291. številka. Ljubljana, v četrtek 18. decembra. XVII. leto, 1884. i khaja VBak dan »v«?*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejenian za u v st rij sk o-o^e rsk e deiele za vse leto 15 gld., za p»»l leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., in. Jcdon mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 f?ld. 30 kr., za jeden mesec 1 gkt. 1U kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deiele toliko več, kolikor poštnina ziikšh. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po £ kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisku. Dopisi naj se izvole frank ira ti. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Fruua Kolmana hiši, ^Gledališka stolba". Uprav ništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adminmtrativtm stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo po tekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta . . .....3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 ,. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. it pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upravništvo „Slov, Nar oda* V Iijubljanl 18. dtcunbra. Dva dni zaporedoma brusi uradni naš list, ki ima cesarskega dvoglavega orla na čelu, svojo ostroumnost ob nemškej ljudskej šoli v Ljubljani. Veliko truda in premišljevanja k temu ni bilo treba, kajti včiraj ponatisnila je ukaz c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega z dne 14. decembra t. I., danes pa dopis iz „ Vaterlanda", v katerih je našel za potiebo nemške ljudske šole vse dokaze, katerih sam menda zmogel ni. Ne bodemo ugibali, l;do je omenjeni dopis poslal iz Ljubljane na Dunaj „VaterlanduJ, a zdi so nam, da so na gospoda dopisnika uplivali jednaki razlogi, kakor na dru. Rit-gra, ko je razodel svojo vročo ljubezen do Arpadovega rodu. Dopisnik hotel 86 je dobrikati vlrdi, „captanda benevolentia" bila mu je smoter, in v ta smoter se je tako globoko zamislil, da je hotel potrebo nemške ljudske šole v Ljubljani dokazati na vsak način. Dan danes je namreč taka sapa in taka moda, da je le tisti dober politik in prefrigan državnik, kdor vsekdar in povsod poudarja in poveličava potrebo nemškega jezike. Tak mozak je v gotovih krogih dobro „zapisati" in tehtua je njegova beseda v Dunajskem „Vaterlandu" in dogodi se mu celo čast, da se nje- gov duševni proizvod v predalih našega uradnega lista na prvem mestu ponatisne. Vsem tem odvetnikom in zagovornikom nemških ljudskih šol pa se godi, kakor sploh vsacemu, ki mora zagovarjat1 prisiljeno stvar. Nabirajo dokaze, kjer jih le dobiti in za logiko se ne brigajo. In tako je prišlo, da se dopisnik sklicuje celo na državne osnovne zakone, ki določujejo, da se morajo šole tako uravnati, da se nihče ne bode silil k učenju druzega deželnega jezika. Vprašamo gospoda dopisnik«, veleslavni in veleučeni deželni šolski svet kranjski, naposled pa še uradno glasilo, ki je z vidnim dopadajenjem ponatisnilo ornenieni dopis, od kod pa ste potem vzeli določbe, iz Česa ite zasnovali uka«, d i se je morala začetkom tekočega šolskega leta uvesti nemščina kot učni predmet na vseh ljudskih Šolali v našem mestu? Kje je potem zakonita zaslomba obligatnost nemščina začenši od 3. razreda naprej ? Ako se priznava, da se nihče ne more siliti k učenju druzega deželnega jezika, ti po pravilih zdrave logike to moralo biti veljavno za Slovence, ker nam ni znano, da bi državni osnovni zakoni bili veljavni jedino le za izvoljeni nemški rod. Zatorej bi za v bodoče uljudno prosili, da bi se kot dokazi za potrebo nvmških šol ne navajali zakoni, ki v \li ustavil. LISTEK. Rodbinska sreča. (Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil I. P.) Drugi del. IV. (Dalje in konec.) — No, pusti mi, da povem do konca . . . Odtegnil si mi svoje zaupanje, ljubezen in celo spoštovanje; kajti jaz ne morem verjeti, da me še ljubiš potem, kar je bilo. Povedati ti moram vse, kar me že dolgo muči. — Mari sem jaz kriva zato, da ne-stm poznala življenja, in si me pustil, da sem se morala sama seznanjati ž njim . . . Mari sem jaz kriva, da si sedaj, ko sem spoznala, kaj je treba, že skoro celo leto prizadevam, da bi se vrnila k tebi, ti me pa le odganjaš, kakor bi ne razumel, kbj hočem, in vse tako delaš, da se tebi ničesar ue more očitati, da sem le jaz ki iva in nesretna! Da ti me bofeš zopet pahniti v to življenje, kate o bi bilo moglo narediti tebe in mene nesrečna. — Da s čim sem jaz tebi to pokazal? vprašal je ves prestrašen in začuden. — Mari nesi ti še včeraj govoril in neprenehoma govoriš, da jaz ne bodem mogla prestajati tukaj, da se morava na zimo preseliti v Peterburg. katerega jaz sovražim, nadaljevala sem. — S čim me ti podpiraš, izogiblješ se vsake odkritosrčnost, vsake rahločutne besede t menoj. In potem, ko popolnem padem, mi bodel pa očital in veselil se mojega padca. — Čakaj, čaka;, rekel je strogo in hladno, >— to ni Jepo, kar govoriš sedaj. To kaže, da fi nevoljna name, da ti ne . . . — Da te na ljubim? govori! govoril rekla sem iu solze so me polile. Usela sem se na klop in zakrila z i občem obraz. „Lej, kako me je razumel! mislila sem in prizadevala se zadrževati jok, ki se mi je posiljeval. „Končana, končana je najina prejšnja ljubezen," govoril je nek glas v mojem srci. On je stopil k meni in tolažil me. To ga je žalilo, kar sem mu bila povedala. Njegov glas je bi miren in suh. — Ne vem, kaj mi očitaš, spregovoril je, — roonla to. da te več tako ne ljub'in, kakor sem te poprej . . . — Ljubi! rekla sem v robi c in grenke solze so ga obilno polile. — To je kriv Čas in midva sama. Vsak čas Ima svojo ljubezen .... Pomolčal je nekaj časa. — In povedal sem ti vse, če hočeš odkritosrčnosti. Kakor ono leto, ko sem te spoznal, cHe noči nesom spal, vedno mislil nate, in delal sem svojo ljubezen, in ta ljubezen je vedno rasla in rasla v mojem srci, ravno tako tudi v Peterburgu in v inozemstvu nesera cele noči spal, lomil in ru!il sem to ljubezen, katera me je mučila. Pa nesem je razrušil, a razrušil sem to, kar me je nručilo, a še vedno ljubim, pa z drugačno ljubezn jo. — Ali ti imenuješ to ljubezen, to je muka, rekla sem, — zakaj si mi dovolil živeti v svetu, če se ti je zdel tako škodljiv, da si me zato nehal ljubiti. — Ne svet, draga noja, lekel je. — Zakaj nesi porabil svo^e oblasti, nadaljc- 44 da bi se Midjarom prikupil. Z zasmehovanjem so odgovorili oger.sk i listi na Rtegrove poklone „vitel-kemu narodu"; nift ni pomagalo, da je zatajil slovansko idejo in vso opozicijo proti dualizma. Zdaj Btojimo osramoteni pred nasprotniki Kaj bodo uaši slovanski bratje in prijatelji mislili o oss, o našej zanesljivosti in odkritosrčnosti ? Nada dolžnost je proti prijatelju in sovražniku izrekati ne proti Riegrovim izjavam. Rieger je 19. sept. 1848 sam tako razžalil Madjarje, ko je ojih deputacija prišla k Dunajskemu državnemu zboru, da tega dolgo neso mogli odpustiti Čehom. V ognjevitem govoru je priporočal, da se madjarska deputacija niti ne vsprejme. Tako je mislil Rieger takrat, sedaj se pa tako la-aka mogoče i m Madjarom. Iz same uljudnosti do Madjarov se je spoprijaznil z tieoravojm gaslom, da se morajo narodi ravnati po sebičnih ne pa po mo-raličnib načelih, in upa celo, da bodo Madjarji tako najivni, da bodo verjeli, da so se Č hi spravili z dualizmom. Pa Madjarji neso tako kratkovidni, io še nikakor neso pozabili, da so organi R egrove stranke, dokler neso uatopili v službo grofi Taeffija, obsojevah dvojno hegemoniio: tu nemško, tam ma-djarsko nad Slovani Potem govorni« navaji nekatere izreke Palackega in Riegra iz prejšnjih let, ki se ne strinjajo s tem Riegrovim govorom. — Moravski Čehi bodo baje v državnem zboru stavili predlog, da se nekoliko spremeni državno zborski volilni red v skupini veleposestva in v mestnej skupini na Moravskem. lir* Btakl sekcijski šef Stankovič je odšel v Pešto, baje zaradi lndemnitete. Kakor se govori, bodo nezavisnjaki zopet BtopUi v sabor kjubu danej izjavi. V saboru pa hočejo t govori in predlogi toliko zavleči posvetovanje o indemnitetui predlogi in volitev regniku'arne deputacije, da poslanci Btranke prava jindejo v zbor, ki so izključeni še za tri seje iz Babora. Ogor«ka zbornici poslancev ima v soboto poslednjo sejo pred Božičem, potem pa gre na božične počitnice in se zopet su'de 10. januvarja. V mi nje drža Te. „Pol. Cors.u se piše iz Belega grada, da bode pobočuik srbskega kralja, podpolkovnik Frano-sovic imenovan srbskim generalnim konzulom in diplomatičnim agentom pri bolgarskej vladi. Ker je neka sodnijBka preiskava pokazala, da so liudje, ki so imeli zastavnice, narod zelo slepanli in odirali, sklenila je rušit« vlada zastavnice prevzeti v lastno režijo. Obresti bodo določene na6°/o. Francoska zbornica je vsprejela budget ministerstva za umeteljnosti. Pri posvetovanji o po trebščinah za mimsterstvo notranjih poslov je zavrgla dostavek, ki zahteva, da se odpravi tajni zaklad Nedavno smo potovali, da so pri nekej pre- | iikavi po vojašnicah na Moravskem zasledil* ver, anar- j hističnih tiskovin. Sedaj pa izvemo, da tudi v \<*in-čljl iščejo jio vojašn'cah socialističnih tiskovni in pisem. V ponedeljek j« bila taka preiskava po vseh • vojašnicah v Vratislavu. V Nemčiji so zopet začeli stopati socijalistom na prste. Takoj po vobtvah so vsi vladni listi za socijaliste jako laskavo pisali, pa tudi Bismarck je bil v zboru samem ž njimi jako prijazen. Vlada se je namreč nadejala, da jo bodo podpirali v zboru. Sedaj |ia v zboru socijalni po-slanci vedno glasujejo z opozicijo, zato so pa začeli vladni organi povsod socijalizmu stopati na prste. — Državni zbor se vladi vedno bolj po robu po-stavlja. Odbija zahtevanje za zahtevanjem. ali pa zmanjša zahtevane vsote. Tako je s 134 jiroti 124 I glasom dovolil kredit samo za konzula v Cipstadiu, i ravno tako tudi za Koreo ni dovolil zahtevane vsote i za generalno konzulstvo, ampak samo za konzulstvo, I za A pij o pa namesto vsote za j' duega konzula in 3 podkonzule, samo za jednoga konzula m jed nega \ podkonzula. Kakor je znano, so bel« 1 JmIiI liberalci jiro- ; pali pri volitvah v senat iu zbornico samo zato, ker neso bili jedini. Pozneje so se sjedinili in so pri volitvah v občinske zastope sijaino zmagali ter sa konservativno vlado je že bila nastopila resna nevarnost. Sloga mej liberalci pa ni bil« dolga, kajti navstali so mej njimi razpori in radikalci so se že odločili od zmernih. To gotovo v veliko veselje konservativcev iu vlade, ker je s tem njih gospodarstvo zopet utrjeno. Anglija misli predlagati na »friškoj konferenci, da ae za kongilko ozemlie prepove trgovina z robovi. Ta predlog bode gotovo vsprejela koofereuca. Več francoskih listov poroča, da bodo v janu-varji oborožili nekaj oklopnih ladij in jih odposlali na fraiicovko - kitajsko bojišče admiralu Courbetu. Tudi tri torpedne ladije se bodo poslale Courbetu. Kakor se misli, bode egiptovski podkralj ustregel želji Nemčije io Rusije, da dobita ti državi svoja zastopnika v komisiji egiptovskega državnega dolga. Nemčija bode potem takoj podelila svojemu zastopniku pri egiptovske) vladi mmisterski čin, kakor ga imata francoski in angleški zastopnik. — Fraucoska vluJa je baje že objavila, da ne more vsprejeti nasvetov angleške vlade za stran zboljšanja egiptovskih financ, ter da želi, da se nekoliko spremene. — Neki belgijski list je izvedel iz Londona, da je tudi Avstro-Ogerska zavrgla angleške predloge, češ, da 86 egiptovsko finančno vprašanje ne sme ločiti od političnega. Ako je to res, je Avstrija gotovo se o tem poprej sporazumela v Nemčijo, ter je gotovo, da bode tudi poslednja zavrgla angleške predloge. Standartu se pa celo poroča iz Berolina, da bosti Itusipi in Italija isto storili, ker misliti, da Be mora egiptovsko vprašanje jio mejnarodnem potu rešiti. Konferenca se zaradi tega ne bode sešla, ker Bismurck neki hoče, da se ta stvar reši z dopisovanjem mej velevlastmi. Domače stvari. — (Šišenske občine zastop) je i vče-r&jšnjej seji jednoglasno sklenil, da se za občino kupi 12 srečk „Naroduega doma". Živeli Šišenei! — (Dalmatinski poslanec dr. Klaić!) brzojuvil je v 16. dan t. m. „Namdnemu Listu" v Zader: Dalmatinski poslanci vkupe priporočili so ministru Taiffeju deŽelnozborske j>redloge o jeziku. Minister obljubil je, vzeti je, kakor hitro možno v pretres in po možnosti zadovoljiti lim. V klubu desnega središča obetal je predsednik Hohenvvart svečano, da se bode pri ministerst.\u živo potegoval, da bo bodo omenjeni predlogi uvažali." — Srečni Dalmatinci I — („Jurčičevi zbrani sj»isi.u) Vsem prijateljem lepe knjige za božični darila toplo priporočamo nJurčičeve zbrane spise", katerih prvi trije zvezki polni prelepih povesti) in novel, se dobivajo elegantno vezani pti J. Giontiniji in Bambergu v Ljubljani. Prvi zvez k („Deseti brat") stoji elegantni) vezan 1 gld. 50 Lr ; ilrugi iu tretji zvezek, v katerih se jioleg manjš h povestj tiuhujata nJurij Kozjak" m r.Domen", prodajata se elegantno vezana po 1 gld. 20 kr. Kdor si naroči vse tri zvezka sku|»aj pri g. dr. J o s. Staretu v Ljubljani, dobi jih elegantno vezano za 4 gld., nevezane za 2 glil. 40 kr. Dijaki dobivajo Jurčičeve zbrane spise po 60 kr. izvod, ako si naruče sku mo po 10 izvodov ter z« nje pošljejo DiroSilno svoto 6 gld. Kakor čujemo, odvisno je od raiprodajanja doslej ua svetlo izdanih treh zvezkov, kedaj se začne tiskati četrti z .ezek. Naj bi se o Božiči, ko se pokupi za razna darila toliko knjig, Slovenci spominali prvega pr povednega pisatelja svojega ter segli po Sredstvo za to so dajale uloge, ki [bo bogato dohajale banki, zlasti, ker je dajala visoke obresti od 5 do 7 Vs %>■ Kako hitro bo naraščale uloge, kažejo sledeče številke: trn 1,083 537 rubljev jih je bilo leta 1867, 2,261.351 rub. 1 1868, 4,084.715 leta 1869 in 12,804.634 leU 1882. Rikov ju pa znal, kako se mora. V vse ruske liste, zlasti v one, ki izhajajo v Sibiriji, Kavkazu in druzih bolj oddaljenih provincijah, kjer ljudje še neso tako premeteni, je pošiljal velike inserate in reklame. Izdal je brošuro o Skopioskem mestu, v katerej popisuje neizmerna bogastva bankina in velikansko imetie ravnatelja Rikova. To brošuro je razposlal na vse štiri vetrove. Ko se je končala rusko turška vojna in je več častnikov hotelo dobro naložiti svoje prištedene novce, jim je Skopinska banka takoj zato ponudila ugodne pogoje. L komni ruski samostani so bili tudi veseli, da so mogli tako dobro ualožiti svoje denarje. Pa tudi drugi ljudje so zaupali banki svoje pri varovane kopeke, dokler se ni 1882. leta raznesla veat, da se Skopmska banka bliža pro|>adu. Tedaj so od vseh stranij ljudje vreli v Sko-pin in Bpravili v največ o zadrego vrlega izpravnika, ki še ni nikdar videl toliko tujcev. Zdaj ni nobena reč več pomagala, če tudi so nekateri Petrogradski iu Moskovski časnikarji šii li kovu na roko iti trdili, da so vse vesti o tdabem baukuiem stanji le laž in obrekovanje. — Ljudje so zahtevali denar. Rikov se je zaprl v svojo sobo in z nikomur ui hotel govoriti. Od vseh stranij dohajalo je ua kupe pisem, brzojavk, na katere Bfl ni več mogio ozirati. 1. oktobra je dt rinitivno razpočila bomba. Prišla je sodmja, pregledala položaj banke iu določila sledeče: temeljna glavnica znaša 1,005.086 rub. 37 Va k»i uloge 11,706 986 r., gotovine je 4.689 rub. 12 Va k., diskoniovane menice znašajo 12 437.526 rub. 47 Va kop., bunkiuih vrednostij je za 7.874 rub., 57 kop., na tekoči račun bankirjem 39.378 rub. 24 kop., rezervnega zaklada pa m nobenega. Ta i dan je soduija zaprla Rikova, ki se ima sedaj zaradi \ goljufije zagovarjati s 25 tovariši. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 18. decembra. V raladočeskem klubu so se živo razgov rjali o Riegrovtm govoru o razmerah z Ogri. Ceskl pisatelj Iloleček je juko ostro obsojal Riegrove izjave. Rekel je: jedino praktično politiko z\ Čehe more biti slovanska politika. Da slovanska ideja ne gine, priznal je Rieger sam, ker jo je priznaval na slovstvenem polji. Čebi its ne morejo pomagati Slo vakom, pa vendar ne morejo mirno gledati, kako jih zatirajo Madjari, bolj nego so Turki juguslovan-sko rajo. Dolžnost cehov je, Madjujem iztrgati krinko Djlh ugovorov, za katero skrivajo svoj.^ nasil-stvo in barbarstvo« Potem je govornik o.itro uapadol gospodujoči inadjnrski n >io i, kateri je skupaj stlačen iz vseh narodov, iz ljudij, katerim je sila več, kakor morali. Rieger je izjavil 'iedavno v Brnu, da mi tr« bamo Moravske kot ozadje za zvezo s slo vanskim svetom. To ni res; Moravska ni nikakor ozadje, temveč neločljivi del našega zgodovinskega, državnega in narodnega telesa. Ozadje mora b li Slovaška. Poslanec Turna je rekel, da je žalostno, če mož, kateri ima tako veljavo, kakor nekdaj Danijel O' Coneil pri Ircb, kaže svojo slabost in se brati s sovražniki, d.i zutajuie želje in čusf.va svojega naroda, da celo sveje brate, jedino v ta uaraeu, vala sem — zakaj me nesi zvezal in ubil V bolje bi mi bilo, kakor pa zgubiti vse, k^r je sestavljalo mojo srečo, dobro bi mi bilo, ter ue b lo bi se mi treba sramovati. — In zopet sem zaplakala iti zakrila obraz. Sedaj sta prišli Katija in Sonija, veseli in moUri, glasno govoreč in smejajoč so na teraso; pa ko sta nu u zagledali, sta utihnili iu tako odšli. Dolgu sva molčala, kostaolšli; iu točila sem Bvoje Bolze, ter bilo mi je ložje. Pogledala sem ga. Sedel je, podpirajoč glavo z roko, hotel jo nekaj odgovoriti ua moj pogled, pa samo vzdiboil je in zopet oprl se. Stopila sem k njemu, in prijela ga z roko. Njegov pogled se je zamišljeno uprl vame. — Dj, rekel je, kakor bi nadaljeval svoje misli. — Vsem nam, zltsti ženskam je treh:, skusiti vse neumnosti življenja, da se potem povrnemo k pravemu življenju; a drugemu hi moč verjeti. Ti še daleč nesi preživela teh prijetnih in milih neumuostij, kakor sem jaz opazoval na tebi; pustil sem te uživati in čutiti jih, ker neseni imel pravice ovirati te v njih uživanji, četudi je zame že davno minul čas. — Zakaj si ti živel v teh neumuostih iu pustil meni ž veti v njih, če si me ljubil? rekla sem — Zato, ker bi mi ti ne mogla verjeti, ko bi tudi hotela; sama si morata skusiti iu skusila si. — Ti si mnogo, mnogo premišljeval, rekla sem — Pa malo si ljubil. Zopet sva umolknila. — To je ostro, kar si sedaj rekla, a ie res, rekel je, ustal iu začel hoditi po teiasi gori in doli, — da, to je res. Jaz sem bil kriv, pristavil je, ko se je ustavil meni nasproti. — Jaz bi te ne bil smel ljubiti, ali bi te pa bi mogel priprosteje ljubiti, da. — Pozabiva vse, rekla sem boječe. — Ne, kar je prešlo, se nikdar ne povrne, a njegov glus se je zniečil, ko je to govoril. — Vse se je že vrnilo, rekla sem in položila mu roko na ramo. Prijel je mojo roko in stisnil jo. — Ne, jaz neseni govoril resnice, ko aem govoril, da mi ui žal piošlosti; ne, jaz žalujem in pla-kam za to minulo ljubeznijo, katere ni in ne more več biti. Kdo je tega kriv, ne vem. Ostala je ljubezen, pa ne ta, ostalo je -amo njeno mesto, postala je bolna, in nema več moči in srčnosti, ostali so spomini in hvaležnost; pa . . . — Ne govori tako . . . pretrgale sem mu besedo. — Zopet bode tako, kakor je bilo . . . Kaj misliš, ali more biti? da? vprašala sem ga, gledajoč ga v oči. Pa njegove oči so bile jasne, mirne in bistro gledale v moje. Ko sem to govorila, čutila sem že, da ni mogoče to, kar sem želela iu Česar sem proBila. Za-smijal se je mirno in kratko, in zdelo se mi je, da ue tako, kakor nekdaj. — Kako si še ti mlada in kako sem pa jaz Btar, rekel je. — V meni že ni tega, če^ar iščeš; zuk-ij bi slepil samega sebe? pristavil je, še vedno smehljajoč se. Molče h-ni sedela zraven njega, a v m oje j duši je postalo mirnejše. — Prizadevala si ne bova ponavljati življenja, nadaljeval je, — lagala ne bova pred seboj. Slava Bogu, da ni več starih nemirov in razburjenosti). Ničesar nemava iskati in vznemirjati se. Midva sva že našla in navžila Be dovolj sreče. Zdaj Be pa morava prizadevati napraviti pot lej komu, rekel je, in zbranih spisih njegovih, o katerih Be more reci, da jim je voanja oblika lep« io elegantna, vsebina pa reanicuo lepa in dovršena. — (Premeftčenje.) G. Anton Putre", premeščen je iz Konjic v Slovenji Gradec, g. Mihael Novak pa iz Slovenjega Gradca v Konjice, — iz službenih ozirov. — (LjubljanHke skrivnosti.) .N. fr. Pre88eu, pišoč v včerajinjej številki o krvavcih v Novem mestu Dunajskem in naštevajo* množine dinamita in smodnika, steklenih bomb in dru/. h tacih anarhističnih božičnih daril, ki so se dobila pri tura kajšnj'h delavcih, pravi, da se je v Ljubljani našel lesen zaboj, ki je bil s smodnikom napolnjen iu pod premogom v železniškem vagonu skrit. Mi o tem nesmo nič čuli in ta vest nt.m je novost. Ako jo v tem kaj resnice, bi v i ■ 1111»* i sod lo, da se resnica pove. dt nam ne bode treba po uaše lastne novosti hoditi na Dunaj. — (Nemčurska olika.) Ob potu, ki pelje skozi tivolski gozd v Šiško, ometa! je nekdo sloveti-Bki napis table z blatom tako zelo, da se ne more več brati. Častitamo našim nemčurjera k temu dokazu pristne nemške olike, ali ka-li. — (Poljedelsko ministerstvo) dovolilo ju za napravo vodnjaka v Podgori 100 gld., za razšrjenje studencu v občini Vrh pa 80 gld. — [Štiri nove zvonove) za cei kev Jezusovega srca ulil je dvorni zvonar g Samassa. Stali bodo nad 4000 gld. in vsi vkupe imeli kakih štirideset star.b centov. Polovica potrebnega denarja za zvonove in za železno stojalo v sto pu, ki stoji 1000 gld. in za delo tesarja g Jeran ič-a. ki bode zvonove |iotegnil v stolp, je društvo za napravo zvonov že nabralo. — Zvonovi jieljuli se bodo s cvetlicami bogato ovenčani pnhodujo doto mej 1. in 2. uro popolnim; od g. Samassa t o ve tovarne čez mestni trg k cerkvi Jezusovega srca. V nedeljo oh 10, uri bode zvonove g. knez in škof dr. Misija po slovesni sv. maši in pridi ;i blagoslovil, ua kar se potegnejo v stolp. — („Nur heiter!") Včerajšnja Lajbaherici piše: rDie Glocken flir die oeuerbftUte Htz-J su-Knclie treffen Simstag hier ein ond vverden «in Liinftigen Sonata g vom hochvftlrd^g^ted FtPstbsehof dr. Missia 1'eierlieh etiiL" w ilu Werdeu.u Humor teb vrstic tiči v tem, da oo se ti zvonovi uhli pri gosp. S um asi, tor.'j menda ne bode treba, da bi se vozili |io tuterej koli železnici v Ljubljano. — (Slov. del. pe vsk odruštvo „S I a v ec") priredi na Silvi stro v večer v prostorih restavracije „Hotel Europr' (»pri Tavčarji") veliki pevski večer z raznovrstnim programom, kater-ga p lobčimo pozneje. Tudi priredi ta večer tombolo na korist društvenemu fondu, ter se obrača odbor do vseh društvenih prijateljev, s prošnjo d* bi blagovolili kake dobitke v to svrho. Taka darila naj se blagovoljno izreče predsedniku g. A Jeločniku, uli pa kakemu drugemu (lanu odbori. — (O z a d n j e j seji mestnega zbora Tržaškega) v 16. dan t. in. piše „EdiuostJ: „Seja mestnega zoora včeraj zvečer je bila izmej vseh Viharnih sej letos najviharnejiu. Zbralo seje na galeriji blizu 200 krepkih Slovencev, tem nasproti je stalo kakih 40 iredentarskih „pobov" večinoma „pre-peličarjev*. Na velikem trgu pa je bilo zbranih kakih 600 ljudi. Najprej se je sklendo, kako se bodo delila ubožcem božična darila ustanove Maksimilijana, na to se je potrdil račun leta 1883. Zdaj je naznanil župan, da je na dnevnem redu resolucija druitva nProgressou zarad društvenih zastav, ker je namreč vlada dovolila slov. del. podp. društvu, da je šlo po mestu s svojo zastavo, nekaterim lahon skim društvom pa to odrekla. fUskoviČ predlaga, da so izroči vsa ta zadeva juridičnemu odseku v poročilo Zasliš se glas: „Evviva Rtskovič-. na to pa zagrmi ogromne večina na galeriji: „Morte a Ki-skovič (smrt Raskoviču), fuori gli Irrelenti Abbaso la Ginastica, fuori i i o si, m . . . . per Venezian itd. Kupljeni npobje" so poskusili kričati :fuori gli Slavi, ali preglasili so jib krepki glasi Slovencev: „fuori i Moretti pagati". „Eviva V Austria, m . . . . per T Italia itd. Nek znani Italijan je jelo zavp 1 : „Perche fuori gli Slavi, piuttosto fuori gli Irre ieuti. (Zakaj ven s Sloveuci, rajđe z Iredenti*1.) Ropo tanje je traialo 12 minut. Župan je zastonj zvonil, nazadnje so nekateri svetovalci zbežali iz zbornicu, drugi so s»- zbrali sredi zbornice okolu župana. — Župan je na to poslal po stražnike, kateri so prišli n > galerijo, ali komaj in komaj so mogli razkačeno ljudstvo odpraviti. Na ulici se je potem nadaljevalo upitje, kak h 40 straž je imelo jiolno opravila, da se je ljudstvo razšlo, ali nekateri so se sprli, in policija je areniir.ia dva riidećkarja; dr. Cinto-ja in Bhchtinger4a, oba sourelnika „Alabarde" je morala policija spremiti na dom, ker drugače bi ja bilo ljudstvo preteplo. Policij t ju morala ta pot varovati Ircdentarje, katerim naj bode to šola. Mi smo večkrat pisali, da kdor seje veter, žanje vihar. Zdaj »v to uresničuje. Sicer pa več o tem prihodnjič. — (Občni zbor »Čitalnice Postoji n-ske) skleni je v sej« dne 14 t. m. kupiti 20 sre ček „Narodnega doma". Zt leto 1885 bil je voljen pielsedniknm Dra. Šegula, podpredsednikom B ru m on, blagajnikom Alojzij Kraigher, tajnikom Fr. Pader. V odbor pa sledeči gg.: dr. Pitamic, Brambanee, Alojz j in Josip L»vrenčič, Kutin, Ga-šjiari in Rešič. Društvo se veselo lazvija ima že 45 udov in lepo premožeuje. Prvo veselico brez ustopnine priredi na Silvestrov večer. Čujemo, da bode č. g okrajui glavar spet k društvu pristopil. I Prav tako! — (Porotne obravnave v Uelji.) Nad-i sodnija v Gradci je določila, da bh porotne obrav-I na ve v bodočem letu v Celji jirično 16 feb-uvarja, 13 aprilu, 15. junija, 17. avgusta, 19. oktobra in 14 decembra. -- (Požar.) Vas Teruovec v Bistriškem okraji pogorela je v 8 dan 15 |jo|iisnili številk, ostali st* samo dve nepoškodovani. Zgorel jo otrok, dva moža |>a sta tako ožgana, da sta v Mnrtnej nevarnosti. Pogorela uuso ničesar rešili, beda velika. — (Zdravstveno stanje v Trstu) Be neče zbolj^ati, /lusti osepn:ce se Sirije. Od jired-včeraj do včeraj jih je na novo zbolelo 38 za to boleznijo, umrli pa 3 Za nepravimi osepnicami zbolelo jih je 13, za davicu jeden zbolel, jeden umrl. — (Roparski glavar Timotej Mila-ko vici u smrt en.) Iz Zagreba se poroča : 16. t. m. zvečer ustmrtila sta žandar ja Srečec i u Rogić pri Skoijici blizu Nove Gradiške po ljutera boji zloglasnega roparskega glavarja Timoteja Milukoviča. Roparjev streli neso orožnikov ranili. Razne vesti. Slovousfco-t. m. Od pokazal na dojidco, katera je prišla z Vanijem iu ustavila se v durih terase. — Tako je, zaključil je, nagnil k sebi mojo glavo in poljubil jo. Ni me več poljubil ljubimec, ampak stari prijatelj. Z vrta snu je veduo Bilnejši in slajši širila se dišeča svežost noči, vedno slovesnejši bo postajali zvuki in tišina in ua nebu so se prikazovale zvezde. Pogledala sem ga, in ložje mi je bilo v srci, kakor bi bili odvzeli od mene oni živec, ki mi je napravljal bolečine. Pri tej priči sem jasno in spokojno razumela, da je čustvo tega časa minilo, in se več ne povrne, kakor tudi čas sam ne, in da bi vsaka skušnja povrnit; je ne bila le nemogoča, temveč na-pravljala bi biitkosti in težave. In ali je res tako popolen in lep bil oni čas, kateri si mi je zdel tako srečen? In tako davno, davno je že to bilo! — Vender je zdaj čas piti čaj! rekel je in skupaj sva šla v salon. V durih sva srečala dojuico z Vanijem. Vzela sem ga na roki, zakrila goli njegovi nožici, stisnila ga k sebi, jedva dotaknivši se malih ustnic, poljubila ga. Kakor v spanji je zamahnil S svojima ročicama z odprtimi prsti, odprl motne oči, kakor bi česa iskal ali pa hotel spomniti se; pri tej priči bo se ti očesci uprli v me, v njih je zableščala iskra misli, njegova polna ustna so se oJprla in zasmijala se. „Moj, moj, moj," pomislila sem se težko zdi zevala, da bi mu ne napravila kake bolečine. Začela sem poljubovati njegovi hladni nožici, životek, roki in glavico, na katerej so ravno začeti rasti lasje. Mož je stopil k meni, jaz sem hitro zakrila otroka in zopet odkrila ga, — I7an Sergejič! rekel je mož in s prstom se ga dotaknil pod brado. Pa jaz sem zopet hitro zakrila Ivana Sergiječa. Nikdo razen mene ga ni smel dolgo gledati. Pogledala sem moža, njegove oči so se smijale, gledajoč v moje, in jaz sem jih prvi pot čez dolgo zopet z veseljem pogledala. S tem dnem se končava moj roman z možem, staro čustvo postalo je drag nepovrnljiv spomin, a novo čuvstvo ljubezni k otrokoma in njijinemu očetu položilo je temelj drugemu, popolnem drugače srečnemu življenju, katerega pa do tega treuutja še neseni preživela . . . * (Sadje- in vinorejski Soli.) S početkom 1885 leta otvorili bodo v Litomericah novo sadje- in vinorejsko, in v Melniku novo vinorejsko šolo. *(Madjarski Mecen.) Nedavno v Sttmeg-u umrli umirovljeni stotnik Gustav Oszterhuber volil je svoje 60 000 gld. vredno posestvo v Goganfi oger-skej akademiji znanostij. * (Krvavci), iztirani z Dunaja so s« naselili najbrže po druzih mestih, kjer zdaj rogov lijo, skrivaj tiskajo prejiovedane sp se in jih pošiljajo okrog, Bosebno na Dunaj. Tako je zadnje dni redarstvo tudi v Dunajskem Novem mestu prijelo in zaprlo prav veliko krvavcev. * (Toplice v Bademi.) Topličarji jilačali so letos Srtmo na pristojbinah za zdravljenje in godno v žveplenem kopelišči v Badenu do sedaj na večo vsoto 26.721 gld 60 kr. * (Nenasitljiv predsednik.) Nemški listi poročajo: V WUrzburgu dogodil Be je redek in originalen slučaj, da je vladnemu predsedniku grofu Luksburgu, ki dobiva razen svojih ogromnih dohodkov še rento 36 000 mark na leto, šolsko oblastvo oprostilo šolnine njegove tri sinove. Ta nečuven dogodek vzbuja v vseb krogih občno pozornost. * (Koliko imamo sedaj časopisov in listo v. j Sedaj izhaja po Avstriji in v tuiioi v 32 jezikih 5005 časopisov, listov in jierijodičnih tiskovin, in 8'Cer v jezikih: V nemškem . . . 2696 v perzijskem 2 n arabskem. . 2 n poljskem . 153 n armenskem . 6 n portugalskem 3 n bolgarskem . 9 n romanskem . 2 n češkem . 237 n rumuuskem . 46 hrvatskem 33 n ruskem . . . 59 danskem . 20 n rusinskem 21 angleškem . 440 švedskem. 21 n finskem 4 n srbskem . 25 n francoskem . 623 !» slovask* m 10 n grškem 36 n slovenso domače Struus iz Štefanjevasi, r.izžali zastopnika županovega, podpisanega občinskega svetovalca, a s u-roviuii sani olj Ivi m i besedami iu kriči, da ne potrebuje, da bi so c. kr. žandarmerija, niti c. kr. okrajno glavarstvo, niti občinski zastopniki umošavali v pojjravo tega mostu, da bodo žo sam odredil, kar se mu zdi potreba. Ali ne pozna g. Anton Povše, kot nekdanji bivši svetovalec te županije, postave V Ali je na postavo pozabil, ali p.i morda iste nikoli poznal nI? Vsled vpitja g. Antona Tovšeta razšli so bo vsi posestniki in drugi lic.tanti in dražba se ni mogla vršiti. Most ostal je i na dalje v jako slabem, življenju ljudij iu živine nevarnem stanji, l'odjnsani tedaj vpraša, ali ima g Anton Povšo toliko j>ravice, da je preprečil popravo mostu, i n da se bode čakalo morda, Ua so zgodi kaka nesreča? Ali neina g. Anton Povšo največje korist od tega mostu, ker ima na meji Kodelijevega imenja svojo posestvo, in ali ne hodi p<> tem mostu na tisoče Ljubijančauov v cerkev k Hožjemu Grobu, od katerih zahaja ue malo Število k g. Anton Povšetu v gostilno? Ali pa mari neče g. Ant. Povšo izročiti branilničnib bukvic, na katere je naložen denar, namenjen za popravo mostu? Kes, malo rečeno, čudno je to postopanje g. Povše-ta. Podpisani je naznanil vedonjo gosp. Anton Povšeta c. kr. okrajnemu glavarstvu Ljubljanskemu in upa, da hode isto hitro ustavilo samovlastno ravnanje g. Anton Povšeta in ukazalo, da se most, ki je v nevarnem stanji, takoj zapre in hitro popravi, je li to po godu g. Antonu Povšetu po domače Strausu, ali pa ne! Štefanjavas 17. decembra 1884. (808) Janez Ćerlii s. r., prvi občinski svetovalec in namestnik župana. Meteorologi čil o poročilo. \& Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v min. 17. dec 7. zjutraj 2. pop. 5). zvečer 738-22 mm. 133-75omi. 72998 mm. + 1-6UC 4- 24°U -f- 24«C si. svz. si. j z. si. svz. obl. obl. dež. .'»H :i()mm. d. in sn. •Siednja temperatura + 2*lu, za 3*0° uad norm lUan. JD\xxa.sa.1sica. borza dne 18. decembra t 1. (Izvirno telegrafićno porodilo.) Papirna r nt a..........81 Srebrna renta..........83 Zlata renta...........103 5°/, marčna renta.........96 Akcije narodne banke.......858 Kreditne akcije........296 London............123 Napol............. C. kr cekini.......... Nemške marke......... 4»/0 državne »rečhe bi l. 1 *>f>4 'J.r>0 gtd Državne srečke iz I. 1S84. 100 *ld. 4°/0 avatr. zlata renta davka prostn. Ograka tlata renta *>"„... „ papirna renta &•/,..... r>°/„ štajerske zemljišč, od /ez. < * t»1 . Dunava re>:. srečke 5°/0 . . 100 gjd. Zemlj. obe. avatr. i'/ftVt z'ati *ast. iiati . Prior, oolip. Elizabetino zapad. železniee Pri'»r. ublij;. Ferdinandove »ov. železnice Kreditne »redke......100 trld. btudolfove srećke .... 10 „ Akcije anglo-avatr. banke . 120 , Trammway-druAt. velj. 170 a. v. 9 5 60 125 171 104 124 95 90 104 116 122 110 100 179 18 y7 211 gld. 95 • 06 . «0 " - ■ 20 n 35 - 76'/, „ W n 25 . 75 , 25 I 10 , 75 . 75 , 50 60 ■ 20 , 25 . 70 50 božičnih daril. Prosim, nikar ue opustite ogledati moje božične razstave. J. GIONTINI v LJUBLJANI. Prekrasno Božično is Novoletno darilo! avuokar so v našem založništvu izišle na (bOtt—2) Poezije, m S. Gregorčič. J L, pomnoženi natis. — Elegantno ve- Z in z zlatim obrezkom stanejo 2 gld. u v. Kleinniayr & Fed. Bamberg knjigotržnica v Ljubljani. NAZORNI NAUK. PEVI DEL, od I vini ' i' o m Hlea, je v novej izdaji izšel. Cena 8 ({Id. 50 kr. MT Kot Božično darilo za otroke posebno pripravno. V Ljubljani. J. GIONTINI. Raznaševalca, ki bi tudi moral kulportii »ti, iŠčcui od Novega leta naprej za mojo kupčijo. (809—1) v Ljubljani. j. Grioiitiui. Za Božične praznike! Orehove, medene, mandelnove in cve-baste potice, šarkelne, mali kruh, orehove kifelce, kolače, podobe iz marzi-pana, razne vrste finega cvibaka za čaj, namizje in druge fine pekarije priporoča, zagotovljaje najizvratnejšo postrežbo, Ivan F o deri-a fina pekarija X-.i33.g-OT7-© VUllO©- (801—2) A. RASCHEK-ova Ljubljana, Preširnov trg h. št. 2, vabi uljudno k ssojej božicnej razstavi in poroda bogato uber sladčičarskih izdelkov in dobro pripravljenega ovočnega kruha. Od HI. «le«e«il»ru I. I. av Silvestra dati) dobe se slednji dan s oži l'i :i i. jrreca.-p-a.stril l^rcri. (795—2) Dekleta« ki znajo belo perilo bodi si z roko, bodi si na livarni stroj (Howe) dobro in lepo Šivati, dobe precej đelo. Natandneje zve se (804—2) v Kljuoarskih ulicah št. 3 v drugem nadstropji. VABILO. Po mnogo let obstoječem hvalevrednem ob'čaji se blagotvorite]|i oproaoajo če-titanja ob Novem letu in ob godovih, tako, da si vzemo oprostite listke na korist mestnega uboznega zaklala. Ustrezajoč lagodnosti slavnega občinstva, sta gospoda K a r o I Karinger trgovec z galanterijskim blagom na Mestnem tri;u st. 8, in Albert Scnaefer, rokovkar in bandažist na Kongresnem trgu st. 7, druge volje pievzria razpečavitnje oprost -uih listkov v svojih proiinjalrticnh. Za oprostne listke je kakor dozdaj položiti po 50 novč. za Novo leto in po 50 uo\č. za godove, ne da bi se velikodušnosti stavile meje. Pismenim pošiljatvam naj se blagovoli dodati razločna adresa. Pri tej priliki se izteka najtoplejša zhhvala slavni tiskarni in kamnopisalui Josip Blaznikovib de di(ev, da je, kakor vsako leto, tudi letos brezplačno magistratu dobavila oprostne listke. (807—1) Mestni magistrat v Ljubljani, v 16. dan decembra 1884. Gregorčičeve Poezije so ravnokar izšle in veljajo vezane 2 gold., primerne (811-1) t K Božičnim praznikom! i) to to «► ^|^,M., ^ tapeserijska kupčija in predtiskarija „Pri vezilji", Židovske ulice, priporoča po najnižjej ceni (763—5) bogato zalogo blaga za vsakovrstna rovna ^a ti ti ti : pričete in uzorno i zdelane tli-learije na pliš, svilo in platno; prof. Jtigrovo ^) nra\sko valno, druge volne VBeh vrst in M%\ barv; nogoviee, komašue, rute itd.; xa stika-rije pripravne lepo sreztane lesenine, n. pr. za listinje, ključe, ročne prti i. dr. Naročila za predtisel in slikanju perila <> se točno in po najugodnejših pobojih zvrfid. Iv lr «► <► «> i> <► b a H i O* (t Erfs i, iS tih ^ s r < 1 H 1 cn rs*8 a 3 S= m Važno za trpeče na prsili in jlutaL 3 5 -i? Neogibno potreben za kašelj, hripavest, zaslizenje, katar in cslovski kašelj je (708—7) irC sok kranjskih planinskih zelišč a 56 kr. ~w iz lekarne TRNK0CZY v Ljubljani. Ta sok hitro in gotovo upliva, raztaplja slez, deluje pomirujoče in vla-žajofe, napravlja mirno in okrepdujode spanje in ne moti prebavljenja će tuili se dolgo uporablja. Sijajne lastnosti in srečne vspehe dovolj potrjujejo uinogo-brojna priznalna in zahvalna p sina, ki si jih vsak lahko ogleda, i velika steklenica ;">•; kr. Boljše upliva, kakor vsi v trgovini nalmjoei se soki in siropi in so more rabiti pri odrašenib in otrocih. Ker je sok iz kranjskih planinskih zelišč, kojega jaz narejam, j'iko priljubljen, zato se pogostem posnemlje, tedaj ponareja. Poskušajo ^a mnogi delati, ki pa neso posvečeni v to, kako se na rej a. Ker so ti ponarejeni izdelki v svoji dobroti iu upliv osti mnogo slabši od mojega iz kranjskih planinskih zelišč napravljenega soka, prosim p. n. občinstvo da naj se ue da molili po takih po barvi podobnih in cenejih ncucinkovajocih šokih Ta sok, katerega samo jaz pristnena po nekej skrbnej, popolnem posebnoj metodi iz svežih kranjskih planinskih '.elišč narejam In na parnem aparatu kuham, ho pogostem zahteva in se vsak dan razpošilja lamp iz lekarne Trnkoczy, Vsaka steklenica moru zaradi priBtnoBti imeti poleg stoječi moj lastnoročni podpis: Jedno siajpraktičiiejših v v DARIL ZA BOZiC IN NOVO LETO ki si le mi si ti mori*, je in ostnu« urez vsiicga ugovora cl«ibep šivalni stroj, kuteri bi sedaj up sme; inaujUati pri nobenem rednem gos|iodiiijstvu. Kdor pa hoče dobiti zares dober, popblnem pripraven šivalni stroj z vsemi najnovejšimi popravami, za katerega se garantiije pet let, nej se obinez zatpaniem ua tukajšnjem mestu žo skoraj 15 let obstoječo, tedaj dovolj kot jako reelno znano, udauo podpisano tvrdko, kjer se prodajajo n; jbol^i šividni atriji |io čudovito nizkih cenah, tudi na obroke po 4—5 gld.. ako se placa takoj 10—15 rid- Pouk v šivi-nji zastonj. Zvunaj vsprejemajo naročila moji potovalci, ki imtjo pri sebi legalizovena pooblastila, ki tudi zastonj pou&tljejo šivati s .stnjem. Hlu«ltalJo zaloga F.Werth i???OTih blag^jnic svile za šivalne stroje, sukanca (cvima), šivank, olja, strojevih delov itd. itdi po najnižjih tovaniskib cenah. Stroji se v moj* j mehanicnej d* lavnici popravljajo, obnovljujejo in snažijo. Z velespoStovanj^ m '810—1) AN ilff v Ljubljani, na Glavnem trgu št 168. l/.datelj iu ud: d V', ni urednik: Ivan Želez nikar. Lafltnina iu t:&k „Nuroune Tiskarne*,