Gospodarske stvari. Lembaški panji ali koši. V. L e ž a k (Lageratock) je podolgast panj (glej obris B. C.) in za čebelorejo najbolj ročen, ker se dajo iz njega vsi satovniki vsak posebej izjemati in zopet brez poškodovanja satovja vlagati; ležak ae da tudi razsiriti ia zmanjšati, kedar je treba, ter satovniki poprek ali po dolgem vložiti kakor komu bolj ugaja. B. Ležak. 0.316 0.316 Merilo 0.010 Mm. = 0.050 Mm. Ležak je od znotraj 0.236 Mm. širok, 0.300 Mm. do pokrivala visok, in 0.610 Mm. globok (glej obris B. C.). Pod in pokrivalo se napravi iz 0.025 Mm. debele deske, postranske stene meiijo 0.040 Mm., ravno tako tudi prednja stena; po tern takem je ležak od zunaj 0.316 Mm. širok, 0.320 Mm. visok in 0.650 Mm. dolg. Po priložnem obrisu B. je pokrivalo a) 0.025 Mm. debelo, ter na straneh za 0.005 Mm. zarezano, da se lepo prilega, in se z vrtali ali žravfi pritrdi. Na občh straneh od zgoraj je zareza bb) za 0.010 Mm. široka in 0.025 Mtn. visoka, na ktero se deskice 0.025 široke, 0.007 Mm. debele in po potrebi dolge pokladajo, da so satovniki zakriti. Za tem sledi druga zareza cc) na vsaki strani za 0.010 Mm. Siroka in 0.017 Mm. visoka, kamor se obesijo satovniki tako, da še med satovniki in stenami ostane za 0.007 Mm. praznega prostora za prehod čebel; po takem so tedaj postranske stene do satovnikov 0.260 Mm. visoke, in pod satovniki se ostane za 0.010 Mm. prazno, da zamorejo čebele izletati. Postranske stene dd) merijo na debelost 0.040 Mm., pod pa 0.025 Mm. Leza Mer o * O "g sredini pi .010 Mm. * II » P S an in vloz 050 Mm. S3 \ 1 1 L  L__. [ 1 1 1 1 1 1 1 [.. r 1 i ] ] J ]J ] J ]; ] iJ ] ] ] j ]J ] ] ]J Na zadnjem koncu ležaka na zgornji strani (glej obris a) se poprek pribije za 0.050 Mm. široka, 0.025 Mm. debela in po potrebi dolga letvica ali lašta, da panj trdo stoji; s to letvico se pokrivalo vjema. Okence, s kterim je od znotraj na zadnji strani panj zadelan, se napravi tako visoko, kakor segajo satovniki, ter mora biti rahlo djano, ker se sicer rado vlage navzame in odpreti ne da; ako pa na straneh kaj reži, se špranje s tenkimi deskicami zadelajo. Na zadnji straui so dverca iz 0.025 Mm. debelega lesa in po straneh za 0.005 Mm. globoko zarezane, da se lepo prilegajo, ter se z vrtali ali šravfi trdno zaprejo, in če je za okencem kaj praznega prostora, se naj s toplo robo zakrije, da imajo 5ebele topleje, kar se mora posebno na jesen storiti za prezimovanje čebel. Takrat je tudi svetovati, da se okence z desko nadomesti, ker je steklo za zimo premrzlo. Tudi na vrb se kaj toplega položi, da čebele mraza ne trpijo. Kdor boče satovnike po dolgem v panj obesiti, naj napravi v sredini poprek letvico ali lašto, ki pa ne sme višja biti, kakor so satovniki; na to letvico se satovniki z enim koncem položijo, z drugim koncera pa na nasprotno stran; kar je vec satovnikov potrebno, se vložijo poprek, ker bi se sicer panj ne dal zmanjšati. Žrelo je na sredini prednje strani nekoliko posev izrezano za izletanje čebel, in scer 0.010 Mm. visoko, 0.060 Mm. pa široko; pred žrelom se napravi zatornica, da se zamore luknja, kedar je treba, zmanjšati. Zareze na straneh, kder satovniki slonijo, so nalašč nekoliko širje vrezane, da se dajo satovniki preinikati, ravno zato je tudi zgornja deskica satovnikov nekoliko v okrog prirezana, da se da ročneje pregibati. Nad satovniki ostane prazno za 0.010 Mm. za prebod čebel. Ob 5asu dobre paše se zamore med zalego in drugo satovje vložiti okence, pod kterim je luknja kakib 0.010 Mm. visoko in do 0.200 Mm. široko izrezana, da zaroorejo čebele na zadnjo stran priti in tukaj čisto strd skladati, ki se potem 8 Hruškovim strojem izprazni in spraznjeno satovje spet vloži; vendar pa se to poprej ne sme storiti, dokler ni panj poln strdi. Kdor boče, zamore samo male satovnike rabiti, ako po sredini ležaka 0.010 Mm. globok in toliko visok žleb vreže, ali pa letvico ali lašto pribije in satovnike obesi; satovniki se dajo tudi po dolgem obesili, ako se v sredini poprek primerna letvica pribije. Kako pa se v takošnje panje čebele ogrebajo? Za ogrebanje čebel služi ogrebalnik, to je lesena štirivoglata škatlja, ki se napravi iz tenkih deskic tako velika, da se lehko v ležak potisne. Ogreba^nik ima od zgoraj držalo, in ravno tako na zadnji strani, da se da na štango privezati in 5e je roj nizko, za to dižalo prijeti; zraven tega je zadnja deska pregibljiva in z vrtali ali šravfi pritrjena tako, da se zamore skoz ogrebalnik potisniti. Roj se tedaj prnese v ogrebalniku v čebelnjak in z odprtim koncem položi v pripravIjene panje; zdaj se vrtala odprejo in skoz zadnjo desko čebele rablo v panj potisnejo. Ogrebalnik se napravi kakib 0.250 Mm. globok, kar zadostuje. So stara drevesa za nič? Se najdejo gospodarji, ki ne skrbijo, da bi se sadovnim drevesom suhe veje porezale. Dostikrat je že polovica drevesa suha, pa gospodar se za to ne zmeni, ampak še pravi, da takošnja drevesa najrajši rodijo. Res da stara drevesa rada rodijo, pa neumno je, 5e se jim suhe veje ne odrežejo, ker bi potem še veliko več rodile in dosti dolže obstale. Ako se staro drevo pozno v jesen ali zaiano spomladi suhib in na pol posušenib vej o5edi, na drugib pa mah postrga, bode lepo očiš5eno drevo obilniši sad rodilo, in se 10 do 20 let živelo, da si je že zelo staro. Pa k temu je tudi treba zemljo ob koreninah drevesa prerabljati inprst zboljšati; dobro je tudi ob strani z gnojnico in pepelom pognojiti. Na vsak na5in pa je še potrebno pregoste vodene izrastke potrebiti in jib le toliko pustiti, kolikor jih drevo za krono potrebuje, zatem se morajo tudi druge postarane odpraviti. Ni tedaj dobro, prezgodaj stara drevesa posekati in na njih mesto mlada zasajati; mlado drevo iste sorte na prostoru starega drevesa ne raste rado, ker mu je že poprejšnje živež povžilo, saj tudi na polju se ista setev zaporedoma dobro ne obnese. Naj se tedaj stara drevesa, kakor je gori povedano, lepo trebijo, in Se niso preveč gosto vsajena, kar nikoli dobro ni, se zamorejo v sredi med nje mlada drevesa zasajati, ktera se lepo košato razraščajo in sad rodijo, ko začnejo stara odmirati. Lep sadovnjak kaže skrbnega gospodarja kakor dobra streba. ¦ Katera je boljsa: Lanceva ali Umratova mlatilnica ? (Iz ,,Novic1'.) nLeta 1873 so ,,Novice" živo priporočale Lancevo mlatilnico iz Manheima, leta 1874 pa so posebno bvalile Umratovo iz Prage, in to posebno zategadel, češ, da jo kaj lahko vrtita mladeniča ali cel6 ženskici; povedale so tadi, da je kmetijska družba Kranjska nakupila obojib mlatilnic in nje po nižji ceni razprodala svojim podružnicam in diugim kmetom po deželi. Sibdob bo mlatitve povsod konec; vsaka omenjenih mlatilnic se je dovolj že rabila, se druga drugi primerjala, druga proti drugi poskusila in gotovo bodo sedaj kmetovalci vedeli povedati iz lastne skušnje, kateri mlatilnici gie zares prednost; oni bodo vedeli odgovoriti: v 1. je li se ena tako rodo vrti ko druga? 2. je li so si vse Lanceve med seboj enake? ali je katera izmed njih boljša in gibčneja? 3. je li Umratovo mlatilnico zares lahko gonita mladeniča ali še ženskici ? 4. je li se vse Umratove euako lahko ali enako težko gonijo, ali se le nekatere izmed njib — bodi-si slučajno — bolj rodo vrtijo ? Za občnega blagra vcljo prositno ,,Novice", oziroma sl. kmetijsko družbo, na te vprašanja blagovoljnega razsoda in odgovora, da se ne okupimo, drugih ne splašimo, temu5 pri kupu pogoje stavimo. Oni 2 Umratovi mlatilnici, kateri sem za hvaljeni gibčnosti voljo kupil, vrtite se tako rodo in težko, da ralatci možje ne strpijo pol ure pri gonitvi, in se kljubu vedne menitve dosti bolj vpe- hajo ko s cepci, 5e brez poSitka mlate'; zarad tega pa tudi ne opravijo z mlatilnico veliko več od cepcev. Tako roda ni nobena meni znanih Lancevih mlatilnic. Vse napenjajo sicer svoje gonjaSe, a nikakor presilno; vse te so si enake. Posestnik kmet je od svoje rekel: ne dal bi je za 500 gld., ako bi ne dobil diuge. Lanceva fabrika pa ima tudi lepo navado, da pridene vsaki prodani mlatilnici natisnjen poduk, kako ž njo ravnati? kako jo snažiti ? s 5im mazati itd., kar vse se pogreša pri Umratovi v kvar nezvedencem, kajti samo po sebi ni vse jasno. Iz Štajerskega 1. jan. Ž—ov. Odgovor vredništva. 0 tacih vprasanjih, po katerib uaj se razlsodi, kaj je bolje memo druzega, razsoditi more samo skušnja; po zanesljivib skušnjab pa se je Lanceva ročna mlatilnica za boljo skazala zato, ker se lagljeje goni in da hitro in posebno čisto mlati." Tako ,,Novice". Tudi ,,Gospod." je lani opisoval in priporočal kmetijske stroje in sicer iz rClayton-Shuttleworthove zaloge angleških strojev" v Mariboru. Taki popisi ne morejo druzega namena imeti, kakor da kmetovalce pozorne delajo na kraj, kder se stvar dobiva. Da pa Slovek ma5ka v žaklju ne kupi, treba da si stvar sam ogleda in poskusi.