—    2    —
Ljubezen in sovraštvo.
(Povest. — Piše Josip Bekš)
I.
a Oričevju je zazvonilo poldnc. Kovaček je odložil dreto, očala previdno spravil v Ikatljico, gioboko izdihrtil in vstal s trinožnega stoliča . . .
»Marijana, ali bo, ali ne bor  Hodiš pa  hodiš, pa  vse upaj za prazen nič. Marijana, ali slišiš?" Iz kuhinje ni bilo čuti glasu. nKar gre ti, pa nc pove nič — e, to so ženske!" Pa jeza  ga je kmalu  minila.  Spomnil  sc je.  da mora vsak krščanski človek, ki se je kdaj učil katekizma, opoldne posvetiti par pobožnih misli Devici Mariji z angeljskim češčenjem. Kakor bi se sramoval svoje nagle jeze,  se je  popraskal  za  ušesom  in  začel moliti.
Kovaček je bil vaški črevljar. Otroci. dekleta in fantje, možje in žene. kratko in malo: cela vas se je zatekala h Kovačku po obutalo. Zato si res ni mogel kaj, da ni včasih potožil svoji Marijani, češ, poglej kdo dela — potem pa govori, kdo je gospodar. Dreto in smolec je podedoval po rajnem očetu, ki mu jc vcčkral dejal: ,,Vidiš Cene, to-le bo še najbolj pravo zate. Za šolo nisi; pastirovati tudi nočeš, ko ti vedno delajo kravc preglavico. Ta li uhaja na sosedovo, ona je zopet preveč beziava, tako, da jim nisi kos. Pa tako-le naredi in mene poslušaj! Tu imaš dreto, smole je tudi še nekaj, v miznici je orodjc, pa bo. Končno je pa tudi prav, da nadaljuješ pošteni posel, katerega so mi izročili moj oče."
Fri Kovačku se je reklo pred sto leti, ko so bili Francozje v vasi, in pri Kovačku se bo reklo — če Bog da — še sto let, ko že tudi ne bo orjaškega hrasta doli za vasjo.
Tako so ukrenili Cenetov oče pred petintridesetimi leti s svojim nade-budnim sinom neke nedelje po krščanskem nauku.
In Cenetu so bile očctove besede po volji. Šola mu je bila res zoprna kot nezrela vodenica ali trpka lesnika, in na paši se je moral spet poditi ves božji dan za kravami, da so ga zvečer vsi gležnji boleli. To vse je Cene dobro premislil in uganil, da bo znabiti vendar boljSe sedeti doma pri očetu in pretezati dreto.
Mini! je čas prvih (ednov. katere so mu odločili oče za poskušnjo, in refi moramo, da je Cenetu šlo od rok vse nepričakovano dobro.  Oče so postali nanj celo nekako ponosni,  češ, vreden moj naslednik bo! Saj vcmo, kako neprestano beži čas.
Kaj je to, pred petintridesetitni leti? Le prašaj danes modrega Ceneta Kovačka! .Komaj scm parkrat skledo izpraznil, pa se zdaj ozri po vasi: Tistega hrasta tam doli za vasjo že davno ni več. Pri fari  so  maševali  že
trije gospodje iupniki in tudi sedanji gospod so že stari. Vrtačkova Mina,      1
—   tista. ki je bila sama in je imela posestvo z vinogradi,  —  je umrla že       I pred tremi leti. Jerovčev Tine. Brznikov Pepe. Brtoncljevi, kar trijc — vse,       I vse je že šlo, moj oče tudi, kaj hočemo! Drug za drugim."                               1
O tem je menda zopet razmišljal Kovaček tudi sam, kajti videti je bilo, da se mu z južino nič posebno nc mudi, in da je žc skoro pozabil na Marijano.
Sicer pa Kovačkova družina ni bila številna. Čisto satn je živel s svojo ženo, preprosto, pa vendar vseskozi pošteno od dela svojih rok in od pridelkov malega vrtiča za hi5o. In večkrat si ga lahko slišal, ko je med delom razkladal temu ali onemu:
nhi6, kaj bi pa bilo, če bi človek ne imel ničesar na strani? Bolezen naj mi pride v hišo, ali pa Ijudje naj hud6 pomr6 po vasi — komu bom pa potcm delal, kako bom pa izhajal? Ja—a, veste je težko, težko; pa živi se vendar-le, tako ali tako."
Mimo okna, na katerem so baš igrali mladi žarki jcsenskega solnca, je smuknila njegova žeiia Marijana . . .
,A-ha. bo! lma že zopet kako važno novico, da bo pol ure hlastala!
—  Marijana, slišiš?"
,Poldnc je že zdavnaj odzvonilo, ti pa laziš okoli, namesto, da bi mi pripravila južino."
„1, pri Brtoncljevih sem bila. Igličarja že par tednov ni bilo na okoli, pa šivank nimam pri hiši, strgano je pa vse. Kaj sem hotela reči? Aha, Brtoncelj mi je rekel. da ima s teboj nekaj važnega, pa da pride popoldne malo k tebi pogledat."
_Da ima z menoj kaj važnega? Kaj bi utegnilo biti? Črevlje ima strgane, to bi bilo zame in zanj že nekaj važnega."
nNe vem. — Pa, veš kaj Cene? Čc so ti moje besede kaj vredne, ne imej ž njim preveč opravka.1"
„1, kaj hočem imeti, berač z bogatinom."
,,Saj veš, kaj je bilo že vse ž njim. Da je bogat — to ni njegova zasluga. K temu mu ni pomogla njegova pridnost in varčnost — saj veš, kako je bilo pred tremi leti?"
,Ne bodi neumna. Kovački so bili vedno pošteni Ijudje in tako ime si bomo ohranili tudi naprcj! Naj pride, saj mi da vendar zaslužka, za drugo se pa ne brigam."
In sedla sta k južini . . .
II.
Nedelja na kmetih. Svečano in živahno se bliža množica cerkvi: vmes zvonko smehljanje in govorica mlajših; zadaj resni možje z izkušenimi starci; polglasni pomenki, kako vino se bo pridclalo. kaka bo zima, kratko in malo: tačas ti doni na uho slikovito življcnjc, katero je preživel naJ kmet od zadnje nedelje.
B^^^Toda ta_nedclja se je zdela mnogokomu še posebno sveeana  in B-9 vahna. Brtoncelj, Kovaček in Blažev Tine korakajo. precej glasno govoreči, v starih. a še vedno Cednih kamižolah proli vaški cerkvi.
.Pa zakaj si naročil tnoji ženi oni dan. da prideš k meni  —  a le ni bilo". se obrne KovaCek proti Brtonclju.
„1, veš to so druge  reči.  V taketn  položaju  nc  potrebujemo  žensk; o lem, kar imam jaz na srcu, se morejo pamelno pogovoriti le možaki." .,Htn. seveda — zima bo ravnokar pogledala čez Oorjance, škomjev
Iti bo treba — za to so pa le možki na svetu. Ha. ha, ali nc mislim prav. Brtoncelj?" odvrne Kovaček ter živo pogleda Blaževega Tineta. nNič ne rečem, saj smo soscdje. in Ce bi tudi ne bili, Kovaček, ki črevljari, je le eden v vasi — veš. pa je še nekaj druzega, kar bi nekaj neslo — neslo." Pri tem Brtoncelj skrivnostno pomenca s palcem in ka-zalcem, ter požkili z desnim oCesom na Tineta.
„Ali ne, Tine? Samo še enega potrebujeva.  Po pošteni  poti seveda,
in zaslužek je gotov. Če se ti denar sam ponuja, se ga vendar ne boš bratiil?"
^Kakof veste, stric. Samo mati so bolehni. ne vem, če jih bom mogel
pustiti same ves teden", odgovori Tine.  Vidclo  se  mu  jc  na  obrazu,  da
fant ne zaupa dosti sladkim besedam Brtoncljevim.
Medlem je zazvonilo. in množica sc je počasi izgiibljala v ccrkev. Pred vhodom prime Brtoncelj Kovačka za rokav. mu pomenljivo ra-migne, in oba izgineta pod visokim obokotn. Kovačku se je poznalo, da ga vse sv. opravilo nckaj bega in moti, in da so njegove misli vse drugod, nego pri molitvi. Pogled rnu je večkrat nehote ušel na levo stran, kjer je v zadnji klopi sedela njegova Marijana, in spomnil se je njenih besedi: ne imei i njim opravka!
A Kovaček je zadušil sitno bojazen in si mislil:  po  pošteni  poti  —
»zakaj pa ne? Ženske so neumne; vsaka beseda, ki je sicer pri moških na mestu, je ženski odveč — ej ženske, ženske! Bolj zbrano kot Kovaček in Brtoncelj pa jc molil Blažev Tine za zdravje ™oje Ijubljene matere. Saj je vedcl, da se ji stekajo ure in da ga utegne vsak trenutek zapustiti samega, brcz pomoči. z obilimi dolgovi na hlši in posestvu. Blažev Tine je bil še mladenič v najboljSih in najnevar-nejših letih. Gospodaril je doma mesto bolehne matere in gledal na vse kriplje, da bi nekoliko zboljšal bedno življenje sebi in nji. Žal, da mu je mnog poskus izpodlctel, in britko je včasih tožil drugim, ki niso bili povsem niegovega mnenja. In prav posebno dancs je iz dna duše molil v cerkvi in zdihal na tihem, saj je bil blag in skromen mladenič, poln skrbi za svojo mater in za obstanek rodnega doma. Iskal jc pomoči. in drugod je ni mogel najti kot v cerkvi pri Bogu. A tudi satan mu je nastavljal mreže, tako vabljive in mamljive, da ni mogel opaziti daljnih pogubnih posledic. Boga je prosil pomoči sebi in svoji revni materi, in slutil ni, da mn isto ponuja satan. Izprevidelžalibogni, damu Brtoncelj ni dober stric, marveč se-bičen lisjak, ki tcžko čaka in ugiba, kako bi si najlažje prisvojil Blaževo hišico, sicer ne obširno, pa zanj kakor nala; e ustvarjeno Blaževo posestvo.
^P           ,,ln ne vpclji nas v skuSnjavo."                                                      j^^H
Kovaček in Brtoncelj sta preslišala tc besedc, saj so bile njihove misf^l daleč, daleč — a Tine se jc stresnil in pred seboj zazrl skoro brezdanj I prepad. In iz tega prepada se jc dvigala njegova mati. okrepčana, s hva- I ležno solzo na licu, z blagoholnim nasmchom na ustnih mu stezala roki: I wTine, zahvaljujem te, rešil si me smrti, rešil pogina." — In to je bila nje- I gova mati, njegova rodna, krvna mati!" On ji hoče, on ji mora pomagati!   I
(Dalje prih.)       I