresajo ves omikan svet. Če bi se velevlade ne vmešavale v ta bal - kanski nemir, razdelili bi si Zavezniki sadove njih zmag povsem povoljno, povsem tako kot so prvotno pred vojsko med seboj sklenile, in na Balkanu bil bi že davno mir, in tudi Kon- štatinopel bil bi v rokah Zaveznikeov; barba- rični Turki bili bi pa pognani nazaj v Azijo, kjer je njih očetnjava, in kamdr spadajo. Nik KUPČIJA Z IZSELJENCI. Vmešani v tej moriji, in sicer v zvezi s S»bi proti Bulgarom, so pa Grki, kateri ne stalijo na mnogo višji stopinji novodobne civilMici- je kot Bulgari ali Srbi. Vendar, kakor se splošno misli, so Grki pod boljšo kontrolo. Črne vojske še niso poslali toliko na bojno polje kot so jo Srbi, posebno pa še Bulgari, ki so poklicali pod orožje vse, kar zamore orožje nositi. In vsled tega ni pričakovati, da bi Sr¬ bi, posebno pa še Grki* ki so imeli najložje boje zoper Turke, tako civiliste klali in mesa¬ rili kot jih Bulgari, katerih črna vojska je, največji del turške vojske; oni imeli so naj¬ večje zapreke v prodiranju; oni so bili v naj- Ijutejše-ai -klunju ves tns ; in VSe to Je VZroK, da so Bulgari popolnoma podivjani, in nasto¬ pajo tako sramotno, grozno in neizprosno na- pram neoboroženim starcem, ženstvu in otro¬ kom grške, srbske in turške narodnosti, da se mora človek skoro sramovati biti Slovan. Nepotrebna kakor je sedanja vojska med prejšnjimi Zavezniki, tako je tudi živinska in zverinska. Pustila bo razmeroma malo krep kih, zdravih inož, da bi zopet dvignili domo¬ vino, katera je po naravi bogata, in katera, je bila zadnjih par let v sijajnem razvoju, kaRr rem se je ob početku vojske s Turki ves sv.et čudil. Zgube teh malih junaških narodov m v strašnih bitkah s Turki so bile večje kot zgu¬ be velikih narodov, Nemčije in Pranpij^, y njih zgodovinskih bitkah, v letih 1870, Seijaj vnelo se je pa še strašnejše bratQmorno, klfl. - uje, v katerem je padlo samo v treh dneh 11, 000 srbskih in 8000 bulgarskih najboljših mož! To e strašna rana za male narode kot so Bulgari in Srbi. Še strašnejša je pa misel, da bo moralo vladati leta in leta v teh nesreč¬ nih dežejah najhujše siromaštvo, ker dežele bodo polne pohabljenih, polne vdov, polhe si¬ rot; polne onemoglih sivih ljudi.; .čvrstega, zdravega možtva, ki naj bi se borilo k naravo za vsakdanji kruh za se in za te nezmožne za delo, bo pa hudo manjkalo. In fizična ter fi- nancijelna oslabelost teh slovanskih narodov bo huda skušnjava za Avstrijo, katera bo že našla kak vzrok, da bo zahtevala od njih ne¬ mogoče stvari, in tako nihče ne ve, kaj nam prinese zgodovina na Balkanu. Z izčrpanjem vseh moči na balkanskem polotoku dosegla je Avstroogrska vsekakor veliko prednost in moč, in ž njo je trozveza vse nekaj drugega kot je bila pred balkansko vojsko. Na drugi strani so pa Rusija in njeni zevezniei nedvom no pa slabšem. ^ ... Yase te strašne morije, vsega tega‘groznega Manja, vse te sedanje in bodoče bede je pa kriv kapital, sokrive kapitalistične velevlade; ki so se bale eden druge, da bi nastopile zoper Turčijo,koje tiransko tlačenje in nečloveško postopanje v Makedoniji, Traciji, Albaniji, 'Zato" ker je Habsburg zoper koncentracijo slovanske,, moči na jugu, in avstrijska politi- iii i: ka je bil in bo vedno isti zdražbar, ki bo gle¬ dal na to, da ne bodo narodi, na Balkanu in na jugu Avstro-Ogrske v miru živeli, so razvi¬ jali in napredovali. Bulgarija je okupirala Tracijo in del Ma¬ kedonije. Črna gora, Grčija in'‘Srbija okupi¬ rale so večino Makedonije in Albanije. Če bi se Zavežnik-om Albanija pustila, razdelili bi si v miru. Ker se jim je pa Albanija odvzela, ho¬ tele so Srbija, Grčija in Črna gora oškodova¬ nja v Makedoniji, čemur se je Bulgarija vpi¬ jal« i» m/;tuga, her-tma s Srbijo pogodbo, da bo Makedonija pripadla Bulgariji. Z Grčijo ni nikake pogodbe, in Bulgarija je mnenja, da bi bila Grčija dovolj oškodovana za svoje-malenkostno žrtovanje z otoki in o- zemljem tik Grčije. Albanije ni, da bi se za- rnoglo Srbe in Grke zadovoljiti z delitvijo ozemlja; zato so se Srbi in Grki združili na- pram Bulgariji, in namen te zveze je držati vse ozemlje, katero je v rokab, : gršjkega in srb¬ skega Vojaštva. - t < * Makeddnija je po večini bolgarske narodno sti, in ker je tildi ta dežela, po ruskorturški pogodbi z leta 1878, pripadla že Bulgariji, ni Bulgarija zadovoljna, da bi se Makedonija razdelila, ampak hoče vso provinco. Rusija je predlagala; da se pobotajo države v tem uprašanju mirnim potom. Bulgarija, pijana slavnih zmag nad Turki, je predlog zavrgla, ker jo je najbrže podkurila Avstri¬ ja v to. Napadla je Grke in Srbe, bila je po¬ ražena, in ker so jo napadle še Romunija in Turčija, je obupala, in predno popolnoma pod leže in privoli zahtevam in diktiranju štirih sovražnikov, ki vdirajo v njeno vzemi je, iz vseh strani, poslužuje še najbolj barbaričnih sredstev -— ognja in, nhjdivjejše morije pre¬ bivalstva. A" ! j ■ > ■ Balkan pa slednjiMte ho tako razdeljen ka¬ kor hočejo isti, ki so prelivali kri — Črnogor¬ ci, Srbi, Bulgari, Grki, Turki in slednjič še Rumuni —-; kakor hočejo isti, katerim v resni¬ ci spada in kateri živijo tam; ampak razde¬ ljen ho po velevladah, in kdo ve, če ne dobi Habsburg ta ali oni kos. ozemlja; kdo ve, če se ne bo zaletel na Balkan še ta ali oni evro¬ pejski orel in bo odnesel nezaslužen plen Nevoščljivost in zavist tlačite napredek, razvoj in blagostanje balkanskih Slovanov. Nevoščljivost in zavist, potem pa še hinav¬ ska bojazen enega pred drugim, in narodna zavest, ki temelji večinoma le na mamon, tla¬ čijo pa tudi ostalo Slovanstvo, posebno še nas Slovence, da smo in bomo podlaga tujčevi pe¬ ti, dokler ne uvidimo, da je mogoče napredo¬ vati le š složnim delovanjem z odkritosrč- i'Konec. > Kanadska družba je dobila izseljeniško kon cesijo. Dobila je- koncesijo, kakršne nima ne ena družba. Veleoficijozna “Wiener Allge- meine Zeitung” je dne 13. januarja t. 1. št. 10.429 naznanila, da pomeni podelitev te kon¬ cesije popolno premembo izseljeniškega-pro¬ grama avstrijske državne uprave ter izrecno dostavila, da hoče avstrijska državna uprava “die Ausvvanderung im grossen Stil itnd zwar speziell nach Canada, also die dauern - de Auswaiiderung begiinstigen ”, kajti “die Canadaauswanderer kehren ja nur im ganz versclnvindend kleinen Maasse jvieder in die Ileimat zuriick.' ’ Proti tej koncesiji smo se mi oglašali in z nami vred “Edinost”, zakaj v tej koncesiji tiči velika nevarnost, zlasti za Jugoslovane. Komur je za korist slovenskega naroda, ta ne more ničesar odobravati, kar bi začasno iz¬ seljevanje premenilo v trajno. Naše stremlje¬ nje mora iti na to, da gredo izseljenci v dežele industrijalnega značaja, kjer lahko in hitro kaj zaslužijo, od koder pošiljajo svoje pri ¬ hranke domov in od koder se čez nekaj let zo¬ pet vrnejo v domovino. Izseljenec, ki pojde v Kanado za kmetovalca, ne bo ničesar domov poslal in se ne bo nikoli vrnil. Izseljevanje v Kanado pomeni trajno veliko izgubo za slo - venski narod. Drugačnega mnenja je poslanec dr. Krek. Ta se sicer lani ni udeležil šampanjskega žlam panja v razglednem vozu kanadske družbe, je pa zato družbo zavzet, kakor da bi bil v njeni službi. Dr. Krek se veseli podeljene koncesije, češ, da je to silno velikega pomena za avstrij¬ sko trgovino in pomeni prelom prevoznega monopola antlanskega poola. Dr. Krek raz - laga na dolgo in na široko to “ grossosterrei- chersko” stališče, ki nima za nas Slovence prav nobenega pomena, in se neizmerno vese¬ li, da bomo odslej imeli dve redni parobrodni zvezi s Kanado. Ne bomo preiskovali, kakega pomena sta dve redni zvezi s Kanado iza avstrijsko trgovi¬ no, dovoljujemo si pa dvomiti, da bi hnela Av strija s Kanado psebno trgovske zveze. To sklicevanje na avstrisko trgovino je po naši sodbi le izgovor; Kanadski družbi bo malo mar za izmenjavo blaga med Avstrijo in med Kanado — ta družba hoče ljudi spravljati in naseljevati na svojih ogromnih posestvih. Vse drugo ji je zadnja briga. Dr. Krek je celo stvar zasukal po svoje. O razločku med začasnim in trajnim izseljeva - njem nič ne govori, niti o gospodarskih posle¬ dicah, ki bi jih imelo trajno naseljevanje v Kanadi za staro domovino, vse to je zanj po¬ stranska 'Stvar, glavno mn je, da je prelom- Ijcn ^revoz ni mo nopol atbmtsEih drcržti, ka¬ kor d a TiTTiiTo odločilno za nas, če plača izse- Ijehec pet kron več ali manj za vožnjo. Kar je položil dr. Krek v tej stvari pred slovensko javnost, je plevel, ki kaže samo eno da morajo klerikalci imeti svoje prav poseb¬ ne nagibe, da se zavzemajo za kanadsko druž¬ bo. Komur je mar 'zo slovensko korist, ta se ne more ogrevati za družbo, ki hoče slovenske ljudi zvabljati v Kanado na trajno naselje - nje, v dežele, kjer ne bodo mogli delati pri¬ hrankov, od koder ne bodo pošiljali denarja domov in od koder se ne bodo mogli nikdar več vrniti. Kakšni so ti nagibi, ki vodijo kle¬ rikalce, se bo pač pokazalo, kadar začne ka¬ nadska družba svoje delovanje, a čisti in ne¬ sebični niso. Klerikalci so najbrž že lansko le¬ to vedeli pri čem da so, že dolgo se trudijo, da bi vstvarili monopol za skubljenje izseljen - cev potom družbe sv. Rafaela in prav nič bi se ne čudili, če bi se dognalo, da so tudi s ka¬ nadsko družbo sklenili svoj pakt. Gališki Ra- faelci so eksportirali ljudi v Brazilijo — kdo ve, če jih slov. klerikalci ne bodo v Kanado. Slovenski Narod... Ali nikoli nisi občutil, da je greh zoper na¬ turo, če so otroške sanje goljufane? V srcu ostanejo zmerom, do zadnjega dne, kakor žolč in peli; ne premaga jih,nobeno zrelo veselje in tudi ne nobeno zrelo razočaranje; pa da bi življenje odprlo sam paradiž — nenadoma bi prikipelo izpod cvetja, grenak studenec.... Kaj naše razočaranje starcev, kaj naše spo¬ znanje ! Beseda več na popisanem papirju!... Razočaranje otroka je prvotno besedilo vsega življenja; morda se po dolgem romanju izpre- meni ali zabriše posamezna beseda, morda se malo predrugači slog — ampak prvotno be¬ sedilo ostane in je vsem očilo.., . Iv. Cankar, Bobi. San Stcfftno čilo turško-balkanski boj . Leta 1878 se je sklenil mir v blizu Konštatinopelja med Turčijo in zma ¬ goslavno Rusijo. Sultan je dovolil neodvis - nost Rumunije, Srbije in Črne £ore, in takrat •se je izsekala iz turškega sulfatilstva kneže¬ vina Bulgarija. Meje Bolgarije pa niso bile tako ozke kot so njene sedanje meje, ampak pod Bulgarijo je spadala tudi skoro vsa Ma - kedonija in Tracija Pozneje se je podpisala pogodba ruskoturške vojske v Berolinu,'in velevlade dale so Turčiji nazaj Makedonijo in Tracijo. Bulgariji se je to čudno zdelo. Zde lo se ji je da je bila oropana, in to dozdevanje ni nikdar izmrle. po vseli njenih neturških provincah, je povzro nostjo, in z narodno zavednostjo, ki temelji v srcu in Umu in krvi in mesu, m ne pozna izkoriščen ja in zapostavljanja iz česar se po¬ rodite zavist in nevoščljivost. “Viribus Unitis — Združenimi močmi” naj bi bilo ne le geslo, ampak tudi dejanje Šlovenedv. Ali je ta svet čuden -- k&j pravim Čuden— hudoben, prav zalo lntdohen! Z najsladkejšim smehljajem nam vliva, strun v srce, z rožami nam podaja gade, skrite v njih, in ko dela ponižne poklone, išče z ostrim očesom, kje bi bila naša najnevarnejša stran, da bi potisnil v njo Ijodalo do ročaja. 'Dr. Ivan Tavčar, Bolna ljubezen. Ali veste tudi, kaj ostane sčasoma od pra¬ ve, globoke, neizmerne ljubezni, ako se ji jem¬ lje domišljija, vera in up? Nič, nego žgoča, obupna bolest, koje duša, upehana od dolgo¬ trajnih borb, ne more dolgo prenašati. Pavlina Pajkova, Planinska idila. Ali vsaka ženska, tudi najboljša, je že ustvarjena tak©, da kakor začne graditi nov dom, novo družino, dela in se trudi, koplje in grabi kakor koklja, samo za svojo hišo, za svoj novi rod; tu so njene misli, njeno srce, kaj je zUhaj tega kroga, to ji je tuje, so ¬ vražno! Jos. Stritar, Svetinova Metka. Ali mislite, da je res'migeče še dolgo ži¬ veti v takem zraku — tako volneni laži in fraz da se ne vidi preko ceste?— Po takih dneh prihajajo viharji. Iv. Cankar, Za narodov blagor. ČE NE MORE¬ TE DOBITI PRAVEGA RICHTERJE VEGA PAIN EXPELLERJA PIŠITE NA F. A. RICHTER & CO., 74-80 WASH- INGTON ST., NEW YORK, N. Y. Slovenci iz Ranga mudivši se v Duluthu, prenočujte v La Salle hotelu 12—14 LAKE AVE., DULUTH, blizu mostu na levo ob Superior cesti. Snažne sobe, cene zmerne in sicer od 50c do $1.50 na dan od soba S NE ZAMENJAJTE! NE POZABIT^ DA JE Mestna V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 iv ° \-Hri največja in najvarnejša slovenska hranil - - - ' - Prometa koncem leta 1911 K I A K ^ Stanje hranilnih vlog $' Sil? kr, Rezervni zaklad milijonov kron 0a ' hranilnice | t 300.Q0Q O kr on. oftrestHje po 4 V 2 °! 0 brez odbitka Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice i ' stna občina ljubljanska z vsem svojim nr - e ' njem in z vso davčno močjo v vrednosti 5 Q m °- e ' Jonov kron. Poslovanje nadzoruie c kr a vlada kranjska. ' e2el °a Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesliiv' Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošli i b: ‘ n: - na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljublianp 6081 ' ‘ kako drugo manjvarno “šnarhac” xr_— “ 01 ui i De i ‘šparkaso”. Nam pa tako! po kateri banki dobimo za Vas denar.Svoj naslov Plsitf site razločno in natančno. pi- Izključena je vsaka špekulacija in izguba vlož denarja. ‘ ,eEe i 1^, mast cl in f je dovo Jer« u,neSa ,' Frank Sakser Glavni urad : 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y. Podružnica : 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Pošilja DENARJE v staro domovino Prodaja PAROBRODNE LISTKE potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro m m ceno. za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. | Goveje RT , gubaj oč' stanejo » ie , precej šk’° i ja mestn° imoke in e |s); prideni i ^ moka nek } .aalivaj pni iti morajo |«i) sesekljan' , štrok stol i popra. Preč . jih potresi r m h a n Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. s krompir it prej, sa da bodo k; loj obari t krompirja i, okisaj ali limoi in goba kakor pre ije zrezane zelenega ‘zanili gol popra, eesnj 'er jafivaj k tripam d moke. Aapra' masti in m ; meno, drobtin in ] jittne slai a ne tripe. : Mjanega r ••V ( ' esn ja in Av«-, v ko; 'se ta B El D Gl D prai SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA MUfllllHi 1 II se na n °evrte že: P rs° Pra ' P< j Da J k tri. _ ‘■sira. ► >.. Zreži j P°še\ dS ik e, p „, s h,In ali , ■ St| ' Deni ' pa jih da he ene 405 W. Michigan St., DULUTH, MINN. MMM Izdaja največji slovenski dvotednik r 9l im m *m mm ii%e b m / A:o < ■ ai >a g ! n a avl j Po d< NARODNI VESTNIH’ Židi; ihh + * Klov ] Sp a ^° kri t< vn-i,! Zl' k, p 8o v) ali Naročnina za Ameriko: Za celo leto - - - za pol leta - . . . - . $ 2.00 - - 1.00 ,:*Se h? Za Evropo In Canado: Za celo leto.g 3.00 za pol leta.1.50 V v . r f la hi l0 Vr ‘hi ori V., B S B D G N. «0 £a naše gospodinje. 7 rp-i 'ledvico na nrav is. . , • ‘ i , t£r jo dem na razbe: ^ t in malo zarumenelo če- '"'i jo prav mai> časa, ker . trda; prideni napo- ledvico kakor m jo i moko, zalij z ■>- prideni kot začimbo soli, jfLjorama in kisa. Vrhu le- WLš tudi lahko za vsako 1 zakrkjeno jajce, letini s papriko. Nareži na "Lo mast čebule, pridem or ike in potem zrezano •!'ko je dovolj dušena, pri- , j li j D par žlic kisle smeta- f tfr o umešaj prej žlico mo levicam daj stlačenega ja ali cmoke. jfi. Goveje tripe (vampi). Ltce. Kuhaj očejene tripe več postanejo mehke, potem jih M precej široke rezance ter jeni na mestno prežganje od gjfo moke in ene žlice drob- g jih prideni pa šele potem, ._j,e moka nekoliko rumena. «fiifc. zalivaj počaši malo z ju- t i ostati morajo gosti, ter pri¬ rodi sesekljanega zelenega jja, Strok stolčenega češnja popra. Preden jih neseš janzp, jih potresi * s parmazan- Itrom. le s krompirjam. Duši tri- ;ot prej, samo zalij jih z Ijaiv. da bodo kar v obari ter v tej obari tudi na kocke ega krompirja. Ko je kronv tnhan, okisaj 'tripe z vius- m ali limonovim sokom, im in gobami. Napravi fje kakor prej ter deni na mje zrezane tripe, na pol zelenega graha in na »rezanih gob. Prideni zo- tpopra, češnja in zelenega i]a ter zalivaj, po. malem z BUtripam daj krompirja iemoke. Ji” ..i malo P re ' iz masti in moke; ko je še iiritlormneno, prideni žlico i drobtin in kmalo za tem fe zrezane slanine in na re¬ zane tripe. Potem prime- sfsekljanega zelenega peter »ulo češnja in juhe'. Nareži v kozo ha kocke ko se ta prav malo raz p u* P**j še na majhne koc-ke P* 'er ocvrte žemlje, zrezane popra, peteršilja, čes- 3ae. Daj k tripom tudi par Sie ?a,sira. ^ tripe. Zreži kuhane in na poševne, srednje Vogelnike, povaljaj jih v ® drobtinah ter ocvri na l *d masti. Deni jih na kako pa jih daj s solato na B »se J do 4 dni v dim, da postane rumen¬ kasto. Nato ga skuhaj, zreži na kosce in ga deni‘v kuhano kislo repo. ' .r ; : , • : j i'..' : . ff.fcr.; 'S- 'H TELETINA. 244. Telečja pečenka (stegno). Najboljše telečje meso je od stegna ali ledvična pečenka (Nie- renbraten.) Telečje stegno ne sme biti pov¬ sem sveže, temveč mora ležati 1 • — 2 dni. Par ur prej, preden ga misliš peči, ga dobro nasoli, in ko ga deneš peči, ga polij ž razbeljeno mastjo. To stori tudi večkrat mej pečenjem ter obračaj pečenko. Včasih prilij tudi par žlic mrzle juhe ali vode, ra se ti pečenka ne prižge. Ko je stegno pečeno (pri¬ bližno v 2 urah), ga zreži na prst debele rezine in precedi nanj pe¬ čenkin sok, kateremu prilij zopet nekoliko juhe. K pečenki tla j raz¬ lične solate. Preslaninjeno stegno. Nasolje stegno pretakni dobro s slanino, potem ga peci kakor prej. Preslaninjeno stegno z vinom. Peci kakor prej nasoljeno in pre¬ slaninjeno stegno. Ko je že napol pečeno, ga polij s kozarcem vina ter ga še peči, da se lepo zarume¬ ni. Potem vmešaj-v skodelico kis¬ le smetane žlico moke, oblij ž njo števno in ga duši nekaj časa. Marinirano stegno. Sesekljaj drobno peteršilja, drobnjaka, če¬ bule ali luka, materine dušice, lo- vorjevih listov, prideni popra, so¬ li in muškatovega cveta ter odr¬ gni s temi dišavami dobro pol ste¬ gna; pokapaj ga, tudi z oljem ali surovim maslom ter ga pinttMako pol dneva. Potem ga namaži velik papir dobro z mastjo, zavij vanj stegno ter ga deni v podolgasto ponev. Ko , je pečeno, ga razvij, je bilaetaoin etaoin shrdlucmfwy odrgni z nožem vso zelenjavo, ter zarumeni pečenko v pečici. V so¬ ku od pečenke pa skuhaj zelenja¬ vo, ki je bila pri stegnu, prideni malo juhe in limonovega soka ter precedi to omako na zrezano pe¬ čenka. ; 7. Stegno v kvaši. Deni stegno v kvašo (gl. št. 525.) ter ga pusti v njej 3 — 4 dni. Vsaki dan ga. pa dvakrat obrni. Kadar .hočeš steg¬ no -peči, ga osoli in pretakni s 4 — 6 vrstami slanine,-peci ga kakor sicer ter ga prevri naposled v kis¬ li smetani, kateri primešaj 2 žli¬ ce moke. Stegno s sardelami. Peci presla¬ ninjeno stegno, kakor sicer v name sto z mastjo ga polivaj z razbelje¬ nim sardelnim maslom. Ko je pe¬ čeno, prideni tudi par žlic kisle smetane. itrr DOMAČI ZDRAVNIK. t Pečene tripe. Sesek- : govejega mesa in ma- ira ^ P r rinešaj temu , Jerine dušice (tim- Zreži očejene, Pfj‘ ‘ a P°dolgaste kosce a .yieni nadev na de- 2] 0 -/J' ih ter jih poveži »bodi?/. kozo ’ nali -> z <;„ r P° k «te, prideni so- i.f ot ® !n . ^uhaj tripe ka¬ bli i n 'Pi 1 doži na desko, i m .// 0 na : kate- 1 Ko J/ ali ka -i druzega ih /-. tn P e popolnoma Nofi / na ' cm široke •Mhtin v ihhienjaku, po **iu B ‘ n jih na suro¬ vi 0beh straneh. ]epo vime. /V 2/™ ga huhajjja- ■i,,,] • an ' vodi, kateri in peteršilja, zelent-j S a . ° Vor jev listič. Ko * _ Potegniti, je j n .. j) ki* g. / Z1 kuhano vime X ‘ ha masti, v i'/C 0g ° Žebul e- ^ Pov a p°’. nd kosce zre- “>* o c 2 Vmoki > jajcu a' kakr. -P In aslu n P ri kuhie. ».t v • h Pnt 0(!e Jeno vini e Ja obesi za 3 NAJNOVEJŠE IZNAJDBE, KA¬ TERIH NE NAJDETE V NOBENI KNJIGI. Prah na glavi kaže, da je kri slaba. Znanstveniki, ki šcV vec let stanje glave, so prepričanja, da je prevt žina sealne kisline, ki študirali prišli do lika rano- je povod Trganje v ušesih. Veliko otrok je podvrženo trga¬ nju po ušesih, in stariši naj gleda¬ jo, da dobijo v tacih slučajih po¬ moč. T6 le sredstvo zoper trganje po ušesih bo največkrat pomaga¬ lo. Vzehfi košček bombaža (cot- ton batting), katerega potrosi z navadnim poprom, zavij skupaj, poveži s fino nitko,y namoči v laš¬ ko olje (olive oil), in deni v uho, pa ne preveč notri rinti. Zavij po¬ tem glavo v volneno ruto, da bo glava topla, in bolečine bodo v par minutah preč. Če se pa začuti zopet bolečine v ušesu, vlij vanj ’3 do 4 kaplje izvlečka arnike (tincture of arnica), zamaši uho z bobažom, in trganje bo nehalo. Zobobol. Namoči košček bombaža v amo- nijo (ammoaia) položi na boleči zob ali v luknji? zoba, in bolečine bo kmalu konec. Če je zob gnjil. in sploh, če so zobi slabi ah bolni, je pa najboljše, da Se gre k zobo¬ zdravniku (dentist). Tvor in bula. Naj preje sezori, Če še položi na- bolečino bela kožica, ki obdale beljak jajca. Skuhaj jajce v trdo, olupi je previdno, odlupi kožico, zmoči jo, položi jo na tvor, obve¬ ži, in potegnilo bo kmalu ven gnoj in rana se bo zacelila. pokostnice ali gihta in protina ali revmatizma, ki objeda svitli lušč ali email od zob, ki povzroča, da se prikazujejo rudeče flike in mo- zoli po obrazu, in ki vname in de¬ la rudeče oči, tudi glavni vzrok, da izpadajo lasje in, da postane človek končno plešast. Zdravstvenih i pravijo, človeku ni mnogo mar prah in luskine na glavi, človek se zadovolji in pot.o laži, če mu oni, povedo, da ima da nekaj vedo, povedo, da ima vsakdo nekaj prahu na glavi, in da je ta prah le suha koža — kot je suha koža tudi prah v naših nogovicah in na naših rokah, če jih pogledamo s povečalnim stek¬ lom — da je ta prah le naravni pojav. Vendar iznajdba, da išče prevelika množina sealne kisline čudne izhode iz telesa, in najde čudovitim potom pot v glavo, kjer vničuje lase, ravno tako kot, vni- čujejo strupeni plini kemičnih tovarn travo v okolici, naj bi nas opozarjala, da je prah na glavi v največ slučajih — znak slabe ozi¬ roma zastrupljene krvi. Bele, prašnate luskine, katere se lahko pokrtači ali poščeti, niso znak posebne nevarnosti, ampak velike, vlažne, mastne luskine, so znak zastrupljene krvi. Te luski¬ ne kažejo prisotnost sealne kisli¬ ne, ki je tako smrtonosna za. lase kot so večje množine karbolične kisline smrtonosne za telo. Luski¬ ne ki so znak pleščobe, so mnogo¬ krat velike kot malih rib, ter so rumenkaste. Kdor hoče ohraniti lase, naj za¬ čne pri temelju zdravja — želod¬ cu. Osnažiti in razbremeniti je tre-' ha želodec S tem, da se manj Je, in da so jedila priprostejša, obsto¬ ječa bolj iz žitnih pridelkov, zele¬ njave, sadja, kolikor manj mogo¬ če mesa, in nobene masti, kakor tudi sladčie. Izprati je tudi treba želodec stem, da se spije na dan studenčne vode ■—*- dva kvarfa da dan. en kozarec na enkrat. Luščine treba je iz glave odr¬ gniti. Drgnite kožo pod lasi s kon¬ ci prstov okoli in okoli po celi gla vi kolikor mogoče krepko. Storiti treba to vsaj dvakrat na dan — zjutraj in zvečer. Nič ne odpravi velike luskine tako hitro kot dr gnenje s konci prstov. Treba je pa gledati na to, da se nima veli¬ kih nohtov, in sploh, da se ne ra ni kože. Nohti so tako strupeni kot so kremplji mačke. Z drgnenjem glave se vstavi; tok sealne kisline v glavo, treba je pa tudi zoprovati tej bolezni s tem, da se da glavi oljnata kopelj. Kastorovo olje (Casfor oil) je najboljše mazilo za glavo; in. če se pomeša, dva. dela kastorove- ga olja in en del alkohola, ter se to vdrgne v glavo, bodo luskine rajše odstopile. Najboljše je, da se. lasje razdelijo na več preč, in da se dene v vsako prečo par kapljic mešanice, najbolje z malo brizgak nico, dlje #e potem vdrgne v gla¬ vo. in drug^dan naj se glava dob¬ ro izrnije z jajčjim rumenjakom, stepenim v vodo. Tudi laško olje (olive oil) je dobra hrana za lase. Krtačiti lase ni posebno vmestno, zato ker krtača spravi z glave le vrhne luskine, s prsti spravijo se pa, tudi stran iste. ki se kože drže. Drgnenje s pristi in s krtačo je najboljše sredstvo za čistenje gla¬ ve; in če še damo lasem oljnate hrane in jih izmijemo z jajčjim rumenjakom in potem z voifc bo¬ mo imeli zdrave, lepe lase. Četudi je človek zvečer truden, drgne naj glavo vsaj 5 do 10 mi¬ nut. Če je človek jako truden, trudna je tudi kri, ki hrani telo in tudi lase, in le mrtvi del toka krvi doseže glavo. Glava mora imeti dovolj zdrave, žive krvi, drugače bodo jeli lasje izpadati. Kdor je nemirnih živcev ali ner¬ vozen, kdor ima večkrat glavobol, najsi glavo dobro 'drgne, da;se kr) oživi in pride v boljši tok. Z drg-. nenjem se tudi odpravi večkrat- trganje po glavi. Sivost las, kot plešavost izvira iz tega, ker nimajo lasje potrebne hrane. Kadar izmrjejo barvne žleze las, ni mogoče, da bi sivim) lasom dali prejšno barvo. Če so' pa žleze bolne alli trudne se jirn|| da pomagati,, da pridejo zopet k življenju. In najboljša pomoč je ribanje glave s konci prstov, da pride k lasnim koreninam zopet tok zdrave krvi. Kdor postaja, siv, ali če mu lasje, izpadajo, in inu je kaj na tem, da pridrži prvotno barvo las in jih ohrani na glavi isti,naj drgne glavo s prsti, naj jo izuriva z oljem, z rumenjakom, in z vodo, in če niso lasne žleze in korenine še mrtve, bo dobil zopet lepe lase. če so pa žleze mrtve ne pomaga nobeno sredstvo. Dobro je, če se vtakne prste parkrat v mrzlo vodo, kadar se drgne glavo, posebno, če je vroča. Vročina v glavi mori lasne koreni¬ ne, in vsled tega postanejo lasje sivi. Večkrat se je že dogodilo, da so postali lasje sivi po nekaterih prostorih, in če so se ti prostori dobro drgnili z kastorjeVim oljem, se je včasih pripetil, da so sivi las¬ je izpadli, in na njih prostoru so zrastli lepi lasje prvotne barve. Lasje rastejo le na zdravi glavi. Drgnite glavo s prsti zjutraj in zvečer, dajte glavi oljnato kopelj, izmivajte glavo včasih z rumenja¬ kom, ker je neobhodno potrebno, če se hoče imeti lepe lase. Ukuhane maline (canned raspberries) Operi lepe zrele maline, in deni jih v steklene džare, če hočeš go¬ sto več, če hočeš redko manj ja¬ god. Napolni džare s sirupom, ka¬ terega si prej skuhala iz enake mere sladkorja in vode. Zapri gla- že brez gumijevega robčka in jih deni v veliko skledo ali kotel (“washboiler ? ’ je pripraven za to). Potem nalij mlačne vode do glaževih robov, in pusti, da počasi zavre. Ko dobro zavre vzemi gla- že ven, daj gumijev; robček pod pokrov, in zapri, da ne bo duška ali da ne pride zrak zraven. Dru¬ gi dan pritrdi malo pokrove, in postavi na hladni, temni prostor. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. T. M. Indianapolis, Ind. Zemlja za katero se vi vprašate je v tožbi. Southern Pacific Railroad Conr pany drži 2,075,616 akrov zemlje, katero ji je podaril kongres leta 1870 v pomoč, da zgradi železnico. Podarjena ie bila zemlja pod po¬ gojem, da jo železnica prodaja naseljencem po $2.50 aker. Želez¬ nica prodala je večje* kose te zem¬ lje špekulantom, in ‘tako so jo morali naseljenci dražje plačeva¬ ti. Zvezni sodnik v Portland, Ore. je v tožbi Združenih držav zoper Southern Pacific Railroad Com- pany odločil tako, da pade nepro¬ dana zemlja nazaj Združenim državam. Železniška kompanija se je pritožila zoper odlok na najviš¬ je sodišče. Kako in kedaj bo ta urad izrekel odlok nikdo ne ve; veadar, kadar se to zgodi bo Na¬ rodni Vestnik tabo j naznanil svo¬ jim čitalcem način odloka. Tika¬ joče se zemljišče je najboljše v Ameriki, in ker je tudi podnebje v dolini reke Willamette v državi Oregon ms rajsko, bo Narodni Vestnik napel vse moči, da spravi kolikor več mogoče naših ljudi na to zemljo. Za A. M. A. N. S., obžalujemo. Ne moremo, ker so se tukaj v našem uradu že stranke pritožile zoper vaše podjetje. NAŠI ZASTOPNIKI. Za Bmabik, Minn.: Jacob Delak. Za Ely, Minn.: Math. L. Kapsh. Za Eveleth, Minn.: Maks Voleanšek. — G. Kotze., JOHN JEEINA, New Duluth, Minn. Za Chisholm,: Minn.: Anton Mahne. Za Greaney, Minn.: Joseph Smuk. Za Virginio in okolico: Frank Horva - tleh. Za Auroro, Minn.: Louis Petelin. Za Eauch, Minn.: Geo. Brozieh. Za Crosby, Minn.: Tony Prosen. Za McKinley, Minn.: Frank Hočevar. Za Rice, Minn.: Vouk & Oman. Za New Duluth in Oliver: Frak Zajc. JOHN_JJEAGOVAK. za Suoclaii, Minm_ Louis"VESEL, za ailg-ert, Minn. Za Calumet in Laurium, Mi eh.: Frank Plautz. Za So. Range, Mich.: Mike Muhvich. Za La Salle, 111.: FraDk Krulc. Za Chicago in Joliet, HI.: Jos. Bliseh. Za So. Chicago, HI.: Anthony Motz. Za Waukegan in North Chicago, 111.: Math. Ogrin. Za De Piie, 111.: Joseph Omerza. FRANK BRENCE, za Waukegan, 111. Za Gary, Ind.: N. M. Vuksinich. Za Indianapolis, Ind.: Mih. Pavell, ml. ANTON TRATNIK, za Clinton, Ind. Za Fairchild in Willard, Wis., Frank Klančar. Za Braddock, Pa., in okolico: John A. Gerin. Za Johnstown, Pa.: Mike Štrukelj. Za Conemaugh, Pa., in okolico: John Brezovec. Za Arona, Pa.: Anton Klanehar. Za Garrett, Pa.: Jos. Yamc. Za Darragh, Pa.: Jos. Hauptman. Za Cliff Mine, Pa.: Math. Petrich. Za Marianna, Pa.: Henry Lamuth. JOHN MLAKAH, za Claridge, Fa. Za~CleVeland, O., in državo Ohio: Ka¬ rol Bauzon. Za Barberton, O.: Frank Poje. Za Bridgeport, O.: Frank Guna, Za Leadville, Jack to wn, Stringtovm, Bocktown in So. Chicago, Colo.: F. W. žužek. Za Leadville, Colo.: John Janežič. Za Primero, Colo.: Mihael Krivec. Za Somerset, Colo.: Kajet. Erznožnik. Za Yale, Kans.: John Homec. Za Bast Helena, Mont.: Fr. Suhadolnik Za Oregon City, Oreg.: Josip Kestnar. Za Rock Springs, Wyo.: F. S. TaUehar. Za Milwaukee, Wis.: John Wodovnik. Za Diamondville, Wyo.: John Globoeh- nik. Za Black Diamond, Wash.: G. J. Po¬ renta. JAK. ČUKE J ATI, za Pittslmrg, Kan«. JOHN PUCELJ, za Racine, Wis. MIH. BREZNIK, za Frontenac, Kan«. ANT. ŽAGAR, za Kansas City, Kans.~ J. FERME, StoverviUe, Ar k. Upravništvo NARODNEGA VESTNIKA" Naznanilo in priporočilo. Rojakom iz Chisholma in okoli¬ ce naznanjam, da sem prevzel Lo¬ rene Kovachevo GOSTILNO Priporočam se Slovencem in Hrvatom za mnogobrojen poset. Pri meni se dobi vedno izvrstna kapljica za žejo in fine smodite. Svoji k svojim! JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR. ALI DOBRO SPITE? Prav navaden vzrok nespečno¬ sti je nezmernost v jedi iu pijači. Ljudje, ki trpe vsled slabe preba¬ ve, dolgotrajne nespečnosti, du - ševnega ali telesnega prenapora, imajo navadno moteno spanje. V takem stanju ni priporočljivo uži¬ vanje omamljivih lekov; najbolje je če se zlo izkorenini s tem, da se uravnajo življenske navade, zbolj¬ ša prebava in okrepi telo. Pripo - ročljivo je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki popolno¬ ma izčisti drob in tako donese hi- t»o olajšbo. To je prav zaneslji¬ va “prva pomoč” v naglem obo¬ lenju, pri izgubi slasti, pri zape¬ čenosti, glavoboli in bolečinah v želodcu ali drobju. V lekarnah Jos. Triner, 1333.39 South Ash - land avenue, Chicago, 111. Pri nez¬ godah, ko je potrebno dobro zdra¬ vilo , za namazanje telesa, rabite Trinerjev liniment. — Adh\ KUPUJTE PRI TRGOVCIH, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU. Helo prijatelj! Kadar si žejen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Ancbor Bar) Kadar prideš s poulično karo, oglasi se na 311—3rd Ave. za dobro pokrepčilo ali za vse dru¬ ge posle, kjer -boš vedno dobro postrežen. na 311—3 Ave. HIBBING, MINN. JOHN POUSHA. lastnik. GUT <§IKIISWIIKI@ “RIGHT CUT” tobak za žvečenje najboljši = nova vrsta — tobak pristne kakovosti. Poskusite še danes škatljico “RIGTH CUT” tobaka. Ta se vam bo bolj doapdel kakor pa starovrsten, katerega ra - bite sedaj. To je nova vrsta s prijetni min sladkim okusom; ima gladko listje predelan popolnoma po novem načinu. Dobili boste v tej škatljici tobak z najboljšim okusom za čikanje, ki ni umetno preslajen in natrgan v pravem času. Trpel vas bo dlje časa kot druge vrste. 5c škatljica. Vrsta “New Cut” vam bo dala pravi okus. Ta tobak je bolj priljubljen, kakor pa ostale stare vrste, trpi ali zaleže dalj časa. 5 centov vredna škatljica “Right Cut” tobaka zaleže več kot drugovrsten star tobak vreden 10 centov. Vprašajte Vašega trgovca po njem še danes. Za pristnost in nepokvarjenost tega tobaka vam jamčimo. WEYMAN-BRUTON CO. Pozor! Pozor! Z malim denarjem veliko zabave! Nalbolfši in nafnove)ši GRAMOFON samo Pozor! Naročite si najnovejši GRAMOFON, s katerim si lahko napravite prijetno zabavo z najlepšimi pesmi in godbo za mal denar. Naš GRAMOFON je popolnoma nova iznajdba. Nadkriljuje vse druge radi čistega, močnega glasu, vsled tega vam ga najtopleje pri _ poročamo. Ako si naročite naš GRAMOFON, smo prepričani, da go¬ dete z njim jajto zadovoljni: Prodajamo tudi igralnč plošče najboljših pesnikov in godbenikov po 65c komad. Naše ploščč'So izdelane popolnoma iz nove snovi ter se pri vporabljenju nikalfdtr rte pokvarijo. Ako padejo, se ne razbijejo, iu to dejstvo jim daje prednost pred vsemi drugimi izdelki. Jamčimo najboljšo ih pdšteno postrežbo s tem, da v slučaju neza„ dovoljnosti naročnikom denar vrnemo. Vsa naročila se morajo pred- plačati. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite ponj. ENKO RUS & 11250 INDIANA AVE., CHICAGO, ILL. e mmmmmmsmmmmmmmmmmmm A. M. MURNIK Eveleth, Minn. Največja zaloga r=JB Ul S American Exchange VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za Slovence In Hrvate v mestu. Pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo vozne liste. m Ul I 3°| 0 obresti od vlog. i i i i $ t i ti Crant Avenue i i MANUFAKTURNEGA BLAGA, TKANINE, ŽENSKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU - GIH DOMAŽIH POTREBscIN. Posebno pozornost posvečamo Slovenkam! PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PRE- PRIŽAJTE O NAGIH NIZKIH CENAH. i i i Rojaki na Ely, Minn. Kadar rabite VOZOVE za kake SLAVNOSTI, ŽENITOVANJA ali POGREBE, obrnite se na JOHN D1NSM0RE LIVERY TELEFON ŠT. 55 kateri ima na razpolago dobre konje in vozo¬ ve za vsak slučaj. Ima tudi konje za vsako drugo delo. Vprašajte za cene pri nas, kadar kaj potrebujete! JOHN DINSMORE, lastnik.? i pj Ktfutge & ' 7 " '> I Dopisi. O_—- Društvo sv. Barbare št. 66 bo imelo sejo .3. avgusta, in vabij vsi člani, da se - " J a.»c vai tlom, da se sigurno ude- 't leže, ker je več važnih točk rešiti. \ Pričetek seje bo ob 2. uri 'SS S S'' poldne. PO' Barberton, O. Cenjeno uredništvo: Upam, da sprejmete te vrstice predale spre vrlega lista Narodni Vestnik. Delavske razmere so povoljne; ne ve se pa do kedaj bodo pod vlado demokratov. (Po našem mnenju toliko časa kot bi bile pod republikansko vlado. Op. nred.) Delo se dobi kjer hoče za malo plačo, katera komaj odgovarja se¬ danji draginji. Tvornica Colum¬ bia Chemoical Compainy obratuje vedno noč in elan. Delo je osem¬ urno po 1. maju, in to v korist kapitalistov. Kjer je — poprej opravljalo delo skupno 10 delav¬ cev po 12 ur, dela sedaj 6 delav¬ cev po 8 ur za nižjo plačo. Naselbina Slovencev se množi od dne do dne. Mladeniči pristo¬ pajo pridno v vrste zakona. Slove- cev je tukaj prilično 120 družin, mnogo pa samcev. Podpornih dru¬ štev imamo osem, — šest možkih in dve ženski — tri pripadajo k S. N. P. J. Avtomobilske žrtve se večkrat pripetijo. Pred par dnevi našle so smrt- kar tri osebe, en Anglež in dva Rusa. 8. julija imeli smo hudourje. Strela je vbila dva Amerikan- ca. Nagajivi Miha, dopisnik in za¬ stopnik A. S., in tajnik društva sv. Jožefa K. S. Iv. J., je vsled njegove hinavščine in zdražbari- je povzročil z dopisi, da je bila dvorana za časa veselice in ob¬ letnice razvitja zastave gornjega ■društva prazna. Društvo je imelo kak desetak zgube. To je tajnik, kaj. Pozdrav čitateljem Narodnega Vestnika. — Frank Poje. Rojaški pozdrav čitateljem in čitateljicam tega lista, Tebi pri¬ ljubljeni list pa mnogo naroč - nikov. Jolm Strah. Milvvaukee, Wis. Cenjeno uredništvo: Zopet želim sporočiti par vrstic iz naše naselbine. Zadnji dnevi junija bili so jako vroči, tako, da je solnčarica po¬ vzročila večini smrt. Pobrala je tudi rojaka Marekuti, doma iz Žalca v Savinjski dolini na Šta¬ jerskem. Marekuti je padel na cesti; pripeljali so ga v bolnišni¬ co, kjer je kmalu zatisnil oči za veke. Prvega julija je smrt pokosila nekega mladega Slovenca na WeSt Alis. Lahka jima bodi tuja zemlja. J. Vodovnik. Eveleth, Minn. Greaney, Minn. Cenjeno uredništvo: Blagovolite priobčiti par vrstic. Iskreno se zahvaljujem vsem do¬ brotnikom za vsako podporo in pomoč, katero so mi skazali vsled nesreče požara zadnjega maja, ki mi je vničil vse ■ Nesreča bila je tem hujša, ker ua. j« jesena opeKTaj Ker je skočila v gorečo hišo da reši 4 me¬ sečnega otroka. Primoran sem bil, obrniti se do vsmiljenih src, in srčno se zahva¬ ljujem vsem cenjenim rojakom in rojakinjam za njih res bratov¬ sko naklonjenost, katero so ska¬ zali rojaku, ki je postal vsled ne¬ sreče siromak. Zahvaljujem se pa tudi najiskrenejše istim, ki so mi pomagali k milodarom. Bog pla¬ čaj vsem! — Jgnac Flak. Cenjeni urednik: Ne zamerite, ker sem zaostal z naročnino na koristmi list “Na¬ rodni Vestnik”. Pošiljam Vam $2.00, in s temi dopis. Zahvaljujem se elyškim roja¬ kom za prijateljski sprejem, ko sem došel med vas z mojo družino. Ogledal sem si gredoč iz Eveletlia na Ely Tower in Sondah, in to- werske farme. Na Tovver Junc tion bilo je polno naših rojakov na kolodvoru; a svet se spreminja in tako nisem nikogar poznal, ker bilo me že ni v Tower 11 let, in tako se je tudi Tovver predruga¬ čil. Kmalu smo se pa odpeljali pro¬ ti Jasper hribu, ki je najvišji lirih na Rangu, in za hribom so griči, kamor srno hodili pred leti na lov, in pa lepe tovverske farme. — Kmalu pa zagledamo elyške far¬ me in potem smo bili kmalu v Ely. in slovenska cerkev iz hrib - čeka nas je že od daleč pozdrav¬ ljala. Na kolodvoru v Ely nas je pri¬ čakovala Mrs. Šter v • . □ je pod strogim državnim nadzorstvom- imamo zvezo z občeznano Union Inv’-7" iz Minneapolis, Minn., pri kateri soj? glavni bankirji iz Chicage in Nevv yJi so Vaše vloge pri nas ■ 'iV;; 7.1 ■ „v h. se J e , X ; e Z«® 0 absolutno varne. ^dark« 11 > h0,n; . P enar v staro 1 domovi no pošiljamo v,- i in nase cene so vedno nizke. Zastopamo boljše zavarovalne družbe proti ogni Tl * t vršuiemo vsa notarska dela “ 1 ' ‘ SWii d k0 J« f Z pri ra ? > kr ; ,osta va - .leten 1 vršujemo vsa notarska dela. - . . le nihd^ eknam2amenialiV& “ k '^^S Z nami posluje pretežna večina govcev, kateri so tudi delničarji. THE FIRST STATE U OF ELV, MINN. M. J. MURPHY, predsednik. GEO. L. BROŽIČU, od no hrbtu kamence olademu kr seboj č« nenavadn toda iz njih oči. 0 S 7 mačjih c F bila okoliin ; jBožji!” je vi fcz.a je dvignili Hotela moliti. Iv o kam Kaj hoče Kdor hoče dela naj se nemudoma naroči na najnovejšo angleško k: ; “VELIKI SLOVENSKO-ANliLESKI Iffllif p zen a je položi govoriti, in j da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine-Sj ga obsega poleg slov.-angi. Slovnice, slov.-angl. razgnal vsakdanjo potrebo, navodilo 2a angl. pisavo, spisovarjtp ških pisem in kako se postane amerikanki državljan, tega^ima knjiga dozdaj največjislov.-angl. in angl.-slov Knjiga, trdo in okusno v platnu vezana (nad gjo stane $2.00, in se dobi pri: V. J. KllBELKA, 538 W. 113th STREET, NEVV VORk.V edino in največje založništvo slovensko-angleških m: slovenskih knjig..— pišite po cenik. naj moz na^ bub obrnila in sti Anželj je pri e korakala m i za peeevjen je zdirjal Aj dospel vrh s je videl brdsl in ubral koi ('Stave. To je lislolot SLOVENSKO ZAVET# ““ V AMERIKI INKORPORIRANA V DRŽAVI ILLINOIS NAJBOLJ POTREBEN ZAVOD ZA SLOV-- -' NAROD V AMERIKI. URADNIKI: Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortlandt, St.. ' Podpredsed.: Paul Schneller, 208 5th St., Ca- V' Tajnik: Fr. Krže, 2616 So. Lavvndale Ave,' 1 '*'- Blagajuik: Geo. L. Brozich, Box 424, Ely, -’ ; - : lJ ca, v enu '•D ja sed a NADZORNIKI: Joseph Benka, predsednik, 11250 Indiana Are- , Frank Mladich, John Žvanut, A. H. Skubic, boj, vsi v Chicago, 111. DIREKTORIJ obstoji iz vseh zgoraj navedenih uradnik 0 kov ter še sledečih rojakov: John A. Germ, Braddock, P a> Ivan Pajk, Conemaugh, Pa- John Gantar, Frontenac, Kan* Matija Pogorelc, Chicago, I ■ Louis J. Pirc, Cleveland, 0 i0 - John Verderbar, Chicago, E - . E. J. Mencinger, Pueblo, C° 0 ‘ ki Vsaka slovenska organizacija, ruštev, je opravičena do enega L1 “ aV ;; Vsak slovenski list v Ameriki J° ga mesta v direktoriju. „ J0 op: Vsa ostala samostojna društva enega zastopnika v direktoriju. Za vetl> Rojaki! Agitirajte za Slovensko^ ... - riki, ki naj bode spomenik skupnega ^ potrebi smo si vsi enaki, podpiraj 111 ,ibt ■ K 0 e d och sv 0 j 0 1 Je v sev Of) okoreti “p č ki £ Ili; cip > t0 ;> bi. u pomagati ne 1111 p. skrbimo za one, ki si sami ng j i Vsi dopisi in denarne pošilja '' C ' tajnika: Fr. Krže, 2616 So. Lavvndaie^ ( . - ki denarne pošiljatve oddaja blaga! 1 j? °c H 'i. p Je Utii hi v ‘o 1 th_ v. tftv. J? s H "i* S W' s da; naj. H <4 ti Črna zena. Zgodo v^ski roman. — Priredil Javoran. >1 i e 1 k soln ce „rie» ze mož (Dalje.) jjjopit-o ter ni hotel slišati nobene besedice več._ zdavnaj skrilo za triglavskimi vrhovi, se je odpra- proti domu. Anželj, mlad, postaven in zal mo' , polju, prekoračil savski most in hitel proti Brdom. ' r ' 11 - Kmerom premišljeval stvari, o katerih so modrovali i jt\ se j j e to in ono o beli ženi, dasiravno ni verjel ničesar ‘^'-'prezirljiv 0 nasmehnil, kadar so se mu vsiljevale ta- '' ' 'b skrivnostna nainigavanja, katera, je slišal iz ust ^"možaka, so mu delala nekaj preglavice. Ko je stopal j n višje, je snivala pod njimvsa dolina v nočni tihoti; (j vis,,e se j e ravnokar razlila bleda mesečina in snežne lise |,DJ »blestele d hipa do hipa v medlem siju. Na kamnješki ,iS ° Z ie žuborel brdski potok in se je odcepila skalnata ... n™,, ” je stal ob poti lesen križ, pred kri- jffli iglepemu Bogu, 1 1 -.jvaik' . ka darkoli je šel Anželj mimo kriza, je pokleknil na jvore sto* ,N.T taci iiatihoma zmolil očenaš. ludi danes je nameril kora - 5 * t1 ia ko je stopil izza drevja, so mu zaidrgetala kolena in •-kor prirastel na istem mestu. Kakih šest metrov pred MvUil križ in na kleeavniku pred križem je molila pre- ' postava. Imela je dolgo krilo, čisto belo kakor sneg, 1/11 V kadar je stopala, peljalo za njo po tleh, in bujne črne P , w razpleteni valovali po hrbtu in ji sezali malone do tal. ^ m se ji j e lesketala v laseh zlata iglica s svetlimi dragulji. V ' 1 - rne roke so oklepale križevo deblo, svojo ogljeno črno 'burno pritiskala ob noge Križanega. Celo telo ji je po- nekem notranjem, krčevitem trepetu. Anžlju je zagome- ! o hrbtu, odskočil je korak naza j, pod nogami mu je za,- ben kamenček. Prikazen je preplašena šinila kvišku, se 1 ti mlademu kmetu ter mu pogledala naravnost v oči. Mož ■i w ed S eboj črno, zamorsko obličje, na katerem so bile za* *\L nenavadno pravilne poteze. Tudi njene oči so bile og- * * toda iz njih je žarel čuden zelenkast ogenj, kakor žari i mačjih oči. Okoli črnega vratu je nosila žena blestečo za¬ it bila okoliinokoli drobno posuta z biseri in dragimi ka¬ fri Božji! ; ’ je viknil kmet napol v omedlevici. n je dvignila, svoje črne roke proti nebu in jih sklenila, H hotela moliti. Tedaj se je kmet ojunačil in vprašal: jjjo si in kaj hočeš tod ? žena je položila kazalec na ustnice, kakor bi hotela reči, ■ govoriti, in je iztegnila obe roki od sebe ter jezno nagir lo.naj mož naglo odide. Ali ta se ni ganil z mesta. Zato se n obrnila in stopala počasi po skalnati stezici proti “Slepe- " Anželj je pričakoval, da se bo vsaj enkrat še ozrla nazaj, je korakala mirno svojo pot ter slednjič izginila v nepro- ini za pečevjem. , j je zdirjal Anželj v velikih skokih po holmu navzgor, e dospel vrli senožeti, je nekoliko obstal ter se odahnil. j je videl brdsko vasico in svojo domačijo, pa je rajši kre- o in ubral korake proti prijazni, skoro novi hišici, ki je goščave. To je bil dom mladega Bregarja, ki je že poldrir V 'restolon asledn ik Rudolf. N pustolovščine, Ijnbavne spletkarije in njegova tajnostna smrt.. SLOV^ 1 p d"'' > y .'f $ y A iH M (Dalje.) v-r drugi dan pripeljal se je grof Bossany. kolodvoru pričakovala ga je njemu nepoznana Aglajina |*o je dogodilo z mojo Aglajo? Izpraševal je sluge, ko so se 'drnca, ne vemo,” odgovoril je stari .Jonas otirajoč si soh , Uibeom. M® it Dunaja javili, da je šla Aglaja v Genova ker je bila ■ hDil , niso mi pa javili, da hi bila tako težko bolna in tir ‘A™ ni pisal::., da je sploh bolann. i . s ° sedaj vedeli, da stari grof niti pojma nima o tem f ifipetilo. i, 80 v vilo. Ko je grof zagledal svojo hčerko na mrtvaškem ^•eknil pred oder in močno jokal, črez nekaj časa je vstal i Jnhovati svojo mrtvo hčerko in zopet pokleknil in plakal. ?° vaša se je v toliko umiril, da je zamogei vsaj nekoliko “•ivzoče posle. Nato je odredil, da se truplo balzamira, sM?!! 'ukev ter odpošlje v Čatmar na Ogrsko, kjer se bode I insko rakev k'večnemu počitku. 1r i 1 .! 1 ' Povsem umiril. Na obrazu Opažala se mu je g,oi ima premoru napoti se v Aglajino sobo. Na sieni ms< taj/ ana Rudolfova slika. u . ki ** Presenetilo, ko je opazil na steni spalnice KudoKov o d>i«y' !e °^ olu Po sobi. . bi H- Uradni k približa se grofu ter mu izroči pismo. Bism Ita/ 1 ! 0 na njega in pisano po Aglaji. Policijski tu at ni . Pismo, ki je bilo naslovljeno na Rudolfa. x; prepeče. Hlastno seže po pismu in raztrga ovitek (W„\. “Dragi oče! , ... , C ‘ t0(1 « moram ti priznati. Ljubila sem R™lo lla do tega so bile, da sem povila dete. 1S * ' l ka da n > mi odgovoril. Prejela sem obvestilo, da ^ *• m f je uničilo, kajti do zadnjega časa mi J. ■ C1 ' ^ >a dla sem. Z lastno roko končala sem si - j v T>v,^ry mp.o*a ne moicin * rtU ‘a sem. Z lastno rouo Tiinrpm ■ -N h,'? Zame nobene vrednosti več. Brez njega < v ! lUh, J oe na moje dete, bodi mu skrben we ’ ka Z Bo- 1 ' J Plodil. Rudolfu oprostim, oprosti mu tud • Tvoja nesrečna hči Aglaja. ? "H ali 6 e svet m* <*•« ”1«?“; a jj “ s ie v bii r'", “paT;"r> * ” s tje « rrti. »«1« »».Kati Ulit’ 1 *« ««ie stvari. Tora.i celo s dvora so “j*®" 1 ; " v., 1 ’ Vglaj a n,,koli!,'o obolela, m :l '' dvor«. Sj **■» je o« vzrok. Take razmere vl«d«o»* «» ’ ^Peljive* se niti ne oglasi! Čakaj, P > SOBE S PARNO KURJAVO TOPLO IN MRZLO VODO UREJENE PO NAJBOLJ MO¬ DERNEM NAČINU CENTRALNA LEGA CISTO NA NOVO OPREMLJENO. Park Hotel iLUA RATKOVSCH, lastnik ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE IN SUPERIOR STREET DULUTH, MINN SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. M. P. SKALA, agent za Pabst“ Milvvaukee in Peoples" Duluth pivo. s Fina zaloga domačih in importiranih pijač vsake yf tfi vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško ovrt. !f S U Se nljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v y. * ELY, IVfINN. ^ r5 Telephone No 52. St _ _ ifj Brfwi no Companv Fitger Brevving Co Duluth - Milin. Večina slovenskih goseničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovi]. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. go leto živel z njegovo najmlajšo sestro v srečnem zakonu. Anželj je trkal na vežna vrata, na okna in šele čez dokaj časa so prišli doma¬ či odpirati poznemu gostu. "Bog daj, Tine!” ga je sprejela sestra na pragu, “kaj pa tako hropeš? Ali se je zgodila nesreča?” “Nesreča ne,” je javknil brat in stopil v sobo, “ampak črno že¬ no sem videl.” “Sveta nebesa! Kje pa?” je kriknila Bregarica. "Doli pri znamenju ob potoku, ravnokar prihajam z Bleda.” '‘Si menda že zopet pri Mohorku malo globlje pogledal v koza¬ rec,” se je pošalil Bregar. “France, se je postavil Anželj, “verjemi mi, trezen sem kakor bukov štor! Kar sem videl na lastne oči, tega mi ne boš utajil.” "J kakšna pa je bila no?” ga je vprašal svak in se še bolj naga¬ jivo zasmejal. Zdaj je pričel Anželj na dolgo in široko pripovedovati, kako je srečal nočno prikazen, ter jo je popisal do pičice ravno tako, kakor jo je videl, ko je molila pod križem. Bregarju je polagoma izginil smehljaj z ustnic. Čez nekaj časa je pripomnil resneje: “Jaz ne verujem v duhove in strahove! Če je dober duh, ne ho¬ di strašit na ta svet, če je pa zel ali hudoben, pa ne sme priti.” Kako si čuden, France,” ga je opomnila žena, “saj je lahko kaka duša iz vic, ki prosi pomoči.” “Ali pa napoveduje veliko nesrečo, da bi se ji izognil,’! je prista¬ vil brat. “Veš, kako se gledamo /. graščakom.’’ "Ne bodita vendar,” ju je zavrnil Bregar; “ta strah je iz mesa in krvi. Strahovi ne nosijo zlata in draguljev ter ne pretakajo solza. Noben duh se ne prestraši, če mu stopiš iznenada za hrbet. In če hoče s pota, mu ni treba bežati in se skrivati za skalami, ampak lahko na lici mesta izgine.” Prerekali so se dolgo časa semintja in končno je Bregar dejal: “Kako da nisi šel k njej ter jo zagrabil? Saj včasih nisi bil ta¬ ka tapca! Na ta način bi se bil prav lahko prepričal, kaj je bilo tisto strašilo!” “Svak, tudi ti bi se ne bil upal, če bi bil na mojem mestu.” “Jaz? Bi videl, kako naglo bi se pobotala s tvojo prikaznijo! Človek ki ima mirno vest in krepke roke, se ne sme ustrašiti niče¬ sar. Čehočeš, grem še nocoj v najhujši temi na Kamnjek, da ujamem ali napodim to belo-črno ženo.” “Za Boga, France, ne govori mi tako pregrešno!” ga je prosila žena v strahu; “oni svet ne' pusti, da bi se norčevali iz njega !” “Ta žena ni iz onega sveta,” jo je zavril mož. “Čeprav ni, ali to vem, da ne pomeni nič dobrega.” “Zalka, bodi mirna in ne delaj se tako otročjo! Ni drugega nego prazen strah!” Bregar se je pozno v noč pomenkoval s svojim svakom ter mu iz¬ kušal dokazati, da je bila njegova prikazen prevara ali sleparija. To¬ da ta se ni pustil pregovoriti. Samo to je končno obljubil svojemu prijatelju, da bo popolnoma tiho o svojem čudnem doživljaju, dokler se ne bo izvedel kaj natačnejšega o skrivnostni ženi, II. John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJŠI SLOVENSK’ TRGOVEC V MINNESOTI. Naslednji večer — bilo je v ponedeljek — sta sedela Bregar in PRIHRANIM VAM .DENA1 njegova žena v svoji spalni sobi. Zalka je na lahno zibala zibelko, VSEH POTREBŠČINAH v kateri je spaval mali Franček, nežno dete, katero jima je dal Bog pred dobrim pol letom. Bregar je. bil velik, krepak, pa tudi lep mož j s temnorujavo obrobljenimi očmi in kostanjevimi lasmi, ki so se pa na sencih začeli že nekoliko beliti. Po pravici bi jih seveda še ne bilo tre¬ ba, — dasi jih je bilo le malo, — kajti star še ni bil trideset let. Tudi globoke, deloma z bolečinami združene gube med visokimi, krasnimi obrvmi mu niso vtisnila mnoga, ampak težka leta, katera je mladi mož že moral preživeti. (Dalje prihodnjič). ČE Sl ŽALOSTEN ALI OTOŽEN poseti naš Ely Opera House kjer bodeš videl krasne, naj- uovejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. Village Livery konjušnica CHISHOLM. MINN, Phone 60. Math. Boriin, lastnik VOZOVI IN KOČIJE ZA VSE SLUČAJE. PRIPOROČAMO SE ZA POGREBE! KOVALL & SON, ely, iinn. GROCERIJSKA IN MANCFAKTCRNA TRGOVINA Tem potom naznanjamo cen j. občinstvu, da imamo v zalogi dosti novih oblek za dečke; dalje vsako¬ vrstnih trpežnih obuval in lepega blaga za ženske obleke. Cenj. odjemalcem se vljudno priporočamo za obilen poset pri nakupovanju. V POSLOPJU SARTORI BROS. ELY, MINN. KDOR HOČE DOBRO. PODUČNO ČTIVO. NAROČI NAJ SE NA ‘NARODNI VESTNIK”. NAJVEČJI SLOVENSKI POLU- TEDNIK V ZJEDINJENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. v te *S» *S» 'C *(* <*• *S* f FIRST NATIONAL BANKI ZEMLJIŠČE NA PRODAJ. 2% of N. 214 in S. E. 14, sekcija 25, Town 59, Range 17. Osem milj južno od Eveletha, na reki St. Louis, je na prodaj 240 akrov zemljišča s pravico do % rude, po $16.00 aker. Natančneje se poizve pri JAKOB STUBLER, 407 Chestnut St., Virginia, Minn. Chisholm - - Minn. A & Kapital $25.000. Preostanek $29.318. Osebna odgovornost $5,000.000. Obrestuje denar po 3°|o Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! »i* v $ 3* 1 Vi? Ji V 5 i>i v S S v Ji at PREPRIČAJTE SE! Frank Verantl jnik brezvestni. Pri teh besedah potegne iz žepa samokres/ter gaj [nameri ha Rudolfovo sliko na steni. Ne da bi kaj pomišljal, sproži lin zadene Rudolfovo glavo na sliki “Tako hočem storiti, nesrečnik, ako te kje srečam. “Molče se je nato dalje sprehajal po sobi. “A tebe, grešnica, tebe nečem pod mojo streho, nečem, da bi ti po smrti ondčaščala grobove mojih prednikov. Nisi vredna, da bi le¬ žala poleg tvojih pradedov in tvojih roditeljev. Ti si toliko kriva, [kolikor on. Nisi bila več otrok, da ne bi vedela, kaj te lahko doleti. [Ne, ti hočeš ostati tu, kjer si dala življenje grehu .A kje je dete, i da mu zavijem vrat!?” kričal je grof razburjen. Pustil je poklicati pogrebnika. Ko je pogrebnik prišel, mu reče: “Trupla nočem pustiti prepeljati na Ogrsko. Preskrbite na mi- rodvoru lepo mesto, priredite lep sprevod, na grob je I ieduo.staven križ, na katerega pustite narediti napis! ELY, Minn.=Phone 96. PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA II MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. I Tuikaj imate tisoč goldinarjev, ako ne bode zadostovalo pišite mi, j in jaz vam dopošljem denar.” Pogrebnik bil je presenečen, Mož, ki je pred nekaj časom jokal [kakor otrok pred mrtvim truplom svoje hčere, postal je na enkrat : divji kakor zver. Molče je sprejel denar in pokimal z glavo v znak, da razume ter zapove svojim ljudem, kaj da imajo ukreniti. ! “Jonas”, reče stari grof, “kje je dete”? “Vaša ekselenea. dete je izginilo skupno z dojiljo”. “Tem bolje. Sedaj nimam nikakih dolžnosti več”, odgovori grof. Preskrbite mi voz, grem na kolodvor in domov. Vi napravite red, pospravite vse stvari, katere so pripadale Aglaji in jiii pošljite na Div [ j naj, na dvor. Na Rudolfovo sliko ne pozabite in to pošljite naravnost I njemu. Ko bodete z vsem gotovi, pošljite mi račun za vse, kakor tudi za uslužbence, katerim plačam za tri mesece naprej in potem ste vsi | odslovljeni. ’ ’ ■Jonas je hotel še nekaj spregovoriti, toda bilo je prepozno, ker j se je stari grof hitro obrnil in hitel na kolodvor da, se je še s prvim vlakom odpeljal domov. DEVETO POGLAVJE. Na belgijskem dvoru. Palača, oziroma kraljevski dvor v Bruselju, bil je danes veličast¬ no okinčan. V veliki dvorani sedel je kralj Leopold v njegovi svečani kraljevski obleki in poleg njega je sedela kraljica Marija Henrita. V dvorani je bilo navzoče celokupno dvorjanstvo ter ves diplomatični zbor s zastopniki raznih držav. Kralj Leopold je bil okinčan s flanderskim znakom in redom zla- I rega orla. Kraljica Henrita je bila oblečena v sijajno obleko obšito z dragocenimi bruseljskimi čipkami. Dvorjaniki bili so v enakih uniformah, a poslaniki v črnih salon¬ skih oblekah. Tišina je vladala po celi dvorani, samo z one strani, kjer so sedeli gospodje, čul se je pritajen smeh in tiho šepetanje. V dvorani se je sprehajal ameriški poslanik Smith z angleškim po slanikom lordom Cranville. Tiho sta se raztovarjala. “Kaj zamore imeti ta dvojica med seboj?” vpraša francoski po¬ slanik svojo sosedo, neko dvorsko damo. “.Jaz ne vem, ljubezen gotovo ni po sredi,” odvrne dama se smijoe. “Da, gotovo ne, jaz mislim, da se je podražil tobak za “žvečenje” ter jih je to vznemirilo,” pošali se Francoz. “Grof Oskar Schoenborn in grof Ilojjos, poslaniki avstro-ogrske ga dvora,” naznani komorni sluga. Dva dvorna lakaja razgrneta težke, zastore na obeh straneh vrat ter naznanjenca vstopita v dvorano. Kralj in kraljica vstaneta ter gresta nekoliko karakov nasproti odposlancema, (-Dalje prihodnjič.) j£ ! 1 . V /.«: *- SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. priporoča se cenjenim! ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. PRISTOPAJTE K PODPOR NIM D P« U ŠT VAM IN JEDNO - TAM! Elco Theatre ely, minn. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. VSTOPNINA VEDNO SAMO 10«. Predstave se začno vsak večer j ob 8. in 9. uri. — Za sobote in [ nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik M. F. SKALA, Prodajam Concord vino sodček po $2Q.G0 Catabie “ “ “ 30.00 Tropinovo žganje, galona 2.50 Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Umestno je na- točati blago sedaj, predno ne nasto¬ pi huda zima. Z velespoštovanjem A. W. EMERICH, vinska trgovina in distilacija zganja, vogal Holmes & St. Clalr Ave., CLEVELAND, OHIO. Sulejma-I®! (Izza bojev Špancev s Kabili.) dobri Dojtoldanška 'sltHiba je bila kon &a£ff in kapitan španske artilje - j rije v "El Kabirir, (Ion I ari a, jej prižgal cigaret in hotel počasi od iti v svoje stanovanje, ko-je opa ! zil, da je prijezdil skozi odprta vrata trdnjave jezdec. Bržkone se in n je zelo mudilo, kajti le ne rad se je ustavil pred stražo in povedal kaj hoče. Don Faria .je stopil proti jezde¬ cu. “No kaj je,” —ah”, je vzklik¬ nil nenadoma, “vi ste uslužbenec dona Manuela; kaj vas je pripe¬ ljalo semkaj?” “Hotel sem k vam. gospod ka¬ pitan” je odgovoril jezdec in lo¬ vil sapo. “K meni? Saj se vendar ni zgo dilo kaj nenavadnega, ali pa ce¬ lo —” ‘ ‘ Pač! Pač! Mudi se mi, gospod kapitan, zato vas prekinem. Rabi¬ li so tu napadli posestvo ter od - vedli s seboj dono Antonijo in malega don Karla.” “Vraga”, ušlo je kapitanu, ‘in kaj dela don Manuel?” “Naš gospod je težko ranjen— skoro vsi so — in me pošilja k vam, da bi gospod kapitan takoj odšel z oddelkom vojakov tjakaj. “Samoobsebi umevno”, je od¬ vrnil de Faria, “grem k povelj¬ niku, da mi da ljudi Odpeljite za ta čas svojo žival v hlev in idite k mojemu slugi, da se odpočijete. Potem boste z menoj jezdili na - za j. Poveljnik je ležal na divanu, ko je prišel k njemu kapitan. Zde haje se je dvignil. Prejšno noč je nekoliko predolgo popival z drugimi častniki ter se mu je vi¬ delo, da ni prespan. Malomarno je pozdravil kapi - tana, ki je razburjen začel pripo¬ vedovati novico in prosil, naj mu da na razpolago petdeset mož. Poveljnik je prikmal in rekel: “Seveda, zato smo pa tukaj v tlej zapuščeni deželi. Bogu bodi potoženo. Upajmo, da nas kmalu zamenjajo. Jaz ne čutim nobene¬ ga nagnjenja do kolonialne služ¬ be. Koga izmed častnikov pa ho¬ čete vzeti s seboj, moj ljubi de Faria ? ’ ’ Ta je ves gorel nepotrpežljivo- st.L _,_ . “Ako gospod poveljnik dovoli, bi vzel s seboj poročnika Marina, je odvrnil kratko. Ta je prikimal in kapitan je salutiral in odšel hitro ven. Svo¬ jega slugo je poslal s pismom k poročniku in določil dva seržan- ta in petdeset mož za odhod ob tretji uri. Odprl je ravno steklenico ma- laga in postavil na mizo dva ko¬ zarca, ko je vstopil Marin. “No?” vprašal je začuden. “Kaj je, da me kličeš med počit¬ kom ?' ’ Kapitan je napolnil kozarec. “Tu”, je rekel, “naprej pij. Tu so tudi cigarete. In tu si vzemi prostor. V tenrle naslonjaču je zelo pripravno.” Brez nadal.jnega obotavljenja ga je poročnik ubogal ter rado - Vedno pogledal kapitana, ki se je udobno raztegnil po divanu. “Prevzel sem zelo kočljivo eks¬ pedicijo”, je izpregovoril čez ne¬ kaj časa, “ter te prosim, da mi pomagaš pri tem.” “Če ti kaj koristi, sem ti ved¬ no na razpolago, to bi lahko ve¬ del.” “Ne daje j prezgodaj besede”, je nadaljeval kapitan z resnim obrazom. “Ti mi moraš pomagati kot nihče drugi. Toda — to pre¬ puščam tebi. Kratko malo je stvar sledeča: Don Manuel je po¬ slal ravnokar k meni sla, da so njogovo posestvo preteklo noč napadli Kalibi in da so vzeli s se boj dono Antonijo in njegovega malega sinčka kot jetnika. Seve¬ da za to, da bi izsilili odkupnino ali pa prodali dono kakemu juž¬ nemu Šejku. Bržkone bo zadnje resničnejše in zato je potrebna naglica, da jo osvobodimo. Dobil sem od poveljnika 50 mož, n tebe — ” pri tem je pogledal poročni¬ ka osrtro v pči. “Razumem te”, je odgovoril ta Pesno čez nekaj časa, “moja be¬ seda, jaz ti bom pomagal, osvobo¬ diti dono Antonijo.” Kapitan je še enkrat nalil ko - zareč do vrha ter trčil s poročni¬ kom tako močno, da je njegov ko zareč odletel žveketaje na tla. Ka kor rdeč curek se je vlilo vino preko preproge. “Nič ne de”, je rekel kapitan olje. Črepinje prinaša¬ jo srečo.” Poročnik pa je mislil samo na rdeči curek — kri. .Točno ,ob določenem, času je odjezdili;! ekspedicija, na' čelu ji oba Častnika. Pot je spočetka pre¬ cej položna, zato so pognali konje v tek. Vendar so kmalu odnehali, kajti vročina je bila tukaj, kjer ni bilo nobene Zelene bilke, pre - velika,jn z veseljem so pozdravi¬ li prve gore pogorja Atlas. Ob pogledu na gore je odredil kapitan počitek in postavil stra - že. Kapitan sam in poročnik sta se utaborila za mogočno skalo, ka koršnih je ležalo okoli vse polno. Marin je cel čas pohoda molčal, bodisi zaradi vročine, bodisi za¬ radi prahu ali česa drugega. “Nisem mislil”, je rekel kapi¬ tan, “da ti bo tako težko iti z menoj in skoraj se že kesam, da sem te vzel s seboj.” ‘ ■ Zakaj ? Jaz pridem šele v dru gi vrsti v poštev. Tu velja poma - gati krščanskim ljudem napram tem pustinjskim razbojnikom. Da smo mi končno tisti, ki jih silimo k temu...” Ljubezen te dela slepega”, prekinil je kapitan, “in ti sodiš preostro. Mogoče, da so se storile od naše strani kake napake, ven¬ dar pa to ne upravičuje Kalibov. Splošno pa nisem pričakoval, da je tvoja ljubezen do te mavrijske deklice tako močna.” Zato sedaj ni časa, da bi raz pravljali o tej zadevi”, odgovoril je poročnik hladno. “Premišljuj mo raje, o nalčrtu našega napada. Kakšnega si ti izmislil?” Kapitan je bil nekoliko v zadre gi zaradi tega vprašanja, i je re kel na to odločno: “Ti se spoznaš v teh gorah. Poznaš stari mavriški grad, v ka¬ terem stanuje šejk s svojimi si¬ novi in hčerami in mogoče bi ti oni povedali, kje so jetniki. Kaj¬ ti za to boš že znal pota, da boš mogel govoriti ž njo.” “Ljubezen je vsekakor slepa”, ponorčeval se je Marin, “kajti drugače bi svojemu prijatelju ne izročil take častne naloge. In po¬ tem, saj je samo mavriško dekle. To‘da bodi mir*en“, je pristavil hitro, ko je videl, kako je zrl ka¬ pitan temno v tla, “izvršil bom to nalogo.” Ko je pričel padati mrak na zemljo, je odšel. M arin v nogorie Atlasa. Poznal je natanko pota, kajti dostikrat je na skrivnem bil tukaj kljub vsem nevarnostim, da je mogel videti ljubljeno dekle. Bil je tako zamišljen, da je ko¬ maj pazil na stezo. Šele šumenje gorskega potoka ga je zdramilo iz sanj. Ozrl se je okoli. Ah! Ta potoček teče od izvira, ki leži go¬ ri v gorah, kamor prihajajo zve¬ čer Kalibi po vodo. Tamkaj jo bo bržkone 1 našel. Previdno se je pla zil dalje in se končno skril v bli¬ žini iz virih v grmovju. Ni mu bilo treba dolgo časa ča¬ kati,' 1 ko je začul korake, ki so se približevali studencu. Bila je šej¬ kova hči in neka stara zamorka iz Berberi j e, njena sužnja in pri¬ jateljica. “Sulejma”, zašepetal je Marin in stopil iz grmovja. Presenečena je obstala deklica in pogledala častnika. “Ti tukaj?” izpregovorila je s strahom. “Poslala sem vendar Al halo k tebi, da te svari. Naši ljud¬ je vas hočejo vse pobiti in pregna ti”, je pristavila žalostno. “Z Alhalo nisem govoril,” od¬ vrnil je poročnik, “in tudi, ako bi govoril ne smem upoštevati tvo jega svarila, Sulejma. Jaz mo - ram ubogati in izpolnjevati svoje dolžnosti.” “Potem hočeš več kot samo vi¬ deti mene”, ga je vprašala s fi¬ nim in tinktom ženske. “Uganila si”, je odgovoril čast nik tiho. “Toda tebe videti je naj ljubše. In ti?” Prijel jo je nežno za roko. Pu¬ stila mu je. Toda čez trenutek se je nenadoma odtrgala od njega in ga ostro vprašala: “Ti hočeš osvoboditi jetnike? Ali poznaš ženo in dečka?” “Dona bo žena mojega prija¬ telja, Sulejma, in deček je njen brat. Lahko si predstavljaš bolest ki jo čuti moj prijatelj zaradi nje nega jetništva in ponuja tvojemu očetu odkupnino, ako jo vrne. Tvoj oče ima dovolj žen, mi pa samo eno. Pojdi tja, govori z oče¬ tom, reči mu, naj zahteva, kar hoče. Jaz ostanem tukaj kot po¬ rok, dokler ni plačana odkupni¬ na, če ne...” Marin je za hip umolknil, “če ne bo prišlo do bo¬ ja. Že sedaj, čb bodo vaši ljudje pozneje kaznovani zaradi napada je še vprašanje. Vendar pa pojdi sedaj k svojemu očetu in govori ž njim.” “In ti ne ljubiš one ženske?” je vprašala Sulejma tiho. “Poglej"meJ” je rekel častnik. “Ako ti lažem, naj me nikdar več ne obsije solnce.” . Sulejma še je poslovila in od' - šla. Radoveden ' je ' čakal Marin, če se bo posrečilo- Sulejmi, pregovo¬ riti očeta. Ta 1 načrt mu je' nazad¬ nje padel v glavo; Boj se še vedno lahko vrši. Ukazal je. naj mu sle di oddelek vojakov, ostalim pa je bilo naročeno, da morajo priti pri najmanjšem sumljivem šumu za njim. Zvezde so jasno svetile, ko se je vrnila Sulejma. “Pojdi”, je rekla, moj oče ho¬ če dati jetnikom svobodo. O od - kupnici se morate šele pogoditi Šla je naprej in Marin ji je sle¬ dil, kakor tudi eden izmed pod¬ častnikov in nekaj vojakov, ki naj bi privedli jetnika nazaj. Vi¬ soko na gori so zagledali stari grad. Mračna, napol razpadla stavba še izza časov 1 mavriške dr¬ žave. Nekaj Kabilov je stalo pred vrati gradu z. dolgimi puškami. Sulejma je stopila na stran k oče¬ tu, sivobradatemu šejku, ki je z mračnimi očmi opazoval Špance. Nekaj, bakelj je razsvetljevalo o- kolieo. Čez nekaj trenutkov sta stopila iz poslopja dona Antonija in mali don. Dona se je opoteka¬ la in sužnje so jo podpirale. Za Boga, kako je izgledala do¬ na? Koliko strahu in razburjenja je morala prestati, da se je njena cvetoča postava tako spremenila. Presenečen ji je stopil Marin nas¬ proti, prijel jo nežno za roko in jo poljubil. “Pogum, pogum, do¬ na”, je zašepetal. V tem hipu je počil strel in z vsklikom se je zgrudil Marin na tla: njegovo umirajoče oko je vi¬ delo Sulejino, ‘kako je držala še kadečo se puško, namerjeno na Antonijo. “Tu, tu”, je zastokal. Z golimi sabljami so planili Španci naprej in prihodnje jutro je našlo samo še obžgane razvali¬ ne gradu. De Faria se je vračal nazaj z jetnikoma. Toda svojega vs-peha ni mogel biti vesel, kajti plačan je bil z izgubo prijatelja, čegar truplo je nosil eden izmed konj. PARNIK “IQWA” NA DNU REKE CHICAGO. Chicago, 111., 17. julija. Parnika Scheboygan in Jowa sta treščila skup pri izlivu reke Chicago v je¬ zeru Michigan v gosti megli. Par¬ nik Shebovgan je le malo poško¬ dovan; parnik Jowa se je pa poto¬ pil v pristanišču, kamor so ga dru¬ gi parniki spravili. Jowa ima lu¬ knjo 30 čevljev v premerju v spre¬ dnjem delu. Škoda gre visoko v tisoče, ker je bila Jo\va obložena z raznim blagom. Vtonil ni nihče. ! Smešnice. 1 — Ali je res — profesor dvo- pičnik se je razročil? — Da! — Kaj je pa vzrok. — Naročil je šopek, da bi ga svoji nevesti poslal ... a ga je po¬ zabil položiti v škatljo ter poslal prazno staro škatljo z napisom: To si ti. — No, srečni oženjenec — zdaj si brez dolgov. A povej; ko si z doto svoje žene plačal dolgove — ali ti je kaj ostalo? — Da! Žena mi je ostala. Sodnik: Preidimo na zasliše - vanje prič. Prva priča Natan Bauhgedanke. Priča: Tu! Sodnik: Torej vi ate Natan Bauhgedanke. Vaš poklic? Priča: Agent. Sodnik: Vere? Priča: Katoliške. Sodnik: Tako — katoliške? Koliko ste stari? Priča: Ne vem. Sodnik: To morate vendar ve¬ deti — sicer pa imate krstni list. Priča: Da, gospod sodnik, krst¬ ni list imam — a če bi po njem rnrvrmnl Kil n računal, bi bil šele šest tednov star. MATI PRODA HČER. POTEM NAZNANI KUPCE. Milwaukee, Wis„ 17. julija. — Henry.iIer.zQg, SiJj^star, in Paul Boyi 28 let st £4 ;st a #!a aretirana, ker sW kupila in- «-j}«*-- ljalsrTlb letno-'katero jiinaije mati prdd&la 0b t ožeti a Sta v ječi, ra:polbžiti'vsak $500..— varščine, Tožiteljiea je mati Ane M rs, Mar¬ garet Gorzo. Ona trdi, da sta ome¬ njena možka njen um tako zmeša la, da je bila voljna njima prodati liči. Dekle sta odposlala kupca v Phillipsburg. N. J. Or&er of Hearing on Petition for A&nii- nistration. State of Minnesota, Coiinty of St. Louis, SS. IN PBOBATE COURT. IN THE MATTEH of the Estate of Michael Mertel, Deeedent. THE PETITION OF Magdalena Mer¬ tel having been filed in tliis .Court, re- presenting, among other things, that Michael Mertel. then being a resident of the County of St. Louis, State of Min¬ nesota, died' intestate, in the County of St. Louis. State of Minnesota, on the 22nd day of April 1913; leaving estate in the County. of St. Louis, State of Minnesota, and that said petitioner. is the widow of said deeedent, and praying that Letters of Adminištration of the estate of said deeedent be gfanted to Magdalena Mertel. TT IS ORDERED, That said petition be heard before this Court, gt the-Pro¬ bate Court Rooms - in the Court House in Duluth, in said County, on Monday, the 18tli dav of August 1913. at ten o’doek, A. M., and ali persons intere- sted in said hearing and in said matter are hereby cited and recjuired at said time and plače to show čause. if any there be. why said petition should not be granted. ORDERED FURTHER. That this Or- der be served by publication in the “Narodni Vestnik” according to law, and that a copy of this Order be served on the County Treasurer of St. Louis County not less than ten days prior to said day of hearing. Dated at Duluth, Minn., July 15, 1913. By the Court, S. W. GILPIN, Judge of Probate. Seal, Probate Court, St. Louis Co.. Minn. Attest: A. R. Morton, Clerk of Pro - bate. Leo. Bali, Attorney for the Petitioner. DRUŠTVENI OGLASNIK. Društvo sv. Frančiška K St 1027 Katoliških Borštnarjev (Catholic Order of Fore- ster&) v Ely Minn.—Vsakateri, ki mu razmere dopuščajo, da zamore poleg slovenskih Jednot vzdrževati še eno Jednoto, bi moral postati član našega društva, kjer bi se marsikaj lepega naučil. — Borštnarska društva imajo lep obrednik, po katerem vodijo svoje seje in iz katerega se lahko vsak na¬ uči lepe dostojnosti pri društvenih se¬ jah. — Društvo sv. Frančiška obredu- je popolnoma v slovenskem jeziku ta¬ ko, da je vsakemu rojaku umljivo. — Pri nas se lahko zaavruje za bolniško podporo po $20.00 'na mesec in za po¬ smrtnino $500,00, $1000,00 ali $2000.00 — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Gleason dvorani, ob 8. uri zvečer. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na: Paul Buiovicli, C. R., Jo¬ seph Schweigrer, V. C. R., John Matfco- vieh, R. S.. Jacob Shala, F. S.. John Gouže, T. K\,' John Tomsich, S. C. Društvo sv. Cirila in Metoda, št, 1, J. S. K. J., na Ely, Minn., je naj- starejse slovensko podporno društvo Jugoslovanske Katoliške Jednote na Ely, Minn. — Redne seje društva se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Jos. Skala-tovi dvorani, ob 2. uri po¬ poldne.' — ' Društvo vljudno vabi ža pristop vse Slovane. Zavarujejo se la¬ hko za smrtnino od $500.00 do $1000.00 za bolniško podporo do $420.00, za iz¬ gubo roke ali noge $400.00, za izgubo obeh rok ali nog, ali ene roke in ene noge $800.00, za izgubo enega očesa $200.00 in obeh očes pa $800.00. Ravno tako se plača popolna podpora $800.00 za popolno onemoglost vsled kakor- šnekoli ponesrečbe. — Društvo spreje¬ ma moške in ženske v oba oddelka smrtnine. —- Rojaki, boljšega društva si ne morete misliti, ki bi vam pla - čalo toliko podpor; društvo je združe¬ no z J. S. K. Jednoto, ki posluje po po¬ polnoma varnem sistemu, tako, da se za vaše podpore lahko’ popolnoma za¬ nesete. — Za nadaljna pojasnila.se je obrniti na sledeče odbornike: Joseph Spreitzer, Box 974, predsednik; Jos. J. Pesheil, BoX 165, tajnik; Clias. Mer¬ har, Box 319, blagajnik; John Matko- vieh, Box 77,, zastopnik. Društvo sv. Petra - st 20 ' s - H ' Zveze, v Eve- leth, Minn. .— To društvo spada pod Slovensko-Hrvatsko Zvezo v Calumet, Mich. — Redne seje društva se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall, ob 2. uri popoldne. Društvo vabi za pristop vse Slovence in Hrvate. — Slovensko - Hrvatska Zveza zavaruje vsakega člana za švoto $800.00 smrt¬ nine, ter plačuje: za izgubo ene roke za pestjo $300.00, za izgubo ene noge pod členkom $300.00, za eno oko $150, za izgubo polovico stopala na eni nogi 150.00, za izgubo treh prstov do tret¬ jega členka na eni roki $1500.00, za iz¬ gubo palca $100.00; za vsaki drugi iz¬ gubljeni prst $50.00; za izgubo prsta do stopala na nogi $20.00; član ali čla¬ nica, ki se mora podvreči operaciji za kilo dobi $50.00 podpore; za po¬ škodbe udov, dobi v slučaju operacije vsaki nekoliko podpore, žene, ki spa¬ dajo k društvu, dobe pri porodu $10.00 podpore; slednje predložiti morajo zdravniško spričevalo; za izgubo obeh rok $800.00; za izgubo obeh nog $800; za izgubo obeh očes $800.00. — Na no¬ vo pristopivši člani ne dobe za prve tri mesece v slučaju notranje bolezni nič podpore, a če se ponesrečijo na katerikoli način pri delu, dobe pa pod¬ poro od prvega dne ponesrečbe. Dru¬ štvo plačuje $20.00 bolniške podpore na mešec; po preteku šest mesecev prevzame Zveza bolnega uda za izpla¬ čilo podpore za dobo enega leta po $20 na mesec. Podpora se izplačuje vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall. Rojaki! Pristopajte pridno k temu društvu, k Slovensko-Hrvatski Zvezi, kajti sigurni ste, da vam bo društvo, kakor tudi Zveza, natanko izplačala podporo ob času bolezni, v slučaju smrti pa smrtnino vašim dedičem. — Ako se hoče kedo kaj natančneje po¬ svetovati, obrne naj se do odbornikov, ki so: S*ra»h Kochevar, predsednik: Frank Feny, podpredsednik; Frank Denich, I. tajnik; Frank Prebek, II. tajnik; Frank Bozich, blagajnik. Bol¬ niški obiskovalci: za mesto in Adams Section: John Shutte; za Spruce Lo- cation: John Lukane; za Fayal Loca- tion: Frank Jarc. Društvo sv. Janeza Krstnika št. 112, J. S. K. J., v Kittzwille, (Hib bing), Minn., vabi rojake Slovence za obilen pristop. Redne mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po dvajsetem v mesecu in sicer v prostorih M. Cher- nugelna, Kittzville, Minn., ob 2. uri popoldne. Pri svoji seji je sklenilo društvo, da plačuje članom, opraviče¬ nim do podpore, 8Qc na dan, ali $24.00 na mesec. — Odborniki: Frank Gor¬ nik, predsednik; Andro Divjak, pod¬ predsednik; Martin Chernugrel, Box 509, I. tajnik; Mich. Skrbenc, II. taj¬ nik; Marko Majerle, blagajnik; Andro Ozanič, zastopnik. Gospodarski odbor: John Vidergar, načelnik; Frank Koz- ličar in John Mohor. Bolniški odbor: Blaž Gorše, načelnik, Jožef Mihelčič. -— Dane Smolčič, redar. ADRESAR SLOVENSKIH TRGOVIN. MINNESOTA Š088 :ir J --r FRANK VERANTH, sly ’ Minn ' priporoča se .rojakom,:za naročila trdega im,meh¬ kega premciga. Nafbcite pravočasno, dai bošte imeli k&daT rabite. ; (L j -j--— ' ’ c --— HELO PRIJATELJ! tare maček, oglasi se' v gostilni “Pri .ijjačkTi^-.CAnchor Bar) na 311—3. Avo- fHi $14 A • M in n. John Povsha, lastnik. IACIE> IMTIUAD slovenski zidar, JliiJii IDI 1 lilrirA, se priporoča c. ^ ».M Se rojakotn , v Eveleth in okolici za razna stavbna d^la, bodisi pri novih grad ban ali’ p'opfavah. Dela izvršujem solidno ter po nizkih cenah. JOSIP INTIHAR, 206 Monroe St., Bveleth, Minn. MATH. VID AS, 8 ™ sSa trsrovi ' -_ „ -, na. Cenjenim ro¬ jakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Bivvabik in okolice priporočam svojo lepo urejeno in bogato založeno GROCERIJSKO TRGOVINO. V zalogi imam občeznana “Cremo” moko; dalje prodajem krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo. Cene zmerne, postrežba solidna. Naručila se dostav¬ ljajo tudi na dom. Za mnogobrojen obisk in naklonjenost se vljudno pri¬ poroča Math. Vidas, sloveuski trgo¬ vec, Bivvabik, Minn. JOHN BARTOL, PRODAJALNA. Naj starejši slovenski trgovec v Minnesoti. Prihranim vapi denar na vseh potrebščinah. Prepri ¬ čajte se! JOSIP SELIŠKAR 1 BI«V, MINN., ‘•3ox 63, se pri¬ poroča rojakom za obilen obisk GO - STILNE, kjer ima vedno na razpolago dobro pijačo,- istot,ako tudi lepa preno¬ čišča. — Priporoča se tudi rojakom -za vsakovrstna stavbinska dela, katera . izvršuje ceno in dobro. —---i----- r ■ ■ LJUBOBOGICEVICH, Building, Duluth, Minn., priporoča se Slovencem in Hrvatom za Izvrševanje pooblastil, kupnih pogodb, vojaških profienj itd. Posreduje pri družbah v sluaju poškodb. IGNAC HOČEVAR 312 Jackson St., Aurora, Minn., se priporoča Slovencem in Hr¬ vatom v mnogobrojen poset gostilne, kjer toči vedno sveže’ pivo, ter prodaja dobra vine in likerje. Posebno se. pa priporoča potujočim skozi Auroro, da ga posetijo, ter bodo dobro postreženi. MARKO MAROLT, Minn., se priporoča rojakom Sloven - cem in bratom Hrvatom v mnogobro¬ jen obisk gostilne, v kateri je vedno dobiti sveže pivo, dobro vino in razne likerje. Vsak Slovan dobrodošel. MICHIGAN PETER MADRONICH s * OVM - SEO-HR- VATSKI POGREBNIK, 416—6th St., Calumet, Mich. Se priporoča cen j. ro¬ jakom. Tel.: Res. 313; Livery 185. MAT. D. LIKOVICH Range, Mich., se priporoča Slovencem in Hrvatom za izvrševanje raznih za¬ dev, spadajočih v notarsko stroko. JOHN BARICH, ‘SK* SKSS trgovina v Gornjem Michiganu z DO¬ MAČIM VINOM in TROPINOVCEM. Prodaja vozne listke za vse prekomor¬ ske črte ter pošilja denar v staro do¬ movino po dnevnem kurzu. WISCONSIN. PICTURE FRAME CO eieaser fotogra- grafični atilje. Fine slike. Poročne sli¬ ke naša posebnost. 323 N. 8th St., na¬ sproti pošte, dva bloka on slovanske cerkve. Shebovgan, Wiš. o > CJO trni o > C/7 bYOJl K SVOJIM! =M. DanculoVIch & r 529 West Mich. St. u ULUf Svoji k svojin,. “ Zlat jc la pregovor, a malo se spolnajc. Mi h x izvršili, če se pri nas obrnete. Kupite uri - 0 »alo. izvrstne pi|ače. V vsem vam hočemo postreči Sllkar tc Kadar pridete v Duluth, obiščite nas in se nr^ ” ' ndi Kadar pridete v Duluth. obiščite nas in se ' n,li ,A vas stori« !n takrat bodete sami rekli, držimo Svoji k s vo j D,, % " SVOJI K SVOJIM! "tV. J. RIE.TOW, predsednik. O«. POE STE, blagajnik. Glavnica in rezervni sklad geos&e a E ,_ [VOU GERMAN BANb Najstarejša in največja banka v Sheb “SS plačuje od hranilnih vlog '0 Pošilja denar v STARO DOMOVINO KARTE za vse parobrodne črte. Izdeluj Prodaja e vsakov Naročajte se na največji slov. polutednik “Narij know that its delicious flavor is hejrond comparison. Find out for yonrself. Order from FRANK VERANTH JOHN GOTJZE. E 1 Y, MINNESOTA. '"/l.lllimiillMliidlUidlllliniUitmMIlmili.imnmmilnui? POZOR, ROJAKI! Dobil sem iz Washipgtona za svoja zdravila se- rialpo številko, ki jamči, da so zdra¬ vila prava in ko¬ ristna. Po dolgem ča- su se mi je posre¬ čilo iznajti pravo Alpen tinkturo in Pomado proti iz¬ padanju in za rast las, kakoršne še dosedaj ni bi¬ lo na svetu, od katere moškim in ženskam gosti in dolgi lasje resni¬ čno popolno zra- istejo, ne bodo več [izpadali jn p e os j. veli. — Ravno ta¬ ko zrastejo moškim v 6. tednih krasni brki popolnoma. Revmatizem v rokah in nogah ter križicah v 8. dneh popol¬ noma ozdravim; kurja očesa, bradavi¬ ce, potne noge in ozebline se popolno¬ ma odstranijo. Da je to reeniea, jam¬ čim s $500. Pišite po cenik, katerega pošljem zastonj. — JAKOB WAHCIC 1092 E. 64 th St., Cleveland, Ohio. ’ se zanima za nit NA TYPEWMH STAVKA CEV S GAN ■'. ., s uubh] v»> ■ -tj j stop 11 na k -° ■ 0 ve voj» sl11 !ldi n0 '’ e P< :j fraQC‘ oS ;.oil zanimati se mora za MONARCH TVPE^RT- lahkim tipom. Z MONARCH TYPEWRITER-jEM se do „ hki tip vsled posebnega mehanizma, in njega s je tako enostaven m priprost, da je povsoe ljubljen. Ne ozirajte se na tehnične predpise, katere potrjujeje fabriikanti typewriter-jev: ifisti zaht< poldrag 0 l a vsako leto Dra t ima Monareli čudovito lahki tip. L| Minn., jtivra P acific Lili z gl as0, Pu teku tedua L Lph. Mass., -metali iz svoj ■iaujejo njih d ffijku. vse del j jjili pohištvo. «>xi nimajo strt Isilim nebom. Na vrženih izpoc kapitalisti 1 ■je prisiliti z< svim suženjstv k. 11. julija. Uj ertia v vatikani oriinalu Merry I h- 7 državni taj svobodo, ii Ta stroj ima tudi vse druge pogoje vidljive pisave, pripravnosti za vsa - ko j ako pisanje, m je trpežen. Pišite po ilustrovani cenik ! so voljni ra hti papeža ■iti zahtevaj ^ spodi sedai in da bodo ^'iiii. Oni z a h t ‘ ta > da se ,st J“ ov > ia prol ® z bajouetoin ; P° streh: a Va tikan. ' ravic o do sv Monarch Departma REMINGTON TYPEwRITER COMPA'• ut 29 Fmirth Ave. West . DULUTH- " k Cenjenim nar Na očnik^ *®®ARD1B mesta J Port ugalsh ^ 5ekdo nazi pr ‘staši k r h . fa2Qil1 d a,/ bil ° »a , ^o! aobil °^' “atnh. »h ^ate mnoga vprašanja glede slik iz ba ^ avstrijskega vojaškega manevra, ,^^ rodbine ter raznovrstnih nabožnih s da dobi eno sliko zastonj le isti, ki P}^i a W ii(" : nino na polutednik “NARODNI VESI** ' od 15 . maja 1913 naprej. . • 1 cek>K> (* Kdor se torej naroči sedaj m P aC st on). A nino v znesku $2.00, dobi eno sliko \>;>' pridejati je 5 centov za ovoj in p oS V je 1 6x20, m so pravi kras za vsako s0 “NARODNI VESTNIK’’, 405 W. n..i..»k Minnesota*